freiexemplar V. b. b. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE IZ VS‘EBINE: Rade Pregaro: Stabat mater — Mi-guel De Cevantes Saavedra: Borba z mlini na veter — Ciril Drekonja: Grivar razmišlja. t-ETIMIK V DUNAJ, V SOBOTO, 24. VI. 1950 ŠTEV. 45 (318) Borba za slov. šolstvo na Koroškem je borba za nacionalni obstoj kor. Slovencev Z zasedanja Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije Dne 15. junija t. 1. je bilo v Ljubljani v Filharmonični dvorani zasedale Glavnega odbora Osvobodilne ^onte Slovenije. Zasedanje je odprl Podpredsednik Glavnega odbora OF (lr. .lože Rus, nato pa je poročal v razpravi o prvi točki dnevnega reda Organizacija in aktualne naloge Osvobodilne fronte — dr. Marijan Brecelj, ki je najprej govoril o re-,Jrganizaciji’ in decentralizaciji organizacije OF ter poudaril, da se inorajo na vseh področjih javnega življenja uveljaviti načela neposredne odgovornosti voljenih ljudi in da 'nora ljudstvo imeti v svojih rokah hčinkovita sredstva, s katerimi lahko neposredno kontrolira, kako se zaupane naloge opravljajo. Nadalje je referent govoril o odnosih oblastnih organov do frontnih organizacij ter obratno o odnosih frontnih organizacij do organov ljudske oblasti. Ko je prešel na vprašanje nalog OF, je posebno poudaril dve osnovni na-ffMsi in sicer neposredno pomoč 'r°ntnih organizacij pri izvajanju reorganizacije in decentralizacije državner uprave ter ureditev odkupov, ki je od vseh gospodarskih tekočih poslov trenutno najvažnejša. V razpravi o drugi točki dnevnega reda — Poročilo komisije za za-niejna vprašanja — je spregovoril o vprašanju zamejskih Slovencev član sekretariata OF1 Slovenije generalni sekretar predsedstva vlade LRS tov. Eranc Primožič- Najprej je navedel dejstva in podrobnosti o življenju korogkih Slovencev in med drugim govoril tudi o tako imenovanem dvojezičnem šolstvu pri nas na Koroškem. Med drugim je dejal: To šolstvo predstavlja za Avstrijo še ved-bo predvsem politični faktor, ki igra Pomembno vlogo zlasti pred volit-vami. Naravno je, da koroški Slo« venci s takim odnosom do poj motnja šolstva ne morejo biti zado-v°ljni, nezadovoljstvo se pa še podeča, če ilustriramo še v številkah, kako, kje in kdo izvaja oziroma v 'hnogih primerih izigrava zakon o |'vojezičnem šolstvu. Ko je navedel konkretne podatke ter rezultat takega dela, ki se odraža na slovenski šolski mladini, je referent ugotovil, da mora biti borba za slovensko šolstvo na Koroškem stvar slehernega Slovenca, ker je to borba *a nacionalni obstoj koroških Slo-, yencev. Nadalje je tov. Primožič omenil gostovanje slovenske opere iz Ljub-'lane v Gradcu in Celovcu in poudari pomen tega gostovanja za ustva-r'tev čim tesnejšega kulturnega sodelovanja med koroškimi Slovenci 'f! jugoslovanskimi narodi, kakor tu-. med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejal ]e: Želimo, da bi na ta način mogli u>roški Slovenci predstavljati most zbližanje med avstrijskim in jugoslovanskimi narodi. Prijateljskim e8edam naj slede tudi prijateljska dejanja. Odnosi med Jugoslavijo in .v®t’eij° bi se mogli š© naprej po-9 sijati, v kolikor se bo iskrenost Vstrijskih krogov odražala v de- mokratičnih odnosih do koroških Slovencev. Referent je v nadaljevanju svojega poročila govoril tudi o položaju goriških in beneških Slovencev v Italiji in poudaril: Besna, nepravična gonja italijanskih šovinstov proti Jugoslaviji, ki bi hotela svetu dokazati dozdevno preganjanje in zatiranje italijanskega prebivalstva v jugoslovanski coni, bi mogla ustvariti po svetu nepravilno mnenje, da je v Italiji, kar zadeva pravice slovenske narodne manjšine, vse v najlepšem redu. Italijani v tako imenovani coni ,,B“ uživajo vse pravice kot enakopravni državljani. Toda treba je pogledati v kakšnem položaju je onih 80.000 Slovencev, ki so bili po mirovni pogodbi spet priključeni k Italiji, ona narodna manjšina, ki bi jo morala italijanska država ščititi tako po določbah mirovne pogodbe, kakor tudi po členu nove ustave. Tov. Primožič je tudi tukaj navedel dejstva, ki govore o namernem onemogočanju slovenskega po- uka za slovenske otroke v Italiji ter poudaril, da se Slovenci pod Italijo tudi v kulturnoprosvetnem pocedil ne morejo izživljati. Ob koncu pa je dejal: Razumljivo je, da je za dosego dobrega uspeha potrebna enotna borba vseh Slovencev, ki živijo izven matične domovine. Moralno politično moč, ki jo v svoji težki borbi neprenehno potrebujejo, črpajo iz borbenih tradicij narodno osvobodilne borbe. Borba zamejskih Slovencev za osnovne nacionalne pravice bo toliko močna, kolikor bo iskala opore v zaupanju in veri v moč lastnih .sil, v moč demokratičnih množic Avstrije-.in Italije, oziroma v veri v demokratične množice vsega sveta. Zato predstavlja uspešna borba narodov Jugoslavije za enakopravne in neodvisne odnose med narodi največjo podporo njihovi lastni borbi. Le na ta način jim bo mogoče ohraniti slovensko nacionalno zavest, le na ta način se bodo lahko enotno uprli vsem poskusom nasilnega potujčevanja. 10. oktober in pomoč našemu ozemlju Z veliko vnemo se koroški šovinisti in velenemški propagandisti, ne glede na strankarsko pripadnost in politično prepričanje, pripravljajo na 30. obletnico koroškega plebiscita, ki jo nameravajo proslaviti na posebno svečan način. Za to izrazito hujskaško in protislovensko prireditev imajo na razpolago vsa sredstva, kakor vedno, kadar gre proti koroškim Slovencem in njihovim življenjskim interesom, številni ukrepi služijo tej proslavi: Dežela bo v to svrho izdala 100.000 šilingov; naročeno pa je tudi občinam, da za letošnjo plebiscitno proslavo predvidijo v svojih proračunih gotovo vsoto denarja; deželni zbor je na svojem zadnjem zasedanju uzakonil 10. okt. kot plačani deželni praznik; ministrski svet je sklenil, da bodo ob tej priložnosti izdali serijo posebnih poštnih znamk, končno so — očitno tudi kot pripravo na proslavo 10. oktobra — ravno v zadnjem času začeli podvojeno gonjo proti slovenskemu pouku na tako imenovanih dvojezičnih šolah. Tako se vrsti protislovenski ukrep za protislovenskim ukrepom in razpihuje ter poglablja nacionalna mržnja. Pred kratkim je bil v Velikovcu sestanek OeVP-jevskih zaupnikov, na katerem so sprejeli dve značilni resoluciji in jih predali državnemu sekretarju Grafu, ki je bil osebno navzoč- O prvi resoluciji glede ,,domovini zvestega učiteljskega nara-ščaja“ smo poročali že zadnjič. Druga resolucija pa se nanaša na obmejno ozemlje, ki je, kakor v njej rečeno, ,,vsled svoje borbe za svobodo v gospodarskem in narodnostnem pogledu mnogo trpelo in vsled tega postalo izrecen „Notstandsgebiet“. Dalje je v tej resoluciji rečeno, da je ,,Južna Koroška ob deseti obletnici plebiscita prejela od zvezne vlade plebiscitno darilo v znesku 3 milijone šilingov" in da ,,obmejno ozemlje, predvsem pa plebiscitna cona, tudi ob 30-letnici plebiscita pričakuje primerno posebno pomoč". Popolnoma se strinjamo z ugotovitvijo, da je naše ozemlje ,,Not-standsgebiet , ne pa iz vzroka, ki ga navajajo v resoluciji, temveč zaradi tega, ker so ga načrtno gospodarsko zapostavljali in uničevali prav priše-petalci omenjene resolucije. Ravno v letih po plebiscitu so se namreč koroški velenemški krogi, Heimat-bund in druge podobne ustanove, prizadevali, da bi slovensko ozemlje gospodarsko popolnoma uničili in ga tako čim prej potujčili. Z najrazlič-nejšimi gospodarskimi represalijami so pognali številne slovenske kmetije na boben, ki so jih potem po smešno nizkih cenah pokupili in se na njih naselili Nemci, pruski oficirji, pionirji za nemštvo, ki jih je sem dirigirala proslula ,,Karntner Bodenvermittlungsstelle". Ti ljudje so bili nosilci velenemške nacistične miselnosti, ki so začeli s ponemčevanjem tam, kjer je bil slovenski živelj najbolj strnjen in tudi odporen — na vasi. Takih primerov najdemo povsod po naši zemlji, v naših pred tem najbolj trdnih slovenskih vaseh. Tako je naše ozemlje postalo ,,Notstandsgebiet“, ki pa so ga načrtno ustvarili in ga ustvarjajo vse do danes koroški šovinisti, da bi na la način čimprej uresničili nacistično povelje ,,Macht das Land deutsch!" Ponovno je postalo naše ozemlje „Notstandsgebiet“ leta 1941, ko je služilo nacistični vojski kot odskočna deska za napad na Jugoslavijo, a ne samo vojski, temveč tudi vsem tistim, ki so po zlomu predaprilske Jugoslavije kot agitatorji, uradniki; žandarji, učitelji itd. preplavili Gorenjsko, da bi, kakor je naročil ,,Fiihrer“, napravili „to staro nemško kulturno in v veliki meri tudi nemško narodno ozemlje (mišljena je Gorenjska — Op. ur.) spet nemško". ,,Notstandsgebiet“ je postalo naše ozemlje še prav posebno potem leta 1942 z izselitvijo naših ljudi, z uničenjem naših kulturnih ustanov, z izropanjem naših gospodarskih institucij. Po razsulu tisočletnega rajha — maja 1945 — pa so isti ljudje iz našega ozemlja spet napravili pravcati ,,Notstandsgebiet“. Ko je bila fašistična Nemčija že davno kapitulirala in so nemške vojaške formacije na vseh frontah odvrgle morilno orožje, so na Koroškem še vedno poslušali gauleiterja Rainerja in izvajali njegovo povelje in s pomočjo podivjanih SS-ovskih tolp skupno z belogardističnimi in ustaškimi rablji napadali osvoboditelje naše slovenske zemlje, junaške partizanske borce in jih pobijali. V Borovljah je še 12. maja 1945 padlo osemdeset partizanskih borcev, ki so se zoperstavili oboroženim SS-ovskim, ustaškim in belogardističnim edinicam, ki so še tedaj rovarile po našem ozemlju in ga ogrožale. §e danes ni pojasnjeno, kdo je kriv za to veliko krvoprelitje pri Borovljah in za to, da je naše ozemlje ponovno postalo „Notstands-gebiet" v pravem smislu besede. Končno naj so pronoha z novimi krivicami nad koroškimi Slovenci ,,Notstandsgebiet“ je naše ozemlje postalo vedno zaradi velenemške-ga pohoda proti nam koroškim Slovencem, in našim življenjskim interesom. Tako stanje pa so pri nas od nekdaj načrtno ustvarjali vedno eni in isti ljudje in ga poskušajo ustvarjati tudi danes. Ustvarjajo ga s šovinističnimi in hujskaškimi prireditvami, kakršne so proslave 10. oktobra, ustvarjajo ga z gonjo proti slovenskemu jeziku in slovenskemu pouku na dvojezičnih šolali, ustvarjajo ga z razpihovanjem nacionalne mržnje in sovraštva med slovenskim in avstrijskim ljudstvom. Kot pripravo za letošnji pohod 10. oktobra pa očitno lahko smatramo tudi to, da je bil izpuščen na svobodo zloglasni Maier-Kaibitsch, ki bi ga koroški šovinisti pač radi spet postavili na čelo vseh svojiw protislovenskih pohodov. Kar pa tiče tistih 3,000.000 šilingov, ki jih je ,,obmejno ozemlje" prejelo ob desetletnici plebiscita, so jih v veliki večini, če ne do zadnjega groša, uporabili izključno za germanizacijo in kolonizacijo slovenske zemlje. Istim namenom naj bi služila tudi ponovna ,,primerna posebna pomoč", ki jo ,,plebiscitno ozemlje pričakuje" ob letošnji tridesetletnici plebiscita. Koroški Slovenci razmetavanje ljudskega denarja, ki je tudi naš, v take svrhe odločno odklanjamo. Ce ima kdo za tako imenovano obmejno ozemlje pravico zahtevati kakršno koli denarno ali drugovrstno pomoč, potem smo to mi, da se s tem popravijo vse tiste v nebo vpijoče krivice, (Nadaljevanje na 2. strani) „Deutsch seima allweil noch, das war nit schlecht, und was ein Deutscher ist,taugt nicht zum Knecht!“ Tako je zaključil svoj govor predsednik Mannergesangsvereina iz Trdnje vesi, Jožef Verius, na gostovanju omenjenega pevskega zbora ob priložnosti stoletnice pevskega društva v Feldbachu na štajerskem. Te napadalne verze, ki se jih je spomnil zastopnik koroških nemških pevcev v Feldbachu, ponavljajo v šovinistično nacionalnih listih, ki so moto koroških nemških pevskih zborov in tako značilni za njihovo idejno nastrojenost, prav posebno pri nas na slovenskem ozemlju. Po svojem značaju bi morali biti, gojenje petja izraz srčne kulture, toda na našem ozemlju ima forsirano nemško petje bistveno druge cilje. Od nekdaj že služijo nemški pevski zbori s svojo napadalno nacionalno pesmijo germanizaciji slovenskega življa'in vzgoji napetega šovinizma. Po večini so ise na tem področju udejstvovali učitelji vzgojeni na celovškem učiteljišču v mržnji do vsega, kar je slovensko, ki so učeči se naši mladini skušali omrziti slovensko domače petje in ji iz dneva v dan vsiljevali tuje, nemško petje. Šoli odraslo mladino so skušali s svojim vplivom pritegniti v svoj krog in so peli z njimi v gostilniškem ozračju in družabnih prireditvah narodno odtujenih požarnih hramb, kjer so tudi ,,Freibier“ in plehki ,,Feuer-wehrbali“ služili vnašanju tuje miselnosti med slovensko prebivalstvo. Iz vsega grla so peli ,,Vom Tal bis an die Gletscherwand tbnt deutsches Lied in Kurntnerland" in se trkali na prša. ,,Deutsch seima alleweil...“ izkoreninjeni sinovi slovenskih staršev. šovinistično nastrojeni zborovodje, ki so vedeli kaj hočejo, so v svojih vrstah z raznarodovanjem uspevali in pritirali nacionalno miselnost do najvišje stopnje, do nacizma, še se spominjamo, ko so zbori iz našega ozemlja prišli od velikega nemškega festivala v Breslavu kot dovršeni nacional-socialisti in prvi zapeli „Deutschland, Deutschland iiber al-les“ in si stiskali roke“ Heil Hitler" ter pripravljali pot prihodu Adolfa Hitlerja. Letos ob 30. obletnici vsiljenega in krivičnega plebiscita, skušajo koroški nemški šovinisti ponovno z vsemi sredstvi zanesti v naše ozemlje miselnost pomnožene narodne nestrpnosti, šovinizma in nespravljivosti. Karntner Landsmannscliaft in vse organizacije so na delu. V ta voz so upregli tudi in predvsem svojo pesem. Celo vrsto pevskih prireditev prirejajo zadnje tedne nedeljo za nedeljo po naših krajih in vaseh. Skozi vse te prireditve se vleče kot rdeča nit .šovinistična tendenca z nacionalno pesmijo in napadalnimi govori. Pod različnimi krilaticami vabijo na tovrstne pevske prireditve, kakor ,,Gau-singen“, ,,Abstim-mungsgedenkfeier", ,,Abstimmungs-gedenksingen", ,,Fest der Heimat-liebe“, ,,Vom Tal bis an die Glet-scherwand“ itd. Cilj in namen teh ofenzivnih nastopov je prozoren, zanesti č>n) večji razdor med oba na- roda in na novo razpaliti nacionalne strasti. Pevski zbor ,,Scholle“ je nastopil na primer 14. maja v Vovbrali na dnevu ,,Abwehrkampfergedenken“. Na tem predaktu plebiscitnih proslav je bil navzoč sam vzorni ,,avstrijski patriot11 dr. Hans Steinacher z drugimi domoljubi, kakor so inženir Maierhofer itd. Zbrali so se sami ,,patriotk1, ki jih skomina po ,,zmagi v nemški noči“, ki gojijo željo in računajo, da prihaja čas, ko bodo spet pometali s koroškimi Slovenci. že sama navzočnost nepozabnih ,,prijateljev" mirnega sožitja med obema narodoma govori dovolj jasno, kako moremo vrednotiti take pohode, ki se vrstijo nedeljo za nedeljo. Une 17. maja so imeli po belja-ških ulicah tako imenovani ,,Stras-sensingen". Nato je nastopila „Ein-tracht" v Celovcu z jubilejno proslavo. V Grebinju so imeli 3. junija ,,Abstimmungsgedenksingen“ in počastili padle Volksvvehrovce. Drugega dne so blagoslavljali zastavo pevskega društva in celovški knezoško-fijski ordinariat je ustregel celo z božjo službo na prostem, dočim za naše žrtve fašizma od strani ordinariata te milosti ni! V Vrbi so imeli pevski koncert, dne 3. junija. Na tem koncertu je profesor dr. Rubner naglašal pomen nemške pesmi za ljudstvo in domovino. Kot uvod za plebiscitne proslave je bila dne 28. maja pevska prireditev v Smerovči-čah pri Celovcu pod označbo ,,Fest der Heimatliebe". Na tej provoka-torski, izrazito nacionalni prireditvi je bil navzoč sam zvezni referent za prosveto dr. Schmid, ki je s svojo prisotnostjo povdaril naklonjenost avstrijskih oblasti ideološki liniji takih nastopov. Državni referent za prosveto dr. Schmid je bil v družbi predsednika proslule Karntner Landsmannschafti, dr. Ilauserja, in predsednika koroškega Sangerbunda, dr. Rubnerja, tudi častni zaščitnik prireditve, na kateri so predvajali tudi slike iz plebiscitne dobe. Shn-gergau Wbrthersee je nastopil 16. junija na Gori pri Hodišah. Na tem koncertu je Mosslacher pozival k gojitvi samo nemške pesmi. Nadalje je bil dne 18. junija pevski nastop v Pliberku. Navedli smo nekaj pevskih nasto- pov, ki jih z izrazito nacionalno š°' vinistično tendenco predvajajo na našem ozemlju, z namenom prodirali v naše vasi ter razkrajati in germanizirali naš živelj. Duše tega gibanja so izraziti narodni šovinisti in germanizatorji po navodilih Karntner Landsmannscliaft, ki stopa v jubilejnem letu spet v akcijo. Tendenca teh koncertov je tako nacionalna, da v Hodišah niti ,,rdečih" niso povabili in je ob tej priložnosti celo višji vladni svetnik prišel do ugotovitve, da cilj teh pevskih pohodov ni nič drugega, kot prva pot h ponovnemu ,,Sieg-Heil“. Ena izmed zadnjih številk šovinistične ,,Volkszeitung“ se je razpisala pod notico ,,Singendes, klingendes Gailtal". Seveda so slikovita ziljska narodna noša, častitljive narodne šege ob ziljskem žegnanju ,,njihove", da v resnici velja ,,Korotan je čuden svet, še lipa ima hrastov cvet". Toda naj se zavedajo, da je ,,Ziljska dolina stalno pripravljena za napad in obrambo proti tujim vplivom", kakor je sam hujskaško napisal učiteljski dopisnik z Zilje! To je dokazala z ohranitvijo svojega slovenskega lica do danes! Predvsem pa naj se zavedajo vsi propagatorji nemške pesmi in gosposke rase, da je minul čas ,,IIerren-volka" in da tudi slovensko ljudstvo na Koroškem noče več ponižno hlapčevati. Tudi mi smo ljudje! Konvencija proti genocidnim zločinom Eno izmed najbolj pozitivnih dejanj, ki so ga doslej storili Združeni narodi in sicer na tretjem rednem zasedanju generalne skupščine OZN v Parizu leta 1948, je konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida. V konvenciji se kvalificira kot genocid preprečevanje rojstev z množično sterilizacijo in drugimi sredstvi ter odtujitev oziroma raz-naroditev otrok. O ratifikaciji te konvencije je razpravljal tudi odbor za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLR Jugoslavije, ker je konvencija posebnega pomena za jugoslovanske narode. Pomočnik zunanjega ministra Leo Mates je predlagal odboru naj sprejme besedilo konvencije in jo priporoča Prezidiju Ljudske skupščine v ratifikacijo. Mates je pri utemeljevanju svojega predloga poudaril, da je pri izdelavi besedila konvencije delegacija FLRJ zelo aktivno sodelovala, a že tedaj menila, da so v konvenciji kljub njenemu naprednemu značaju tudi pomanjkljivosti. Delegacija je stavila generalni skupščini OZN več konkretnih predlogov. Konvencija ne obsega na primer tako imenovanega kulturnega genocida, to je dejanj, preračunanih na uničenje kulturnih pridobitev in kulturnih običajev ter vere določene skupine. Delegacija je naglasila, da je bila storjena napaka, ker v uvodu konvencije ni bila poudarjena vzročna zveza med sodobnim genocidom in fašizmom, s čemur se molče onemogoča obnova fašizma v prihodnjo-sti. Kljub pomanjkljivosti pa je konvencija kot celota pozitivni in napredni mednarodni akt. Konvencija učinkovito obsoja fizični in biološki genocid ter obvezuje države, da se bore proti njemu. Jugoslovanski narodi so bili v zgodovini čestokrat pod udarom različnih zavojevalcev, ki so uporabljali vse mogoče nasilje in Kulturni delavci in umetniki v Avstriji stradajo Ob vsaki primerni in neprimerni priložnosti naglašajo, da je Avstrija kulturni center, Dunaj mesto umetnosti in petja in se ponašajo z Mozartom in Beethovnom, s solnogra-škimi Festspieli in drugega več. Toda kakšen je odnos avstrijske oblasti do kulturnih delavcev in umetnikov pove zgovorno statistika o 70 odstotkih brezposelnih glasbenikov, 80 od- 10. oktober in pomoč našemu ozemlju (Nadaljevanje s 1. strani) ki so se nam godile ne le za časa nacistične strahovlade, temveč že vse od krivičnega plebiscita in mnogo prej. Do danes še nismo prejeli vinarja za popravo škode, ki so jo utrpele naše knjižnice, naši prosvetni domovi in kulturne ustanove splošno, naše hranilnice in posojilnice še vedno niso dobile vrnjenega ukradenega denarja, še trpijo pomanjkanje naši izseljenci in naši partizani niti še niso priznane rente vsem našim najbednejšim — vdovam in sirotam za resničnimi borci za svobodo. §e čakamo na popravo škode in krivice, ki jo trpi naša mladina v šolah! Za slovensko srednjo šolo in za sloven- ske kmetijske šole ni denarja, — tu pa se razmetava denar za nove krivice. Končno se naj preneha z novimi krivicami nad koroškimi Slovenci! Apeliramo na zvezno in deželno vlado, da da sredstva, ki jih namerava izdati za proslavo 30. obletnice plebiscita, na razpolago slovenskemu ljudstvu, da si bo v narodnostnem, gospodarskem in kulturnem pogledu vsaj v nekoliki meri opomoglo in zacelilo rane preteklih desetletij. S tem bo nedvomno mnogo več doprinesla k pomiritvi v. deželi in medsebojnemu razumevanju in spoštovanju med slovenskim in avstrijskim narodom, kakor pa s hujskaškimi pohodi 10. oktobra. stotkih brezposelnih artistov in 60 odstotkih brezposelnih gledaliških igralcev, čuden vtis o skrbi in zanimanju avstrijske publike za umetnike napravijo na inozemca pocestne kapele na oglih dunajskih cest, ki prosijo mimoidoče za miloščino. Velik del umetnikov v Avstriji dobesedno strada, a tudi med onimi, ki so zaposleni, se mnogi le za silo preživljajo. Razumljivo je, da so izgle-di umetniškega naraščaja za bodočnost klavrni in marsikateri talent se ne bo mogel razviti. Tako živijo služabniki kulture in umetnosti v. kapitalističnih državah, ki v svojem pohlepu po mamonu nimajo smisla za kulturne delavce. Tako se rušijo ideali. Kako so životarili slovenski pesniki in umetniki od Prešerna do najnovejšega časa je znano. Zares bedno življenje brezposelnega delavca. Silno ozka je bila plast tiste buržoazije, ki si je ohranila ali pridobila smisel za kulturo in umetnost, pustila jo je na cedilu, ge le danes, ko je na krmilu ljudska oblast in odprta pot vseljudskemu kulturnemu razmahu in kulturnim delavcem dostojnemu socialnemu položaju. Razlika med položajem kulturnikov v Avstriji in FLR Jugoslaviji to zgovorno kaže. zločine, tako tudi genocidni zločin, če spominjamo samo najstrašnejše' ga razdobja zavojevalnih zločinov v nedavni preteklosti, zločinov faši' stičnih okupatorjev. Tudi danes so zamejski deli jugoslovanskih narodov žrtev krivičnih ukrepov, ki meje na genocid, posebno pa skupine v državah, kjer neti j0 usodno narodno sovraštvo ter vzpod-bujajo k nasilju in zločinom, ki v bistvu spadajo med kazniva dejanja, ki jih navaja konvencija o genocidu. Ljudski poslanec Veljko Vlahovič je izjavil, da je ena velikih pomanjkljivosti v konvenciji, ker ni v njej izrecno poudarjena prepoved preseljevanja prebivalstva, tako v državah samih in iz države v državo. Ta praksa se danes izvaja ter je nevarna za male narode in njihovo usodo. D naše narodne zgodovine je znano, da so proti našim narodom uporabljal' v preteklosti genocidni zločin tako, da so preseljevali prebivalstvo. Oh zasedbi Bosne so na primer Turk' preselili 300.000 ljudi iz Bosne v Malo Azijo. Nemci pa so počeli iste stvari med zadnjo vojno in množic' no preseljevali Slovence iz Jugosla' vije na Koroško. Več primerov takega genocida uporablja tudi sodobna družba. Nešteto primerov nad slovenskim, hrvatskim in makedonskim narodom izven meja Jugoslavije pred in med drugo svetovno vojno in še po njej pa bi |ahko navedli, ki morajo pre' našati kulturno in telesno zatiranje- Tudi mi koroški Slovenci smo Ču' lili na lastni koži, ko so fašistični oblastniki delali vse, kar je bilo mogo-če, da bi odstranili tudi zadnje zna' menje, ki je spominjalo na jezik >l' narodnost domačega prebivalstvi Tudi po vojni doživljamo primere k' vsebujejo ne samo posamezne e»e' merite fizičnega in kulturnega genO' cida, temveč elemente kulturnega 'j! fižičnega genocida v najizrazitejš1 obliki. Minister za zunanje zadeve, Ed m ard Kardelj, je predlog o ratifikacij konvencije o preprečevanju genocid' nih zločinov podprl in bo konvenc1' ja ratificirana. Upamo, da bo tudi Avstrija, ko h° postala članica Združenih narodo > konvencijo o preprečevanju in ka novanju genocidnih zločinov spceJ^, la in jo tudi dejansko izvajala, k vzrokov ima dovolj. 3ladc 3tegobo: STAiAT MATER Pepa Lavandera je stala pred ječo v ulici Goroneo s košarico v roki. . njeJ je prinesla jedi za sina, ki je bil zaprt, in je čakula, da odpro vrata in sprejmejo hrano. Vsak dan je prihajala sem in je vselej prinašala nekaj za svojega edinca, ki so ga imeli tu že več kakor mesec dni, toda sprejemali niso ysak dan, temveč po svoji muhasti objestni volji. Puščali so žalostne žene, ki so prihajale sem po istem Poslu kakor Pepa in dolgo čakala, rokah so se jim, jih zmerjali in psovali. One pa so potrpežljivo stale ure in Ure. gele ko so jih surovo odgnali in Posmehljivo povedali, da danes nič ne sprejmejo, so se razšle s sklonjenimi glavami, otopelimi obrazi in nekimi ali trdimi pogledi, tiho in počasi, s pridušenim vzdihom in so se s trudnim in (težkim korakom izgubljale v stranskih ulicah. Tudi danes se jih je zbralo kakšnih deset in čakajo. Skoraj vse se P°znajo med seboj in vedo, katera !nia sina, katera moža, katera ima brata ali očeta in katera ženina v lej prekleti, sivi in temačni, zoprni 28radbi. Žene stojijo, naslonjene ob zid, in Sedajo topo predse, vsaka s svojo mislijo, vsaka s svojo bolečino, ali 'saka neustrašna, hrabrega srca, kamr je hrabro samo srce žene za 'astnega človeka: materino za sina, ženino za moža, hčerino za očeta. Nad njimi se razpenja svinčeno po-2Uojesensko nebo, ulica je blatna in Ujnazana, hiše sive in črne, kakor je siv in črn čas te vojne, od pamtiveka Uajstrašnejše in najzoprnejše vojne, P kateri so ljudje prenehali biti ■Judje in so postali zveri... , Razgovor med njimi je tih in redkobeseden. Vprašuje in odgovarja se kratko, samo najnujnejše. Ali bodo danes sprejemali hrano kdove" se čuj e glas mlajše delavske žene izpitega obraza, ki se ji po dlesni obilnosti pozna, da je v dru-8em stanu. . uNe vem. Morda bodo. že tri dni Uiso sprejemali!" odgovarja druga, Prav tako mlada žena. Njene ponore suknje se drži štirileten otrok, ‘ed in slaboten in očividno bolehen, ,velikimi črnimi očmi, ki gledajo P*aho okoli sebe. . razgovor mahoma zamre. Za-. ada molk. Vsaka izmed njih se P°va ukvarja sama s seboj in svoji-" skrbmi. Nekje v stranski ulici 'aropota voz in njegovo ropotanje e gubi v daljavi. i , Čeprav je čula besede, se Pepa ne e°i za razgovor žena, temveč stoli j?Premično naslonjena ob zid in edi tok svojih misli... ,i • • • da, tam za onimi debelimi zi tej' i j »J so neko noč in ga odvedli... je njen Nini... že mesec dni. »„ ?(1«J ji odmeva v ušesih, kako so ,,°čno udarili po trhlih, lesenih vratih, ki vodijo s strme, J°dnih „...., .i°Pničaste poti, gori pri njih v ro-j..Uskem griču, na ozko dvorišče, ),•''i' ,se je njih pritlična hišica z nag-Juniin, uleknjenim krovom pritis-ft k zidu druge hiše kakor školjka gorski s;teni, 'skoraj skrijta pod ^ °šnjo stare murve. Z dvema, tre« ^.udarci so podrli vrata in planili tGs 0r vihar v zakajeno kuhinjico in velno vlažno sobico, ki je s sinom ži" »tvU V n,-iei — že od njegovega roj-Per ’. c.e'b Pet in dvajset let. Z na-lenimi puškami so mu ukazali, de d 6 !ak°j 0bdeče, in so ga odvedli, v Prvem trenutku količkaj mela, kaj se je prav za prav zgo- dilo ... Videla je samo njegovo po-bledelo lice, njegov nemirni pogled in kako mu je spodnja ustnica podrhtevala. Kakor skozi sen je čula njegove besede: „Ne bojte se, mama, to ni nič • • ■ vse bo dobro ... bodite hrabri... tako mora biti.... zbogom!" In že so ga potisnili iz sobe. Skozi okence je nato opazila, kako ga je eden izmed njih med nerazumljivim vpitjem sunil s kopitom v hrbet, da je omahnil... in tedaj je vse izginilo v mraku in v. sobici je nastala tesnobna tišina, kijev njej čula samo enakomerno tiktakanje budilke na nočni omarici, stapljajoč se z bitjem njene žile odvodnice ... Tisto noč ni več zatisnila očesa. Že ob zori pa, komaj je začel prvi svetlobni žarek razganjati jutranji mrak, so vdrli v stanovanje in vse pretaknili, zmerjaje in psujoč ,,ri« belle in partizane in ščave", iščoč orožje in bombe in grozeč, da vse pobijejo, pokoljejo in zažgo ... „Mučijo jih, veste, strašno jih mučijo. Tepejo jih do nezavesti!" je nenadoma čula Pepa, kako je šepetala starejša, siromašno oblečena žena poleg nje drugi ženski. ,,Meni je moj poslal ven perilo, da mu ga operem, in bilo je vse polno krvavih madežev ..." ,,---------O, bože! Meni pa Nini ves mesec ni nič poslal!" je pomislila Pepa in je brž vedela, da ji prav zaradi tega ni nič poslal, da ne bi po perilu spoznala, da ga mučijo, črna misel, ljuta in boleča, ji je kakor razbeljeno železo objela možgane: ,,Kako mu je? Nič ue vem. Strašna je ta negotovost. Bog ve, koliko trpi? Bog ve, kako ga mučijo? Tepejo ga, gotovo. Grozovito, neusmiljeno, živalsko..." Njena misel je za trenutek zastala na nečem nedolžnem, motnem in nejasnem, kar je leglo na dušo ka- MIGUEL DE CERVANTES SAAVEDRA: BORBA Z MLINI NA VETER V Manči je živel ubog plemič don Ivihot. Tako zelo se je zatopil v branje viteških romanov, da se mu je zdelo gola resnica vse, kar je bral. Nalezel se je pustolovskega duha. Hotel je postati tudi sam vitez in z orožjem in konjem ,oditi po svetu, da bi branil nedolžne, pobijal krivce, se izpostavljal najrazličnejšim nevarnostim in si pridobil slavno ime. Oblekel je zarjavelo viteško bojno opravo, osedlal mršavega konja, si izbral vaško dekle za svojo oboževano gospo in Sančo Pansa za spremljevalca. V tem sta opazila trideset do štirideset mlinov na veter, ki so stali tam sredi ravni, in komaj jih je ugledal don Kihot, ko je menil k svojemu oprodi: ,,Sreča nama vodi bolje najine zadeve, kot bi si le mogla želeti; ozri se, prijatelj Sančo Pansa, in le poglej jih, kako se dvigajo, trideset ali nemara še več silnih velikanov, ki jih kanim naskočiti in se boriti z njimi ter vzeti vsem življenje; plen, ki ga jim bova odvzela, pa bo začetek najinega bogastva. Pravična vojna je to in resnična služba božja, če to snetljivo seme odpihneš z obličja zemlje." ,,Kakšni velikani?" je vprašal Sančo Pansa. ,,Tisti, ki jih vidiš tamle," mu je odgovoril njegov gospod, ,,z ogromnimi rokami, ki merijo pri nekaterih skoraj dve milji v dolžino." ,,Naj vendar vaša milost dobro pogleda," je odgovoril Sančo, ,,da to v ravnini niso velikani, ampak mlini na veter, in to, kar ima podobo rok, so lopate, ki jih obrača veter, da potlej gonijo mlinski kamen." ,,Očitno je," je odgovoril don Kihot, ,,da nisi podkovan v prigodah. Velikani so. In če te je strah, tedaj se umakni in predaj se molitvi, medtem ko bom jaz z njimi v strašnem, neenakem boju." To rekši je izpodbodel kljusača Rosinanta ne da bi se tnenil za vpitje oprode Sanča, ki je še zmerom klical za njim, da to, kar misli naskočiti, niso velikani, ampak brez najmanjšega dvoma mlini na veter. On pa je bil tako neomajno zavero- van v misel, da so velikani, da niti ni slišal, kaj vpije za njim oproda Sančo, niti ni videl, kaj v resnici so, čeprav jim je bil že čisto blizu. Ne le da se ni ustavil, še glasno je klical: „Ne bežite, bojazljivi in podli stvori! Sam samcat je vitez, ki vas napada." Tedaj je potegnil lahen vetrič in velike lopate so se začele vrteti: ko je don Kihot videl, da se premikajo, je dejal: ,,Pa četudi iztegujete več rok, kot jih je imel velikan Briarej, plačali mi boste kljub temu pošteno." Izgovoril je, se priporočil iz vsega srca svoji gospe Dulsineji, proseč jo, naj mu pomaga v tej hudi stiski, se dobro zaklonil s ščitom, naperil sulico, izpodbodel Rosinanta v najhujši dir ter napadel in naskočil prvi mlin, ki se je dvigal pred njim; in ko je zaperil sulico v lopato, jo je veter zavrtel tako silno, da je šla sulica na drobne kose, konja in konjenika pa je lopata potegnila za seboj, dokler nista oba odletela daleč v polje. Prihitel je na pomoč Sančo Pansa, kar so osla noge nesle in, ko je pritlrncal, je videl, da se gospod ne more ganiti, tako strahovito je bil treščil z njim Rosinant. ,,Bog nam pomagaj!" je spregovoril Sančo. ,,Mar nisem dejal vaši milosti, naj dobro pogleda, kaj dela, in da so samo mlini na veter in da jih more prezreti le, kdor ima sam take mline v glavi?" ,,Molči, prijatelj Sančo," je odgovoril don Kihot; ,,bolj kot kaj drugega je bojna sreča podvržena ne-nehljivi premeni! in tem bolj, ker sem prepričan in je gotovo tudi res, da je oni modri Freston, ki mi je ukradel sobo in knjige, spremenil tudi te velikane v mline, da bi mi iztrgal slavo zmage nad njimi; tako silno je sovraštvo, ki me z njim zalezuje! Konec koncev pa vsa njegova zla kovarstva le ne bodo kajsi opravila proti mojemu izvrstnemu meču." ,,Bog naj obrne, kakor more," je odgovoril Sančo Pansa. Pomagal mu je vstati ter ga zrinil na Rosinanta, ki je imel na pol izpahnjeno ramo. In pomenkujoč se o prestani prigodi sta dalje ubirala pot. (Odlomek) kor vlažna, gosta megla. Suhe, koščene roke so se ji same od sebe stisnile in se čvrsteje oklenile ročaja košarice. Od nekod je prilomastil avtomobil in obstal pred vrati ječe. Iz njega so izstopili nekakšni ljudje z nepremičnimi, otopelimi obrazi in hladnimi očmi. ,,Gestapovci!"* je šepnila komaj slišno neka žena v gruči. Moški so korakali mimo njih in vstopali v zgradbo z naglimi, dolgimi koraki. Avtomobi je odhitel, puščajoč za sabo sled smrdljivega dima. Misel se je v. Pepini glavi znova zganila in začela obnavljati davno pobledele slike, ki so se vrstile v presledkih in nepravilno, kakor da nevidne roke odvijajo film njenega življenja nazaj, prekinjajoč trak zdaj tu, zdaj tam. --------da, Nini njen edini sin, samo on ji je ostal od vsega v življenju ...A kakšno je bilo prav za prav to življenje? Koliko radosti je bilo v njem? Koliko tuge? O, da, tu-ge, — mnogo, mnogo! Ne pregledaš je. Ne izmeriš je. A radosti — kaplja vode v morju žalosti. Blisk strele na oblačnem nebu. Treneš z očesom — in radost je že izginila, trpljenje pa je ostajalo dolgo, stalno, skozi vse življenje, vleklo se je kakor dolg, večno napet konopec, brez konca in kraja, v nedogled-----------. Vzela je bila zidarja Tonija, poštenega in pridnega človeka, ki pa ni imel ničesar razen svojih dveh zdravih rok. Toda ljubila sta se in bila — srečna. No, doklej? Malo. Niti poln mesec dni. Izbruhnila je ona prva svetovna vojna in Toni je odšel... Dolgo ni ničesar vedela o njem, dokler ni končno dospela njegova dopisnica iz daljne Rusije, kjer je bil v ujetništvu, čakala ga je zvesto in potrpežljivo in se mučila v tistih težkih in gladnih dneh, kakor je vedela in znala... Prala je perilo tržaški gospodi, da se nekako obdrži pri življenju. Od tedaj so jo v njenem delu mesta nazivali tudi Pepa Lavandera. Končno se je Toni vrnil, žarek veselja in upanja v boljše življenje je zasijal za trenutek. Ali samo za trenutek! Dela je bilo malo in Toni je bil pogosto brezposeln. še več perila je morala jemati za pranje, da bi bilo mogoče živeti... Tedaj je prišla v drugi stan. Toni je dobil delo, a ni ji več dovolil, da bi prala... In tedaj je porodila... Da, spominja se tega dne: bila je zima, ostra in nenavadna za te kraje, in burja je tulila v dimniku ... Še ji je živo pred očmi, kako je Toni obzirno stopil v sobo, z malce preplašenim in začudenim obrazom, in kako se je njegovo lice razvleklo v blažen nasmeh, ko mu je babica položila roko na rame in sporočila, da je postal oče in da mu je žena porodila sina... Spominja se, kako je pristopil k postelji, jo pogladil s svojo težko žuljavo roko po laseh in samo zmedeno izustil: ,,0, Pepa moja!" Opazila je, kako se je bil rahlo nagnil, in vedela je, da jo je hotel poljubiti, a ga je bilo sram pred babico. Gledal je naokoli, vrteč se nerodno na istem mestu, ne vedoč, kaj naj stori, nato pa je odšel proti vratom in dejal veselo: ,,E, stopim po liter vina!" ... Njej pa je bilo tako veselo pri srcu ... To je bil svetel trenutek v njenem življenju! A koliko je trajal? Malo. Zopet malo. Niti mesec dni po tem so prišli in ji povedali, da se je mož na delu ponesrečil in leži v bolnici. Stekla je kakor iz uma v ono veliko in sivo zgradbo, kjer tako neprijetno diši, in odtod so jo napotili v bolniško mrtvašnico... Tam je ležal v navadni, nepobarvani krsti njen Toni, nepremičen in rumen kakor da je iz voska. Težak železen prečnik mu je bil zmečkal prsi... Ostala je sama s slabotnim sinkom. Zopet je prala perilo, zopet ga je vlačila vsak ponedeljek, povezanega v veliko in težko culo, na glavi navzgor, da se ji je vrat upogibal pod bremenom in so ji noge klecale na strmi poti gor v rojanski (Nadaljevanje na 4. strani) CIRIL DREKONJA Na steni, pod podobo svetega Florijana, je migotala lučka. Grivar je ždel v kotu pri bingli, Grivarica, je slonela ob zdiču. Mar-janica je gledala skozi okno v temo. Andrejc je lomil dolge korake iz kota v kot. Molčali so. Andrejčevi koraki so se mešali s tiktakanjem ure. Mati je zdaj pa zdaj zavzdihnila. Marjaničina senca je prebegavala na šipah. Grivar je spregovoril z ječečim glasom: ,,Molimo!“ Marjanca je stopila do romanca, snela molek in pričela moliti. Grivar se je oslonil na oknišče in uprl oči v temo. Marjanica je molila s prisiljenim glasom. Besede so se ji zadevale. Prošnje so tekle kakor voda čez kamenje, ki poje v neštetih glasovih. Vsakdo je izlival vanje svoja občutja. Grivarica je pričenjala visoko proti koncu je potišavala. Andrejc je molil trdo, primolklo, kakor, da se nečemu upira. Grivar je odgovarjal iz navade. Tisočkrat je že primolil rožni venec. Včasih je med molitvijo prehodil polja in senožeti, prodajal krave, štel denar. Nocoj je molil s težo v srcu, kakor še nikdar prej. Jošt mu je sedel na dušo in jo tlačil, da ga je bolelo v prsih in mu vrelo v glavi. Premislil je svojo pot od mladosti sem. Ubijal se je svoj živ dan. Boril se je z zadevnimi grivami. Gmajne je trebil, kamenje skrival v tla. Noč in dan je bil včasih na nogah. Oče mu je bil zapustil ščep, sam je pridobil za polno prgišče. S premoženjem mu je rasla mogočnost. Denar je prihranil. Nekaj ga je razposodil, nekaj ga je stisnil v predal. Računal je. .... Jošt je bil najstarejši. Njemu je pritikal grunt, Marjanico bi podkoval, da bi šla težka od hiše. Andrejcu bi pomagal na pol, na pol bi si sam. Moški se laže zaobrnejo k veliki skledi. . Otroke je ustrojil po svoje. Delali so. Ugovorov in poleganja ni trpel. Največ je pregaral Jošt. Za delom je šel ko govedo na pašo. Da, prava očetova podoba je bil, zato mu je najbolj prirasel k srcu. Tudi materi se je smehljala duša, ko ga je gledala. Prvi otrok. Plod ljubezni, ki jo je pričakala v Grivi, ko se je sem 'primožila. Njemu in ženi je bil živ spomin na mladostno sladkost, ki je pozneje utonila v grenkobah in trpljenju, v delu in pehanju za zemljo ter kruh. Jošt je dopolnil dvajset let. Zra-ščen je hil ko,t trš- Materi je polnil srce s ponosom; njemu, očetu, je obetal, da mu bo vreden naslednik. Vzeli so ga k vojakom. „Najmočnej-ši sem bil med vsemi11, se je pobahal, ko je prišel z nabora. Očetu se je bilo težko vdati misli, da bo moral sin zdoma. Tri leta bo zapravljal čas nekje v svetu. Domu ne bo koristil za mrvo. Grivar je zaječal v očenašu, ko da preživlja nekdanje težave. Cas treh let se je vlekel ko po smoli. Dneve, mesece so devali v kraj. Ko so kupili četrto pratiko in obrnili na njej nekaj listov, se je Jošt vrnil. Pričakovali so ga ko odrešenja. Prišel je brkat in zagorel, a nekam tuj po obnašanju in besedi. Saj je bilo razumljivo, da bo prinesel nekaj tujega sveta s sabo. čas popravlja take reči in jih popravi. Jošt se nekaj dni ni mogel oprijeti dela. Domačim je razkazoval vojaško hojo. Andrejc ga je gledal z odprtimi ustmi. Marjanici so se iskrile oči. Zvečer je snel klobuk s kljuke in odšel v noč. Prvič mu ni nihče nič rekel, tudi drugič in tretjič ne. Ko le ni nehal z uhajanjem, ga je oče pobaral za njegove poti ,,H Kovačevim hodim v Grapo." Obrnil se je v stran, da bi oče razbral le pol resnice iz tega, kar je povedal. Da, Kovačev Peter! Grivarju se je zalepnilo ob misli na tega človeka. Bajtar iz Grape! Nič prida ni z njim, po bajtarsko živi iz rok v usta. Na domu ima bundravo sestro, ki se je pred leti spečala s kravjim kupcem in ga zdaj molze pri žepu. Peter ži* vi nekaj pri sestri, nekaj od dnin pri trgovcu Lukajžu. — Fej, tako življenje! Jošt in Peter sta bila skupaj pri vojakih. Spoprijateljila sta se ko koža in srajca. Čez nekaj časa je izvedel, da hodi sin h Kolibčarski Anici, samici, brez očeta in matere. Peter ga je vpeljal k njej. Sprva tega ni mogel verjeti. Ko je zastavil sinu vprašanje iz obraza v obraz in mu ta ni tajil, je vedel, pri čem je. Zarohnel je nad njim. Jošt pa se je postavil po vojaško in odgovoril: ,,Oče, jaz se oženim." Besede so očeta zadele, ko da bi ga bil s kropom polil. „Kam?“ „Na dom, če vam je prav." ,,Z bajtarico?" ,,Ako nočete, pojdem v Grapo. Doto dobim, saj sem jo zaslužil." Jošt se je obrnil na peti in odšel. Od tega dne je nastal pekel v hiši. Res je, sin se je poslej gnal z delom ko nor. Ali se je hotel s tem prikupiti, da bi se ne branili neveste v hišo? Mater je nagibal na svojo stran. Grivar je moral trdo stopiti na noge, da ni zrušilo še njega. Ko bi bila ženska le kaj primerna, ne bi se bil mogel upirati. A za bajtarske lakote ni garal. Saj bi se mu smejala vsa fara. Jošt ni odnehal. Prepiri so večali razdaljo med njim in sinom, dokler se nista zakrknila drug pred drugim ... Ta dan pred poroko sta se poslednjikrat spoprijela. Sin je naložil svoje stvari in za vedno odšel iz hiše ... Da, Jošt mu je snedel življenje, mu zagrenil stare dni. Iztrgal hi ga iz srca ter ga zavrgel, kakor izruješ koprivo kraj plota in jo vržeš na grobljo. Tega ni mogel storiti. Zato se je usajal, da sta mu zboleli duša in telo. Kaj bo? Njegov sin bo postal bajtar. Obiral bo dnine kakor Kovačev Peter. Suhe skorje bo žvečil. §e teh ne bo imel. Otroke bo imel raj trgane, ženo razcapano. Vsi bodo gledali V Grivo in vpili: ,,Dajte, dajte!" Dal bo. Sramote pa ne bo mogel požre' ti. Ko je premislil do vrha, ga je zagrabilo s tako silo, da je bruhnil v molitev: „Oh potepin, kaj si naredil!" Mati in hči sta se spogledali, Marjanica je utihnila. Grivar se je prestrašil samega isebe. Naglo se je dvignil in uprl oči v domače. Andrejc je zdrsel na stol, zazijal v vsakega posebej, nato se je zasmejal: ,,IIa, ha!" Obrnil se je proti očetu in mu gledal v prepadeni obraz. ,,Ha, ha, ha!" Grivarica je lovila sapo. Sinov smeh jo je zhodel globoko v srce. Zajokala je. Za njo je planila v jok tudi Marjanica. Andrejc se je dvignil. Prehodil je izbo iz kota v kot: Klemp, klemp. Visoko je dvignil glavo, pogledal oč^' ta, nato mater in sestro. ,,Kaj hi se gnali!" je rekel h' pljunil. ,,Saj sem še jaz tu. Taki ste, kakor da bi se kdo obesil." Stopil je k vratom in trdo odše* iz hiše. Grivar je sklonil glavo nizko n® prsi in omahnil na klop. Grivarica je šepnila v solzah: ,,Sami moliva!" Na steni je stokala ura. Pod svetim Florjanom je migotala luč 111 medlo obsevala Grivarjevo pleš0. Pred hišo se je široko razlegnil An' drejcev vrisk. ...iii"‘iuii""iuiu'ii!ii'i"UiJiLiii|[iii.|u:ii-jii:ti|^|iliiL^lill^|iJl)‘^lJlll^iUi'''"lJlii'-'iiiii'iiiljii',":iiLolui:‘'"'il"'"lllil,.|:jlliu‘i|lii''l'Jlii''"llii,"riii'iii'j|i'uliili‘iiiniiuilliliui|llilululi,^(iU"i|ili:‘,jl'lil‘i‘J|]iiLul|1llmllll‘Lalli:1^'liil^lill^l!lll^!!^ Negibno stojijo drevesa, mokra i'1 črna... Njene oči obstanejo na enein izmed njih in v srcu kakor da ji ne' kaj zašepeta: „Tu je bil Nini, tu j® umrl, tu je poslednjikrat videl svet' lobo..." ST AHAT MATE R (Nadaljevanje s 3. strani) grič, kjer je stanovala... Tako od tedna do tedna, iz leta v leto. Treba je bilo živeti, treba je bilo prehraniti sina... In prehranila ga je. Postal je krepak mladenič, dober strojni ključavničar in dober sin. Ni ji več dovoljeval, da se muči s pranjem tujega perila; bila je samo gospodinja. Pepa Lavandera se je oddahnila od napornega življenja. A ne za dolgo. Izbruhnila je druga svetovna vojna... Strah je prevzel srce Pepe Lavan-dere. Ali se ponovi to, kar se je bilo zgodilo z možem? Ali pošljejo tudi Ninija na vojno? Vendar ga niso poslali. Potreben jim je bil v ozadju ... Razviharil se je čas kakor strašna nevihta in padel na ljudi kakor toča na plodne njive in polja, lomeč, podirajoč, uničujoč vse pred seboj. Zajavkalo je preprosto ljudstvo, na katero so planili plačani krvniki kakor krvoločne zveri, da bi ropali, ga preganjali, mučili in ubijali. Strahote, ki so jih počenjali, so zavpile do neba. Ljudje so na prvi mah onemeli od njih, srca so jim otopela, zastal jim je dih. Tedaj pa se je nekaj zgodilo v teh srcih, krik za pravico, ki se je kakor neviden, a silen požar razširil od srca do srca, iz duše v dušo, zajel ves narod in ga pognal v odpor... Njen Nini je bil v prvih vrstah. Pa tudi ona, tudi vsi drugi... Hrup žena, ki so stale okoli nje, je pretrgal nit njenih misli. ,,Veste", govori se, da jih vse odpravljajo v taborišča, nekam v Nemčijo!" je dejala suha in slabotna ženska s kozavim licem. ,,0, to je strašno! Slišala sem, da jih tam umira na kupe od lakote in bolečin!" je dodala druga. ,,Ne samo da umirajo, tudi pobijajo jih. Kdor ne more več delati, zaradi oslabelosti ali bolezni, tega pobijejo..." ,,0 bog, o bog! A tudi zanje pride konec! Naj le pečejo in palijo, dokler ne pridejo tudi sami na vrsto..." Vhodna vrata so zaškripala in se odprla. Na pragu sta se prikazala dva stražnika in zaklicala nekaj imen. Nekaj žena je brž pohitelo tja, potegnilo naglo zavoje s hrano iz svojih košaric in jih ponudilo stražnikom. Druge, katerih imen niso poklicali, razburjeno vprašujejo, zakaj od njih ne sprejmejo. Odgovor je krut in surov: ,,Danes nič več!" Pepa Lavandera se je prerinila naprej in brez besede iztegnila roko s košarico. ,,Kaj hočete vi?" se zadere nanjo debel paznik rjavkastega lica in zlobnih oči. ,,Za mojega sina..." šepne Pepa Lavandera. ,,Slišali ste, danes nič več!" odvrne on, pogleda jo bolje in doda zlobno: „Ni treba več nositi!" Pepa Lavandera je vedela, kaj pomenijo te besede. Njeno materino srce je jasno čutilo, da ne bo svojega sina nikoli več videla... Razvedelo se je, da so jih devet obesili kot talce. Tam nekje pri Ka-tinari. Pripovedovali so, da so jih pustili viseti tri dni. Tudi do Pepe Lavandere je dospela ta vest. V tistem trenutku je vedela, da je med njimi tudi njen Nini. Brez besed, nema in sama, se je napotila proti Katanari. Da ga vidi še enkrat, posledpjikratl... Prišel je droben dež, mrzel in moten, prodiral do kosti, in blato se je po poti prijemalo čevljev, da so ob-teževali hojo. No, Pepa ni čutila tega. Stopala je mirno in uporno, prav kakor tedaj, ko je zahajala k Sv. Ani med gomile, da obišče grob svojega pokojnega moža. Z istim občutkom, z isto čudno praznino v duši. Ko se je približala Katinari, se je obrnila do starca, ki ji je prihajal naproti, ali ve, kje so obešeni talci. Starec jo je začudeno pogledal, se plašno ozrl, pokazal na nekaj skrivljenih debel in tiho govoril: ,,Tam poleg poti so bili. Pa so jih davi sneli in odpeljali!" Pepa Lavandera je stopila do gozdiča ob poti in začela gledati gola nagnjena debla slabotnih lirastičev. Tu so torej končali svoje življenje bedni talci. Na katerem drevesu je izdihnil njen Nini? Kdo ji to pove? Kdo ji pokaže? Ubožica je mislila, da ga morda še najde tu, da ga bo še enkrat videla... Pa ga ni. Odnesli so jih. Prepozno je prišla. Stopila je par korakov proti de' blu in obstala pod njim kakor mat1 pod križem. Noge so ji odpovedim pokornost in padla je na kolena-oo' jela z rokami vlažno drevesno de* blo in naslonila svojo glavo nanj •; • Ni jokala. Ni mogla. Samo v duši J® obnavljala besede, ki jih je sin tol)' kokrat govoril: ,,Mi, mama se bori' mo za resnico, za pravico, za boljs^ življenje! Brez borbe ne bomo me dosegli! V vsaki borbi so tudi žrtve> Brez njih ni mogoče!" ... ,,Da!“ se ji je iztrgalo skoraj gl®s( no. ,,Brez žrtev ni mogoče!" Ti f1 padel kot žrtev, sin, ali v veri, da j® nisi doprinesel zaman! In zato ne j°' kam, vidiš ne jokam. Hočem biti te' be vredna! Ubili so te, ali tvoje#® dela niso uničili. Jaz stopim na tv®' je mesto, jaz te nadomestim. NašJa botn moči za to v svojih starih žila‘'j našla jo bom v svojem srcu, kajti z®' plamenela je v njem sveta jeza pr°tl neresnici in krivici... Pepa Lavandera je poljubila dre' vo, vstala in kakor prežarjena z ne' ko notranjo, svetlobo odšla prot mestu. Vedela je, kam vodi njen® pot. Zakaj se jočemo? Pravijo, da jok lajša bolečino. Lc koga zadene kaj hudega, se razjoČ1, se ne razjoče, mu od žalosti lahk° poči srce, pravijo preprosti ljudje' Zgodilo se je tudi že, da so ljudJ® znoreli, ker se niso mogli razjoka^ ob veliki nesreči, ki jih je zadela-to ne pomeni, da moramo jokati 28 vsako figo. Največkrat jok škoduj®' posebno če se jočemo za prazen nic' Medtem ko jočemo, ne more n®^ telo tako delovati, kot bi moralo. J1’ posebno moti naše rodno dihafl-U Vsakdo je že izkusil, da je jokaJ^ težko dihal in da mu je srce zač®' močno utripati. Manj škodi jok jenčkom. Njim nekoliko joka ne 5 di, ker se jim pri tem razvijajo P 1 ča. „ »Ohridska legenda« v Celovcu Nočem govoriti mnogo o vsebini prekrasnega Hrističevega baleta, ki ®1110 ga imeli priložnost občudovati Urugi večer gostovanja našega Slo-jenskega narodnega gledališča v rejskem gledališču. Povest o mladi Nevesti Biljani, ki jo na dan svatbe ll8rabijo Turki in odvedejo kot suž-nJo v turški harem, se nam je zdela Uekako domača, močno podobna na-»emu narodnemu izročilu o Miklovi ji' Upravičeno pa nosi balet na-slov ,,legende“, ker je vse bolj pol-?° tajinstvenega veroManja v moč Junakov in njihovega sveta čudež' udi dejanj in čarovnij. Morda je Prav tudi zaradi sorodnega motiva v uašem ljudskem izročilu dogajanje Ju odru v nas tako močno odjeknilo: ,uo ne bi prepoznal v junaku ,,Obeske legende11 istoimenskega Mar- ki je čudežno rešil svojo Alenčico 9 • pečina obiskovalcev prireditve si 1° ježko predstavljala balet z nalogo "dajanja celovečerne vsebine. Lah-0 trdim, da ne samo koroški Slo-®nci, ki nimamo svojega stalnega p dališča. Tudi nemška publika v elovcu pozna balet izključno kot ložek, predvsem v operetah: S ple-°in in gibi izraženo dogajanje je da novost. Presenečenje pa je po-dpnilo predvsem pojmovanje plesa °t umetniškega izraznega sredstva ‘Ploh! Saj se je stekalo v neločljivo e*°to izražanja vse: Gibi, ritem, “Udba, plesalci-solisti prav tako kot ‘ktipine in zbori baleta, ki so se v ^talnem prelivanju plesnih ritmov in vendarle združevale vedno spet s Čudežno, lahkotno harmonijo. Ta tdu,šna dovršenost je brez dvoma UJgiobji vzrok za izredni uspeh in . "1'rikrito splošno priznanje, ki jili jf doživelo naše narodno gledališče "u koroškem. ^sa prireditev je govorila o silnem duetnigkein prepričanju in obliko-,.a'ii moči ljubljanskega baleta. d°r §e ni videl plesov Pina in Pie 'akor, je spoznal ta večer vsaj |zgojno delo in bogate sadove nji-°vega umetniškega ustvarjanja, ki °sega brez pretiravanja nedvomno uniaj dosegljivo stopnjo popolno-•ll\ Skoraj nas ne preseneča, da se le 12 te umetniške dvojice rodilo ne-,4k° utelešenje njihovega umetniška hotenja, že danes lesketajoča j vezdica“ hčerka Veronika, ki smo občudovali zaradi miline in ljub-°sti njenih mladostnih kretenj. ^tajda Škerjančeva in Stane Po-. ^ sta svojo ljubezensko hrepene-Je izražala tako močno in dovršeno, lik l>re Je tudi najpreprostejši gledalec na oder vso živo barvitost in pestrost življenja med južnimi brati, naj ne bo neomenjeno. Narodne noše in krasni kostumi v vseh dejanjih so brez dvoma močnejše sredstvo za učinkovitost plesa, kot je to ceneno golovanje, ki ga sicer ob mnogih nastopih pri nas še trpimo. Presenetljivi so bili za Celovec tudi učinki čudovite razsvetljave, ki je tukaj sicer sploh ne vemo ceniti. Da je orkester pod vodstvom dr. Danila Švare posebno deležen na velikem in častnem uspehu celovškega gostovanja našega Narodnega gledališča, ni treba posebej omeniti, kljub temu, da zaradi pomanjkanja pro- lllll!lll!llllllllll!llll!llll!lllllll!llllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIHIII lllllilllllllllllllllllllllllll štora niti ni mogel dati ,,vsega od sebe11. ,,Ohridska legenda11 nam bo vsem ostala v nepozabnem spominu, mnogim našim ljudem morda kot najbogatejše doživetje umetnine za vse življenje. Meni osebno je ob tej priložnosti najbolj žal, da niso imeli vsi koroški Slovenci priložnosti videti in doživeti ta višek kulturnega ustvarjanja našega ljudstva. Vsem umetnikom Slovenskega narodnega gledališča in njihovim spremljevalcem pa se za izredno doživetje zahvaljujemo! Prav posebno še Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu in vsem merodajnim, ki so gostovanje sprožili, organizirali in omogočili, zalivalo, ki jim naj bo pobuda za nadaljnje delo v tem pravcu! Dr. Mirt Zwitter Rlllllllll!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllll Slovenska prosvetna zveza bo priredila »KONCERT SLOVENSKE PESNI“ v soboto, dne 24. junija ob 20.30 uri zveier pri Šercerju v Šmihelu pri Pliberku in v nedeljo, dne 25. junija 1950 ob 15. uri v Št. Jakobu v Rožu (Narodni dom) Celotni program pod vodstvom dirigenta M. Pertota bo izvajal pevski zbor ,fMarij Matjašič** iz Trsta Vsi prijatelji slovenske pesmi vabljeni! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFi Pliberk. V Pliberku so četrtletno večji sejmi za blago in živino. Zadnji sejni je bil v ponedeljek 12. t. m., tako imenovani sejni po Medar-diju. Nikakega dvoma pa ni bilo, da je bil ta sejm v znamenju naraščajoče gospodarske krize, ki zajemfa čedalje bolj vse sloje. Natrpane stojnice vsakovrstnega blaga, oblek, čevljev in različnega orodja so bile le za ogledovanje in razstava predmetov, od katerih je malokdo kaj kupil. Večina kmečkega prebivalstva tarna, da nima denarja, često niti za najpotrebnejše, razen nekaterih redkih izjem, ki se še kakor koli držijo. Zato je bila živinska kupčija absolutno mlačna in od konj niso prodali nobenega. Od tekstilnega blaga je tu in tam kdo kupil kako modro sraj- co, ki se mu je zdela še po ceni. Vsak pa ve, kakšna je kakovost cenenega sejmskega blaga. Ves razgovor se je sukal o draginji in pomanjkanju denarja, obrtniki pa vse vprek tožijo in se razburjajo zaradi neznosnega pritiska davčnega vijaka. Zato so bile tudi gostilne skoraj prazne in so se ljudje kmalo razšli na svoje domove in rajši doma spravljali seno. Opazili pa smo dosti živahno gibanje v domači kmečki zadrugi, kjer so kmetje kupovali razne kmetijske potrebščine ter se je posebno uveljavila dobra kakovost ,,Specialne, kose Zadružne zveze11. Tukaj prihaja do izraza spet zrela zavest našega človeka, da je obstoj naroda odvisen v prvi vrsti od močne gospodarske neodvisnosti in od razvitega zadružništva. Slovenska kmečka zveza objavlja V okviru Podružnice čebelarskega društva v Šmihelu pri Pliberku bo v nedeljo, dne 25. junija 1950, ob 13. uri, pri Biceljnu na Butali poldnevni teoretični in praktični čebelarski tečaj Vse čebelarje vabimo, da se tečaja udeležijo! Slovenska kmečka zveza uiiviiiniiiiiiiuiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiBiiiniiiiiiiiiiiiiMia Sveče. Večkrat smo že brali v našem listu, kako avstrijski oskrbovalni uradi pristransko delijo podpore in kako so Slovenci, ki so utrpeli škodo ne samo na premoženju, temveč tudi na zdravju, prikrajšani. Taki primeri se vrstijo zaporedoma, kakor spet kaže naslednji. Posestnik Jerolič na Spodnji Bistrici je bil ilegalen nacist. Leta 1934 je bi udeležen pri nacističnem prevratu ter bil zaradi tega interniran v Wollersdorfu. Po končani vojni se je vrnil k družini, a je po nekaj mesecih zbolel in umrl. Vdova po njem, ki ima tudi posestvo, je zaprosila za podporo in prejema 300 šilingov mesečno. Druga vdova, Ana Wurzer na Suhi, ki je zgubila v vojni edinega sina, pa prejema 20 ši* lingov mesečno. In tretja žena, služkinja Lona Ugowitzer, 60 let stara, je zgubila v vojni tudi svojega edinega sina, ki bi ji bil na stara leta v oporo, prejema tudi samo nekaj šilingov podpore in sicer šele na ponovno prošnjo. Obe zadnji nista bili nacistki. Tako izgleda torej pri nas toliko hvalisana vzorna nepristranska socialna oskrba. Libuče. Pri Ižepu, ki je last Rezi Leimisch, je v prostorih stiskalnice za olje in na žagi v petek popoldne izbruhnil požar in povzročil približno 300.000 šilingov škode. Ogenj je uničil dele objektov in dragocene stroje in motorje. Došlim požarnim hrambam se je posrečilo ogenj omejiti, tako da so obvarovali gospodarska poslopja. Borovlje. Na Telovo, dne 8. junija 1950, so pokopali v Borovljah triinsedemdesetletnega dimnikarskega mojstra Vincenca Gutza. Svojo dimnikarsko obrt je izvajal po vsem boroveljskem okraju, zato v okolišu skoraj ni hiše, ki bi ga ne poznali. Za časa nacizma so ga precej zapostavljali. Zadnjič se je peljal z nekim voznikom v Bajtiše in ko se je oglasil v gostilni, ga je zadela kap. Naj počiva v miru! ■BIIIIIIIMIIIilllKIliaaBlIllllHailirUlMIlBIIIIHIIIIBIIIIIIIIHIiHlIIRBIIBinilinillHIIITOIIIIMIIIIIINBIIIIIIIHMIIIIIIIUIIilllllHllllllIM 100 l. 2 posredovanja besed občutil glo-j'110 njihovega doživljanja. Tatjana "'Oskarjeva nas je v drugem dejati!11 vse očarala kot vila Biserka: esala je, kot bi bila sama čudovi-r hvaležni pa smo za vsak prosto voljni prispevek! Pošljite naročilo še danes na ^ slov: Slovenska kmečka zveza, Gela vec — Klagenfurt, 8. Maistr. 47-1' * Tel. 35-38. Slovenska kmečka zveza Zveza slovenskih zadrug v Celovcu Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. t?r“f ^ Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: ® lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. vsebino odgovarja: France Košutnik. T‘B . Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserg«^ 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: KJ8 genfurt 2, PostschlieOfach 17.