Pollnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov P. b. b. Letnik IXX. Celovec, petek, 26. junij 1964 Štev. 26 (1142j Tisoči vojnih zločincev naj bi ostali nekaznovani Zahodnonemški pravosodni minister Eviald Bucher je pred nedavnim izjavil v parlamentu, da je trenutno v teku ali v pripravi okoli 800 procesov proti nacističnim zločincem in da ni računati s tem, da bi bilo odprtih 'se večje število novih procesov. Do začetka leta 1964 so nemška sodišča po izjavi ministra Bucherja obsodila 5445 nacističnih zločincev, medtem ko so jih zavezniška sodišča obsodila 5000. Toliko izjava zahodnonemškega ministra, ki je pristojen za pravosodje in očitno zastopa mnenje, da bo z zaključkom še odprtih procesov dokončno rešeno vprašanje »zločina in kazni« za vse nacistične zločince. Toda tega mnenja so sa)mo določeni krogi v Zahodni Nemčiji, medtem ko široka javnost — nemška in mednarodna — le nekoliko drugače gleda na stvar. Predsednik mednarodne zveze demokratičnih pravnikov Jean Boulier je v tej zvezi poudaril, da bo 27.000 nacističnih zločincev ostalo nekaznovanih, če se bo Zahodna Nemčija ravnala po zakonu o zaletanju nacističnih zločinov. Po tem zakonu namreč^ 8. maja 1965 poteče rok, do katerega je možno zasledovanje nacističnih zločincev, zahodno-nemške oblasti pa so doslej zavrnile vsako zahtevo po podaljšanju tega roka. Čeprav vojni zločini po mednarodnem pravu nikdar ne zaletajo, so v Zahodni Nemčiji očitno drugačnega mnenja: treba je potegniti črto pod preteklost, pravijo, treba je končno prenehati z resentimenti, saj bo vendar kmalu že dvajset let, odkar se je zrušil nacistični »tisočletni rajh«. In tudi drugod zastopajo nekateri podobno mnenje ter pravijo, da je preteklost treba »preboleti«. Res, po dvajsetih letih bi bil dejansko že čas, da bi preteklost pokopali in se posvetili bodočnosti. Toda med preteklostjo in bodočnostjo je sedanjost, tisto vmesno obdobje, ki je neke vrste preskusni kamen, ob katerem se mora izkazati, če smo se iz preteklosti aovolj naučili, da smo za bodočnost dozoreli. To velja za vsako dobo, še v posebni meri pa velja to za komaj minulo dobo, ki je v življenje človeštva posegla z vso grozovitostjo. Bolj kot kdaj koli v zgodovini človeškega rodu se je človek izneveril samemu sebi, človek je postal zver in je zverinsko preganjal svojega sočloveka. Ista doba pa je rodila tudi brez-primerno junaštvo, rodila je milijone malih in velikih junakov, ki so se uprli krivici ter za ceno svojega življenja dosegli, da je človek spet spoznal človeka. In vendar izgleda, da se nekateri iz te preteklosti še ničesar niso naučili. Ne gre toliko za nepremišljenost tistih nekaj mladostnikov, ki skušajo svojo zrelost dokazovati s tem, da se navdušujejo za neki neonacizem, ne da bi se pri tem zavedali bistva nacizma. Pač pa povzroča zaskrbljenost dejstvo, da so v ozadju tega huliganstva in takorekoč njegovi duhovni očetje isti ljudje, ki so sami aktivno sodelovali pri nacističnih zločinih. Ne samo, da jih roka pravice ni dosegla za že storjene zločine, marveč se jim danes nudi še možnost, da delajo spet nove zločine s tem, da mladino zastrupljajo z miselnostjo, ki je človeštvo že enkrat pahnila v nepopisno gorje. Taki ljudje se iz preteklosti res ničesar niso naučili. Če posluša človek izpovedi obtoženih nacističnih zločincev, zaman pričakuje besedo kesanja ali priznanja krivde; vsi so nedolžni, saj so »samo izvrševali povelja«. Ob taki mentaliteti je upravičen sum, da bi bili ti izrodki človeštva, čim bi se jim znova ponudila priložnost, spet pripravljeni brez pomisleka delati zločine in bi se pozneje morda spet sklicevali na povelja in na pokorščino. Toda danes so nedolžni celo tisti, ki so takrat drugim dajali povelja, skratka vsi hočejo biti brez krivde, kajti krivi so po njihovem mnenju drugi, krive so njihove žrtve same. Ta logika sega zelo daleč, gor do najvišjih uradnih ustanov, saj je na primer bonska vlada, šele pred nedavnim ugotovila, da nosi odgovornost za ogromno škodo, ki jo je utrpela Jugoslavija med zadnjo vojno, jugoslovansko ljudstvo^ samo, češ »zakaj pa se je uprlo« faštističnim okupatorjem in njihovemu režimu krivic in nasilja. In to še ni dovolj, v Nemčiji so šli Je korak dalje ter so vojnih zločinov obdolžili enega izmed najvišjih predstavnikov nove Jugoslavije. Vsak trezen človek se mora vprašati, kako je kaj takega sploh mogoče. In vendar je odgovor zelo preprost: ker so na vplivnih položajih pač ljudje, katerih rok se drži kri neštetih nedolžnih žrtev — mnogokratni zločinci, ki se — kakor vse kaže — že veselijo, da bodo ostali nekaznovani. Toda tudi in še posebej nemški narod bi se moral zavedati be- PomembnazmagademokracijevAmeriki Senat z veliko večino sprejel predlog zakona o državljanskih pravicah Kot enega izmed najvažnejših aktov ameriškega Kongresa v zadnjih desetletjih so pozdravili v ameriški javnosti izglasovanje zakonskega predloga 6 državljanskih pravicah, ki ga je pred letom dni predložil še pokojni predsednik Kennedy. Predstavniški dom ameriškega Kongresa je ta zakon sprejel že pred štirimi meseci, in sicer z 290 glasovi proti 130. Nato pa je razprava v senatu trajala nad 80 dni in je v njej sodelovalo vseh 100 senatorjev; končno je bil predlog zakona izglasovan s 73 glasovi, medtem ko je 27 senatorjev glasovalo proti zakonu. Za predlog zakona o državljanskih pravicah je glasovalo 46 demokratskih in 27 republikanskih senatorjev, proti pa 21 demokratov in 6 republikancev, med katerimi je bil tudi senator iz Arizone Barry Goldwater, ki ima največ izgledov, da bo imenovan za republikanskega kandidata pri letošnjih predsedniških volitvah. Ameriški predsednik Johnson je po glasovanju v senatu izjavil, da je zakon o državljanskih pravicah odločilna etapa na poti k enakopravnosti vseh ameriških državljanov. S tem zakonom bo namreč ameriškim črncem med drugim priznana pravica, da bodo smeli obiskovati doslej zanje prepovedane restavracije, hotele in druge javne ustanove. Vendar pa ta pravica s samim izglasovanjem zakona še nikakor ne bo postala dejstvo, marveč so v Ameriki mnenja, da bo pravni boj za izvajanje novega zakona trajal še več let. Rasisti v južnih predelih Amerike, katerih predstavniki so tudi v senatu glasovali proti zakonu, ne bodo tako hitro vrgli puške v koruzo in je pričakovati, da se bodo z vsemi silami upirali izvajanju zakonskih določil, kakor so se celih deset let — zaradi popustljivosti oblasti z velikim uspehom — upirali sklepu ameriškega vrhovnega sodišča, ki je že leta 1954 odločilo, da je rasna diskriminacija v šolah ilegalna, torej protizakonita. Kljub temu pa predstavlja izglasovanje zakona o državljanskih pravicah pomembno zmago demokratičnih sil v Ameriki. Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker je bila dosežena sredi kampanje za predsedniške volitve, v kateri si stojita nasproti predsednik Johnson kot predstavnik demokratov ter senator Goldvvater, ki se kot reprezentant republikancev ni pokazal skrajno 'nepomirljivega le v vprašanju demokratizacije v Ameriki sami, marveč tudi glede mednarodnih odnosov, kjer nasprotuje vsakemu zbli-žanju med Zahodom in Vzhodom. S tem so bila v volilni boj vnešena osnovna načela demokracije in miru ter bodo ameriški volivci stati pred zelo važno odločitvijo, ko bodo letos jeseni volili novega predsednika. Kakšen bo izid teh volitev, za zdaj še nihče ne more dajati zanesljivih prognoz. Vsekakor pa bo na odločitev vplival tudi pravkar zaključeni boj za zakon o državljanskih pravicah, ki je potegnil precej jasno ločnico med obema taboroma. Zdaj so govorili in odločali samo poslanai in senatorji v 'nekaj mesecih pa 'bodo imeli besedo milijoni državljanov, katerim bodo volitve 'nudile edinstveno priložnost, da dokažejo svojo zrelost. Varnostni svet ponovno obsodil rasistično politiko v Južni Afriki Prejšnji teden je Varnostni svet spet razpravljal o rasistični politiki v Južnoafriški uniji ter ob koncu sprejel resolucijo, s katero obsoja tako politiko ter poziva države-člani-ce Združenih narodov, naj podvzamejo ustrezne ukrepe proti Južnoafriški uniji, s katerimi bi to državo odnosno njeno vlado prisilili, da bi prenehala izvajati politiko apartheida nad črnskim prebivalstvom. Resolucija v sprejeti formulaciji gotovo ni zadovoljiva in je kot kompromisna rešitev Avstrijsko darilo Skopju Avstrijska podružnica mednarodne humanitarne organizacije Caritas je podarila Skopju otroško infekcijsko kliniko, ki obsega štiri montažna poslopja, v katerih je kakih 150 postelj. Svečanosti ob predaji klinike so se udeležili številni predstavniki iz Avstrije in Jugoslavije, v uporabo pa jo je izročil direktor graške podružnice Caritas Internacionalis dr. Luckesch. V imenu prebivalstva Skopja in medicinske fakultete sta se za darilo zahvalila dekan medicinske fakultete prof. Melodija Stankovski in upravnik infekcijske klinike Savo Mirenski. Spregovorili so tudi direktor graške podružnice Caritas dr. Luckesch, skopski škof dr. Smiljan Čekada ter predstojnik infekcijske klinike v Grazu dr. Gert Stepančič. Svečanosti se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik v Beogradu Karl Hartl, ki je izročil prebivalcem Skopja pozdrave avstrijskega ljudstva ter v svojem govoru poudaril prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Avstrije. vsestransko pomanjkljiva. Kljub temu pa daje določeno podlago za nadaljnje akcije glede odprave apartheida. Njeno besedilo bi bilo lahko mnogo bolj konkretno in odločno, predvsem pa bi lahko vsebovalo določila o kolektivnih sankcijah proti Južnoafriški uniji. Toda med razpravo o tem vprašanju se je znova pokazalo, da gre zahodnim silam bolj za zagotovitev njihovih gospodarskih interesov (predvsem Velika Britanija in Amerika vzdržujeta z Južno Afriko tesne gospodarske stike in je ameriško-britanski kapital močno zasidran v južnoafriškem gospodarstvu) kot za priboritev osnovnih človečanskih pravic tamkajšnjemu prebivalstvu. Zato so se morali v Varnostnem svetu zadovoljiti z več ali manj samo deklarativno resolucijo, ki je konkretna edinole v pozivu vsem državam, naj takoj prenehajo prodajati in pošiljati Južnoafriški uniji vse vrste orožja, streliva in vojnih vozil. Poleg tega se države naprošajo, da bi storile takšne ukrepe, ki jih bodo imele za pravilne in na podlagi katerih naj bi južnoafriška vlada začela spoštovati priporočila resolucije. Čeprav je ta formulacija nedoločena, je vendarle oooooooooooooooooooooooooooooo o g Objava S slovenske gimnazije S Na Državni gimnaziji za Sloven- g ce v Celovcu so sprejemni izpiti O prvi dan velikih počitnic, to je 11. g julija ob 8. uri. O Učenec mora predložiti letno g spričevalo, katero bo dobil na svo-O ji šoli 10. julija, g Prijave naj bodo izvedene do 1. O julija. Potrebni so: g 1. rojstni list, 2. dokaz avstr, državljanstva, 3. uspešno končana 4. šolska stopnja. šola, katero učenec sedaj obiskuje, pošlje popis učenca direktno na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums fiir Slovvenen, Klagen-X furt, Lerchenfeldgasse 22. O Glede sprejema v višje razrede g pa je potreben oseben razgovor O v šolski pisarni, g Na dan izpita morajo imeti učen-O ci v šolskem poslopju copate. g Ravnateljstvo % OOOOOOOPOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Potovanje državnikov • Zvezni prezident dr. Scharf bo danes zaključil svoj štiridnevni uradni obisk v Zahodni Nemčiji, kjer je bil sprejet z veliko prisrčnostjo. Med svojim bivanjem v Zahodni Nemčiji 'je obiskal razna nemška mesta ter imel razgovore z vodilnimi za-hodnonemškimi državniki. Na obisku ga spremljajo njegova hčerka dr. Kynle, zunanji minister dr. Keisky, državni sekretar dr. Bableter in druge osebnosti. Pri razgovorih so zlasti obravnavali vprašanja v zvezi s prizadevanji Avstrije, da bi dosegla primerne odnose do EGS. ■ Jugoslovanski predsednik Tito, ki se 'je zadnji ponedeljek na jugoslovonsko-ro-munski meji sestdl s predsednikom državnega sveta Romunije Gheorghijem Dejom, je včeraj odpotoval na sedemdnevni obisk na Poljsko, kjer bo imel razgovore z vodilnimi poljskimi predstavniki. Temu Obisku pripisujejo tudi v mednarodni javnosti velik pomen, medtem ko v Jugoslaviji in na Poljskem poudarjajo zlasti dejstvo, da so se odnosi med obema državama v zadnjem času bistveno izboljšali. ■ Predsednik sovjetske vlade HrUščov, ki je trenutno na obisku na Švedskem, se je znova zavzel za ustanovitev brezatomskih con ter poudaril, da bi se morale predvsem nevtralne države, med katere spada fudi Švedska, prizadevati za uresničenje tega načrta. Njegovi razgovori s predsednikom švedske vlade Erianderjem so potekali v „zelo dobrem vzdušju”. pričakovati, da jo bo večina držav razlagala v smislu gospodarskega bojkota Južnoafriške unije — in to je bil tudi glavni namen sedanje razprave o politiki apartheida. sed ameriškega filozofa Santayane: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat dožive«! Vodja dinamitskih atentatorjev Burger je bil zadnjo nedeljo aretiran v Celovcu Policija je zadnjo nedeljo v neki celovški kavarni aretirala bivšega docenta inns-bruške univerze dr. Burgerja, o katerem splošno prevladuje mnenje, da je bil vodja in pobudnik terorističnih skupin, ki so v zadnjih letih izvedle vrsto dinamitskih atentatov na Južnem Tirolskem in tudi v Avstriji. Pri vseh teh atentatih se je namreč izkazalo, da so imeli storilci neposredne zveze z Burgerjem in tudi sam se je v svojih izjavah za razne liste hvalil s temi atentati. Že pred leti je bil aretiran, vendar so ga proti kavciji spet spustili, za kar se je ..oddolžil" z novimi terorističnimi akcijami in raznimi neo-naestičnimi izgredi. Pred ponovno aretacijo je zbežal v Zahodno Nemčjo, od koder pa je baje pogosto potoval v Avstrijo in Italijo, kjer je snubil nove atentatorje. Končno ga je prijela policija v Munchenu, ki pa ga je kmalu spet izpustila, tako da je lahko nadaljeval svoje zločinsko početje, dokler ga ni zadnjo nedeljo doletela usoda v Celovcu, ko je prišlo do aretacije, ki je — kakor pravijo — presenetila oba: Burgerja in policijskega uradnika, kateri ga je prepoznal na podlagi tiralice. Burgerja so po aretaciji in prvem zaslišanju pri celovški policiji prepeljali v zapor deželnega sodišča v Grazu, kjer bodo skušali odkriti zveze z njegovimi sodelavci. Glede njegovega bivanja v Celovcu pa prevladuje mnenje, da je hotel pridobiti nov kader teroristov, kajti organizacija, kateri je pripadal Burger, je napovedala, da bo tako) po razglasitvi sodbe v Milanu (kjer čaka na obsodbo skupina južnotirolskih atentatorjev — op. ured.) izvedla obsežno teroristično akcijo. 'lAe/fc-C/f AsG Invalidske pokojnine med delavci močno naraščajo Na zadnji seji deželnega odbora pokojninske zavarovalnice za delavce v Grazu (v njen delokrog spadata zvezni deželi Koroška in Štajerska) je bilo povedano, da število invalidskih pokojnin za delavce še vedno močno narašča. Ob koncu prvega četrtletja tekočega leta je pokojninska zavarovalnica za delavce v Grazu oskrbovala skupno 86.671 upokojenih delavcev iz Koroške in Štajerske. Na posamezne vrste pokojnin je odpadlo naslednje število: 27.934 invalidskih pokojnin, 21.163 starostnih pokojnin, 675 starostnih oskrbovalnih pokojnin, 274 predčasnih starostnih pokojnin vsled brezposelnosti, 1161 predčasnih starostnih pokojnin ob dolgi zavarovalni dobi, 27.599 pokojnin za vdove in 7865 pokojnin za osirotele otroke. Iz tega je razvidno, da zavzemajo med vsemi vrstami pokojnin vodilno mesto invalidske pokojnine. Ravnatelj deželnega urada pokojninske zavarovalnice Moser je v tej zvezi ugotovil, da bi bilo treba intenzivirati zdravstveno-oskrbovalne ukrepe, ker le tako bi lahko mnogim koroškim in štajerskim delavcem ohranili zdravje in s tem tudi delovno sposobnost. S 1. januarjem tega leta so bile pokojnine za delavce na podlagi določil 13. novele k splošnemu zakonu o socialnem zavarovanju znova izboljšane ter znašajo zdaj mesečno: invalidske pokojnine 1119,98 šil., starostne pokojnine 1207,78 šil., predčasne starostne pokojnine vsled brezposelnosti 1140,69 šil., predčasne starostne pokojnine ob dolgi zavarovalni dobi 1887,76 šil., starostne oskrbovalne pokojnine 1401,87 šil., pokojnine za vdove 719,09 šil. in pokojnine za osirotele otroke 265,42 šil. XII. poletne kulturne prireditve v Ljubljani Za poletne mesece se bo v Ljubljani spet odvijal pester spored tradicionalnih poletnih kulturnih prireditev, ki jih letos prirejajo že dvanajstič. Osrednji del letošnjega festivala bo III. baletni bienale, na katerem bodo sodelovali baletni ansambli iz raznih krajev Jugoslavije, kot inozemski gost pa bo nastopil Narodni balet iz Amsterdama. Poleg tega bodo na sporedu še mnoge druge kulturno-umet-niške predstave ob sodelovanju številnih domačih in tujih skupin. XII. poletne kulturne prireditve so se začele že zadnjo sredo z nastopom folklornega ansambla iz Tunisa. Spored III. baletnega bienala je naslednji: 30. junija otvoritev bienala in uprizoritev baleta »NINA« Danila Švare v izvedbi baletnega ansambla ljubljanske Opere; 1. julija »BALETNE VIZIJE« na poezijo F. G. Lor-ce, izvaja komorna skupina solistov iz Beograda; 2. julija baletni večer — Čajkovskn »LABODJE JEZERO« (2. dejanje), Thiriet V OKVIRU KOROŠKEGA VELESEJMA: 15 let sejemskega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo Leta 1950 je bil v okviru koroškega velesejma prvič sklenjen med Avstrijo in Jugoslavijo sejemski sporazum, ki je takrat znašal skromno globalno vsoto 100.000 šilingov. Od takrat so se ti sporazumi stalno širili in so v zadnjih 15 letih dosegli blagovno izmenjavo v vrednosti 212 milijonov šilingov. Za letošnji 13. Avstrijski lesni sejem in koroški sejem v Celovcu je bil med obema državama sklenjen nov sporazum, katerega globalna vsota znaša 32 milijonov šilingov. V okviru tega sporazuma bo Avstrija uvažala iz Jugoslavije predvsem proizvode lesne industrije, pohištvo in weekend-hišice, papir in papirne proizvode, stroje in električne aparate, kovinske izdelke, kemikalije, sadje in zelenjavo, vino, marmorne plošče, Radensko in Rogaško mineralno vodo ter klobase in mesne specialitete. Izvažala pa bo v prvi vrsti papir, razne stroje, aparate in nadomestne dele, dele za avtomobile, motorna kolesa in kolesa, kovinske Izdelke, medicinske aparate In dele, kemikalije iz umetnih mas, eterična olja, galanterijsko blago, pivo in plemensko živino. »KRALJICA OTOKOV«, Kelemen: »ČLOVEK PRED OGLEDALOM«, izvaja balet Narodnega pozorišta Beograd; 3. julija »GLASBA, DOŽIVTJE, GIB«, izvajata komorni ansambel svobodnega plesa Zagreb in Zavod za glasbeno in baletno vzgojo Ljubljana; 6. julija J. Strauss: »NA MODRI DONAVI«, balet Narodnega pozorišta Sarajevo; 8. julija »HET NATIONALE BALLET — AMSTERDAM«, Hindemith: Štirje temperamenti, Čajkovski: Pas de deux iz baleta »Hrestač«, Badings: Džungla, Bizet: Simfonija v C-duru; 13. julija »HET NATIONALE BALLET — AMSTERDAM«, Lalo: Suita v belem, Gillis: Simfonija za zabavo, Hov-haness: Shirah, J. Strauss: Ples kadetov; 2. in 3. julija JUGOSLOVANSKI BALETNI SIMPOZIJ z referati Pina Mlakarja, Ines Ivaniševič in Branke Rakič. Ostali spored poletnih iger pa predvideva naslednje uprizoritve: 17. julija ATTILA JOZSEF, folklorni ansambel iz Budimpešte; 18. julija SEBASTIAN KVARTET, komorni koncert ansambla iz Luxemburga; 20. julija KONCERT V POČASTITEV DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, izvajajo zbor, orkester in solisti Doma JLA Beograd, solistka Regina Smendzianka iz Varšave; 23. julija MON-STRE KONCERT pihalnih orkestrov Ljudske milice iz Zagreba in Ljubljane ter Jugoslovanske ljudske armade iz Ljubljane; 29. julija gostovanje DRŽAVNEGA FOLKLORNEGA ANSAMBLA LUŽIŠKIH SRBOV iz Vzhodne Nemčije; 4. avgusta nastop folklornega ansambla KOLO iz Beograda; 5. avgusta EVROPSKA GLASBA RENESANSE, izvaja ansambel Akademije Mozarteum iz Salzburga; 10. avgusta večer opernih in baletnih solistov KIEV — LENINGRAD iz Sovjetske zveze; 12. avgusta uprizoritev Bizetove opere CARMEN, ansambel Narodnega kazališta Ri-jeka; 14. avgusta MAGNIFIGO — Skopje, kvartet meksikanskih pesmi; 17. avgusta S. Fain: LJUBLJENKA DIVJEGA ZAHODA, musical, ansambel »Komedija« iz Zagreba; 19. avgusta BRECLAVAN, češki folklorni ansambel; 26. avgusta nastop folklornega ansambla LADO iz Zagreba; 27. avgusta Shakespeare-Javoršek: IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE, izvaja Slovensko gledališče iz Trsta; 13. in 14. septembra uprizoritev Bla-cherjeve opere ROMEO IN JULIJA, izvaja komorni ansambel ljubljanske Opere. Posamezne predstave bodo v letnem gledališču oziroma v preddverju Križank, v opernem gledališču in v magistratnem Atriju. Začetek vedno ob 20.30 uri. Za aboniran obisk osmih različnih baletnih predstav velja 10-odstotni popust in za aboniran obisk petih baletnih predstav 5-odstotni popust, medtem ko se pri najavljenih skupinskih obiskih (nad 20 oseb) zniža vstopnina za 10 odstotkov. Državni proračun za leto 1965 naj bi znašal 61 milijard dohodkov in 63 milijard izdatkov Konferenca gospodarske koeksistence V zadnji številki našega lista smo poročali o zaključku ženevske konference o trgovini in raz-voju, o kateri prevladuje mnenje, da je odprla novo poglavje v zgodovini svetovnega gospodarstva in mednarodnega sodelovanja. Udeleženec konference, jugoslovanski delegat Janez Stanovnik, je za ljubljansko .Delo” napisal ob zaključku konference poseben komentar, v katerem pod zgornjim naslovom ugotavlja naslednje: Največja konferenca v zgodovini človeštva, na kateri je sodelovalo 119 neodvisnih držav, je končana. Neposredni vtisi so še preveč sveži, da bi se lahko dajale končne ocene njenega dela in pomena. Toda ne glede na težave, ki so nastopile zlasti v zadnjih dneh njenega trajanja, se vsi udeleženci brez razlike strinjajo v oceni, da je bila izredno koristna in da je njen končni uspeh nedvomen. Osnovna vrednost konference Združenih narodov o trgovini in razvoju je nedvomno v tem, da je odprla svetovno diskusijo o problemih gospodarskega razvoja in mednarodnega sodelovanja za njegovo pospeševanje. Ni razloga, da bi skrivali dejstvo, da je bil začetek težaven. Dežele v razvoju so postavljale svoje zahteve in argumentirale svoja stališča, toda industrijsko razvite dežele so jih puščale brez odgovora. Danes tudi ni več skrivnost, da so mnogi predstavniki industrijsko razvitih dežel verjeli, da se bo enotnost dežel v razvoju slej ko prej zlomila, ko bo diskusija prešla na področje konkretnih problemov, kjer so regionalni interesi posameznih dežel v razvoju često izredno različni. Toda razvoj konference je pokazal nasprotno. Enotnost dežel v razvoju je prisilila drugo stran na dialog. Korak za korakom se je konferenca razvijala v izredno plodno in temeljito pretresanje najosnovnejših vprašanj svetovnega gospodarstva. Konferenca je opozorila ves svet na osnovne probleme na poti trajnega sodelovanja in čvrstega miru. Bolj kot karkoli doslej je dokazala tesno medsebojno povezanost sodobnega sveta in usodno medsebojno odvisnost vseh delov svetovnega gospodarstva. Gospodarski napredek dežel v razvoju je zato v skupnem interesu tako razvitih kot tudi manj razvitih predelov sveta. To spoznanje predstavlja čvrsto osnovo politike koeksistence v bodočnosti. Na njej se bo snovala vsaka bodoča akcija v mednarodni gospodarski politiki. Dežele v razvoju so položile na tej konferenci svoj zrelostni izpit. Njihovi predstavniki so dokazali, da so docela enakopravni partnerji svojim sogovornikom iz industrijsko razvitih dežel in da jim ne manjka niti znanja niti izkušnje. Če se je na dežele v razvoju v svetovnem gospodarstvu doslej gledalo kot na drugorazredni faktor, potem je treba ugotoviti, da jih po ženevski konferenci ne bo mogel nihče več obravnavati z omalovaževanjem. Ženevska konferenca ni bila namenjena samo vladam. Obrača se prav tako k svetovnemu javnemu mnenju. Konferenca je posejala seme, ki bo v naslednjem obdobju vzklilo v klasje, ki bo spremenilo gospodarsko sliko sveta. Toda Ženeva je bila samo začetek dolge in naporne poti, ki stoji pred nami. Toda že sam začetek jasno kaže smer koeksistence in miru. Dežele v razvoju so postavile v pripravah na konferenco v deklaraciji 75 zahtev po novi mednarodni delitvi dela in po novi mednarodni ekonomski politiki, ki naj bi vodila k njej. Kaj so dežele v razvoju od svojih zahtev dosegle na konferenci? Konkretnejša priporočila so bila dosežena predvsem na finančnem področju. Konferenca je priporočila razvitim deželam, naj dajejo letno netto 1 °/o svojega nacionalnega dohodka v obliki finančne pomoči deželam v razvoju. Dalje je priporočila Mednarodni banki, da u-stanovi poseben fond za finansiranje zunanjetrgovinskih izgub dežel v razvoju, priporočila je konsolidiranje zunanjih dolgov in še celo vrsto drugih praktičnih ukrepov. Konkretni rezultati na področju trgovine s primarnimi in industrijskimi proizvodi so bolj skromni. Pomemben napredek je bil dosežen v formulaciji principov mednarodnega gospodarskega sodelovanja, čeprav ni bilo vedno mogoče doseči zadovoljive stopnje soglasnosti industrijsko razvitih dežel. Nadvse pomemben pa je sporazum v pogledu organizacijskega mehanizma za bodoče sodelovanje na področju mednarodne trgovine in razvoja. Ta sporazum je bil dosežen v poslednjem trenutku po dolgih in mučnih pogajanjih. Sporazum o mehanizmu za bodoče sodelovanje — ki predvideva periodičnost sestajanja konference, ustanovitev sveta za trgovino in razvoj, ki bo štel preko 50 članov, ustanovitev stalnega specializiranega sekretariata — kar vse pomeni odločno prenašanje trgovinske problematike v OZN, predstavlja verjetno najpomembnejši uspeh konference. Zavedati se mordmo, da so doslej vsi podobni poskusi ustanovitve univerzalne organizacije za trgovinsko sodelovanje propadli. Trgovina, ki je bila doslej prepuščena »zakonu močnejšega«, je s tem postavljena v okvir sodelovanja na osnovi načel OZN. (Dalje prihodnjič) Novi finančni minisfer je, kakor izgleda, odločen tudi v proračunski politiki hoditi nova pota. Navadno je okvir državnega proračuna ostal tajnost vse do zaključnih pogajanj med posameznimi ministrstvi, tokrat pa je minister dr. Schmitz že precej zgodaj povedal, kako si zamišlja ureditev državnih financ za prihodnje leto. Državni proračun za leto 1965 naj bi po mnenju ministra znašal 61 milijard šilingov dohodkov ter 63 milijard šilingov izdatkov, torej bi primanjkljaj dosegel kaki dve milijardi. Svojo napoved utemeljuje minister s tem, da Ije treba trenutno računati s porastom državnih dohodkov za najmanj 7 odstotkov na leto. Ker so za tekoče proračunsko leto predvideni dohodki kakih 57 milijard šilingov, bi torej ob upoštevanju 7-odstotnega porasta dosegli prihodnje leto vsoto 61 milijard. Glede izdatkov pa je minister mnenja, da le-ti ne smejo bistveno presegati dohodkov, ker le tako je mogoče ohraniti kupno moč šilinga. Ob takih napovedih je pričakovati, da bodo pogajanja precej ostra. osiROKeeosvecu 2 E N E V A . — Namestnik poljskega zunanje- ga ministra Naszkowski je na razorožitveni konferenci v Ženevi poudaril, da se zahodnonemška vlada z vsemi močmi trudi, da bi zaostrila .hladno vojno” in spravila zahodne zaveznike v nov spor s socialističnimi deželami. Zastopnik Poljske se je znova zavzel za brezatomsko cono v srednji Evropi ter naglasil, da bi krivda za neuspeh razorožitvene konference v prvi vrsti padla na Zahodno Nemčijo, katera hoče preprečiti zmanjšanje mednarodne nopetostl. BERLIN. — V zadnjem času je vedno manj slišati o begu vzhodnonemških državljanov v Zahodno Nemčijo, zato pa se množijo primeri, ko zahod-nonemški državljani iščejo zatočišče v Vzhodni Nemčiji. Samo v enem tednu je 189 oseb iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina zaprosilo za sprejem v Vzhodni Nemčii. RIO DE JANEIRO. — V Čilu bodo 4. septembra predsedniške volitve, za katere je vpisanih 3,200.000 volivcev, medtem ko je pri zadnjih volitvah glasovalo le 1,200.000 volilnih upravičencev. Vodja čilskih socialistov in kandidat čilske fronte narodne akcije senator Salvador Allende je izjavil, do bo v primeru, če bo izvoljen, podpiral težnje za uvedbo socialističnega sistema v deželi. Po njegovem mnenju 4. septembra ne bo šlo samo za izvolitev novega predsednika, marveč za boj ljudstva za oblast. BONN. — Pravosodni minisfer hessenske vlade Lauritzen se je zavzel za ponovno proučitev tako imenovane Hallsfeinove doktrine do vseh tistih držav, ki so za časa uveljavitve te doktrine vzpostavile diplomatske in konzularne odnose z Vzhodno Nemčijo. Najpomembnejši cilj Zahodne Nemčije bi moral biti po njegovem mnenju dokaz dobre volje do miru in osnovnega načela: živi in dovoli tudi drugim, da živijo. ŽENEVA. — Prejšnji teden se je v Ženevi začelo 48. zasedanje mednarodne organizacije dela (ILO). Nad 100 predstavnikov iz 95 držav bo tri tedne razpravljalo v glavnem o politiki zaposlovanja v posameznih delih sveta. Kot posebni točki dnevnega reda sta na letošnjem zasedanju problemi zaposlenih žensk in problemi rudarjev. Predstavniki delavskih sindikatov so predložili konferenci 20 resolucij, v katerih zahtevajo natančnejšo določitev mnogih pravic, da bi se tako zboljšal položaj delavskega razreda v svetu. N A I R O B I . — Predsednik kenijske vlade Jo- mo Kenijata je napovedal, da bodo spremenili regionalno ustavo in da bo Kenija razglašena za republiko, nato pa se bo priključila vzhodnoafriški federaciji. MADRID. — španske oblasti „na tekočem fraku" prispevajo dokaze o demokratični ureditvi v državi. Ministrstvo za informacije je sporočilo, da so spet aretirali približno 100 ljudi, ki so obtoženi, da so bili člani španske KP. Aretacije so bile v Barceloni, Sevilji in drugih španskih mestih; med aretacijami je tudi nekaj tujcev. BONN. — Zahodnonemški kancler Erhard je za določene kroge v Zahodni Nemčiji še premalo odločen zagovornik revanšistične politike. Tako imenovana zveza beguncev ga je ostro kritizirala zaradi njegove izjave v New Yorku, kjer je v zvezi s provo-katorskim govorom ministra Seebohma na srečanju sudetskih beguncev izjavil, da je sam Hitler razveljavil mOnchenski sporazum o češkoslovaškem vprašanju. CANBERRA. — Avstralsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vlada sklenila povečati oborožene sile zaradi nestabilnosti položaja v jugovzhodni Aziji. Ta ukrep se nanaša predvsem na povečanje števila rezervnih čet, na gradnjo novih pomorskih fregat in opremo za 100 lovskih letal, oboroženih z dirigiranimi raketami. N E W Y O R K . — Približno 100.000 ljudi je podpisalo peticijo, poslano generalnemu sekretarju OZN U Tantu, v kateri zahtevajo osvoboditev južnoafriških borcev proti politiki apartheida. Peticijo, ki so jo podpisale ugledne osebnosti političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja iz 30 držav, je poslal generalnemu sekretarju svetovne organizacije bivši nadškof v Capetownu Blanck. BEOGRAD. — Med nedavnim obiskom francoskega državnega ministra Louisa Joxa v Jugoslaviji je bil med obema državama podpisan sporazum o kulturnem sodelovanju za dobo petih let. Na podlagi tega sporazuma bo ustanovljena mešana franco-sko-jugoslovanska komisija za kulturno sodelovanje, obe vladi pa bosta podprli izmenjavo v prosveti, književnosti, znanosti, umetnosti in kulturi. Obojestransko bodo podpirali delo kulturnih centrov v Beogradu oziroma v Parizu, zagotovili več štipendij za študente, znanstvenike, strokovnjake in umetnike ter razširili sodelovanje radia, televizije in proizvodnje filmov. W A S H I H G T O N. — Ameriški predsednik Johnson in predsednik japonske vlade Ikeda sta odprla novo direktno telefonsko zvezo med Ameriko in Japonsko. Prvi telefonski razgovor obeh državnikov po novi liniji je bilo slišati povsem jasno kljub razdalji 16.000 kilometrov. BEJRUT. Sirska vlada pripravlja načrt za decentralizacijo državne administracije in ustanovitev narodnih svetov, ki bi se ukvarjali z lokalnimi zadevami. Ti sveti bodo v nekaterih primerih delovali neodvisno od centralne vlade. TRST. — Zadnjo nedeljo je bil v navzočnosti Italijanskega ministra za kmetijstvo odprt XVI. mednarodni vzorčni sejem v Trstu, na katerem sodeluje nad 1000 razstavljavcev, od katerih jih je polovica Iz drugih držav. Neprekinjeno od njegove ustanovitve sodelujeta na tržaškem sejmu Avstrija in Jugoslavija, letos pa sta prvič uradno zastopani tudi Poljska in Zahodna Nemčija. PARIZ. — Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov je izročil francoskemu predsedniku de Gaullu povabilo predsednika sovjetske vlade Hru-ščova, naj konec tega ali v začetku prihodnjega leta obišče Sovjetsko zvezo. BEOGRAD. — Konec prejšnjega tedna je bivala v Beogradu delegacija avstrijske KP, ki je imela razgovore s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije. V delegaciji je bil tudi koroški deželni poslanec Hans Kalt. \hZAiASr\jijR Spominska svečanost na Ljubelju Prihodnjo sredo, 1. julija, bo uradna otvoritev Ljubeljskega predora, kateri je bil sicer odprt že lanskega novembra, vendar so ga morali letos začasno spet zapreti, ker dela na avstrijski strani še niso bila dokončana. To priložnost so na jugoslovanski strani izkoristili za gradnjo novega carinskega poslopja ter za izgradnjo zadnjega dela ceste pri Tržiču. V teh dneh bodo dela dokončana, tako da bodo predor lahko tudi uradno izročili svojemu namenu. Ob lanskoletni začasni otvoritvi je bilo slišati, da bo predor izročen svojemu namenu v okviru velike mednarodne slavnosti, katere naj bi se udeležila tudi avstrijski prezident dr. Scharf in predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito. Od takrat je minilo pol leta in v teh mesecih so se bistveno spremenili tudi prvotni načrti: o skupni avstrijsko-jugoslovanski slavnosti danes ni več govora in slišati je celo, da na avstrijski strani sploh ne mislijo na kakšno slovesno otvoritev, pa tudi okoli načrto- vane gradnje spomenika na avstrijski strani predora je postalo precej tiho. Kakor znano, so predor začeli graditi interniranci iz nacističnega taborišča Mauthausen, za katere so ob Ljubelju uredili posebno podružnico (o zgodovini gradnje smo v našem listu že obširno poročali — op. ured.). Da bi se ob otvoritvi predora dostojno oddolžili vsem umrlim internirancem in onim preživelim, ki so »v najtežjih časih pod udarci bičev in puškinih kopit vrtali živo skalo*, bo na ju-gosplovanski strani predora na prostoru, kjer je stalo taborišče, v torek, dne 30. junija, ob 10. uri dopoldne spominska svečanost. Udeležile se je bodo tudi delegacije odporniških gibanj in žrtev fašizma iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske, Francije, Italije, Belgije, in Luksemburga, predvsem pa bodo močno zastopani bivši interniranci koncentracijskega taborišča Mauthausen. Ob tej priložnosti bodo ob vhodu v predor odkrili spominsko ploščo, ki bo — kakor že spomenik, ki stoji na kraju bivšega taborišča — spominjala na graditelje Ljubeljskega predora. Slavnostne igre „Bele noči" v Leningradu Zadnjo nedeljo so v Leningradu začele slavnostne igre pod naslovom „Bele noči", iki bodo trajale do 29. junija. Spored obsega celo vrsto gledaliških in koncertnih prireditev, katere izvajajo znani sovjetski umetniki v posameznih kulturnih domovih mesta. Zelo važno mesto med prireditvami zavzemajo baletne in operne predstave. Na sporedu so med drugim baletni komadi Don Kihat, Trnjulčica, Raimonda, Labodje jezero, Spartak, Pepelka, Romeo in Julia ter Bolero, med opernimi uprizoritvami je treba posebej omeniti Borisa Godunova in Kneza Igorja, dočim so v koncertnem delu zastopani Richard Straufj, Šostakovič, Beethoven in Čajkovski. Program dramskih komadov pa sega od Puškina in Dostojevskega mimo Čehova iin Gorkega do Šolohova in Brechta. Leningrad velja kot mesto umetnosti, kul- ture in glasbe. V Leningradu so prvič bile izvajane simfonije in opere znanih ruskih komponistov Glinke, Čajkovskega, Musorg-skega; v Leningradu je začela svojo kariero svetovno znana sovjetska plesalka Ana Pavlova im lani je bil mladi Jurij Solovjov iz Leningrada proglašen za najboljšega baletnega plesalca sveta. Leningrad pa ima tudi svojo Ermitago, zakladnico svetovne umetnosti z deli Raffaela, Rembrandta, Rubensa, Tiziana in mnogih drugih velikih predstavnikov umetnosti. Ta galerija, v katere 340 dvoranah je Zbranih nad dva milijona slik, skulptur in risb slavnih umetnikov, obhaja letos svojo 200-letnico. Leningrad pa slovi tudi po svojih »belih nočeh” (zato tudi naslov festivala) posebno ob koncu junija, ko se sonce skrije za obzorje le za kratek čas in čez nekaj ur spet razlije svojo svetlobo po mestu na Nevi s 600 mostovi. KUKU R1X DROBtIHf Tudi lepo vedenje spada med dolžnosti kulturnega človeka Marsikdo 'misli, kaj brigajo mene predpisi lepega vedenja; obnašam se pač tako, kakor znam in vem in kakor je meni prav. Res, dokler smo sami, v ožjem domačem okolju, tako dolgo nam olika ne postavlja preveč strogih zapovedi. Čim pa se znajdemo v družbi in izven doma, ko nismo več sami, marveč v stiku s soljudmi, potem se mordmo tudi obnašati tako, da nas ne bodo imeli — po pravici — za neolikane, nekulturne. Kajti olika je eden izmed zunanjih znakov nase duševnosti, je barometer nase srčne kulture. Če se imamo za »kulturnega* človeka, potem se moramo pač temu primerno obnašati. O pravilnem obnašanju so bile napisane debele knjige. Marsikatera »zapoved* lepega vedenja nam je seveda znana, kljub temu pa se pogosto znajdemo v položaju, ko ne vemo prav, kako in kaj. V tako negotovost nas prav lahko spravi tudi situacija, ko bi morali — ne z besedo, marveč z dejanjem — odgovoriti na vprašanje: Ali ima vedno prednost ženski spol? Gotovo ste bili že kdaj v zadregi in je marsikdo obsodil vaše obnašanje za nerodno, ko ste oklevali in niste vedeli, ali ima prednost vaša spremljevalka, ali pa ste vi tisti, ki morate brezpogojno naprej. Zato morda ne bo odveč, če ponovimo nekaj tozadevnih pravil olike, ki bi morala že mlademu preiti v meso in kri, da bi z uglajenim vedenjem in nastopom bil kavalir od prvih srečanj pa tja do poznih dni, ko je tudi sivo-lasni ženi prijetno, če ji mož pozorno ponudi roko, ko izstopa z vlaka ali avtobusa. • Moški gre naprej povsod tam, kjer je večja gneča in je treba z vljudnim »prosim* delati prosto pot za ženo. • V lokal ali restavracijo vstopi sicer prva žena, vendar samo čez prag, potem pa prevzame vodstvo takoj moški. Poišče prostor, mizo, žena mu sledi. Če jima pride naproti uslužbenec lokala in jima pomaga poiskati sedeže, se vloga obrne in moški pusti žensko naprej, da gre za uslužbencem. • Kako je v kinu, gledališču in na koncertu? Tudi tu se mora potruditi moški in najti vrsto, kjer so njuni sedeži. Če sta pozna in je vrsta že zasedena, se z vljudnim nagovorom prebija do zaželenega mesta. Spremljevalka mu tiho sledi, oba pa sta z obrazom obrnjena proti ljudem. • Tudi na vlaku ali avtobusu imajo prednost moški. Če se peljemo krajšo razdaljo, ni tako važno, ali dobimo prostor ali ne. Pri izstopanju gre vedno iz vozila prvi moški, da lahko poda roko ženski. • Kdaj mora ženska hoditi na levi strani moškega? Edina izjema je prometna cesta, kjer mora moški pustiti ženo na notranjo, bolj varno stran, sam pa hoditi ob zunanji. To bi bilo le nekaj primerov. Saj so vam bila pravila znana in ste se že doslej po njih ravnali. Če ne, potem si jih pa zapomnite, da vas vaši soljudje ne bodo morali imeti za »divjaka* — kljub vaši siceršnji kulturnosti! 0 V Ljubljeni je prejtaji teden umrl znani slovenski gledališki igralec Lojze Potokar, star 62 let, od katerih jih je 45 posvetil neutrudnemu delu za gledališko umetnost. Z njim je za vedno zapustil odrske deske eden izmed glavnih predstavnikov starejše generacije velikih slovenskih igralcev, umetnik, ki je v desetletjih svojega umetniškega delovanja izoblikoval dolgo vrsto nepozabnih likov tako na odru kakor tudi v filmu. 0 84 let star je na Dunaju umrl mednarodno znani in priljubljeni gledališki in filmski igralec Hans Moser, ki bo mnogim milijonom občudovalcev njegove umetnosti ostal v nepozabnem spominu. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za gledališče in film, kjer je bil neprekosljiv komik; nepozaben pa bo ostal zlasti kot interpret pristnih dunajskih pesmi. Za svoje življenjsko delo je bil deležen številnih priznanj in visokih odlikovanj. 0 V Zagrebu so pred nedavnim podelili letošnje Nazorjeve nagrade, ki jih je prejelo pet znanih predstavnikov kulturnega življenja: operni pevec Josip Križaj, slikar Marin Tartal), filmski delavec Branko Bauer, dramski igralec Emil Kutijar in pevec Vladimir Rudžjak. 0 Jutri se bo v Oslu končal 32. mednarodni kongres PEN kluba, ki se je začel prejšnjo nedeljo. Tema tega kongresa, prvega po drugi svetovni vojni, je bila: književnik in problemi semantike. 0 Letošnje IX. splitske poletne igre bodo trajale od 13. julija do 12. avgusta. Program bo obsegal deset opernih, eno baletno, štiri dramske in eno koncertno uprizoritev. Operni spored obsega poleg drugih del tudi Cherubinijevo .Medejo', Verdijevo „Aido”, .Traviato”, .Rigolefta”, in .Nabucca', Bellinijevo .Normo' in Gotovčevega .Era z onega sveta”. Poleg domačih solistov bodo nastopili tudi znani tuji pevci. 0 Ameriški fizik George Hill Reninger, ki že sedem mesecev biva v Sovjetski zvezi, je izrazil upanje, da se bo sodelovanje med ameriškimi in sovjetskimi fiziki v prihodnjih letih še precej razširilo, kar bi pospešilo proces raziskav na področju fizike. Reninger je ugotovil, da so pogoji znanstvenega dela v Sovjetski zvezi odlični, zlasti pa je navdušen nad opremo sovjetskih fizikalnih laboratorijev. r N Poletne igre v Brežah Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, sta na sporedu letošnjih poletnih iger v Brežah spet dva komada, in sicer Schillerjev »Don Carlos" ter Shakespearov »Beneški trgovec”. Posamezne predstave so določene za naslednje dneve: »DON CARLOS" 27. junija (premiera), 1., 2., 8., 10., 16., 17., 23., 24., 30. in 31. julija ter 5., 7., 8., 13., 15., 20. in 22. avgusta. »BENEŠKI TRGOVEC" 4., 5., 9., 11., 15., 18., 22., 25. in 29. julija ter 1., 2., 6., 9., 12., 14., 16., 19., 21., 26., 27., 28. in 29. avgusta (zaključna predstava). Ob vsaki sobotni predstavi vozi Iz Celovca (Kardinalski trg) ob 18. uri poseben avtobus v Breže, ki se vrača po prireditvi spet v Celovec. Vstopnice po 10, 15, 20, 30, 40 in 50 šilingov se dobijo pri večerni blagajni, v predprodaji pa tudi pri potovalnih uradih v Celovcu. V_________________________________/ Slovenski film na mednarodnem festivalu v Benetkah Od 27. avgusta do 10. septembra bo v Benetkah tradicionalni mednarodni festival Igranega filma, na katerem bodo številne države iz vseh delov sveta zastopane s svojimi najboljšimi proizvodi filmske industrije. Priznanje za slovenski film pomeni odločitev, da bo Jugoslavijo zastopal na tej mednarodni prireditvi slovenski film »Samorastniki", ki ga je po istoimenski noveli Prežihovega Voranca režiral znani slovenski filmski režiser Igor Pretnar. Film »Samorastniki" je bil že na lanskoletnem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju nagrajen s »Srebrno areno”, medtem ko je režiser Pretnar takrat prejel najvišjo nagrado — »Zlato areno". V začetku avgusta pa bo prav tako v Benetkah tradicionalni mednarodni festival otroških filmov. Lani je na tem festivalu prejel nagrado »Zlati lev" jugoslovanski film »Nevarna pot", letos pa se bo Jugoslavija udeležila festivala s filmom »Srečno, Kekec". Pomen in vloga bivše SS v današnji zahodno nemški stvarnosti (5. nadaljevanje) KAKO NAJ OCENIMO VLOGO SS? Povsem jasno se zdi, da je SS zdaj v Zahodni Nemčiji mogočna »pres-sure group« (dobesedno: skupina za pritisk). S tem izrazom označujejo v Ameriki skupine, ki skušajo s pomočjo javnega mnenja, izdatnih finančnih sredstev, z nagovarjanjem, s podkupovanjem z grožnjami vplivati na zakonodajo. HIAG ima dovolj dobro notranjo disciplino, da lahko večkratno pomnoži svojo moč in veljavo, čeprav šteje le 27.000 članov, tako da je povsem upravičen dvom, ali je na primer Socialnodemokratska stranka s skoraj 700.000 člani močnejši faktor v političnem življenju Zahodne Nemčije. Prav tako se zdi jasno, da ima SS določeno prihodnost. Če srečate v Bonnu mlade generalštabne oficirje m nanese pogovor na njihove hudo obremenjene predstojnike, kot so Spei-del, Heusinger, Foertsch, Ruge, Pemsel ali Kammhuber, pomežiknejo in poreko: Nikar se ne razburjajte! Seveda so vsi stari generali silno obremenjeni, zato je razumljivo, da so tu in tam težave, kadar potujejo ti generali v prijateljske države NATO, kjer so nekoč gospodovali kot okupacijski oficirji, toda malone vsem tem možem je zdaj že 65 let in bodo čez dve ali tri leta tako ali tako upokojeni. Vse skupaj je le še problem generacij, čez pet let bodo v vodstvu »Nemške zvezne brambe« neobremenjeni, demokratični oficirji. Kdor tako govori, pozablja, da združuje HIAG v svojih vrstah 45 do 55 let stare može — SS je bila glede starostne sestave zelo mlada organizacija — ki imajo skoraj vsi krepko vojaško vzgojo in seveda vidijo svojo vlogo in pomen v prevzemu izpraznjenih generalskih in drugih oficirskih položajev. V resnici torej čez štiri ali čez pet let ne bodo v zahodnonemškem generalnem štabu »demokratični oficirji«, temveč bodo mnogostransko obremenjene poklicne oficirje, ki so delno že pod cesarjem začeli vojaško kariero, zamenjali razmeroma mladi esesov-ski oficirji. Potemtakem torej ni mogoče govoriti o napredku. Mnogo bolj nevarno pa je: Zahodnonemško prebivalstvo ne vidi te nevarnosti, preprosto zato ne, ker ni obveščeno o vlogi SS. V Zahodni Nemčiji na splošno celo prevladuje vtis, da gre zdaj esesovskim zločincem »za kožo«, ker ljudje v lepem časovnem zaporedju berejo v listih o novih procesih proti vojnim zločincem. Čeprav so sodbe na takih procesih zelo blage, v kratkem po vsem videzu niti tega ne bo več. Zahodnonemški Bundestag je že dobil zakonski osnutek, izdelan pri HIAG. Takole se glasi spremno pismo: »Pozivamo frakcije v nemškem Bundestagu, naj sprejmejo kazenski zakon, po katerem z vojno pogojena kazniva dejanja, ki niso bila storjena v okviru vojaških operacij, s takojšnjo veljavnostjo ne bodo več preiskovana, že uvedene postopke pa je treba takoj ustaviti, medtem ko sodbe, izrečene na tej podlagi, ne bodo več izvršene.« Jasno je, kam meri ta predlog zakona: človeške zveri, ki so — kakor zakon indirektno priznava — zagrešile »kazniva dejanja«, naj bi ušle kazni, ker koncentracijsko taborišče ne sodi »v okvir vojaških operacij«. Tisti, ki so jih že obsodili, naj bi bili izpuščeni. Če se bodo pošteni zahodnonemški državljani spomnili ob tej ali oni priložnosti, aa so brali v listih, da je bil ta ali oni esesovski zločinec obsojen na dolgo zaporno kazen, jim bo morda prav tisti vojni zločinec dopovedoval v listih ali po televiziji, kako dosežeš, da z mirno vestjo lepo dalje živiš v takšni državi, kakršna je njihova! H. P. R. Konec <>0000000000000000000<>0000<><><>0<>0<><><><>000<>00<>0<><><>0<>00000<><>0<>000<>0<>0<><><><>00<><>0000<>00<>C>^<>0<><>00<>0<>00<><>C><>00<><><>0 Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA Gneča v bližini svetišča je bila nepopisna. Pljuski Množice so se razlivali na vse strani. V drenu so 'krilili ^r9ovci in s hripavimi glasovi ponujali svoje blago: jedila, pijače, kadilo, sadje, sladoled, balone in podobne 'eči. Bilo je kot v filmskem spektaklu: ko da so spretni režiserji s kopico barv, dobro maskiranimi statisti in kompozicijo nenavadnih rekvizitov skrbno preštudirali učinkovito množično sceno. Vzdolž tempeljskega obzidja sem zavil na steptano strnišče za njim. Ob poti so stale stojnice, založene z raz-J^nim blagom in kramo: med sladkarijami in pijačo so Pile ob kitah cvetja, svečah, sončnih očalih, nalivnih pe-resih in igračkah še podobe in kipci bogov. Bili so enaki Pl' pa podobni tistim, ki sem jih videl že v Bombayu. ^nova so se mi uprli. Težko si je predstavljati hujšo oslad-n0it in kič. Nemara bi z istim občutkom, kot sem gledal ^ališpana božanstva obeh spolov v prividni pokrajini s Lapovi, planinami in meglicami, lizal saharin. Okolje bo- je bilo dosti bolj nemogoče od kulisastih ozadij pr-v'h podeželjskih fotografov pri nas, pred katerimi so se nekoč držali za roke zaljubljenci ali pa samozavestno s*Qli vojaki, oprli na izposojene sablje. Med slikami in kip- ci se je nasmihalo božanstvo z rilcem. To se mi je najbolj vrezalo v spomin. Kasneje ko sem se vrnil domov, sem v 'knjižici o hindujskih bogovih prebral, da tje to Ganeša, sin Šive. Njegova žena Parvati ga je rodila, ko je 'bil Šiva z doma. Ko se je vrnil, je sin na pragu stražil materin dom: tako mu je namreč mati zaukazala. Ker ni spustil prišleca skozi vrata, je prišlo med očetom in sinom do boja. Šiva je odsekal Ganeši glavo. Parvati mu je v obupu povedala, da je obglavil lastnega sina. Šiva je poslal svoje sle na vse strani sveta z 'naročilom, noj mu prinesejo glavo bitja, ki je bilo rojeno istega dne in ob istem času kot Ganeša. Sli so se vrnili s slonjo glavo. Šiva jo je nasadil na ramena obglavljenemu sinu. Ganeša je priljubljeni bog. V knjižici piše, da je vesel, prijazen, grotesken, očarljiv in debelušen: da je rumenkaste polti in da ima štiri roke, v katerih drži embleme svoje božanskosti; da je vselej nasmejan in najpogosteje upodobljen sede, z velikim in oblo napetim trebuhom, v katerega gubah je obsežno vsemiije; da je filozof in modrec. Občutki 'so se mi burili: na misel so mi prišli kentavri in se mi zdeli bolj človeški in bolj božji od Ganeše. Mogoče zato, ker sem jih že z enajstimi leti odkril v pravljicah o antičnih božanstvih. Ali pa zato, ker je v njih več lepote in sile, kot v tem bebasto režečem se izrodku. Morda sem mu krivičen, toda to je zaradi tega, kar sem videl. V prerivanju sem bil kmalu povsem moker. Srajco je prepojil znoj. Pa kaj, saj sem na to že navajen: posebno odkar je pobesnelo sonce. Po poti sem se prerival v smeri, od koder so prihajali zvoki. Za mano so ostala avtomobili in razglašeno hreščenje mikrofonov. Zvoki, ki sem se jim bližal, so bili zvoki bobnov in piščdli. V ozračju je vel izpuh množice. Mnogi vonji so se mešali v smrad. Med neopredeljive vonjave se je stapljalo predvsem zaudarjanje znoja ter vonji kadila, cvrtja, začimb in venečega cvetja. Pod nogami so se krotovičili psi. Ob brcah so s spodvitimi repi presunljivo cvilili. Glasba bobnov in piščali je bila vznemirljiva. Čeprav enostavna, je bila v krčevitosti ritmov v divjih vibracijah zelo impresivna. Zvoki niso niti za hip utihnili. Donelo je z več strani hkrati. Ob tej muziki sem občutil elektriko, ki je s smradom polnila zrak. Ob gmajni za obzidjem je bila nezapeijiva mlaka. Motna voda je bila od blata. Na rvjenem bregu se je stiskala množica. Vsa pozornost je veljala ljudem v rumenih oblačilih. Ženske so jih imele ovite okoli teles, moški in otroci pa okoli ledij. Vsem so visele okoli vratu dišeče cvetne kite. Ljudje v rumenih oblačilih so bili zaobljubljena. Bogovi so jih uslišali in za izprošeno milost so se jim prišli oddolžit. Opazil sem jih tudi v vodi: valjali so se v njej in se potapljali pod rumenkasto zeleno gladino. Doumel sem, da gre za očiščevalni obred. Potem ko so mlako zapustili, iso se oblačila tesno oprijela teles. Z odtekajočimi se 'kapljicami so šli h gručam godbenikov in začeli na njih muziko plesati. Tedaj me je prvič spreletelo: opazil sem moškega s prebodenim jezikom. Stal je med dvema drugima moškima, ki sta ga podpirala. Kratka srebrna igla je prebadala mišico pod nosom, navzven potisnjen jezik in brado, medtem ko je bila druga, daljša, zabodena skozi žvečilno mišico, jezik in spodnjo ustnico. Na obeh konicah vsake igle so bili priviti dekorativni srebrni nastavki. Jezik je bil brezoblična gmota mesa. Oteklina je pričala o tem, da ga igli prebadata vsaj že nekaj ur. Bili sta precej debeli. Po jeziku se je od korena navzdol cedila siva, Kmetijske subvencije in agrarni investicijski krediti Pred kratkim je Izvršni odbor Slovenske kmečke zveze razposlal dve okrožnici o letošnjih kmetijskih subvencijah in agrarnih investicijskih kreditih (AIK). Naslovil jih je na vse svoje odbornike, na mandatarje Skupnosti južnokoroških kmetov, na člane občinskih svetov in na druge svoje zaupnike s prošnjo, da o njih informirajo člane SKZ in naše kmečko prebivalstvo. V teh okrožnicah (št. 8-64 od 29. 4. 64 in št. 9-64 od 27. 5. 64) so opisane vrste letošnjih AIK in subvencij ter splošne smernice za njihovo dosego. Podrobneje pa so opisani pogoji za dosego AIK za ureditev tujskih sob na kmetih, za kmetijske stroje in naprave ter za kmetijske gradnje. V zvezi s temi okrožnicami objavljamo danes krajši pregled o obsegu kmetijskih subvencij in AIK v letu 1964. Na splošno je iefos obseg kmetijskih subvencij s 550 milijoni šilingov za 100 milijonov šilingov večji, kot je bil lani, medtem ko je obseg AIK s 700 milijoni šilingov ostal enak. Razdelitev teh sredstev je letos nekoliko drugačna, kot je bila lani. Večji obseg imajo krediti za zboljšanje osnov kmetijske proizvodnje, za zboljšanje agrarne strukture in obratnega gospodarstva in za gradnjo stanovanj kmetijskih delavcev. Manj AIK kot lani pa je letos na razpolago za zboljšanje prometnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu in za ukrepe za odkup in predelavo kmetijskih pridelkov. Obseg kmetijskih subvencij pa se je povsod povečat. V skupino »Zboljšanje osnov kmetijske proizvodnje" sodi zlasti kmetijsko raziskovalno delo in poizkusništvo ter kmetijska posvetovalna služba. Nadalje spadajo v to skupino pospeševanje vzreje in vzgoje na Storilnost in kvaliteto, kmetijske vodograd-rtje, kultiviranje kmetijskih zemljišč in osnovni ukrepi za zboljšanje gozdarstva. V te namene je letos nd razpolago 76 milijonov šilingov subvencij in 29 milijonov šilingov AIK. Najbolj datirana skupina so kmetijske vodogradrlje z 20 milijoni šilingov subvencij in 20 milijoni šilingov AIK. Za »Zboljšanje prometnih razmer" predvideva »zeleni načrt" 146 milijonov šilingov subvencij in 32 milijonov šilingov AIK. Ti denarji so na razpolago za gozdna pota in naprave za spravilo lesa, za planinska pota, za tovorna pota in žičnice ter za elektrifikacijo in za ojačanje električnega omrežja. Poseben poudarek je letos dan tovornim potom in žičnicam, zakar je na razpolago 110 milijonov subvencij in 20 milijonov šilingov AIK. Največ AIK je ma razpolago v skupini »Zboljšanje agrarne strukture in obratnega gospodarstva" in sicer 180 milijonov šilingov, poleg tega pa še 126 milijonov šilingov kmetijskih subvencij. S temi denarji pospešuje država agrarne operacije, naseljevanje, dokup kmetijskih zemljišč, gospodarsko utrditev kmetij, ukrepe za preusmeritev proizvodnje ter zboljšanje hlevov in gnojišč. Po dotacijah stojijo na prvem mestu ukrepi v zvezi s preusmeritvijo proizvodnje s 35 milijoni šilingov subvencij in 25 milijoni šilingov AIK. S 60 milijoni šilingov AIK so do-tirane akcije za gospodarsko utrditev kmetij, s 50 milijoni šilingov pa dokup kmetijskih zemljišč. Za zboljšanje hlevov in gnojišč je na razpolago 17 milijonov šilingov subvencij in 12 milijonov šilingov AIK. Briketirana krma za prašiče Kakor poroča »Der Tierziichfer" v svoji peti letošnji številki, so v Ameriki, kjer pitajo prašiče s suho hrano iz krmilnih avtomatov, na Michiganski univerzi preizkušali vpliv briketirane ali v raznih oblikah stisnjene krme na dnevni prirastek pitancev. V tem poizkusu so suhi krmni mešanici dodajali oves in prišli do naslednjih zaključkov: ■ prašiči, ki k nebrikefirani krmi niso dobili ovsa, so izkazovali 695 gramov povprečnega dnevnega prirastka, oni, ki so dobili k isti krmi 20 % ovsa, so dosegli 667 gramov povprečnega dnevnega prirastka, prašiči, ki so dobili v krmi 40 % ovsa, pa le 586 gramov; ■ prašiči, ki so dobivali briketirano krmo, so brez ovsa dosegli 763 gramov dnevnega prirastka, oni z 20 % ovsa 749 gramov in oni s 40 °/o ovsa 750 gramov. Za kilogram prirastka so prašiči, ki so dobivali briketirano krmo z ovsem in ne-briketirano krmo brez ovsa, potrebovali 3,12 kg krme, oni, ki so dobivali nebrike-tirano krmo z ovsem, pa so potrebovali za kilogram prirastka 3,61 kg krme. Uspehi tega poizkusa se ujemajo s podobnimi Izsledki pri drugih živalih. Čim več vlaknine dobijo živali zaradi visokega deleža ovsa, mlinskih odpadkov, suhih rezancev in drugih vlaknastih krmil, tem bolj so očitne prednosti briketiranja. Manjše so te prednosti pri zelo koncentriranih in visoko kaloričnih krmilih. Dobra stran briketiranja hrane je tudi v tem, da živali več pospravijo, kar je prvi pogoj za (rejski uspeh. Tako so v omenjenem poizkusu povečali dnevne obroke s pomočjo briketiranja od 2,11 na 2,34 kg mešanice z dodatkom 40 % ovsa. Razen tega so ugotovili večjo hranilno vrednost briketov, vendar je bila ta precej odvisna od sestava krme. »Ukrepi za odkup in predelavo kmetijskih pridelkov" so letos dotirani s 94 milijoni šilingov subvencij .in 65 milijoni šilingov AIK. Največ denarja je na razpolago za akcije, ki so povezane s pobijanjem goveje tbc in brucelose (56 milijonov šilingov subvencij) ter za ukrepe za odkup in predelavo sadja in vrtnarskih pridelkov (30 milijonov šilingov AIK in 8 milijonov šilingov subvencij). Močno je podprto tudi vinogradništvo. Za ukrepe za odkup njegovih pridelkov in za njihovo predelavo je na razpolago 15 milijonov šilingov AIK in 12 milijonov subvencij, medtem ko je za vse ukrepe za odkup in predelavo ostalih kmetijskih pridelkov na razpolago le 20 milijonov šilingov AIK in 15 milijonov šilingov subvencij. Subvencije in AIK so na razpolago le še za gradnjo stanovanj kmetijskih delavcev (24 milijonov šilingov subvencij lin 24 milijonov šilingov AIK), medtem ko so za ostale ukrepe na razpolago le AIK. 140 milijonov šilingov je določenih za zboljšanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, 120 milijonov šilingov za mehanizacijo malih in gorskih kmetij, za AIK za druge namene pa je na razpolago 110 milijonov šilingov. Olajšanje transportov - osnovni problem specializacije na sodobno govedorejo (2. nadaljevanje) V vrstnem redu pregleda ali orisa problematike olajšanja transportov v govedorejskih obratih se bomo zaradi tega najprej ustavili ipri vprašanjih olajšanja transportov na ravninskem kmetijskem posestvu, kjer se bomo zadržali najprej pri napravah za spravilo krme do hleva, skednja ali silosa, nato pa pri napravah za spravilo gnoja in gnojnice na polje in travnike. Šele za tem ibomo poskušali oceniti njihovo uporabnost na gorskih kmetijah in na strmih pobočjih ter pregledali možnost oblik govedoreje v njihovem območju. Zaključno bomo še pogledali možnosti mehanizacije za spravilo krme v jasli in za spravilo gnoja iz hleva. Stroji in naprave za spravilo krme Kakor smo že v uvodu videli, odpade glavnina transportov v govedorejskem obratu na transport krme. Tu ne bomo več govorili o tem, da povzroča silaža večje transporte kot suho seno. Govoriti o tem je odveč zaradi tega, ker brez silaže, tako koruzne kot travne in senene, ki jo dobimo v Alkosilu ali Harvestore-silosu, v široki praksi intenzivne govedoreje ter proizvodnje mesa in mleka sploh ni in je v alpskem svetu tudi ne bo. Tako bomo raje že kar sedaj problem priprave, transporta in spravila krme postavili na to, da moramo za zimsko krmljenje pripraviti po GŽE 7 do 10 ton krme, to je okoli 1,6 tone dobrega sena in okoli 6 ton mešane silaže ali pa 8 do 10 ton senene silaže, in da moramo za poletno zeleno krmljenje v hlevu pripraviti in transportirati skupno okoli 8 do 10 ton zelene krme. Pri vsej tej krmi je potrebno, da jo pokosimo, poberemo s tal na voz, da jo prepeljemo na dvorišče, jo razložimo z voza ter jo (razen sena) zrežemo in spravimo v silos, od tam pa v jasli do živine. Da moramo pri tem stremeti, da bomo to »delovno verigo« olajšali s čim manjšim številom strojev in naprav, in da mora biti po drugi strani njihova zmogljivost velika, leži na dlani. Tu nam sodobna tehnika odpira tri »sisteme«, sistem spravila dolge krme, sistem pravila zrezane krme in sistem spravila stisnjene krme. Medtem ko je prvi sistem pri nas, ko sušimo travniško krmo še v veliki meri na tleh in na sušilih, že v obče v praksi, sta drugi in tretji sistem na splošno še malo poznana, ker sta povezana z razmeroma dragimi investicijami. Pri tem bodi tudi že kar uvodoma v nekoliko podrobnejši pregled teh sistemov povedano, da (ima drugi sistem, to ;; je spravilo zreznane krme, velike prednosti pred sistemom spravila dolge krme in IT pred sistemom spravila stisnjene krme. Sistem spravila zrezane krme namreč s travniškim kombajnom (Feldhaksler) kombinira nakladanje in rezanje krme (tako zelene trave kot ove-lega sena in silokoruze) v svrho siliranja po običajnih postopkih ali pa v Alkosilu In v Harvestore-stolpih. Poleg kombajna, ki pobira in reže krmo s tal in jo piha na voz za njim, sta — odgovarjajoče velikosti posestva — potrebna še dva do trije vozovi, ki so ob straneh omreženi (20 do 25 cbm prostornine) in ustrezno močan traktor (najmanj 30 PS). Ne popolnoma zadovoljivo rešeno je pri tem sistemu spravila krme spravilo zrezane krme v visoki običajni silos ali pa v Alkosil ali Harvestore-stolp. To, nadalje razmeroma drage investicije, ki jih ta sistem zahteva in pa dejstvo, da je uporaben le na’večjih posestvih, mu zapira pot do manjših kmetij, dokler se te ne združijo v skupnosti 3 do 4 kmetov in dokler ne zložijo svojih zemljišč. (Se nadaljuje) o^oc*>c<><><><><><><><><><><><>o<>oo<><><>o<><><>o<»c>ck><><><><>o<>c>