ta.-eas The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI} ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 150 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 4, 1932 LETNIK (VOL.) XLI r * _ NEMŠKA VLADA ODLOČENA, DA BO OBDRŽALA KONTROLO NAD DRŽAVO V SVOJIH ROKAH BREZ _OZIRA NA PARLAMENT. — ARMADO IMA VLADA ""NA SVOJI STRANI. — KOMUNISTOM NE PRETI NE-VARNOST PREGANJANJA. Berlin, Nemčija. — Kakor je bilo že včeraj omenjeno, je nemška vlada nad vse vesela izida nedeljskih volitev. — Nobena stranka ni namreč dobila odločujoče nadpolovične večine. Tako ne bo mogla nobena stranka zahtevati vodstva države za se in sedanja aristokratska in militaristična vlada bo lahko krmarila brez ozira na parlament. In vlada s kanclerjem von Papenom na čelu je tudi odločena, da bo gospodarila po svoje. Kancler je to namero javno izrazil v torek, ko je dejal: "Ako imajo nedeljske volitve sploh kak pomen, potem se lahko vzamejo v tem smislu, da je nemško ljudstvo odobrilo prizadevanje vlade, ki Sre za tem, da osvobodi deželo strankarske kontrole. Moji to-variši in jaz smo odločeni, da &emo pred parlament s svo-•Sfe programom, in radi bi videli; 'kdo se bo u-pal nas pre-' Vreči v sedanjih razmerah, ki kriče po objektivnem, nestrankarskem delu." Vlada si je pa tudi svesta svoje moči. Nje minister za narodno obrambo, general v. Schleicher, ima v armadi na vodilnih mestih same svoje Pristaše, katere je tekom svoje dolgotrajne službe v prejšnjih kabinetih postavil tja, in tako •ma celo armado popolnoma za seboj in brez dvoma bi se dosti ne pomišljal, poslužiti se te sile, ako bi prišla vlada v nevarnost. Skoraj podoben položaj je vladal tedaj, ko je vladal nemško državo slavni kancler Bismarck. Tudi tedaj je bil kabinet sestavljen neodvisno od strank, kakor je sedanji. Za svoja dejanja je bil odgovoren samo cesarju, kakor je sedanji samo predsedniku Hindenbur-gu. Kake načrte ima za bodočnost, vlada še ni razodela. Ena stvar je pa skoraj gotova, namreč, da ne bo nastopala Preveč radikalno proti komunistom, zlasti ne, da bi njih stranko proglasila nezakonito. S tem bi namreč vrgla iz državnega zbora komunistične Poslance, na kar bi dobil Hitler nadpolovično večino in s tem kontrolo nad parlamentom in vlado. S KONVENCIJE JSKJ. Kitajska se pripravlja za vojno Šangaj, Kitajska. — Maršal Čiang Kai-šek vodi pogajanja 8 komunističnimi četami, da bi 8e z njimi dosegel kak sporazum, potom katerega bi se številna armada, ki je zdaj Zaposlena v boju proti njim, lahko uporabila za napad na Japonce v severni Kitajski. — bojkot proti japonskemu bla-Ku se po celi Kitajski zelo po-°struje, javno pa se nabirajo Prostovoljni prispevki za financiranje napada na Japonce. Plače gl. odbornikov. — Novi prosilci ne smejo dolgovati pri kaki drugi domači organizaciji. — Jednota si zgradi lasten dom. —o— Indianapolis, Ind. — Tekom konca ■ zadnjega in pričetkom tega tedna je konvencija Jugoslovanske kat. jednote raz-motrivala spremembe v pravilih in odobrila več važnih določb. Obširna debata se je vodila v soboto glede plač glavnim odbornikom. Mnogi sklepi ki so bili sprejeti ta dan, pa so bili razveljavljeni v ponedeljek. Končno se je določilo, da dobiva gl. tajnik na mesec plače $225 (do zdaj $250). Pomožni tajnik, katerega urada doslej ni bilo, dobi na mesec $125. Gl. predsedniku se bo plačalo letno $500, uredniku glasila Nova Doba pa $200 na mesec. Dalje je konvencija odredila ,da gl. odbornik JSKJ. ne more biti istočasno tudi gl. odbornik kake druge slovenske podporne organizacije. Ukrenilo se je tudi, da se v Jednoto ne sme »prejeti nikdo kot nov član, ki je ostal kaj dolžan na asešmentih pri kaki drugi domači podporni organizaciji. — Obenem se bo poslala resolucija na vse jugoslovanske podporne organizacije, da ukrenejo isto. Sklenila je konvencija tudi, da si zgradi lasten dom za svoj glavni urad, in sicer v Ely, Minn. Stroški za celo zgradbo in opremo pa ne smejo presegati $20,000. Potreben denar se bo vzel iz sklada mladinskega oddelka, ki je 2000 odstotkov solventen. Konvencija je odredila, da morajo zavzemati društva strogo nepristransko stališče glede verskega ali političnega prepričanja in ne smejo v te svrhe dajati nikakih darov iz svojih blagajn. Sprejeta je bila tudi resolucija, da je JSKJ. pripravljena, združiti se s katerokoli drugo slovensko podporno organizacijo. --o- POHOD NA KANADSKO PRESTOLICO Ottawa, Ont. — Nekak podoben problem, kakor ga imajo Zed. države z veterani, je nastal tukaj v torek, ko je prikorakalo v tukajšnje mesto okrog 2000 oseb, brezposelnih in veteranov. Njih delegacijo je sprejel min. predsednik Bennett, kateremu so predložili več zahtev, med temi, da mora dati vlada $10 podpore vsakem,u brezposelnemu. -o- — Ali Ali? Ali ste že poslali obnovitev naročnine za "A. g."? Ako ne, storite to DEMONSTRACIJE KOMUNISTOV New York, N. Y. — Do deset tisoč oseb se je zbralo v ponedeljek na tukajšnjem Union Square na povabilo in poziv, ki so ga poslali komunisti na svoje somišljenike. Omenjenega dne so komunisti po celem svetu obdržavali podobna zborovanja v protest proti vojnam. Na tukajšnjem zborovanju so še posebej protestirali proti izgonu veteranske armade iz Washingtona, proti brezposelnosti in kapitalizmu. Dočim je nad zborovalci vi-1' hralo celo morje rdečih pra-j porov, se je med njimi opazila; ena sama ameriška zastava. MSGR. IGNAZ SEIPEL UMRL Odlična osebnost v avstrijski politiki. Dunaj, Avstrija. — Dolgotrajni bolezni je v torek podlegel mož, ki je v dobi po vojni igral dolga leta važno vlogo v avstrijskem političnem življenju, namrek je.zuit Msgr. Ignaz Seipel. V grob ga je deloma spravilo njegovo delo za domovino. Kot bivšega avstrijskega kanclerja je namreč pred osmimi leti neki delavec napadel s samokresom in krogla, ki je od tedaj ostala v pljučih, je pospešila smrt. Cela dežela se s spoštovanjem spominja tega moža in vse stranke, ne izvzemši niti soci-jalistov, mu nameraajo ob pogrebu izkazati zadnjo čast. NAVAL LJUDSTVA PRI PO-GREBU Chicago, 111. — Težko, da se je v Chicagi že kdaj prej vršil tak viharen pogreb, ka-koršen je bil v ponedeljek popoldne. ko so pokopavali Joe Pollaka, katerega je njegova žena Dorothy ustrelila pretekli teden. Na tisoče ljudi se je nagnetlo pred pogrebniško kapelo na 4605 So. Hermitage Ave. in število policistov je imelo nad vse težavno delo, da v ' so držali naval toliko nazaj, da niso podrobili šip na oknih in zlomili rakve.Na češkem narodnem pokopališču je bil naval še h.ujši in pogrebne obrede so napravili čim najbolj kratke, kajti bila je nevarnost, da pritisk od zadaj ne vrže pogrebcev in domačih pokojnika v grob za rakvijo. Le malo pa jih je bilo v tej ogromni masi ljudstva, ki so prišli k pogrebu, da počaste pokojnika. Pokojni Joe je- bil takore-koč popolnoma pozabljen; glavni predmet pozornosti je bila njegova žena, ki je sama sebe napravila za vdovo, njo je prišla množica gledat. Ženska je kazala veliko žalost in mnogo je jokala, a pri vsem tem je pazila, da si ni pokvarila svoje zunanjosti ali zmrši-la svojih las. Kakor kaže, je zunanjost za njo prva stvar. NOVA POVEST V prihodnji številki "Am^r. Slovenca" začne izhajati nova zanimiva povest 'Kmečki punt' ki je ena najboljših slovenskih povesti. Kdor jo je že čital, jo čita ponovno in ponovno % največjim užitkom. Nfi&>čnikom našega lista priporočamo, da začno povest čitati takoj od kraja, da jim ne bo pozneje žal. Oni pa, katerim te dni naročnina poteče, naj blagovolijo isto poravnati, da se jim med tem lista ne ustavi. Plačujte naročnino točno, ker z listom so veliki stroški. CHICAŽANI PLAČUJEJO ZA DRUGE Chicago, 111. — Pretekli teden je mestni svet razveljavil uredbo, po kateri so imele velike taxi družbe takorekoč nekak monopol nad te vrste prevozom v mestu. Pri tem pa se je pokazalo, da so po drugih mestih pristojbine za vožnjo s taxiji znatno nižje od chica-ških, kajti drugod je večja prostost v tem oziru in konkurenca je znižala cene. Kar pa Velike dnužbe, kakor je n. pr. Yellow Cab, napravijo v drugih mestih, si po mili volji nadomestijo v Chicagi, kjer jim ni nikdo v napotje. Iz Jugoslavije. VELIKO GORJE RUDARSKIH DRUŽIN, POSEBNO MED STRADAJ OČIMI RUDARJI V ZAGORSKEM OKRAJU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE, NESREČE IN DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA. ————— r Pomanjkanje med brezposel-! stu so že toliko stala, da bi se KONFERENCA 0 DELU čimprej e po možnosti, ker list potrebuje Vaše pomoči in zvestobe. KRIŽEM SVETA — Rim, Italija. — V listu Popolo d'ltalia je objavil italijanski minister za avijatiko, L Balbo, da se Italija ne bo u-deležila prihodnje razorožit-vene konference, ako ne bodo opustile druge države svojega "hinavskega načina", s katerim so doslej obravnavale to zadevo. — Chicago, 111. — Na povabilo predsednika Hooverja je. v ponedeljek odgovorila Ru-munija, da se bo uradno udeležila prihodnje leto chicaške stoletne razstave. Rumunija je' deseta država, ki se je doslej; odzvala povabilu. j — Reno, Nev. — Iz fede-: ralnega "range" Humboldt se je od 2. julija naprej izgubilo ali je bilo ukradeno živine kakih 2000 glav. Šerifi iz vseh okoliških okrajev so na delu, da blago izsledijo. — Kanton, Kitajska. — Vse vrste nezgod so prišle nad Kitajsko. Dočim na nekaterih krajih razsaja kolera, so po drugod zopet strahovite po-vodnji napravile ogromno škodo in izgnale iz domov več tisoč ljudi. --o-- Z DELOM PLAČALI RAČUNE Joliet, 111. — V soboto se bo otvorila na 1203 Woodruff rd. nova grocerijska trgovina, ki jo lastujeta brata Anton in John Grohar. Celo poslopje, flolgo 40 čevljev in istotoliko široko, je bilo zgrajeno od 115 mož, ki niso dobili za svoje delo nobene plače. Brata sta namreč imela v svojih knjigah število dolžnikov, ki so jima dolgovali na groceriji. Vedela sta, da jim ti ljudje ne bodo mogli še kmalu plačati, zlasti ne v sedanjih časih, in tako sta prišla na idejo, da jim ti dolžniki poravnajo dolg z delom namesto v denarju. Med dolžniki so bili vse vrste obrtniki in tako ni bilo treba bratoma najemati nikake druge pomoči, dolžniki so se pa rešili dolga. Za upeljavo krajšega delovnega časa. —o— Washington, D. C. — Predsednik Hoover dela načrte za konferenco, katero namerava sklicati vse vplivne in vodilne trgovce, industrijalce in finančnike, da se z njimi dogovori z«, upeljavo splošnega krajšega delovnega časa, s čimer bi se moglo zaposliti več ljudi. Predloženih je par načrtov, ki predvidevajo, da bi se dalo postaviti na delo okrog treh milijonov oseb s tem, da bi se skrajšal ali delovni dan ali delovni teden. ženska se vrgla v niagara slap Niagara Falls. Ont. — Pred očmi večje množice oseb se je v ponedeljek vrgla neka ženska, stara okrog 40 let, preko Niagarskega slapa. Tako nepričakovano je izvršila svoj čin, da so jo pogoltnili vrtinci, predno je komu prišlo na misel, da bi ji skok preprečil. Identiteta ženske še ni znana. nimi rudarji Kmalu v začetku meseca julija je bil med rudarji v Zagorju in okolici narodni poslanec Mravlje, okoli katerega se je zbralo do 600 ljudi, večina rudarskih žena. S solzami v očeh so mu slikale bedo rudarskih družin, posebno ono z ve- skoro s tem denarjem postavil nov železobetonski. — Most bo stal na južnovzhodni strani nedaleč od sedanjega mostu. 4 jB -O- Kamničani znajo Poročajo iz Kamnika, da so na tamošnjem modernem likimi drjužinami. — "Dokler j mestnem kopališču namestili je bilo vsaj osem šihtov na dva velik radio aparat. Pravijo, tedna, ki so vrgli do 300 din., j da je potem zavladalo v kopa-od katerega pa je bilo več ka-'lišču vse bolj živahno razpolo-kor polovica odbitkov, se jejženje med kopalci. Radio je tako močan, da se sliši celo do Mekinj. -o- Spominska plošča V Vitrovici na Hrvatskem so postavili v nedeljo, 17. ju- za silo shajalo, da je bilo za najpotrebnejšo hrano. A kje je obleka in obutev? Zadolženi smo vsi. Morda jih je v celem rudarskem okrožju 15, ki še nekako lahko dihajo. Do sedaj smo še nekaj dobivali tu Hja!' "spominsko ploščo nekda in tam na kredit m sedaj bo njemu hrvatskemu kralju To-še 'fasunga' ustavljena. Od ce- islawr> Ploščo so postavili v sa naj potem živimo?" Takp Hrvatskwn dcnm z velikimi so tožili. — Neka ženska pri- narodllimi slovesnostmi, poveduje: "Za devetčlansko, 0 eksplozija v nebotičniku New York, N. Y. — Strahovita eksplozija, ki se je v ponedeljek pripetila v 41 nadstropnem Ritz Tower hotelu, je zahtevala življenje sedmih oseb in ranjenih je bilo 25. — Na hotelu samem, kakor tudi v bližini je pritisk razgnal več oken. Materijalna škoda je grozila posebno draguljarjem, katerim so bili dragi kamni pometani iz izložbenih oken na cesto. -o- hoover o veteranih Boston, Mass. — Tukajšnja postojanka Ameriške legije je prejela od predsednika Hooverja pismo kot odgovor na priznanje, ki mu ga je postojanka izrekla zaradi zadnjih dogodkov v Washingtonu. V tem pismu izraža Hoover sledeče mnenje: "Vesel bi bil, ako bi veterani po celi deželi vedeli o značaju mož, ki pravijo, da jih zastopajo v Washingtonu. Kakor je dobila vlada utis, je manj kakor polovica teh sploh kdaj služila pod ameriško zastavo. družino porabimo komaj liter mleka na dan, sedaj pa še tega ne bo. Na dva tedna dobimo le 25 dinarjev. Najhujše nas pa zadene to, ko nam predbacivajo, zakaj imamo toliko otrok. Mar naj žive pokopljemo?" — "Enajst nas je," tako toži druga. "Koliko solz pretočim, ko se nam godi krivica, da so bili prav oni, ki imajo manjše družine, največkrat na delu. Seveda, tak z malo družino laglje izhaja in je za delo bolj krepak, zato pa tyrdi rudnik take bolj upošteva. Nas z nezabeljenimi žganci ne more toliko." — Zopet se oglasi možak. — "Kaj bo z odrastlimi brezposelnimi fanti in doraščajočo mladino? iVse bo jetično in ko bodo podjetja kedaj potrebovala delavcev, močnih in trdnih, bo vse zanič. Že od leta 1929 trpimo in našega pomanjkanja še ni konec. Ob nedeljah gremo delat na kmete, da si pridobimo kak košček kruha, a tudi kmetje se nas že boje, saj Nesreče 341etni Žagar France Klepej s Ponikve pri Celju je tako nesrečno padel, da je moral v bolnico. — S kolesa je padel 241etni zidarski pomočnik Jože Lebič iz Šmartna v Rožni dolini in si zlomil nogo. -o- Smrtna kosa V Celju je umrla Marija Vanovškova, delavčeva žena, stara 26 let. — Na celjski rudarski šoli v Celju je umrl Jožef Neissner, profesor, star 58 let. — V Ljubljani je umrl Anton Šivic, okrajni tajnik v pokoju, star 82 let. — V Polju pri Skaručini je umrl Jakob Jerala, posestnik in gostilničar. -o- S kolesa je padel 261etni progovni delavec Iv. Bertoncelj iz Mošenj pri Radovljici je nesrečno padel s kolesa in se hudo pobil. -o-- Maribor Staroslavno cerkev pri Sv. so tudi sami že zelo pri kraju, iUrbanu nad Mariborom s0 znotraj in zunaj popolnoma ker je vsaka stvar, ki jo ima jo na prodaj, skoro brez cene. I Otroci nam hodijo lačni v šolo, lačni spat. Delali bi radi, da bi zaslužili za potrebni vsakdanji kruh." — "Prav v takem položaju se nahaja v Sloveniji do 50,000 bajtarjev, ki nimajo niti za sol. Po nekod v Črni gori, Liki in v delu Dalmacije je pa morda še huje." — Tako je tolažil poslanec Mravlje rudarje in jim obljubil, da se bo država poti-udila, da jim pomaga. -o- Krško dobi nov most Ze nekaj let se vsa krška o-kolica zanima za nov železobetonski krški most, ki bo najvažnejše prometno sredstvo,kr belnem stroju v Rušah. — Po more odgovarjati potrebam nesrečnem naključju je v Jab-vedno naraščajočega prometa lancih zasadila srp v hrbet po-proti železniški postaji Vi- sestniku Leopoldu Grahovniku dem-Krško. Vsakoletna popra- njegova pastorka in ga nevar-vila dosedanjega lesenega rao- no ranila. prenovili že meseca junija. Po končanem delu je bila tam velika cerkvena slavnost in blagoslov prenovljene cerkve. -o- Odlikovanje Slovenski novinar Jos. Majcen v Pragi je bil odlikovan s kolajno "Poljska svojemu bra-nitelju". Odlikovanje si je zaslužil v letih 1917 in 1919, ko se je boril za svobodo Poljske. V poljski legiji se je boril proti centralnim velesilam. -o- Nezgode Po neprevidnosti je prišel ob dva prsta mizar Anton Ur-nat, ko je bil zaposlen pri sko- •IMMMIIIt šfiiitltMštfci stdviNEe Četrtek", 4. avgusta 1932 m i &MERIKANSKI SL'OVENEC t grvi in najstarejši slovenski k, list v Ameriki. ii;' Ustanovljen leU lSt£i Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih, Izdala in tiska ž EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Ža celo leto_____________ Za pol leta _______ Za četrt leta___________ Za Chicago, Kanado ii> Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta---- 3.00 Za četrt leta_______1-75 The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America^ Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays* Published By ž EDINOST PUBLISHING CO. nilo marsikatero slovensko srce. Strah, trepet, posirovelost, maščevalnost so zavladali in ubijali naše ljudi. Toda tudi štiri grozna leta so .minula, svit zarje svobode je zažarel in pretrgal tisočletne robske vezi. Kakor odrešilne besede so vzplamteie v srcih slovenskih majniška deklaracija, Wilsono-vih 14 mirovnih točk in končon propast osrednjih sil. Koliko svetega navdušenja, koliko velikega črpanja je tedaj prešinilo slovensko srce! Z brati po rodu in jezik/j eno, prosti nadvlade tujcev, svobodni v svobodni državi! Toda tudi v to kupo veselja in je kanila grenka kaplja usode. Niso se zmenili za Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.j pravične besede, da se mora dati vsakemu, kar je njegovega. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year________ For half a year .................. For three months________ ___$5.00 ______ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year.........—$6.00 For half a year_____3.00 For three month«_____ 1-75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. B. O slovenski zemlji Bratje, v sedlo, vajeti v dlan: Drava nas zove, Jadran rjove, vranci naj krešejo trde podkove, bratje — naprej! R. Maister. Prelepa je naša slovenska zemlja! Vse ima: polja in gore, žita in rude, ravnine in gozde! In pota na morje proti jugu teko po tem nebeškem svetu! Zato ni čuda, da se je boj bojeval od pamtiveka za ta košček sveta, vsak bi ga rad imel, da bi imel s tem ključ proti ju gor na morje. Koliko razdejanj in opustošenj je videla ta zemlja! Nebroj sovragov je pridrlo semkaj: od severa, od juga, od vzhoda, od zahoda. Vsi, vsi bi radi vadljali za to sveto zemljo, da bi jim služila, da bi jim^ rodila sužnje, da bi ji grabili sadove sreče in blagostanja.1 Krepko se je ustavljal rod, še preden so prišli Sloveni v te kraje, navalu tujcev, drzno'je branil svoja polja, svoje gore, svoje reke, mogočno je ščitil svojo vero in vse svoje najdražje, toda kloniti je moral. In zemlja čudovita, nebeška, je postala rob tujcu, pohlep sovražniku. Toda tudi temelji mogočnih; Rimljanov so se zamajali in zrušili v prah! In mnoga ljud-' stva, divja, pohotna so drvela po sveti naši zemlji, uničevala in morila pred seboj, kar jim je zastavilo pot. Končno je pri-! hitelo v ta opustošeni svet ljudstvo, ki je hotelo ostati tu, da mu bo nova domovina. Sloveni! Vzljubili so te visoke gore,j deroče reke, svetla jezera in male ravnine. S pridno roko in z novim veseljem so začeli obdelovati polja, da so jim rodila rž in pšenico, kot nekdaj. Uredili so si svoje stvari kot so bili navajeni v stari domovini. Zopet so se zbirali župani in vel-možje na zborovanje, ,da si urede "v domačih šegah utrjene postave." Hoteli so živeti mirno, brez nasilja, zadovoljno in pošteno, Toda to ni bilo všeč sosedom, ki so se pohlepno ozi Zopet so dvignili glave močnejši, številnejši, in poteptali svete pravice malega naroda. Razcepljen je slovenski rod in le del je tako srečen, da je združen z brati po rodu v svobodni Jugoslaviji. Preblizu je meja, ki Has loči in razdvaja. ■ Zavedajmo se vedno in povsod, da je Goriška, Trst, Istra in vzhodna Benečija naša zemlja, kjer prebivajo naši ljudje, četudi so mnogi klonili pod pritiskom tujčeve sile, ki je zlomila njih odpor, da so pozabili na svoj jezik in narodnost. Naša meja mora biti na zapadu Taljameht in od Taljamenta črta mimo \idma (Udine) do Gradiške, od tu pa južni tok Soče. Pa tudi na severu žive še naši ljudje, katere je nesrečni plebiscit pod pritiskom stoletnega trpljenja in zvijačnih obljub odcepil od svoje matere. Vsa južna Koroška, to je vsa Zilska dolina do Beljaka in čtta do Št. Vida ob Glini, od tu pa črta do državne meje na bivšem Štajerskem, je slovenska zemlja. Poprava severne državne meje je potrebna, saj nam morata pripasti tudi Špilje in Radgona. Nujna bi morala biti tudi državna zveza med Severnimi in Južnimi Slovani. Že na mirovni konferenci v Parizu so se Čehi zelo trudili, da bi dobili skupno mejo z Jugoslavijo. To bi bil sivet med Donavo in Rabo, katerega so imenovali "Koridor". Po madžarski statistiki, ki je vse prej koc pravična, živi na tem ozemlju 70,000 Hrvatov in Slovencev. Poleg teh se je naselilo zlasti ob Donavi mnogo Slovakov iz Nitre in Trenčina. Po češkem načrtu naj bi del "Koridorja" ob Donavi pripadel Češkoslovaški, večji del pa Jugoslaviji, tako bi bil velik del Gradiščanskega, katerega je mirovna konferenca prisodila Avstriji, prišel pod Jugoslavijo. Središče bi bilo mesto Sobotišče. S tem bi Se pretrgal stik med Avstrijo in Ogrsko in odpravilo bi se mnogo političnih zvez, ki izza sklepa mi^ir vznemirjajo vso Evropo. , To bi morale biti naše severne in zahodne meje. Mirovna konferenca je odločila drugače. Tako so zakrvavele rane sa našem narodnem telesu in te rane so odprte, nezaceljene še danes! Koliko hudih preizkušenj so prestali in koliko in blagostanja. !°'ragocene krvi Je bil° Prelite> da dobimo nazaj, kar je naše-ga? Ali naj bodo te žrtve zaman? Nikakor ne! Vedno in neprestano moramo klicati: "Vrnite nam, kar je našega!" PO DRŽAVI KANSAS MED ROJAKI NA OBISKU Pueblo, Colo. Ker mi je ravno potekla na- pšeriica, katero so že želi. Žanjejo pa in mlatijo ter spravljajo zrnje v žaklje vse naenkrat in vse seveda s stroji. Že ročnina za list Amer. Slovenec' prvi večer smo prišli v Wi-in je naša zastopnica Mrs. Me-|čHita v Kans. in ker Smo imeli rali po zadovoljnih ljudeh in so jih hoteli podjarmiti. Hrabro glen naznanila, da je radi bo- ^ dovolj časa, smo si nekoliko se je boril Sloven, junaško je odbijal navale tujcev, toda jji-e-Jezni svoje hčerke preveč za-pogledali mesto, ki je jako le-moč in sila sta končno zmagala in podjarmila Slovene. Mnogo' poslena in ne more okoli zbi-|p0 in vse v zelenju. Posebno je bilo prelite krvi, saj . |rat naročnino, sem se odločila, 'se nam je dopadel mestni "Kri pri Kranji, Korotanj prelita, i da sama pošljem na upravni-1 park. V mesto Wichita smo napolnila bi jezero." , jštvo in obenem napišem, kako tudi prenočili in smo se drugi Toda še vedno je bdela med njim zlata pesem svobode smo potovali po državi Kan- dan zjutraj odpeljali naprej in kadarkoli je bila prilika, sO se zbirale slovenske trume ter sas, ker me mnogi prijatelji in ob eni uri popoldne prišli pokazale svetu, do ne klonejo. Svetle točke na obzorjs svo- priganjajo, da naj kaj sporo- k mojemu bratu. Njega ravno bode: Samo, Ljudevit Posavski, umeščanje koroških vojvod, čam. J ni bilo doma, ker je pomagal kmečki upori s svojim Matijem Gubcem, upOri proti tlačan-j Dne 3. julija smo se že na! prj sosedu pri pšenici. Njego-stvu grofov in tujih vel i kaše v, borbe s Turki so jasen dokaz, vse zgodaj, ob 3. uri, podali va žena je pa ravno prišla s da rod ni klonil, temveč je trdno stal in čakal. Po naši zemlji na pot k mojemu bratu Joe polja in je videla, da je nekdo so pa ošabno gospodovali tujci, kruto pritiskali k tlom domače Stipaniču, ki živi v Cherry- prišel, a se ni veliko zmenila sinove, jim ukazovali ter jih zasužnjevali duševno in telesno., vale«, Kans., s katerim se ni- za avtomobil, ker je mislila, Hoteli so jim iztrgati celo najdražje, kar so imeli, sveti ma- sva videla že 20 let. Pot smo da je kdo prišel iz mesta kaj terni jezik, da bi si jih tako popolnoma podvrgli. j imeli prav lepo in tudi preveli- iskat. Šla je kar naprej v hišo. Pri tem so minevala stoletja, še vedno se je krepko dr- ke vročine ni bilo. Ceste so le- Mi smo pa začeli "honkati"; žal slovenski rod in čpfal največji zaklad — materni jezik.! pe in so večinoma tlakovane, tedaj je prišla ven in nas gle- Skoro se je zdelo, da ne bo konca trpljenja in da ga bodo po- Ko pridemo že precej v deželo polnoma uničili. Prišla je nadenj še velika, toda zadrija pre-'! Kansas, so se pred nami jela izkušnja — svetovna vojna. Strašno pot gorja, bridkosti in' razprostirati velikanska pše-preziranja so hodili slovenski ljudje. Kakor da bi se vse za-j nično polja. Toliko ^pšenice še klelo proti ljubi slovenski deželi, so divjale sile tujcev, da bi j nisem videia. Vse, kamor nam J božjo voljo, kaj si ti Mpry?" sedaj dovršile, česar stoletja niso mogle. Ni čuda, da je klo- je moglo oko pogledati, sama,1— "Seveda sem in z menoj dala. Jaz sem stopila iz avtomobila in sem šla pal* korakov proti njej in tfedaj me je spoznala. Kar zakričala je: "Za vsa moja družina," sem ji odgovorila. Tedaj se vsi veselo objamemo, ko smo se na tako nepričakovan način sešli. Vsaj ona ni pričakovala našega prihoda in je bila jako presenečena. Veselja ni bilo ne kraja ne konca. Zvečer pa, ko pride z dela moj brat, njen mož, se je tudi zelo začudil, ko nas je j videl vse tam. — On ima namreč jako lepo farmo, kjer vse J dobro raste. Vsega imajo do-jvolj in se jim ni treba pritože-jvati, da jim kaj primanjkuje | čez leto. Seveda imajo pa tudi , veliko dela. So pa tudi vsi zdravi in veseli, da jih je kar lepo za pogledati. Prav lepo smo se imeli tam, zato nam je pa čas tako hitro prešel, da se je bilo treba posloviti in se podati naprej. Prisrčno je bilo slovo od vseh, posebno otroci so se tako težko ločili, ker so se bili v tem kratkem času kar privadili skupaj in jokali so eni in dr.tr-000000000000<>OCK><>00<>00<>0000000000000000000<>00<><>0<^ 5.P.D. sv.Mohoija Ustanovljena 31. decembra, 1921. . Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1932: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1010 W. 22nd St. Tajnik: Jos. J. Kobal, 1901 W. 22nd St. — Hoosevelt 8580. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Zapisnikar: Jde Oblak, ml., 2313 Šb. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Uran.kar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 "SV. 21st PL; Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PI.; Štefan Foys, 1907 W. 22nd St. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvoraili sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpotfe, za kar še plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je ižvanredna ugodnost za vsakegs Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na ^ družbenega tajnika ali pa predsednika._ iooooooooo^hk>o<>oo<>ooooo<>oooo<><>ooooooooooooooo<><> IŽ URADA TAJNIKA SLOV. PODP. DR. SV. MOHORJA Chicago, III. Tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja redna mesečna seja vršila v nedeljo, dne 7. avgusta 1932 ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. Članarino bom pobiral takoj od pol osme sv. maše naprej, kakor vsako nedeljo, na svojem domu. Prosim, da vsi, katerim je le mogoče, pridete na dom plačati. Vsi, kateri ste zadaj s svojo mesečnino, ste prošeni, da pridete plačati ali pa vsaj opravičit se, da ne morete, drugače bdste sUspendani. Na prihodnji seji bo tjudi volitev enega novega porotnika. Na zadnji redni mesečni seji je bil izvoljen Dr. JoS. Ur-šich za vrhovnega zdravnika naše družbe. Vsi zdravniški listi bodo morali biti potrjeni od njega, predno se bo izplačalo kaj podpot*e. Toliko v pojasnilo. — S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. i NfciČOLIkO STARE MODROSTI Antonij Pij ni nikoli pozabil Ha sloviti Scipionov izrek: fioljše je ohraniti enega, pa dobrega državljana kakor pobiti tisoč sovražnikov. Focijon, obsojen na smrt, vprašan, kaj je njegova poslednja beseda sinu Fogu. Pl^dvsem, je dejal Fočijon, ttiti ukazujem, tla j se nikdar In Ksantipi je dobto pove-'; dal, ko mu je govorila: Ah P»' he boš umrl po krivici? Hm, ali bi pa ti hotela, da umrem po pravici ? j Aleksander, ko je izvedel/ da pripravlja Darij, perzijski kralj, nepregledne množice vojakov: En volk se ne boji tisoč ovac! Ko je tebanski vojak zagledal, kako prihajajo Lacede- sporiiihjU krivic, ki jih je monci čez gorske preseke in storila domovina njegovemu;prelaze, je začel vpiti: Udri! j očetti, iNapadimo jih. Pelopida pa:, Platona je nekdo vprašal:'Rajši vpij: oni bodo nas! Le kako živiš, da se prav nih- j Neki Lacena, ko so mu po- j ne obregne ob tvoje živ- vedali, da je sin padel v vojni: 'ieiije? Platoii: Nobena skriv- Zato sem ga rodil, da bi niti za HOšt! Tako, da nikamor še na | las ne okleval dati za domovi-toisel ne hodi) da bi se zaleta-'no življenje, ^al v me. j Zeno, ki je zasačil svojega Temistoklej prijatelju, ki sužnja pri kraji, se je razjezil našel tak trdovratnež; ki bi se mu ne zdel tvoj govor resničnega in pravega usmiljenja vreden. Nek tuječ, m^udeč se v Špar-ti, se je hotel pobahati s tem, kako dolgo zna stati samo na eni nogi in je dejal Lacede-moncu: Ne vem, če bi mogel ti tako dolgo stati na eni nogi? Lacedemonec: Niti najmanj! So pa pri nas gosi, ki zna vsaka. Filozof Krates mladeniču, blodečemu samemu po ulicah: Kaj pa delaš? Mladenič: Sam s seboj premišljujem. In Krates nato: Fant, slabe tovarišije se boj, to ti povem! Nekdo je ogledoval sliko, ki je kazala, kako pobijajo Atenci Lacedemonce. Ves navdušen je zaklical: Kako hrabri so Atenci. A Lacedemonec: Na sliki že! Ko je Demetrij zavzel Me-J garo in odvedel vse prebival-,' ce v sužnost, je dejal filozofu! Stilponu: Sedaj vam prepuščam svobodno mesto. Resnico govoriš, odgovarja Stil-pon, niti enega sužnja nisi pustil mestu. Baje je nekoč Temistoklej, ko Se je prepiral z nekim Seri-fijem, odgovoril, ko se je Seri-fij veril, da bi se ne potegoval za svojo, temveč za čast domovine : Poslušaj fantič! Če bi bil jaz Serifij, bi bil slaven; ti pa, če bil stokrat Temistoklej Atenec, bi ne bil nikoli- Ko je Pavzanias, izgnan iz domovine v Tegeji hvalil Lacedemonce, ga je nekdo vprašal: Zakaj pa nisi ostal v Sparti, ampak si rajši zbežal ? A Pavzanias: Ker zdravniki ne prihajajo k zdravim, ampak k bolnim. Pelsnik-začetnik je poslal Teokritu svoje verze v pregled. Ko je Teokrit vse pregledal, ga je pesnik vprašal, kaj mu najbolj ugaja. To, kar si izpustil, ga je pohvalil Teokrit. Ko je Anaharsis prisostvo- ( val atenski narodni skupščini, je na koncu dal izjavo: Le to se čudim, da pri Grkih govore pametni ljudje, a najbolj neumni pa sodijo. Lepidus se je zavil v leščev-j je, v senco, ko so se drugi pa-tili na solncu, sedaj korakajoči, sedaj metajoči kopje, rekoč: Rajši hočem tako služiti vojaščino. Nekdo je povpraševal: Pa kje je Bog, le kje bi mogel biti. Drugi na to: Povej poprej, kje ga ni! Diogenes je prišel nekoč v Mindus. Zagledal je na široko in na stežaj odprta vrata (Mindus je bilo namreč malo mestece.) Diogenes: Možje iz Minda, zaprite vendar mestna vrata, da vam ne bo mestece ušlo! NAZNANILO Delničarjem Tiskovne družbe Edinost se tem potom uradno naznanja, da se bo vršila letna seja delničarjev Tiskovne družbe Edinost v torek, dne 23. avgusta ob 8. uri zvečer v lastnih družbenih prostorih na 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja, zato se vsi delničarji vabijo, da se seje udeleže. Kdor izmed delničarjev se radi oddaljenosti ne bo mogel udeležiti, taki naj pošljejo svoje nasvete pismeno na odbor, kateri bo iste seji predložil. ODBOR. iižprašuje za svet: ali je boljše dati hčer hiož,u, ki ima «eiiar, ali ki ga nima? Za svo-osebo, odgovarja Temistoklej, imam rajši moža brez denarja, kot pa denar brez ^oža. SokrateS vprašan, le kako ^ote elbVek doseči, da bi bil M ljudeh kar najbolj dobro ZaPisah? Da govori to; kar je najboijše'( in dela, kar se spo-^O'Jlietnu državljanu spodobi. taisti Sokrat prijatelju, ki hl*i: Sokrat, Atetici so te ob-s°tlili ha smrt: Njih pa na-! in ga ukazal umoriti. Suženj Oprosti gospod, tako je pač v moji naravi, da moram krasti. Zeno: In to tudi, da boš sedaj umorjen. Ahaharsis nekemu Atiku, ki mu očita, da je rojen v Skitiji: Meni je v sramoto domovina, ti pa domovihi! Neki prav slavni govornik si je domišljal, le kako sem še pOsfebno z epilogom ganil ljudi. Ko je ves upehan sedel, je vprašal IČfttula, če je kaj videl, kako je gahii ljudi. In Ka-tiil natd: Pa še kako. Ne morem si predstavljati) da bi se ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PRED 100 LETI — V ANGLIJI Morning Herald, 16. maja 1832: V petek so pripeljali pred sodnika moža, ker je prodajal nekolkovane liste. Stražnik je izpovedal, da je ponujal obtoženec množici Johna Bulla galerijo slik, med katerimi je bila tudi karikatura kralja in kraljice, ki hočeta drug drugemu iztrgati par hlač in ki nosi podpis: Tvoj gospodar naj bo. Ti tiski so vsebovali tudi psovke na vlado. Sodnik je opomnil moža, da bo kaznovan, če bo take stvari še naprej prodajal in da so slike tudi sicer zelo nedostojne. Mož je obljubil, da jih ne bo več prodajal. S tem pogojem je hotel sodnik moža odpustiti brez kazni, a je še zahteval, naj slike takoj zažge. Tega pa mož ni hotel storiti. Ko mu je pa sodnik ponudil en šiling odškodnine, je takoj vso zalogo zažgal in uničil. -o- KDO JE KRIV ZLOČIN-STVA? Človeška družba sama je kriva, da izhajajo iz njene srede zločinci. Če vzamemo zločince individualno, vidimo, da so njih zablod in krivih potov v mnogih pogledih krivi činitelji, ki odločajo o njih vzgoji. V rani mladosti napravijo prestrogi očetje in preveč usmiljene matere mnogo napak, ki se pozneje maščujejo nad njimi. V otroku je treba razvijati čut za občestvo, katerega član je in s katerim bo moral živeti do smrti. Vsako razvajanje pomeni greh nad otrokovim življenjem. Takšne tipe je treba vedno iznova navajati na pot skupnosti z drugimi in lubijati v njih trmoglavost, ki jim postane lahko silno škodljiva. Če otrok doseže od staršev vse, kar se mu ljubi, se lahko zgodi, da izgubi spoj s svetom in tisto prilagodljivost, ki je nujno potrebna v življenju. Dr. Alfred Adler, ki je predaval v berlinskem Društvu za individualno psihologijo, poudarja, da je med zločinci največ takšnih tipov, ki se ni- so izučili nobenega dela. Po tem bi se dalo soditi, da poganja kriminal najbolj iz tistih plasti, ki stopajo nezadostno pripravljene v življenje. Tem namreč manjka vživetja v sociološko strukturo, ker so že od otroške dobe vajeni hoditi lastna pota. Adler zahteva v I skladu s temi idejami čim |skrbnejšo vzgojo v mladih le-i tih, kajti v teh se odloča u'so-jda človeka, ki postane lahko j dober in koristen .član človeške družbe, lahko pa tudi .njen največji škodljivec. ZAOBLJUBA REŠENIH MORNARJEV Francoska trijamborka "Rou-sique" je postala pohoči 8. aprila žrtev oceanskega viharja. Moštvo je štelo nad 20 ljudi, od katerih so se rešili samo štirje mornarji. Ko so se borili v viharni temi za življenje, so Se zaobljubili: Če bomo kdaj prišli domov, bomo pet dni zaporedoma bosi romali v cerkev Notre Dame v Cancale" — ob svitu jih je rešil angleški parnik "Darnoule". Ko so se povrnili ribiči v domačo bretdnsko vas, so takoj izvršili zaobljubo. V spremstvu duhovnikov in številnih vernikov • so vsak dan bosi in nepokriti romali v pristanišče Cancale, da se zahvalijo Mariji za čudežno 'pomoč. [pustila kako sled ali ne. Za človeka gre! Zato se varujmo drev-'ja, kadar treska! -o- STRELA MED SKLADATELJI i Rosini, zastopnik klasične italijanske godbe, in Wagner, ki je pričel revolucijo v operi, iii-;sta bila posebna prijatelja. Stari Rosini je bil iz srca prepričan, da je zapeljal Wagner glasbeno dramo na krivo pot. A oba sta razumela, da je boljši tenak mir i kakor debel prepir. Samo v izrednih trenotkih sta dala duška pravemu prepričanju. Rosini, ki je rad gostil prijatelje, je nekoč imel velik obed. Gostje so se živahno pogovarjali. Nenadno se je razlegel iz kuhinje strahovit ropot in žvenket. Kuharica je v naglici potolkla neštevilno krožnikov. — "Corpo di dio!" je zav-jpil Rosini. — "Kdo si upa pod mojo streho izvajati 'Tannhau-,'serja'?" — Izkazalo se je, da je zvrnila kuharica s posodo obloženo mizo. Uslužni prijatelji pa so Wagnerju kmalu sporočili ta I prizor. Avtor 'Tannhauserja' te-|ga nikoli ni mogel pozabiti av-! tor ju 'Sevilskega brivca'. Kaj bi ■rajni Rosini rekel še le k dana-Išnji glasbi. -o- ZVOČNIK V ZVONIKU Neka župnija na Hertford-shirskem v Angliji je postavila v cerkveni zvonik gramofon z močnim zvočnikom. Predvaja izključno plošče, ki beležijo u-metnost slavnih pritrkovalcev na zvonove. Na ta način poslušajo vaščani namesto svojega revnega domačega zvončka zjutraj sloveče ubrane zvonove cerkve sv. Margarete v Westmin-stru, zvečer pa zvonenje stolnice sv. Patrika v Dublinu. j Stari ljudje, ki so vse vedeli, tvele, da strela strašno rada uda-|ri v hrast. Če te dobi nevihta zunaj, ne hiti vedrit pod hrast, am-|pak pod bukev ali pod gaber. IV ta dva nikdar ne trešči. Tako i je prišlo ustno izročilo starih do nas in gre tudi sedaj naprej. Kaj je na tem? | • j V nekem znanstvenem časopisu beremo, da so učenjaki res j opazovali kam Strela rajša uda-jri. Pa so na podlagi posebne statistike ugotovili, da je za mnogo večkrat treščila v hrast kakor v bukev. V tem je znanstvena statistika potrdila staro ljudsko prepričanje, da udarja v [hrast, ne pa v bukev. | Sedaj pa se je oglasil hambur-ški fizik B. Walter, ki hoče ljudsko izročilo pripraviti ob vso veljavo. Ta mož trdi, da je statistika, katero so učenjaki zbirali, slonela le na tem, kar so ljudje .videli. Videli pa so, da je od Strele razklanih ali vsaj ranjenih mnogo hrastov, pa zelo malo bukev. Po tem so delali statistiko, .ki pa je zaradi tega pomanjklji-|va. Walter trdi, da skoro vsaka Strela poškoduje hrastovo drevo, medtem, ko na gladki bukvi stre-fla sploh ne pusti nobenega zna-; menja. j Walter s tem sicer še ni doka-jzal,#da v bukev ravno tako rado i treska, kakor v hrast, pač pa je dokazal, kako se motijo učene statistike. Če bi me — kar me Bog obvaruj! — ubila strela pod drevesom, bi mi bilo prav vseeno, ali je pri tem na drevesu TUDI ŽIVAL POZNA PRI. JAZ N OST V pristanišču angleškega mesta Barry, tako poročajo časopisi, se je sprehajala neka Miss Emily Begley in med tem opazila množico ljudi, ki je opazovala kakih 200 m od o-brežja oddaljen čoln, ob katerem se je skoro že potapljal majhen psiček, ker se je bil zapletel med vrvi. Pes je žalostno cvilil in je malo manjkalo, pa bi bil utonil. Nihče izmed ljftrdi ni imel toliko u-smiljenja do uboge živali, da bi ji priskočil na pomoč. Mladenka pa ne okleva. Takoj si sezuje čevlje in kmalu je bila pri psičku, ki je že čisto izmučenega osvobodila vrvi in ga prinesla na kopno. Tedaj so imeli radovedni ljudje videti hvaležnost živali. Trudoma se je pes vspel k obrazu svoje fe-šiteljice in jo vedno znova ob-lizoval. Tako je ubogi psiček izkazoval hvaležnost svoji rešiteljici, ker seveda ni mogel tega povedati z besedami. --o- Katastrofa. — Križ božji, v vlaku sem pozabila tvoj rokopis ! — Pesnik: Joj, to je pa katastrofa. — Žena: Seveda je, pa še kakšna! Saj sem v tvoj rokopis zavila hrenovke. -o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: citajlt Kal DR. ALLAN J. HRUBY t Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 2Gth Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen «red| ob sredah 9 do 11 dol).; ob ftobotab l do 4 pop. Hlavatyjeva Lekarna 1838 W. 22nd St., Chicago Tel. Canal 0151—016b SLOVENSKA LEKARNA Izvršuje zdravila točno in zanesljivo po zdravniških predpisih, Prodaja vse druga zdravila in toalete. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street* Sheboygan. Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Itnatno tudi vsakovrstno pohištvo po zilifernih cfenah. Telefon: 377-J — 4080-W. ROJAKI IZ ZELENEGA ŠTAJERJA RAVNOKAR m ■nun ■ II i............■ ' ■» I lil«. I ... ..... m» . mm mi 11' ] Bi J_: | f [ tit i i I f I ::: 1■: I Bi H MIIH! ■!. IB31 i 1 i 11 S3 M i1 i ■■';S3'" l ISi J ■■1 : i Hi1 f'1 Ki1"! I 1:"! H111:! B9:1:: IEB i11'' Hi I! I:' El ^1 r:! m! ^ r t KB > m' f! CM!!: 11 BI11 KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naSa na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti tel Travelers' check, najeti varnostno shrathBo, ali potrebujete nasvetov v fihdnčhih zadevah, Vam bodo naSi Uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hfecla Street, Laurium S»xth Street, Calumet 4111« itnS smo prejeli prvo knjigo: 'MESTA DRAVSKE BANOVINE' Ta knjiga vsebuje krasni opis » mesta Celje in raznih krajev iz Zelenega Štajerja. Knjigo kra&i nad 30 lepih pokrajinskih krajev. Morda bote tiasli svoj rojstni kraj v njej, če ste iz teh krajev doma. Vsak Slovenec, zlasti pa rojaki iz prelepega zelenega Štajerja, bi morali imeti to zanimivo slovensko knjigo v svoji hiši. Knjiga se prodaja z ozirom na sedanje slabe čase za malo ceno samo 40 centov s poštnino vred Pišite še danes ponjo in v pismo priložite znamke, ali pa poštni Money Order ter pošljite naročilo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd' STREET, CHICAGO, ILL ■ IZŠLA JE 1. marca povestna knjiga od škofa Baraga v angleškem jeziku. "The Apostle ofChippewas" , katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva, kakor povest. . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sem prebral povestno življenje škofa Barage, svetniškega misijonarja . . ." TA KNJIGA je v prvi vrsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečavati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JFBfrSfi 3 IIHMmmmOTII amerikanski slovenec "Četrtek, 4. avgusta 1932" Mlinarjev Janez SLOVENSKI JUNAK ALI UPLEMENITBA TEHARCANOV jj Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja F. Koeevar jj> ' (KONEC) Najbolj srečna med vsemi pa sta bila brez 'dvoma Mlinarjev Janez in Pengarjeva Marjetica, in to tembolj, ker jima je poslanec prinesel novico, da hudobnega grofa Urha ni več. V duhu sta gledala že zelene domače trate, mirne in tihe loge, znance in prijatelje. Posebno pa sta se živo spominjala Pengarjevih, ki so morali preživeti toliko žalostnih dni, odkar sta oba odšla na bojno polje. "Oj, kako me bodo ljubi oče — če namreč še žive — veseli, ko me zopet ugledajo, ker me gotovo že dolgo časa mrtvo objokujejo — saj nimajo od nikoder novic od mene. Oh, kako sem se vendar hudo pregrešila, da sem kar tako pobegnila, kakor delajo malovredne dekline, boječ se stroge kazni!" Jadrno je plavala ladja po sinjem morju naravnost proti Rimu. Tretji dan ugledajo popotniki na obzorju — seveda daleč pred seboj črn trak. Bila je Italija. H kraju prišedši je dobil vsak odkupljenec še toliko denarja, da je lahko mirno in pošteno potoval domov. Janezu je ponudil papežev poslanec tistih deset tisoč grških cekinov, katere je Arabec sprva zahteval za Janeza, potem jih pa ponosno odklonil. Ali Janez se jih niti dotaknil ni. "Ce ste se čutili morda dolžnega zaradi osvoboditve iz Bežigrada, ste ta svoj dolg z najinim osvobojenjem dvakrat preplačali. Za vsoto deset tisoč cekinov odkupite še lahko več sto krščanskih sužnjev, ki še vedno zdihujejo v Alžiru v grozni sužnosti. Mene bi tolikanj denarja le napuhni-lo, česar me pa sam Bog obvaruj! Imam hvala Bogu doma pošteno slamnato streho, par voli-čev, plug in brano, nekaj trsja za domače potrebe na vrhu in vrhu tega vsega dvoje krepkih, zdravih rok! Druzega mi pri gospodarstvu ne manjka, kakor pridne in poštene gospodinje in tudi to imam v svoji Marjetici." Ko poslanec vidi, da se Janez nikakor ne da pregovoriti, da bi sprejel tudi le najmanjši dar, ga presrčno objame in poljubi. Čudil se je to-likej duševni plemenitosti, kakršne še ni nikdar našel. Oba sta se mu zdela tako vrla in tako vzorna človeka, da ju je predstavil sv. očetu. Priljudno se je razgovarjal papež več časa z njima, ju blagoslovi in končno na obeh presrčno željo in prošnjo tudi poročil. Težko sta se ločila mladoporočenca iz večnega mesta ob Tiberi. Iskrena medsebojna ljubezen jima je krajšala dolgo pot, da sta, kakor na perutih hitela proti slovenski deželi. Ob prvi stopinji na sveto slovensko zemljo oba poklekneta, jo poljubita in na ves glas proslavljata stvarnika nebes in zemlje, da ju je zopet srečno pripeljal na domača tla izmed tolikanj smrtnih nevarnosti. Spotoma sta tudi izvedela o žalostnem koncu grofa Urha. I on se je podal na Ogrsko v vojsko, toda prišel je prepozno pred Beograd. Turki so bili že tepeni. Na bojišču se je pripetilo, da se vname hud prepir med grofom Ur-hom in starejšim Sibinjskim. Čim dalje je trajal, tem srditejši je postajal, končno planeta prepirača z golimi meči drug na druzega. Grof Urh se je vrlo branil, toda ogrski plemiči ga niso mogli trpeti živega ter so priskočili Si-binjskemu na pomoč. Ne dolgo in Urh se je zgrudil poln ran na tla, kjer je izdihnil svojo grešno dušo. Zgodilo se je, kakor mu je prerokoval ubogi kmetic Zagorec. Grof je nečastno poginil, kot pretepač in rod njegov je usahnil za večne čase. Ni bilo ne hčere ne sina, ki bi bil podedoval za njim krivično nagrabljeno premoženje in slavno ime celjskih grofov. V malo letih že je pokazala streha gornjega celjskega grada rebra. Viharji, tepeni od nevidljive roke, so pulili in trgali na gradu od vseh strani, da je bil kmalu videti, kakor kaka podrtija. Zares> grozna je šiba božja, kjer tako živo udari, kakor je to videti prav tu. Janez in Marjetica priromata ravno na velikonočno nedeljo na Teharje. V najlepšem cvetu so bile črešnje, trobentice ter zvončki in prve lastavice so švigale bliskoma med drevjem gori in doli. Vaška mladina se je igrala po trati s pirhi in iz dimnikov se je dvigal dim veselo kvišku in kaj bi se ne, saj je bilo danes pod j vsako streho kaj boljšega v peči in v kleti. Vse je bilo praznično videti. Stari Pengar se je grel na klopi pred hišo na gorkem pomladanskem solncu, ko se mu približata Janez in Marjetica. Kdo bi mogel popisati neizmerno radost starega poštenjaka ob pogledu svojih ljubljencev Janeza in Marjetice. Nemo je objel, poljubil in blagoslovil enega za drugim in solze srčne radosti so se mu vlile po zgubančenih licih. Po vasi se je hitro, kakor ogenj raznesla govorica, da sta se Janez in Marjetica vrnila domov, o katerih je že govorila cela vas, da sta že davno mrtva. Martinaška je bila namreč tista pošta, ki je drdrala od hiše do hiše in neverjetno novico širila dalje, čez malo časa je bila cela vas zbrana pri Pengarjevih. Vsakdo ju je hotel videti, vsakdo jima voščiti srečo na srečnem in zdravem prihodu, in kar je bila še menda glavna reč: Vsak je želel slišati, kaj sta med tem doživela. Teharska zastava, ki jo je Marjetica prinesla neoskrunjeno od turških rok srečno domov, je plapolala na slemenu Pengar-jeve hiše. Milo se je storilo vsem navzočim, ko se odpro duri in Šimkov Tone, Janezov najboljši prijatelj, vstopi ter vzklikne: "Oh, Janez, ali si vendar živ, hvala Bogu!" Janez pa mu le z vzklikom: "Tone!" hiti nasproti in ga presrčno objame. Stara slovenska navada je, da se pri nas Slovencih vsak količkaj važnejši dogodek v družini prične ali pa konča s pojedino. Tudi pri Pengarju niso delali nobene izjeme. Stara Martinaška je morala hote ali nehote v kuhinjo, kjer je zopet tekala iz enega kota v drug in sebi in ostalim delala napotje. Toda kdo se je danes brigal za njo! Janez in Marjetica sta bila jako srečna v zakonskem stanu. Dobro sta gospodarila, zgledno živela in božji blagoslov je bil očividen na njunem posestvu. Vsled tega in na podlagi umnega kmetovanja se jima je množilo premoženje od leta do leta. Svojega bogastva nista nikdar obračal^ v prešernost ali v podpiranje napuha, pač pa sta veliko izdala v podporo siromašnih svojih sosedov in v tolažbo žalostnih. Ni ga bilo skoraj dne, da bi Marjetica ne nasitila, oblekla in nadarila kakega reveža. Zato jo je pa tudi vsa okolica ljubila in spoštovala, kajti tudi najzlobnejši jeziki se ji niso upali očitati kaj krivega, nepoštenega, ali celo nepravičnega. Dočakala sta visoko starost in doživela vnučke svojih vnukov, katerim sta v dolgih zimskih večerih pripovedovala pripovest o hudobnem grofu Urhu, o uplemenitbi Teharčanov, o groznih Turkih, o boju pred Beogradom in o sužnosti ter osvobojenju iz nje. Tako se je ta povest ohranila v teharski okolici od deda do vnuka, od ust do ust, od stoletja do stoletja do današnjega dne. ' TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI >0<><>CK><>OK>ooo<><>OO<><>OO^ .75c 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................7®c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOSCE 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Subelj.................................. 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100—F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c 25101—E—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ..................-.................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike....................75c 25104—F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105—F—Kak ribcam dobro gre, / Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Subelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Subelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, f Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..............:...'75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Subelj, S*noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Subelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Subelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Subelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134— F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ........................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, škrjanček, narodna— Vičar tenor ......-.............75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. NaroČilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-Hvii'wt ns Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. KAKO SO POMAGALI BREZPOSELNIM PRED 5000 LETI Brezposelnost so poznali ljudje že v najstarejših časih. Eni so jo čutili bolj, drugi manj, kakor zdaj. Egiptske piramide niso nič drugega, nego žalostni spomini na težke čase, ko je vladala huda brezposelnost. Šele v novejšem času so učenjaki iz napisov na piramidah spoznali, da so bile te monumentalne stavbe zgrajene samo zato, da so lahko v starem Egiptu zaposlili brezposelne. Piramide so bile torej posledica vzrok slabih temveč je še celo naraščala. Čeprav je imel faraon možnost pomnožiti svojo vojsko in napasti sosedne narode, da bi se polastil bogatega plena, ali pa v primeru poraza iznebil gladujočih, vendar tega ni storil, ker je bil prijatelj miru in ker je smatral vojno za dvomljivo trgovino. Odločil se je za mirno rešitev krize. Ker gradnje cest v Egiptu ze niso poznali, si je dal faraon zgraditi v svojo čast ogromno piramido kot posmrtni spomenik. Manjše piramide so gradili že prej, tako monumental-bede, ne pa!na je bila pa nekaj novega, časov, kakor i Ker je faraon računal, da bo mnogi še sedaj mislijo. To jejtrajala brezposelnost 150 let, najpopolnejše prisilno delo,|ge mu v začetku z gradnjo pi-kakršno so si mogli ljudje iz-^ramide ni mudilo. Zaposlenih misliti. Takratni mogotci soije bilo okrog 150.000 delav-imeli deloma zelo težak, delo-j rev. Ker je pa gradnja dokaj ma pa lahek položaj, ker so' hitro napredovala in je faraon računali z gotovo dobo bede spoznal, da bi mogel doživeti in pomanjkanja. Proroštvo se' dograditev, je začel pritiskati, naj grade hitreje. Delavci so se pritoževali nad hudo vročino, toda faraon je bil neizprosen. -o- je glasilo, da je božja volja pustiti Egipt 150 let v bedi in pomanjkanj,«. Vladajoč faraon Chephren je takoj ukrenil vse potrebno. Najprej je rešil problem brezposelnosti približno tako, kakor ga rešujemo sedaj mi. Brezposelne je podpiral in skrbel, da so dobili vsaj začasno zaposlitev. Ko je pa ugotovil,da je v njegovi deželi mnogo mladih, krepkih ljudi, ki gladujejo samo zato, ker ne morejo dobiti dela, je začel razmišljati o boljšem izhodu iz kritičnega položaja. Ker v Egiptu ne poznajo zime in ker tudi dežuje zelo redko, so lahko brezposelni prenočevali kar na prostem in tudi obleka ni bila tako draga, kakor v krajih s hladnim podnebjem. Faraon je dal najprej napraviti razne vodne stavbe, ki so omogočile namakanje izsušene zemlje, toda s tem brezposelnost še ni bila odpravljena. DENAR v Jugoslavijo in druge države pošiljam zanesljivo in točno po dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: Za 100 din ..................$ 2.25 Za 250 din ..................$ 5.05 Za 500 din ..................$ 9.50 Za 1000 din ..................$18.50 Za 2500 din ..................$46.15 Za 5000 din ..................$91.50 Za 100 lir ...:....................$ 5.90 Za 500 lir ........................$27.00 Za 1000 lir ........................$53.25 Pri večjih svotah primeren popust. Money Order in pism« naslavljajte na: JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. PRAVIJO . . . da se je Tristan Bernard nekoč udeležil pojedine, pri kateri so gosti občudovali znamenito filmsko zvezdnico. Naslednji dan je prišel Bernard k nekemu prijatelju na Obisku. Prijateljevo ženo je zanimalo, kakšno obleko je nosila občudovana zvezdnica. Bernard je odgovoril s humori-stičnim poudarkom: Oprostite, tega ne morem povedati, ker nimam navade gledati pod mizo. -o- PRVI, KI JE IZREZAL SLEPIČA V Hamburgu je letos obhaja' 80 letnico kirurg prof. Herm Kimmell, ki je imel 1. 1889 toliko poguma, da se je prvi lotil slepiča z nožem. S tem je položil temelj tej panogi ranocelniške prakse, ki se je do danes krasno razvila. Pred Kummellovo ope-rneiio je bil vsak akuten primei" slepiča smrten. /fI n e texture m your cakes.. THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING BAKING powder | sAMEnuc* 42YEAR* SUCH IS LIFE- a AT LAST THE MODEL HUSBAND HAS BEEN JTOUND