i
— Kot sem rekel, tovariši, uspešno poslovanje lahko zasnujemo samo na osnovi kooperacije. Mi bomo dobavljali! vijake, občina pa sredstva za pokrivanje deficita.
NEKAJ MISLI Z NEDAVNEGA POSVETA RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN R
KOMISIJE ZA PREMOGOVNIŠTVO PRI tUDARSTVA
DVOMI NEKATERIH IN DEMANTI DRUGIH
Ce bi hoteli povzeti izkušnje v nagrajevanju in razvijanju delitvenih sjstemov nasploh v slovenskih premogovnikih, bi skorajda ne mogli prezreti nekaterih povsem kontradiktornih ugotovitev. Tako skorajda ni razlik med premogovniki v nominalnih osebnih dohodkih, čeprav se storilnost dela 'bistveno razlikuje. In čeprav je za premogovnike tako rekoč tradicionalna odvisnost osebnih dohodkov zaposlenih od delovnih učinkov, -pa so vendarle v kvaliteti delitvenih sistemov nastale že občutne razlike. Jn medtem ko v nekaterih delovnih kolektivih slovenskih premogovnikov zmajujejo z glavami, češ saj ni možnosti za bolj izpopolnjene sisteme formiranja in delitve dohodka, za doslednejšo vezavo osebnih dohodkov s porastom produktivnosti dela in eko-nomičnosti poslovanja, pa drugod spet to v celoti zanikavajo.
bile približno takole formulacijo: v jami so rudarji nagrajevani po normi in akordu, tako tudi v pomožnih obratih in na vseh delovnih mestih v neposredni proizvodnji. Vsi drugi pa obli-
Cemur pravimo—
j"	TRADICIJA
Sicer pa gre za tole:
' Ko je predstavnik premogovnika Senovo pojasneval izkušnje o delitvi in nagrajevanju, so do-
*	"	4
VEČ	j
POZORNOSTI	j
DELITVENIM	j
SISTEMOM	I
*
♦
4>
*
♦
I
f
*
♦
♦
♦
f
♦
Ce presojamo izoblikovanost delitvenih sistemov in delitvene odnose z relacije produktivnost dela — osebni dohodki, potem vsekakor ni mogoče mimo ugotovitve, da smo v zadnjih nekaj letih vendarle dosegli bistvene premike. Tako so po podatkih ene izmed analiz za industrijo in rudarstvo naše’ republike značilni naslednji podatki: v letih 1960 do 1964 je produktivnost dela v tej panogi porasla zq, 13,2 "/o, nominalni osebni dohodki za 20,1 "/o, realni pa za 8,4 9/o.
V diametralnem nasprotju s to ugotovitvijo pa bodo naši zaključki, če ocenjujemo podatke zadnjega obdobja. Tako sta industrija in rudarstvo v prvem tromesečju letos v primerjavi z istim časovnim obdobjem minulega leta dosegla le za 1,2 "lo višjo produktivnost dela, medtem ko so nominalni osebni dohodki porasli za 36 "jo. Če pa primerjamo podatke letošnjega prvega tromesečja s povprečjem minulega leta, dobimo naslednjo podobo: medtem ko so nominalni osebni dohodki porasli za 6,5 °lo, je produktivnost dela upadla za 4,1 °lo.
Seveda ne kaže že a jniori prejudicirati protislovij v delitvenih sistemih in delitvenih odnosih. Navsezadnje je treba upoštevati vrsto momentov, ki so v določeni meri povzročili te disvroporce med gibanjem osebnih dohodkov in produktivnostjo dela. Tako je na povečevanje osebnih dohodkov brez ^dvorna vplivalo nemirnao tržišče in nenehno naraščajoči življenjski stroški. Tudi nižji porast produktivnosti dela, pravzaprav celo padec v primerjavi s povprečno dosečeno produktivnostjo dela v minulem letu je posledica nekaterih ‘vplivov, kot na primer pomanjkanja reprodukcijskega materiala, energije.
■ ■ A čeprav vse te več ali manj upoštevanja vredne pripombe, disproporca med porastom produktivnosti dela in gibanjem osebnih dohodkov, pravzaprav njune premajhne soodvisnosti vendarle ni mogoče zanikati. Ze od leta 1962 d&lje moremo tudi opaziti stagnacijo v razvoju in oblikovanju sistemov formiranja in delitve dohodka. Delitveni odnosi in seveda materialne pristojnosti delovnih enot še vedno ne omogočajo proizvajalcem v teh enotah, da bi samostojno gospodarili, zato tudi pravice in pristojnosti, ki so si jih pridobili z decentralizacijo samoupravljanja, ne pomenijo dovolj velike stimulacije za boljše gospodarjenje, za doseganje višje produktivnosti dela.
Kar pa zadeva samo nagrajevanje, se ni mogoče ubraniti misli, da marsikje gledajo na delitev še vedno bolj s socialno sociološkega aspekta, namreč, kako bolj ali manj blizu socialistični normi »vsakomur po vloženem delu« deliti sredstva za osebni dohodek, medtem ko postaja zanje sekundarnega pomena, kako in s katerimi momenti v tej delitvi vplivati na višji interes proizvajalcev za povečevanje produktivnosti dela. Le tako si je namreč mogoče razložiti dejstvo, da so sistemi nagrajevanja v glavnem še vedno zasnovani samo na merilih, ki smo jih našli že pred petimi leti.
In vendar ni mogoče zanikati dejstva, da so eden izmed izredno pomembnih vplivov za povečanje produktivnosti dela prav delitveni odnosi.	BOJAN SAMARIN

Četrtek, 3. junija 1965
Št. 22, leto XXII
kujejo svoje osebne dohodke po času. Sistem formiranja dohodka v rudniku pa se je doslej spremenil le v toliko, da proizvajalci v ekonomskih enotah gospodarijo s sredstvi za osebne dohodke. Kakih drugih materializiranih pristojnosti jim niso dali in kot je predstavnik iz rudnika Senovo« še pojasnil, tudi ne morejo dati. Če bi povzeli njegove besede, proizvajalci v delovnih enotah ne morejo gospodariti z drugimi sredstvi in odločati o ustvarjenem dohodku zaradi prenizke akumulativnosti-rudnika.
A da- ne bo zamere, tako kot je v Senovem, je bržčas še v marsikaterem izmed slovenskih premogovnikov, le da so njihovi predstavniki previdno molčali. In če bi kdo hotel biti piker ali celo zloben, bi lahko dejal: pradedje bi se kaj hitro vživeli v sistem nagrajevanja, motili bi jih le skozi desetletja nekoliko pristriženi akordi in norme.
PRVI DEMANTI
Potem ko sta — kot se temu tudi reče — bog in cesar že zdavnaj dvignila roke od njega in ko so kočevski rudarji že tako rekoč šteli dneve svojih odhodov v jamo, se je zaokrenilo. Medtem ko je bil odkop v letu 1931 še 4882 ton na dnino, se je v letu 1964 povzpel na 7869 ton na dnino, in če so v kočevskem rudniku dosegli v letu 1961 produktivnost na zaposlenega 266,9
(Nadaljevanje na 2. strani)
MONTAŽA
FOTO: M. SPAKOVEC
PRED KONGRESOM SINDIKATA
GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Nenačrt-nost žre milijarde
Na V. kongresu sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, ki bo od JO. do 12. junija v Zagrebu bodo — tako sodimo po gradivu, ki so ga razposlali delegatom — razpravljali o proizvodnih uspehih gradbeništva in industrije gradbenega materiala, predvsem pa, kako povečati produktivnost dela v podjetjih teh gospodarskih panog in s tem življenjsko raven gradbenih delavcev.
Čeprav govorijo podatki, da so povečali obseg proizvodnje v gradbeništvu od leta 1959 do 1963 za 52 % in da je lej-ni dosegla vrednost gradbenih del v Jugoslaviji preko 1000 milijard dinarjev — tudi proizvodnja industrije gradbenega materiala je naraščala približno v enakem obsegu — beseda gradbenih delavcev na kongresu torej ne bo tekla samo o uspehih prehojene poti, marveč bo kritično osvetlila vse pojave, ki zavirajo še hitrejšo rast gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Kongres bo moral zelo odločno odgovoriti na naslednja vprašanja: zakaj je proizvodnja v teh gospodarskih panogah kljub hitremu napredovanju in nadpovprečnim gospodarskim rezultatom še vedno draga, počasna in neracionalna? Zakaj sta grad-
(Nadaljevanje na 4. strani)
„o„
MALA SKUPŠČINSKA TRIBUNA # MALA SKUPŠČINSKA TRIBUNA * MALA SKUPŠČINSKA TRIBUNA
ZA RESNIČNO ŠIROKO KULTURNO GIBANJE
£ll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllililllllllllil!l!liinill!llllillll!!!lllllllllll!ll!IIIIIIIIIIIIH^
Prosvetno-kulturni zbor Skupščine SRS je na svoji 22. seji pred dnevi obravnaval gradivo, ki mu ga je predložila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije.
Pred tem je isto gradivo obravnaval tudi njegov stalni odbor, ki je na zboru podal ;r	svoje poročilo.	,	=
Namen, informirati najvišji samoupravni organ na področju kulture in prosvete v Sloveniji s problematiko Zveze kulturno-prosvetnih organizacij, z njeno orientacijo, uspehi in težavami, s katerimi se srečuje pri svojem delu, je bil vsekakor večstranski.
H	Prosvetno-kulturni zbor je doslej obravnaval že vrsto področij kulturne dejavnosti
in tovrstna razprava naj bi se smotrno navezovala na dosedanje razprave, kajti prav gotovo gre za medsebojno povezovanje najrazličnejših naporov na kulturnem	§|
področju. Razpravo o dejavnosti kulturnih organizacij in njihovih zvez prav gotovo	=
ni mogoče več ločevati od številnih kulturnih vprašanj na Slovenskem. Vrednotiti jo	||
je treba v sozvočju z ostalimi napori. In katera so ta skupna vprašanja? Vsekakor povezava kulturnih dejavnosti z občinstvom; vzgoja občinstva za prevzemanje kulturnih vrednot; povezovanje kulturnih delavcev in njihove dejavnosti z vzgojo občinstva; še premajhna odprtost organizacij za področje kulturne vzgoje; nekatera	g
=	nesorazmerja v trošenju sredstev za kulturne programe in, kulturno vzgojo občin-
stva, s čimer si včasih sami izpodkopavamo tla, na katerih naj sloni ta dejavnost; stopnja povezanosti in smotrnosti pri oblikovanju kulturne politike; posredniška vloga kulturnih organizacij pri posredovanju kulturnih programov, ki nastajajo v §	večjih središčih, na njihovo lastno območje in podobna vprašanja.	M
Naprosili smo poslanca AVGUSTA VIŽINTINA, ki je tudi dolgoletni aktivni delavec v Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij, da bi nam posredoval nekatere misli iz razprave, posredoval nekatera stališča poslancev in gostov, ki so sodelovali H	v tej razpravi, ter nekatere iztočnice teh skupnih ugotovitev.	s
milil
VPRAŠANJE: Družbena izhodišča za dejavnost kulturnih organizacij je jasno formuliral zadnji kongres
Zveze svobod. Zdi se, da so načelno jasna, pa vendarle jih je očitno treba znova ponavljati. Kaj se v prak-
III
tičneirr življenju in prizadevanju danes predvsem ne ujema s temi spoznanji? Družbena izhodišča, ki izha-
jajo iz načel socialističnega razvoja pri nas in ki govore o nadaljnjem razvoju samoupravljanja,. o svobodi človeka in njegovem razvoju v celovito socialistično osebnost ter o vlogi kulture in umetnosti, ki naj dopri-neseta svoj delež v tem razvoju in dasta hkrati sebi pogoje za polnovredno uveljavljanje, je potrebno neprestano ponavljati. To so veliki ideali, ki jih ni mogoče uresničiti v kratkem času. Tradicija ? zaostalosti, v vseh smereh, je zelo močna, poleg tega pa naše konkretno življenje prinaša neprestano nove ovire, ki jih s težavo premagujemo. Bolj kot kdajkoli doslej je pomembno iskati in spodbujati tiste sile. ki lahko doprinesejo svoj delež k uresničenju novih odnosov med ljudmi. Prav tako kot si je nemogoče zamisliti socializem brez zadostne materialne osnove, si ga še manj lahko brez visoka moralnih in kulturnih ljudi. To je sklop silnic in odnosov, ki ga ni mogoče ločeno obravnavati ali uresničevati, če hočemo priti do zastavljenega cilja, moramo že sedaj misliti na tak celovit razvoj.
(Nadaljevanje na 7. strani) j
7 dni i> sindihatih
O MEHANIZACIJI NE KAZE IZGUBLJATI BESED
OB OBČNEM ZBORU ObSS AJDOVŠČINA
1 OTO: M. ŠPAROVEC
TI LE.
-K
Delegati so na minulem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Ajdovščini v razpravi opozorili na dve osnovni pomanjkljivosti v gospodarjenju, in sicer na neizoblikovana merila nagrajevanja po delu in na premajhno strokovno usposobljenost neposrednih proizvajalcev ter hkrati tudi na pomanjkanje strokovnjakov. Toda kljub ugotavljanju teh, za ajdovsko gospodarstvo bistvenih slabosti so nekatera podjetja v Ajdovščini v minulem obdobšu vseeno dobro gospodarila. In kot so zapisali v zaključkih na občnem zboru, bi bili uspehi v pro-izvodnji še večji, če bi v podjetjih še bolj izkoristili že obstoječe proizvodne zmogljivosti, saj so te sedaj izkoriščene le nekaj več kot polovično. Slednjič je precejšnja ovira ajdovskemu gospodarstvu tudi raznoterost industrije in zato nedvomno tudi nizka akumulativnost podjetij, o čemer priča podatek, da so vsa podjetja v občini sposobna letno ustvariti le nekaj nad pol milijarde skladov.	. ,	........
osebnih dohodkov, toda mimogrede povedano, v občini še zmeraj 1,8 odstotka zaposlenih
• ZAKAJ DELAVCI .
. SLAJ30 ZASLUŽIJO?....
Mnogi'delegati-so ha občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Ajdovščini nekajkrat zastavili vprašanje: »Zakaj delavcem v nekaterih podjetjih ni do dela?« Odgovor na to vprašanje smo slišali tudi na občnem zboru: »Temu so kriva neizoblikovana merila nagfajevanja po delu«. Zato je tudi med delavci nezadovoljstvo, ker praktično nikoli-ne vedo, koliko bodo . za svoje delo zaslužili. Nasprotno tem ugotovitvam pa so v nekaterih podjetjih, na primer v SGP Primorje, prav z izoblikovanimi merili dosegli precejšnje proizvodne uspehe. Na delavce v ajdovskih podjetjih je zelo stimulativno vplivalo tudi to, da so odpravili najnižje kategorije
zasluži manj kot 25.000 dinarjev. Prav odpravljanje najnižjih kategorij osebnih dohodkov in tudi oblikovanje meril za nagrajevanje v nekaterih podjetjih, se je najbolje odrazilo tudi v povečani produktivnosti, ki je v dveletnem obdobju narasla za 28 odstotkov.
Vendar, kot so delegati ugotavljali na občnem zboru, se je princip delitve po delu, kljub prizadevanjem nekaterih delovnih organizacij, da bi ga uveljavile, izmaličil, ker so v podjetjih še vedno vodilni uslužbenci, ki imajo pri delitvi dohodka — na primer v kovinskem podjetju in Tekstilni tovarni — še vedno glavno besedo in ho-
čejo »krojiti« osebne dohodke na principu tarifnih postavk in ne na osijovi rezultatov dela. Zavoljo takih odstopanj od delitve po delu, so še delegati ha občnem zboru ajdovskih sindikatov zavzeli, da morajo v vseh podjetjih v občini takoj pristopiti k oblikovanju in iskanju meril nagrajevanja tako za neposredne proizvajalce kot tudi za strokovnjake, saj so zlasti slednji v vseh delovnih organi-zavijah v Ajdovščini še vedno nagrajevani le po času.
TUDI ZNANJE JE POTREBNO!
Povečanje produktivnosti in boljši proizvodni uspehi, pa seveda niso, odvisni le od izoblikovanih meril nagrajevanja ali večjih fizičnih prizadevanj delavcev, marveč, tako so menili delegati na občnem zboru, tudi od organizacije in tehnologije dela ter večje izkoriščenosti tako delovnega časa kot strojev. Da bi podkrepili to ugotovitev, so na občnem zboru omenili primer, ko v zahodnih deželah ob dobri organizaciji dela in maksimalno izkoriščenih strojih izdelajo spalnico v 47 urah, medlem ko jo na primer v Lesno industrijskem podjetju v Ajdovščini šele v 92 urah.
Predstavniki sindikata so si bili zato edini, da je za uresničenje takšnih proizvodnih uspehov, kot jih dosegajo v gospo-
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBCTNE MARIBOR-CENTER
Ne vedo, s čim gospodarijo
Na občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti občine Maribor-Center, je bilo v središču raprave vprašanje osnovnega šolstva.
Navadno pripisujemo skromna sredstva, ki jih odmčrjajo občinske skupščine, skromni materialni osnovi občin. Občina Maribor-Center pa sodi med gospodarsko najmočnejše v republiki, vendar osnovno šolstvo zato ni nič na boljšem.
'rn
m
darsko razvitejših državah, potrebna tudi večja strokovna usposobljenost proizvajalcev. Od približno 500p zaposlenih pa je v občini Ajdovščina le 64 zaposlenih. ki imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo, in še od teh jih je le polovica v proizvodnih organizacijah. Ta podatek prav tako opozarja na malomaren odnos gospodarskih organizacij do usposabljanja kadrov, še posebej zato, ker so predlanskim porabile za izobraževanje od približno 60 milijonov dinarjev le tretjino sredstev.
Te številke o porabi sredstev za izobraževanje prav gotovo znoya opozarjajo, da bodo morale delovne organizacije poleg vseh naporov za intenzifikacijo proizvodnje tudi smotrno izrabiti sredstva za izobraževanje, ker bodo lahko le z boljšimi in številnejšimi kadri dosegle boljše proizvodne in poslovne uspehe.
M. 2IVKOVIC
Sredstva- v skladu zadoščajo komaj za postopno usklajevanje osebnih dohodkov, medtem ko je za materialne izdatke in investicije denarja vedno . manj. V dvajsetih letih so uspeli zgraditi v občini le dve novi šoli. dve pa so dozidali, pet pa adaptirali. Pri tem pa velja povedati, da je povprečna starost šolskih zgradb 90 let in da so nekatere že pravcate podrtije. Nič bolje ni znotraj šol. Od skupno 33 šol ima le osem šol telovadnico, pet učilnico za fiziko in ena sama za kemijo.
Nenormalni pogoji seveda močno zavirajo osnovno dejavnost šol, izponjevanje učnih programov in vplivajo na slabše uspehe v šoli. Delovni pogoji so med šolami zelo različni. Se vedno so velikanske razlike v pogojih izobraževanja mestnega in vaškega otroka. Ko se po končanem obveznem šolanju zaposlujejo v industrijskih središčih, se pokažejo posledice pomanikljive izobrazbe v proizvodnji.
Vedno bolj pogosto pa trdimo. da je izobrazba pogoj za višjo produktivnost in da je od nje odvisno tudi nadaljnje utrjevanje samoupravljanja v delovnih organizacijah. Potemtakem bi morali priti tudi čimprej do spoznanja, da so stroški za vzgojo in izobraževanje najbolje naložena investicijska naložba. Takšno spoznanje je seveda še zelo daleč od dejanskega vrednotenja vzgoje in izobrazbe. Za delovne programe, ki jih sestavljajo pedagoški kolektiv: na osnovi zakonitih zahtev in ki vsebujejo osnovne, dppoipijne :h dodatne dejavnosti, se nihče prav ne zmeni, niti jih ne nre gleduje. Kmalu bo^pol gospodarskega leta mimo in osnovne šole še niso podpisale pogodb z občino. Tako kajpak sploh ne vedo, s čim razpolagalo in s čim naj tudi gospodarijo!
Nedoumljivo ie, da nalagamo delovnim kolektivom naloge, ki naj jih izpolnijo, ne za-
gotovimo pa hkrati sredstev, da bi jih mogli tudi najbolje opraviti. Kako naj spodbujajo šolske kolektive k samoupravljanju odnosi, če pol leta ne vedo, kolikšna sredstva imajo na voljo.
Vidnega'napredka ni zaslediti tudi v notranji delitvi osebnih dohodkov. Neskladja v posameznih družbenih službah sicer odpravljajo, počasi pa uveljavljajo v’ praksi načelo delitve po delu. V pravilnikih o delitvi dohodka je zaslediti ostanke nekdanjih plačilnih razredov. To še zlasti velja za šolstvo. Še vedno sestavlja pretežni del osebnega dohodka tako Imenovana »stara osnova«, ki jo določajo kolektivi bolj po »občutku« in na kar odločilno vplivajo službena leta, in le minimalni del predstavlja dohodek, po večini niti desetine 'osebnega dohodka, za boljši ali slabši učinek dela. Tako smo slišali hudomušno pripombo, da so skušali spraviti v točke vse delo v razredu, izmeriti strokovno izpopolnjevanje, ovrednotiti udeležbo na seminarjih in sestankih, odnos do učencev, družbeno delo, a za vse to jfe dobil najboljši učitelj do 3.000 dinarjev višji osebni dohodek. Za takšen način nagrajevanja se seveda učitelji ne ogrevajo, niti jih ne spodbuja k večjemu prizadevanju. Šolski kolektivi bodo zato morali poiskati spod-budnejša merila za nagrajevanje, ki bodo hkrati tudi resnično priznanje za boljše ali slabše učiteljevo delo, kajti denimo, 3.000 dinarjev ne more biti dovolj učinkovita spodbuda in priznanje.
Po vsem tem. kar Smo na občnem zboru slišali, pedagoški delavci v občini Maribor-Center niso. zadovoljni s sredstvi, ki iinr jih odmerja občinska skupščina. Samo z »dobro voljo« občinske skupščine in deklaracijami. ne morejo rešiti materialnega položaja šolstva.
I. VRHOVCAK
OBČNI ZBOR SEŽANSKTH SINDIKATOV
PRIMANJKLJAJ ZNANJA
ni
"TOMl NEKATERIH...
Ena izmed pogostih uporabljenih primerjav razvitosti sežanske občine je podatek, da ena četrtina zaposlenih v občini dela na železnici. Drug, nič manj pomemben podatek za občinsko nerazvitost je tudi splošno pomanjkanje strokovnjakov v gospodarstvu. Ce verjamemo tistim, ki govorijo, da večja produktivnost dela ni odvisna samo od razpoložljivih sredstev, naprav in strojev, ampak tudi od strokovne sposobnosti delavcev
svetov v celotni mandatni dobi »ni odprlo ust«. Veliko se jih pri tem' zagovarja, da bf razpravljali, pa se bojijo zamere.
SKRB ZA ČLOVEKA
in strokovnega sestava zaposlenih, potem dobimo ob sedanjem stanju v gospodarskih organizacijah sežanske občine klavrno sliko.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ton se je v minulem letu dvignila na 498 ton premoga na za-po 'enega. Čeprav so se prt skorajda sprijaznili z mislijo o gospodarskem pokimu, so v maju minulega le'a prvi med premogovniki skrajšali delovni čas na -! 1-urni teden. Zlezli so na zeleno vejo.
Ko zdaj predstavniki kočevskega premogovnika komentirajo ta svoj podvig, zatrjujejo, da so ga dosegli predvsem po zaslugi korektnih posegov v orga-nizacijo proizvodnje in poslovali ia ter večletnega studiožnega oblikovanja sistema formiranja in delitve dohodka in nagrajevanja po delu. In če se pomu-chino nekoliko dlje pri tem slednjem ukrepu kočevskih rudarjev. potem si lahko v grobih obrisih ustvarimo naslednjo podobo' proizvajalci v ekonomskih enotah samostojno ustvarjajo celotni . dohodek, čisti dohodek ter oblikujejo vse sklade. Enote tudi samostojno določajo delitveno razmerje čistega dohodka ter samostojno gospodarijo z vsemi skladi. V delovnih enotah redno sov ••"-ilja jo vse stroške proizvodnje in poslovanja, gospodarjenje pa je zasnovano na relaciji nor-mativi stroškov — dejanski stroški. Nagrajevapje so zasnovali na cenikih del tako za jamska dela kot za vzdrževalna dela in pripravo dela ter seveda na participaciji pri ekonomskem uspehu ciemvnih enot. Na tako ime-
novanih neproizvodnih delovnih mestih pa so v kočevskem rudniku zavrgli obračunske postavke kot osnovna merila za določanje osebnega dohodka, tako da so ta delovna mesta zdaj v pro-centualni odvisnosti s povprečnim kopaškim šihtom širokih Čeh pripravo in vzdrževanja, pri čemer odraža višina posameznega odstotka vplivnost teh delovnih mest na efekt proizvodnje in poslovanja.
DRUGI DEMANTI
Podobno tudi v velenjskem rudniku. Medtem ko so še do leta 1963 ugotavljali dohodek na ravni podjetja kot celote in ga nato delili posameznim delovnim enotam po posebnem ključu, so v minulem letu prešli na popoln sistem formiranja in delitve dohodka v delovnih enotah. V tem letu so razvili obratovno knjigovodstvo, tako da imajo proizvajalci v ekonomskih enotah popoln pregled nad gibanjem vseh stroškov. Vsaka delovna enota ima svoje interne prodajne cene in iz nje razvije celotno strijkturo dohodka. Stimulacija v nagrajevanju pa je zagotovljena z dvema elementoma: s porastom produktivnosti dela. zajetim v normnem in akordnem sistemu, ter z zviševanjem ali zniževanjem stroškov v strukturi interne prodajne cene oziroma z bolj ali manj ekonomičnim poslovanjem enote.
Na teh načelih zasnovan sistem formiranja in delitve dohodka ter nagrajevanja je velenjskim rudarjem dal lepe rezultate. Samo v prvem tromesečju letos je v primerjavi z minulim letom porasla produktivnost dela za 8,4 odstotka. Pri tem pa predstavniki velenjskega premogovnika zatrjujejo da z rezultati še niso povsem zadovoljni in da so še precejšnje notranje rezerve. Zato tudi še naprej izpopolnjujejo svoje delitvene sisteme. Tako so tudi znotraj ekonomskih enot zasnovali proračunske enote in uveljavili v njih enak sistem formiranja in obračunavanja ustvarjenega dohodka.
MNENJE SINDIKATOV
Seveda ne kaže zanikavati trditev, da v vseh premogovnikih niso enaki delovni pogoji, enake možnosti za zviševanje stopnje akumulativnosti. Vendar kljub temu — povsod so enake možnosti za izpopolnjevanje delitvenih sistemov. Da za malodušje ne moi'e biti razlogov, upravičeno agitirajo kočevski rudarji. V sindikatih pa predstavljajo, da bi izmenjava izkušenj in rezultatov lahko razblinila dvome nekaterih in pomenila hkrati tudi odjugo v delitvenih sistemih in odnosih. Od- tod tudi pobuda za bolj tesno medsebojno sodelovanje slovenskih premogovnikov,
S.	B.
V petnajstih podjetjih, ki tvorijo gospodarsko jedro občine, je zaposlenih le 7 delavcev z visoko in 6 z višjo strokovno izobrazbo ter 67 s tako imenovano srednjo šolo. V teh delovnih organizacijah primanjkuje 62 ljudi z višjo in visoko izobrazbo in 79 s srednjo šolo. Če bi hoteli pokriti ta primanjkljaj. stanje še vedno ne bi bilo zadovoljivo. Pomanjkanje kadra je toliko bolj pereče, ko zvemo, da ima le 9 gospodarskih organizacij zaposlene delavce z višjo in visoko šolsko izobrazbo, da je v vseh podjetjih zaposlen samo en diplomiran pravnik in da so vsa podjetja brez diplomiranega ekonomista. Deficitarnost kadra v občini pride do popolnega izraza s podatkom, da je od skupnega števila zaposlenih v gospodarskih organizacijah le 4,9 Vo delavcev s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. V primerjavi s srednje razvitimi državami so škarje v Sežani popolnoma zaprte.
Sindikati so ob takšni strukturi nezadovoljni. Težavam, ki
iz tega izhajajo, se ni mogoče izogniti. Pa tudi izgledu, da bi sestav spremenili, so slabi, ker 18 delovnih organizacij še vedno nima niti enega štipendista. To so v glavnem tiste delovne organizacije, ki so še brez strokovnjakov. Vzroki za zanemarjanje teh nalog so predvsem v obrtniški mentaliteti, neizdelani kadrovski politiki in pone» kod celo v načrtnem strahu pred strokovnjaki, ki bi zasedli ustrezna delovna mesta.
Višja strokovnost pa ni samo pogoj za intenzivnejše gospodarjenje. Brez nje je tudi samoupravljanju odvzeta prava vloga. Raven splošne izobrazbe delavcev je še vedno zelo nizka, zato dobršen del ne razume vsebine posameznih predlogov, o katerih razpravlja. V takšnih okoliščinah ustvarjajo mnenje predvsem tisti, ki so predloge sestavili, torej strokovne službe in vodilni uslužbenci. Iz podatkov v nekaterih de lovnih oren rotacijah je razvidno, da 22 % članov delavskih
V sklop prizadevanj za dvig produktivnosti dela sodi tudi cela vrsta socioloških činiteljev, ki niso nič manj pomembni kot tehnološki. Osnovne človeške, kulturne in druge potrebe delovnega človeka zahtevajo, da vzporedno z razvojem materialne osnove raste tudi počutje delavcev. To je nujno, ker delavci ne delajo samo za danes. Velika zavzetost za razširitev proizvodnje v večini podjetij pa potiska ob stran skrb za materialne potrebe zaposlenih. Zato so tudi- delegati na občnem zboru poudarili, da optimalna storilnost ni odvisna samo od novih strojev, marveč tudi od počutja delavcev, urejenosti njihove prehrane, njihovih stanovanjskih problemov, otroškega varstva, od pogojev in varnosti pri delu, od pravilnih in pravočasnih odmorov med delom, od rekreacije in drugega. Ne smemo mimo dejstva, da so delavci družbena bitja, ki stopajo v medsebojne odnose z vso pestrostjo značajev, navad in osebnih problemov. Z vsem lom moramo računati in pri delu upoštevati.
w Z. T.
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 22 - 3. junija 1965
Iz naše družbe
O NEKEM SPORU - BREZ NOVINARJEVEGA VMEŠAVANJA
RAZREŠNICA IZ VSEH KLOPI
Splošno obrtno podjetje v Sežani je majhno podjetje. V njem je zaposlenih komaj 130 delavcev. V svojem sestavu pa ima podjetje več obratov: gradbeni, mizarski, elektroinstalaterski, kovinski in soboslikarski. Po splošni izobrazbi je sestav zaposlenih prej slab kot dober, saj ima razmeroma malo ljudi popolnejšo šolsko izobrazbo.
Nizka splošna razgledanost in do nedavna tudi nezadostna osveščenost v samoupravnih odnosih sta bila osnovna pogoja, ki sta omogočala, da direktor samoupravljanja sploh ni upošteval. Pojav ni nov.
_____ Pogovori i upravljavci •
V delovnih kolektivih izolske občine razmišljajo, kako bi v sedanjih pogojih še bolje gospodarili. V marsikateri delovni organizaciji pa so si morali zavoljo tega priznati, da so za intenzivnejše gospodarjenje potrebni tudi strokovnjaki. Teh pa je trenutno v podjetjih izolske komune zelo malo in razen tega šolanje
Pogovori « upravljavci _________
»Slišal sem pripovedovati, da zaradi pomanjkanja strokovnjakov tudi v podjetjih izolske občine proizvodne zmogljivosti niso do kraja izkoriščene, ker preprosto izračunov o izkoriščenosti strojev nima kdo izdelati. A kot se spet sliši, bodo tudi iz izolskih kolektivov kljub neizkoriščenim proizvodnim zmogljivo-
PRANJE GLAVE NA ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA
Po trditvah večine ljudi so' bili postopki direktorja Vladimirja Perica v podjetju nemogoči. Zaradi slabih notranjih odnosov, zaradi neupoštevanja sklepov samoupravnih organov in zaradi samovolje direktorja je dala odpoved delovnega razmerja skupina devetih delavcev in uslužbencev, med katerimi so bili računovodja, tehnični vodja, dva poslovodja in predsednika delavskega sveta ter upravnega odbora. S takšnim številom odpovedi je bilo poslovanje podjetja ogroženo. Delavski svet podjetja se je tako 27. marca letos sestal, da bi razpravljal o nadaljnjem poslovanju podjetja. Razprava pa je takoj opozorila na nesoglasja.
Herman Lah, predsednik delavskega sveta: »Razvoj podjetja je zame bistvene važnosti. V njem pa so tako hudi nesporazumi, da se ni mogoče pravilno razvijati, če tega ne razčistimo.«
Enakega mišljenja so bili tudi drugi.
Jožef Germek: »Kot predsednik upravnega odbora vidim, da podjetje drvi v prepad. Vsi za-pažamo neko nenormalno stanje, nesoglasij je vedno več, pa tudi samovolje in ne vem še česa.«
Razlike med osebnimi dohodki delavcev v gospodarskih in negospodarskih organizacijah počasi odpravljamo. Nekaterim namreč še vedno ne gre v glavo, da bi lahko imela na primer inženir in profesor, oba s fakultetno izobrazbo in družbeno enako pomembnim delom,- relativno enake osebne dohodke. Presenetljivo pa je, da vrednotijo zelo različno delo tehničnih izobražencev in pedagoških celo v samih šolskih kolektivih.
Tako smo slišali na občnem zboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti občine Ma-ribor-Center, tudi tole:
V šolskem gradbenem cen-
Ljubo Majerič, sekretar podjetja: »Odpoved so dali večinoma vsi vodilni in strokovni delavci. Ce ostane pri odpovedih, delovna organizacija ne bo mogla poslovati. Zato predlagam, da to stvar do konca uredimo.«
Vladimir Peric, direktor: »Zakaj ne govorimo iz oči v oči? Rešitev spora lahko hitro najdemo, če grem iz podjetja. Vprašanje pa je, koliko ljudi bo šlo z menoj. Strinjam pa se s trditvijo, da je sedanje stanje nevzdržno.«
POČITEK Z ODPRAVNINO
Direktor se je od vsega začetka pred številnimi dokazi branil z izgovorom, da bo z njegovo razrešnico odšla iz podjetja cela vojska delavcev. Tudi nekaj tednov pozneje, ko ga je delavski svet že razrešil in mu odobril odpravnino, je govoril še vedno dvomljive trditve:
»Podjetje je napredovalo. Zdaj pa boste videli, da bo šlo po rakovi poti. Ta tudi enotnost je že skrhana. Nekatere enote so že postavile zahteve po odcepitvi.«
Ta njegov argument pa ni bil resen. Dogodki po' razrešnici so pokazali, da zaradi trdnosti podjetja ni vzroka za zaskrbljenost. Tudi druge napovedi se niso uresničile. Tako je delovno razmerje do sedaj odpovedal samo en delavec. Odpoved je pozneje celo preklical, vendar je njegova delovna enota na sestanku sklenila, da je bolje, če podjetje zapusti.
tru v Mariboru, so poiskali dodatni vir sredstev, da bi mogli inženirjem — predavateljem, zvišati osebne dohodke. Po gospodarskih organizacijah gradbene stroke so sicer prosili za sredstva za vse vzgojitelje na šoli, saj prav ti vzgajajo in izobražujejo bodoče strokovnjake — gradbince. Tako so utemeljili svojo prošnjo. Nedvomno ima za to največ zaslug direktor centra, ki je po podjetjih sam zbiral sredstva, seveda s privolitvijo občinske skupščine. No in če je sredstva že sam zbral, je menil, da bi bilo prav, da bi jih tudi sam porazdelil. Tako so sodili tudi člani upravnega odbora.
Med predavatelji inženirji in pedagoškimi delavci, ki poučujejo splošne predmete, pa so nastale velike razlike ob izplačilu. Predavatelji za
Slišal sem njegove razloge.
Benjamin Novič: »Mislim, da so imeli nekaj za bregom. Podjetje si je res opomoglo, vendar menim, da bi direktor bolj odgovarjal za vodstvo komercialne službe.« *
RAZREŠNICA NA ZASEDANJU
Delavski svet podjetja je na zasedanju temeljito razpravljal o vzrokih, ki so pripeljali odnose v podjetju na slepi tir. O resnosti razprave govori nekaj izvlečkov.
Rado Mahnič, računovodja: »Glede odpovedi ni treba izčrpnih pojasnil. Povedal pa bi nekaj besed o samoupravljanju. Direktorjev odnos do samoupravljanja presega vse meje. Začelo se je že z lanskimi volitvami, ko je za kandidate izbiral ljudi, ki so mu bili iz različnih nagibov všeč. Tudi na predsednike samoupravnih organov je imel neznosen pritisk. Pred vsako sejo jih je klical v pisarno in jih »mehčal« za sklepe, ki jih je vsiljeval. Ko smo pred letom odločali o delitvi ostanka čistega dohodka v mizarski delavnici, do sestanka sploh ni prišlo, ker so vse razdelili v direktorjevi pisarni Kakšne poslovne odnose smo imeli s »Kraškim zidarjem« zaradi osebnega spora direktorja? Zaradi tega smo izgubili marsikak milijon. In njegov odnos do delavcev? Posluževal se je tistega starega pravila: deli in vladaj. Tako je očrnjeval delavce med seboj in povzročal sovraštvo. Kršili pa smo tudi zakone, ko smo preprečevali izplačila osebnih dohodkov, ki so jih delavci zaslužili. Imeli smo dvojna merila. Kako bi drugače predlagal 150-odstotna izplačila nadomestila za neizkoriščeni dopust za sebe. Ena merila so bila za direktorja in njegove uslužbence, druga pa za ljudi, ki jih je gledal
splošne predmete prejemajo osebne dohodke iz sredstev sklada, inženirji pa še dodatno iz sredstev, ki so jih prispevale gospodarske organizacije. Razlike med prvimi in drugimi znašajo za redno šolsko delo tudi 30.000 dinarjev. Januarja je bilo za nekatere na šoli še posebno lepo; dobili so namreč visoke nagrade, celo s petimi ničlami za prvo številko. Naslednjega prvega so seveda vsi debelo pogledali, ko so dobili 60-odstotne plače. Direktorju je bilo vsebno hudo, ko so nekatere tovarišice preštevale med prsti štirideset tisočakov vendar jih je potolažil, da bodo tisti, ki imajo može z višjimi dohodki, že shajale.
Na šoli imajo sicer neka napisana merila za nagrajevanje v obliki točkovanja, vendar kot kdže, je merodajno merilo naslov pred imenom. 1. V.
krivo.«
Pritoževali so se tudi drugi.
Herman Metljak: »Direktor je nekatere ekonomske enote povzdignil v nebesa, druge pa zapostavljal.«
Alojz Furlan:	»Zakaj teh
stvari nismo reševali sproti? Vedno čakamo, da je vreča polna. Direktor ni edini, ki je kriv za napake v podjetju. Ze dlje se je kuhalo. Zakaj nismo na sestankih ZK iskali rešitve?«
Miro Škrinjar: »Dovolj časa si bil sekretar. Tvoja dolžnost bi bila, da stvari rešite.«
Na vse očitke se je direktor zagovarjal v istem tonu.
Vladimir Peric: »Če bom dobil odpoved, se bomo okrog nje še vrteli. Tudi drugi so delali napake, pa o njih ne govorimo. Dogovorili smo se, da ne zaposlujemo novih delavcev, da ne delamo zalog. Pa smo tudi te sklepe kršili. Računovodja je bil tisti, ki je trdil, da ni mogoče ljudi v upravi nagrajevati po učinku. Bil sem pripravljen pomagati, pa ni šlo.«
Alojz Furlan: »Se vedno mi ni čisto jasno, zakaj gre. Mislim pa, kdor je juho skuhal, jo naj tudi poje.«
Delavski svet je na koncu glasoval o razrešnici. Za razrešitev je glasovalo deset članov, proti pa štirje.
ZNAČILNE ČRTE
Po izglasovanju razrešnice postopek ni miroval. V podjetju so. sestavili obširno dokumenta cijo, hkrati pa preverjali resničnost zbranega gradiva.
Vodilni delavci so večkrat tožili, da se z direktorjem ne morejo pogovarjati o stvareh, ki so važne za gospodarjenje in poslovanje. Razen vsiljevanja svojih stališč ni upošteval tujega mnenja. Bil je nedostopen, svoje strokovne in druge napotke je razglašal za nezmotljive. Krivičen je bil tudi v odnosu do posameznih delovnih enot. Razmere v podjetju niso mogle biti dobre, ker načel samoupravljanja ni pravilno razumel. Pogosto je po končanih volitvah zasliševal ljudi, kako so mogli izvolili takšne delavce, »ki se na vodenje podjetja ne spoznajo«. Izvoljene člane, ki na sestankih niso pritrdili njegovim stališčem, je prekinjal z opazkami: »Molči, saj ti niso znane razmere.«
Zapisniki so bili skrivnost Zaklepali so jih pred delavci. Tudi sklepe je razglašal za uradno skrivnost. Napačno je tudi obveščal samoupravne organe o poslovanju, poslovnih sredstvih, dohodku, uspehp podjetja in delovnih enot. Razen položaja direktorja je opravlja) tudi nabavno službo. Tako je napravil v enem letu več kot 600 plačanih nadur. Vsako leto pa so mu izplačali še posebne nagrade za opravljene nabave.
To je nekaj osnovnih podatkov za razrešnico.
ZDRAVKO TOMA2EJ
strokovnjakov precej stane. Zato sem. povprašal MARJANA MIKLOŠIČA, svetovalca
»Koliko sredstev namenite v izolski občini za šolstvo in sploh za vzgojo kadrov v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah?-
primerjam s prejšnjimi leti občutno povečala. Toda z izkoriščanjem sredstev nikakor ne smemo biti zadovoljni, ker smo z njim v glavnem reševali le probleme šolnikov, ne pa materialnih potreb, še manj pa smo podpirali razvoj šol. da bi lahko usposabljale tudi strokovnjake za potrebe izolskega gospodarstva,-
»Katerih kadrov, menite, da v izolski komuni najbolj pri-manjkuje?-
»Inženirjev in ekonomistov V izolskih delovnih organizacijah bi lahko takoj zaposlili na primer deset ekonomistov-analitikov, če vzamemo, da je v jugoslovanskem merilu na vsakih štiristo zaposlenih potreben analitik. Razen tega pri tri tisoč zaposlenih delavcev in uslužbencev v industriji nimamo v občini niti enega tehnika za HTV, hkrati pa vsako leto ugotavljamo sto in tudi več milijonsko škodo prav na račun poškodb pri delu ...
Sploh je osnovna pomanjkljivost v tem, da nimamo iiiti za krajše niti za daljše obdobje izdelanih analiz, kakšne kadre potrebujemo. Zavoljo tega je tudi štipendiranje le rezultat trenutnih potreb v posameznih delovnih organi-zacijah,-
stim začeli odpuščati delavce?«
»Ce bi upoštevali to, da za-v naši komuni naravnemu prirastku stagnira in da so proizvodne zmogljivosti v prvi delovni izmeni izkoriščene osemdeset odstotno, v drugi devet in v tretji izmeni samo še tri od-
nja reprodukcijskega materiala, zmanjšati število delavcev. To pa je zame »linija najmanjšega odpora«, ker je v trenutnih razmerah laže zaključiti, da ima delovna organizacija preveč zaposlenih, kot pa se spoprijeti z obsežnimi ukrepi in temeljitimi programi za intenzifikacijo gospodarjenja.«
»Kaj menite, kako bi konkretno v vaši občini prišli v delovnih organizacijah do omenjenih programov in izboljšali gospodarjenje?«
»Programi seveda ne bodo nastali sami po sebi. Izdelajo jih lahko samo dobri strokovnjaki. Teh pa, kot vidite, nimamo niti za najosnovnejše potrebe...«
»Pa ste v okviru občine že kaj storili za to, da bi si zagotovili potreben strokovni kader?«
»Kljub pesimističnemu razpoloženju se prav letos obetajo boljši časi. To sodim po tem, ker bodo gospodarske organizacije poleg povečanja sredstev za izobraževanje kadrov sploh namenile tudi približno šestdeset milijonov dinarjev za nadaljnjo izgradnjo šolskega centra v Izoli.«
mTlan ŽIVKOVlC
poslovanje
za kadre pri občinski skup- kljub ščini Izola:
stotno, potem ne vidim dovolj »Lani smo imeli za šolstvo tehtnega razloga, da bi morali in vzgojo kadrov na voljo 236 delavce odpuščati. Nasprotno milijonov dinarjev. Glede na temu pa v delovnih organiza-potrebe za usposabljanje in cijah res pravijo, da bodo mo-izobraževanje strokovnjakov rali zaradi ukrepov za interni-
»Laže je odpuščati, kot pa...«
pa denarja ni dovolj. Res pa ftkacijo gospodarjenja in dru-je tudi, da so se v obdobju gih »objektivnih vzrokov«, kot minulih dveh let ta sredstim v na primer zaradi pomanjka-
NAMESTO FELJTONA
Anonimno »napredovanje«
Tovariš urednik, k besedi, pravzaprav k pisanju tega pisma, me je spodbudilo nedavno srečanje z nekim mojim bojnim tovarišem. Toda ne mislite, da bom jadikoval nad problemi naše generacije. Ne. To, kar bi Vam rad povedal, na kar bi Vas želel opozoriti, to so gotovo bolj problemi mlade generacije, občutljive za vse, kar vidi, da je narobe, preobčutljive do te mere, da zaradi drevesa ne vidi gozda.
Ondan. kot sem dejal, sem ga obiskal. Tako slabo razpoloženega že dolgo nisem zatekel. Pripovedoval mi je, da bi se fant, njegov sin, želel vrniti v Ljubljano. Tu ima dekle, rada bi se vzela. Tudi stanovanje bi za silo imela. V Kranju, kjer je zdaj zaposlen, so z njim zadovoljni. Končno bi se lahko tudi odslej vozil iz Ljubljane v Kranj, toda zakaj ne bi poskusil dobiti službe v Ljubljani. Zoper to res ni razloga, vsaj poskusi lahko, razpisov je vedno dovolj za ljudi njegove kvalifikacije, Pa tudi tisto prakso, ki jo vedno v teh razpisih zahtevajo, fant že ima.
Ne bom zavlačeval. Tudi sam sprva nisem razumel, zakaj tolikanj slabe volje zaradi novih družinskih načrtov. Potem pa
mi je povedal, da je iz tega družinskega problema nastal doma pravi politični spor Fant trdi, da je to, kar počnemo pri nas, navadna »švindlarija«, sicer pa da tako poznam ostrino besed teh fantov, ki so že z univerze prišli dovolj naostreni in imajo tudi zdaj, ko so študije vtaknili v žep, vedno polno pripomb na socializem, demokracijo in kaj vem kaj še vse. V časopisih, je dejal, že tri mesece zasleduje razpise delovnih mest. Pred časom, menda je bilo sredi aprila, je nekaj našel. Prijavil se je na razpis, ki pa je bil anonimen. Smola, da je prav tu začel. In tu se je začel naš politični domači spor. Odgovora nikoli ni dobil. Oglasil se je še na nekaj takih anonimnih razpisov, saj ravno med zunanjetrgovinskimi podjetji ni malo^ takih razpisov. Toda dobil ni nič, nobenega odgovora, le šifro razpisa si je lahko zataknil za klobuk. Šifra pod razpisom je — figa. Javiš se že lahko, pravi, poveš, da zadovoljuješ vsem razpisanim pogojem — toda potem? Ker je razpis anonimen, ne veš, koga bodo izbrali. Morda tudi takega, ki sploh nima razpisanih pogojev, morda že vnaprej vedo, koga bodo izbrali, morda je delovno mesto, ki je
razpisano, že rezervirano. Pa si pomagaj, če si moreš. Vidiš, tako 'mi je tjlejal, to ga je razbesnelo še bolj kot to, da ni dobil službe.
Hotel sem potolažiti prijatelja, naj ne izgubi živcev. Je pač tako. Fant pa tudi išče prav to, kar mu ne bi bilo treba. Mlad je, se bo že unesel. Toliko je resnično javnih razpisov v DELU s polnim naslovom delovne organizacije, da ti primeri res niso vredni takega preplaha. Fant je pač nekaj zopet našel, da lahko robanti. Ta generacija.
Ta generacija. Zamahnil sem z roko, kot da bi hotel prepoditi nadležno muho. Ta generacija. Mi smo pač manj občutljivi, bolj popustljivi, manj neučakani, ker vemo, kako je bilo z delom pred vojno. Diplomiral sem na slavistiki 38. leta, pa profesure nisem dobil vse do 45 leta.
Tistega dne pa sem kasneje tudi jaz postal doma slabe volje. Ali je res dovolj le zamahniti z roko, kot da bi holel prepoditi nadležno muho? Oh ta javnost našega dela, odločanja pa demokratičnost. Res, koliko besed, kako mirno jih trosimo levo in desno, in kako malo spoštovanja do njih! Toliko pi-
šemo v časopisih o demokratičnosti naše kadrovske politike, pa toliko anonimnih razpisov delovnih mest. Od skladiščnika, kurirja do pomočnika direktorja! Kaj to v podjetjih, zdaj, ko imamo samoupravljanje, resnično nikogar ne moti? Komuniste, sindikate, samoupravne organe, njihove komisije? Mar jih res bolj kot to moti, če odkrijejo, da je »nekdo izdal, zblebetal«, kdo se v resnici skriva za anonimnim razpisom: Anonimnost »mora biti zajamčena«!
Na primer takole: (Ta časopis, DELO z dne 17. aprila, sem si poiskal.)
»Večje trgovsko podjetje v Ljubljani — vabi k sodelovanju: pomočnika direktorja izvoznega sektorja — z zunanje trgovinsko registracijo in najmanj 5-letno prakso in z znanjem vsaj 2 tujih jezikov. — Sefa poslovalnice notranje trgovine — po možnosti z zunanje trgovinsko registracijo. — Šefa investicijske režijske grupe (ekonom) — z dokončano srednjo ekonomsko šolo ali gradbeno tehnično šolo ter s tovrstno prakso. — Knjigovodjo osnovnih sredstev in drobnega inventarja z znanjem strojepisja. — Finančnega knjigovodjo — z ekonomsko srednjo šolo ih 5-letno prakso. — Tajnico sektorja — z dvoletno administrativno šolo in popolnim obvladovanjem strojepisja. — Interesenti naj pošljejo ponud-
be v ogl. odd. pod .Napredovanje1.«
»Napredovanje«. Res, napredujemo! Resnično pa me zanimajo nagibi in motivi, zaradi katerih do takih »javnih« anonimnih razpisov pride. Ti motivi gotovo obstoje, verjamem pa, da so dvomljive narave.
Anonimnost je zajamčena? Vprašajmo na DELO. Nima smisla, šifra, pišite! Kot pri prodaji 4-kilogramskega super-avtomatičnega stroja REX za ceno 380.000 din — šifra! Morala. (V jeziku našega znanega satirika: Oglas — Prodam še nerojenega otroka za malo vozen avto. — Nekaj podobnega mora biti tudi z moralo šifre »Napredovanje«.) Kaj pa sodišče, zakon? Kdo je tožitelj? Diplomiran ekonomist, še mlad, s petletno prakso v zunanjetrgovinskem podjetju, ki nikoli ne bo izvedel, ali je podjetje spoštovalo razpisne kriterije?
Res, veliko besed o javnosti našega dela, o demokratičnosti kadrovske politike, na kongresih, plenumih, napisanih z mrtvimi črkami v statutih, pravilnikih — tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih. Toda vse to je samo papir, dokler vsebine teh besed ne spoštujemo.
Ni osamljen primer, ki sem ga citiral. Koliko jih je — od
21.	marca do 17. aprila samo 14 takih anonimnih razpisov! Zabaval sem se s tem in sem jih preštel. Kdo jih objavlja —
to bi rad zvedel od Vas, od Vaših novinarjev. Jaz vendarle upam, upam vedno, da bodo našli samoupravni organi v takih podjetjih pogum in rekli taki praksi enkrat za vselej: NE.
Ne besedujmo, spoštujmo demokratičnost, to je pravzaprav vse, kar moti mene, Ivana in Ivanovega fanta. Napisal sem Vam vso to štorijo in moje mnenje o njej zato, ker predlagam, da pošljete, tovariš urednik, novinarje, da »zbezajo«, kaj se vse skriva za temi anonimnimi razpisi, kdo so to, ki jih objavljajo, kakg jih zagovarjajo in zakaj mladim ljudem jemljejo pogum. Za vnaprej se Vam najlepše zahvaljujem, morda bo kdo manj prizadet, če bo vedel, da nam ni vseeno, kako je včasih s to našo »demokratičnostjo«.
FRANCE PERENUŠ
Pripis urednika: Novinarjev nisem poslal nikamor, ker jih ne vem kam, ker nam nihče ne more povedati, kdo so te delovne organizacije. Zato pa sem objavil pismo tovariša Perenu-ša, saj je že sam povedal pravzaprav vse, kar se k temu povedati da. Le tega ne, kdaj se bodo uprli taki praksi samoupravni organi in drugi, ki ob tem ne bi smeli biti neprizadeti, kdaj bodo začeli spoštovati demokratičnost, kot pravi pisec, in kdaj bodo prenehali s praznim besedičenjem.
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 22 - 3. junija 1965
ovarna koles Eog iz
h Ljubi; ..'.e je v naši državi eno redkih podjetij, ki je v minulem obdobju zniževala prodajno cene svojim izdelkom. Za zniževanje cen se je. kolektiv Koga tidlcčil predvsem zavoljo tega, ker si je vse-snozi prizacevai, da bi z večjo proizvodnjo in predvsem z nižjimi prodajnimi cenami do maksimuma izkoristil proizvodne zmogljivosti. To najbolj zgovorno potrjujejo podatek, da je ta kolektiv v zadnjih desetih letih povečal obseg proizvodnjo koles od 6744 na 141.013 koles. Seveda pa se je z r egom proizvodnje poveč. ..a tudi produktivnost, ki je samo v zadnjih šestih latih narasla za 159 c c ali povprečno letno za 27 “/o.
Ce so' v Rogu ob dobri organizaciji dela praktično že do maksimuma, izkoristili stroje in delovni čas, je povsem razumljivo, da produktivnost ne more več tako intenzivno naraščati, še zlasti ne brez večjih vlaganj v teh-nično opremljenost tehnoloških postopkov. Zato z normalnim povečevanjem pro-
Zdravo
kl|i!l50vaii|e
Poučne primerjave
Ko govorimo o objektivnih razlogih, zaradi katerih zaide gradbeništvo večkrat v zagato, je prav, da posadimo na zatožno klop prekomerno in nenačrtno investicijsko potrošnjo. Centralizirano investiranje je v gradbeništvu res povzročilo marsikakšen spodrsljaj, ki ga vsi drago plačujemo. Dobro pa je, če se potem, ko smo že zagrabili tega grešnega kozla za roge, ne raztopimo od. samozadovoljstva. Pošteno bi bilo, če bi delovne organizacije gradbeništva pomedle tudi nekoliko pred svojim pragom. Da v tej gospodarski panogi produktivnost dela ni na zavidljivi višini tudi zaradi subjektivnih pomanjkljivosti, pam ni treba izgubljati besed, že same številke so dovolj zgovorne. Oglejmo si nekatere:	s
V razvitejših evropskih državah porabijo za gradnjo kvadratnega metra stanovanjske površine 23 efektivnih ur, a v Jugoslaviji v povprečju 47. Za gradnjo kvadratnega metra po montažnem sistemu pa v teh državah 13 ur, a v Jugoslaviji 27.
Ali ta podatek: medtem ko ustvari v eni izmed razvitejših severnoevropskih držav gradbeni delavec v 210 dnevih letne proizvodnje s svojim delom 12.200 dolarjev vrednosti, ustvari gradbeni delavec v Jugoslaviji v 260 dnevih štirikrat manj, približno 2760 dolarjev vrednosti.
Sicer pa, kaj bi produktivnost našega dela v gradbeništvu primerjali s produktivnostjo podobnega dela v tujini. Poglejmo po »domačih logih«! Gradbeno podjetje »Tehnika« iz Ljubljane je doseglo v letu 1963 na zaposlenega delavca v približno istem gospodarskem prostoru in pod enakimi pogoji za 196 % višji neto dohodek kot gradbeno podjetje »Ramis Sadik« v Prištini. Tudi neto produkt po zaposlenem delavcu v gradbenem podjetju »Slovenija ceste« je bil v tem letu za 66 "/o večji kot v gradbenem podjetju »Avtoput« Beograd. Ali pa še bliže: v Opekarni Nova Gorica so ustvarili tega leta za 123 %, a neto dohodkov za 75 %> več kot v Opekarni Ribnica.
Tako velike razlike v rezultatih gospodarjenja in proizvodnosti dela v posameznih delovnih organizacijah v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala nedvoumno kažejo, da je ključ za večjo produktivnost dela in večji standard gradbenih delavcev predvsem v njihovih rokah.	V. B.
duktivnosti danes v Rogu ne zmorejo več pokrivati občutnega povečevanja vseh stroškov pri proizvodnji.
Kolektiv Roga, ki je v preteklosti vseskozi' zniževal cene svojim izdelkom, je videl izhod le v tem, da je zvišal cene kolesom v februarju letos na raven, kakšna je bila v letih 1957—1961. Za primer vzemimo moško TOU-RING kolo, ki je najprej stalo 31.000 din, potem somu ceno znižali na 29.000 din, in nazadnje na 23.000 din. Sedaj pa je tovarna Rog iz upravičenih razlogov zvišala ceno za omenjeno kolo na
29.000	din, vendar ji te cene niso priznali. Upravičenosti povečevanja cen za kolesa lahko dodamo še to, da je bila že cena 31.000 din za moško kolo za 7 °/o večja kot letos povišane cene.
Ker pa trgovina na drobno zaradi zimskih zalog do
22.	marca, ko so bile cene zamrznjene, še ni prodajala Rogovih koles po novih cenah, je bil kolektiv prav zavoljo »zamrznjen j a« prisiljen vrniti se na stare cene. To, pomeni, da podjetje ne bo zmoglo vseh povečanih stroškov pri proizvodnji z racionalnejšim poslovanjem, čeprav je že lani ustvarilo približno 200 milijonov dinarjev skladov. Zviševanje vseh stroškov ter povečanje izvoza v letošnjem letu v vrednosti od 100 tisoč na 400 tisoč dolarjev, bo povzročilo nižji dohodek in s tem predvideno stomilijonsko izgubo.
Zavoljo neljubega položaja, v katerem se je ob za-mrznjenju cen znašel kolektiv Roga,'je delavski svet v nedeljo sklical kolektiv na posvetovanje kot uvod v razpravo po ekonomskih enotah, in sicer o tem, kako bi se rešili iz zares težavne situacije. Popolnoma točno je, kot so ugotavljali člani kolektiva, da jim prav uredba o zamrznjenju cen preprečuje, da bi kot zgledni gospo-Jarji samoupravno odločali o najpomembnejših vprašanjih gospodarjenja in razvoja lastnega podjetja. Temu pripišimo še' to, da 'so predstavniki kolektiva Rog tudi v Beogradu pri pristojnih organih naleteli na gluha ušesa, ko so. posredovali, da bi svoj problem vsaj delno rešili. Tudi od Zveznega urada za cene na prošnjo, ki so jo poslali, niso dobili nobenega odgovora.
Zato je, ne glede na nastale okolnosti, kolektiv Roga sklenil, da bo z nadaljnjim iskanjem notranjih rezerv vsaj delno ublažil posledice ukrepa o zmrnjenju cen in s tem zmanjšal nastalo izgubo. S tem v zvezi se je kolektiv že odrekel prostim sobotam in delu dopustov v sezoni, ko imajo v tovarni največ dela ter jih pomaknil na zimski čas. V tovarni pa bodo naredili tudi selekcijo med' tistimi delavci, ki svoje naloge v proizvodnem procesu slabo opravljajo.
M. 2IVKOVIC
6
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
v
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
PRED KONGRESOM SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
>✓
NENACRTNOST Lre MILIJARDE
(Nadaljevanje s 1. strani)
beništvo in industrija gradbenega materiala nezadostno opremljena, nizko akumulativna in usmerjena v ekstenzivno gospodarjenje? Zakaj je organizacija in delitev dela v gospodarskih podjetjih teh panog še vedno slaba? Zakaj delajo gradbeni delavci v težkih delovnih razmerah? Zakaj so njihovi osebni dohodki v povprečju še vedno nižji kot osebni dohodki v drugih gospodarskih panogah. In ne nazadnje še: zakaj v nekaterih delovnih organizacijah samoupravljanje in delitev po delu nista dovolj razvita?
GRADBENIŠTVO OBRAČA
Četrtino družbenega
PROIZVODA
Odgovor na vsa ta vprašanja je treba iskati v objektivnih1 pogojih in faktorjih, ki delujejo izven gradbeništva in industrije gradbenega materiala, pa tudi v subjektivnih slabostih samega gradbeništva. Nedvomno pa je res. da doživlja gradbeništvo največ nevšečnosti v svojem razvoju zaradi močnega vpliva investicijske politike na pogoje gospodarjenja in samoupravljanja v gradbeništvu. Zakaj je ta vpliv tako usoden?
Udeležba gradbeništva v realizaciji bruto investicij Jugoslavije, ki znaša v povprečju 43 odstotkov družbenega proizvoda, znaša okrog 50 %. To pomeni, da je obračanje in poraba investicij skoraj četrtine družbenega proizvoda Jugoslavije v rokah delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter da je medsebojna odvisnost investicijske politike in proizvodnje v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala zelo velika. Pomanjkljivosti investicijske politike neposredno vplivajo na ekonomske in samoupravne odnose v gradbeništvu, ti odnosi pa spet v veliki meri povratno vplivajo na učinkovitost investicijskih vlaganj. In kakšna je bila naša investicijska politika v zadnjih štirih letih? Kratkoročna, večkrat kampanjska, v največji meri proračunska in s pomanjkljivim posluhom za razvoj samoupravljanja. Posledica takšne politike v gradbeništvu so bile: neučinkovite investicijske naložbe, izigravanje zakonskih predpisov, prekomerno osciliranje v proizvodnji in usmerjenost v ekstenzivno gospodarjenje:	Naglo
menjavanje strukture investicij je razen tega spodbujalo naraščanje cen ne le v območju investicijske potrošnje, marveč tudi cen potrošniških dobrin, kar je spet negativno vplivalo na stabilnost celotnega gospodarstva.
Vpliv takšne neperspektivne in kampanjske investicijske politike na gradbeništvo' najbolje ilustri.jajo podatki o izgotovljenih gradbenih delih na družbenih objektih v posameznih letih
Če izrazimo rezultat gradenj v letu 1959 z indeksom 100, znaša v letu 1960 — 122, 1961 — 113, v letu 1962 zopet 100, v letu 1963 — 113, v letu 1964 — 127, po približnih ocenah pa letos spet ne bo večji kot leta 1963. To pomeni, da obseg proizvodnje v gradbeništvu v posameznih letih oscilira do 27 % in da mora gradbeništvo v obdobju enega leta povečati oz. zmanjšati proizvodnjo za sporaj tretjino.
ŠKODA ZARADI NEGOTOVOSTI
Posledice takšne investicijske politike so se izrazile predvsem v neizkoriščenosti gradbenih zmogljivosti in v nižji produktivnosti dela, kot bi jo bilo v razmerah drugačne investicijske politike mogoče doseči. V prvem četrtletju dosega obseg proizvodnje v gradbeništvu od 9 do 13 % letne vrednosti proizvodnje, število zaposlenih de-lavecev pa v tem četrtletju zmanjšujejo največ za 12 %. Ti podatki povedo, da ostaja v tem času v rednem delovnem raz- 1 mer ju s'koraj 90 % delavcev, ki niso polno zaposleni, pa ne le zaradi zime ali vremenskih nevšečnosti, marveč predvsem zato ne, ker podjetja gradbeništva ip industrije gradbenega materiala vse do sprejema letnih družbenih planov in izdelave zaključnih računov v delovnih organizacijah ne vedo, koliko dela jih čaka in kje naj se ga lotijo. Razen tega pa se negativne posledice nestanovitne investicijske politike izražajo tudi v naglem menjanju strukture investicij. Pravkar smo zaključili gradnjo jadranske magistrale, kjer smo lani pospeševali dela in vanjo z velikimi napori vključili skorp' vsa jugoslovanska podjetja za gradnjo cest ter kupili v ta namen tudi novo mehanizacijo, gradbena podjetja pa še vedno ne vedo, kam naj zdaj prepeljejo mehanizacijo in kje naj ročno delajo. Zaradi zaostrenih ukrepov gradnja poslovnih objektov stoji, gradnja hidroelektrarn, ki ima zaradi pomanjkanja električne energije prednost, še ni študijskp pripravljena, zaradi čakanja na predpise o financiranju stanovanjske gradnje pa tudi stanovanj ne gradimo v tolikšnem obsegu, kolikor bi jih lahko, čeprav je po podatkih službe družbenega knjigovodstva neizkoriščenih okrog 90 milijard sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo, in stanovanj tako manjka.
ZASOLJENA NAGLICA
Med najneprijetnejše posle dice nenačrtne investicijske po litike pa nedvomno sodi neza dostna priprava na gradnjo investicijskih objektov. Ta nepripravljenost se D-ažu v tem, da niso pravočasno izgotovljena
študijska dela o efikasnosti vlaganja v investicijske objekte, kar ima za posledico, da so na hitrico izdelane študije nerealne, tehnična dokumentacija pa nepopolna. Vse to zelo negativno vpliva na organizacijo dela v, gradbeništvu, podaljšuje roke izgradnje in povečuje ceno gradenj. Zaradi slabe priprave in sprememb med samo gradnjo je na primer proračunska cena hi-drocentrale Senj narasla za okrog 100 %. Nekatere ekonomske študije zelo jasno kažejo, da bi lahko s pravočasno pripravo gradnje investicijskih objektov prihranili pri stroških od 15 do 20 % vrednosti gradenj, kar pomeni, da bi lahko skupnosti prihranili vsako leto od 150 do 200 milijard dinarjev, gradbenim podjetjem pa omogočili mnogo večje gospodarske rezultate, in kar je glavno, občutno povečali življenjsko raven gradbenih delavcev.	^
Mnoge vzroke in pomanjkljivosti v investicijski politiki je vsekakor treba poiskati v dejstvu, da je ta politika v največji meri še vedno proračunska. Posledice proračunskega karakterja investicijske porabe se izražajo v ostankih administrativnih odnosov na področju investicijske potrošnje in v nezadostni odgovornosti posameznih investitorjev oz. investicijskih grup, ki v imenu družbene skupnosti s polnimi pooblastili, a često brez kakršnekoli materialne odgovornosti, sprejemajo zelo pomembne odločitve. Sem sodijo tudi mnoge nadzorne službe na gradbiščih, ki so prav tako izraz administrativnih odnosov v investicijski izgradnji. Podatki kažejo, da je v nekaterih od teh služb zaposlenih več strokovnjakov kot v gradbenih podjetjih.
S tem, kar smo zapisali, nikakor ne trdimo, da je že na današnji stopnji našega razvoja vsaka aktivnost in intervencija države na področju investicijske politike in porabe odvečna. Intervencija družbe bo še v bodoče potrebna, toda vse manj v političnem, zato pa vse bolj v ekonomskem smislu, to je v smislu učinkovitejšega planiranja dolgoročnejše investicijske potrošnje in usmerjanja kreditne politike. Na vsak način pa je potrebno povečati vlogo delovnih organizacij v programina-nju in financiranju razširjene reprodukcije, sicer investicijska potrošnja še dolgo ne bo optimalno ekonomsko učinkovita. Kakor delovne organizacije drugih gospodarskih panog, tako si bodo morale tudi delovne organizacije gradbeništva in indu-strije gradbenega materiala prizadevati, da bi o investicijsk’ politiki in porabi investicijskih sredstev vse bolj odločali tisti ki lahko za te odločitve nosijo nia(-rialno in moralno odgovornost,
V. B.

»Tovariš Kovač,« je poklical predsednik komisije.
Sedel sem med kandidati za bodoče šolarje itd večerni ekonomski šoli.
»Da,« sem dejal in stopil pred komisijo, ki naj bi odločila, če sem dovolj zrel, da se šolam na tej izobraževalni ustanovi.
Predsednik je vprašal:
»Zakaj bi radi obiskovali našo šolo?«
Na to vprašanje sem bil pripravljen:
»Zato, ker v svojem poklicnem delu — zlasti v zadnjem času — nenehno spoznavam, da marsikaj, kar se dogaja na ekonomskem področju, ne razumem in sem spričo tega že začel obupavati nad samim seboj. Pa sem si dejal: Pojdi v šolo, zakaj pa jo imamo. Tam te bodo naučili vsega, kar zdaj ne razumeš. In sem tu.«
»Pa je,« sem ugovarjal. »Glejte, takole je bilo. Mi delamo dele stružnic za podjetje ,Mehanika', ki nam že štiri mesece ni dalo za naše delo niti beliča. Neštetokrat smo zahtevali, naj nam plačajo, pa so nam rekli, da so oni še v hujši zagati. Stružnice prodajajo trgovskemu podjetju .Grosist', ki jim dolguje 180 milijonov dinarjev. — Potem smo čakali, kdaj bo .Grosist' plačal svoj dolg. In ker tega v dveh mesecih ni storil, sem šel sam tja in vprašal tovariša komercialnega, zakaj nočejo plačati. Pa mi je dejal, da oni prodajajo, stružnice številnim velikim tovarnam in da jim le-te dolgujejo 520 milijonov dinarjev in da bodo .Mehaniki' povrnili dolg šele takrat, ko bodo izterjali ta denar. Zbral sem zadnje dinarje in šel v eno od teh tovarn in
Osnovna značilnost


■■v'

Člani sprejemne komisije so mi bodrilno pokimali in predsednik je dejal:
»Če je že tako, bi se radi z vami malo pogovorili. Povejte nam, denimo, katere so po vašem mnenju osnovne značilnosti našega sedanjega gospodarskega sistema in v čem je njih progresivni učinek.«
Na to vprašanje nisem bil pripravljen.
Zamislil sem se in kolikor bolj sem razmišljal, toliko manj sem vedel. Osnovne značilnosti bi še nekako naštel, nisem pa vedel, kam bi dal tisti progresivni učinek in tako sem jecljal:
»Osnovne značilnosti našega gospodarskega sistema so... Pravzaprav osnovne progresivne značilnosti, oprostite, progresivni učinek . . .« Lahko bi jim dejal: »Prav zato, ker tega ne vem, sem prišel v vašo šolo« pa sem raje umolknil.
Profesor ob predsednikovi desnici me je spodbujal:
»Saj ste vendar že vrsto let upravnik obrtnega podjetja »Kooperant«. Zakaj nam ne opišete nekaj tistih značilnosti, ki jih stalno srečujete.«
Takrat sem spet našel trdna tla pod nogami.
»Osnovna značilnost našega majhnega obrtnega podjetja je v tem, da nam veliko industrijsko podjetje, za katero v kooperaciji izdelujemo dele stružnic, ta hip dolguje 12 milijonov dinarjev.«
»Toda,« je podvomil profesor ob predsednikovi levici »dolg vendar ne more biti osnovna značilnost.«
tam so mi rekli, da bodo plačali .Grosistu' takoj, ko bodo izterjali 740 milijonov dinarjev, ki jim jih dolgujejo kupci njihovih izdelkov. Hotel sem vedeti, kdo so ti kupci, pa so mi povedali: V vašem kraju na primer podjetje .Kovina', pojdite tja in vprašajte, zakaj nam ne plačajo — Pa nisem šel. .Kovini' namreč dolguje naše obrtno podjetje skoraj dva milijona dinarjev, ki bi jih radi plačali, pa jih ne moremo, dokler nam .Mehanika' ne poravna dolga.«	\
»In kaj ste potem storili?«
»Sli smo na kolektivni brezplačni dopust in zdaj fu-šamo pri pravatnikih, jaz pa sem se hkrati še vpisal v vašo šolo, da bi spoznal, v čem je progresivnost vseh teh značilnosti.«
Profesorji so staknili glave in slišal sem, ko je desni dejal: »Težak primer; zavoljo trenutnih težav izgublja perspektivo« Levi pa je mrmral: »Perspektivo izgublja, ker ni dovolj teoretično podkovan; očitno je, da nima pojma o politični ekonomiji« Predsednik pa; »Upoštevati moramo njegovo željo, da odpravi to pomanjkljivost.«
Potem so mi sporočili, da sem sprejet.
Zdaj čakam, da se bo šola začela, hkrati pa hodim na sodnijo. »Mehanika« je namreč tožila vaše obrtno podjetje, ki je trenutno na kolektivnem dopustu, ker ne izpolnjujemo pogodbe o kooperaciji in ji zadnji mesec nismo poslali niti enega izdelka.
JANEZ VOLJČ




C 1 O A V FEVD JE VOJKOVO NABREŽJE
.......lil...........................m.....Hill.lil.IIIIIIIIH.IIIIIIIIH.I................................................................
Urbanizem kot družbena potreba in pogoj, brez katerega ni smiselnega gospodarjenja s pro- g štorom, je vedno bolj pogosto na zatožni klopi. Nad urbanisti se pritožujejo ljudje v občinah kot i tudi v večjih mestih. Podatki o neustreznih in na pačnih urbanističnih rešitvah niso skopi. Graje 1 prihajajo iz najvišjih predstavniških teles, kakor tudi iz ust navadnih občanov, ki so zaradi vidnih I napak vedno bolj pozorni ob pogostih primerih urbanistične nesmotrnosti. Ce ima namreč urbanist 1 nalogo, da s svojim načrtom zaščiti človeka v prostoru in mu v naselju ustvarja primerne pogoje j za bivanje, potem je to njegovo strokovno delo izredno odgovorno in pomembno. Pri tem večkrat 1 ugotavljamo, da urbanisti na vse strani prekoračujejo pooblastila in s samovoljo povzročajo spore, i
llllllllllimil IIIIII lllllll II lllllllli m Ulili llllllMlliilliiiiimitiiiiiiiimiiiiMiiiMiiiiiiniiiiiimiiM.il ....... n i.mmi mi mMi.tMM.imMm m m m m miiiMMimtmillimti Mili mmmii mim.mii.............................................
Za dobršno število spopadov med urbanisti, javnostjo in prizadetimi podjetji bi lahko rekli, da so posledica nerazčiščenih pojmov o značaju urbanistične službe in napačnih predstav o odnosih na tem področju. Urbanistična služba, zlasti pa njen strokovni del, naj bi bila zadolžena za planiranje in pomoč izvajalcem, 'projektiranje pa bi naj bilo v načelu v drugih rokah. Delitev dela pa ni do konca izpeljana. Urbanisti si običajno lastijo oboje. Zaradi tega in zaradi nezadostne družbene discipline prihaja v praksi pogosto do stranpoti. Pojav je značilen za vsa večja mesta na Slovenskem, vendar nima povsod enako velikih vulkanskih /.tel. Najbolj občutljiva točka na slovanski urbanistični preprogi pa je prav gotovo Koper, kjer je spor med mestnimi urbanisti in gradbenim podjetjem »Stavbenik« iz Izole razkril značilne črte urbanističnega (ne) reda.
Pa tudi v drugih mestih stvari niso nič boljše, sicer zvezna gospodarska zbornica ne bi javno obtoževala, da so urbanisti dejanska zavora pri naprednejšem načinu industrijske gradnje.
Zakoličene
stolpnice
Spor med urbanisti in izvajalci ima v Kopru prikrito poreklo. Na Vojkovem nabrežju naj bi po zazidalnem načrtu zgradili več stolpnic. Urbanisti imajo nabrežje za zenico mesta, ker je to edini večji gradbeni prostor v mestu, primeren za gradnjo. Koprska občinska skupščina je dne 31. marca lani izdala stanovanjskemu skladu lokacijsko odločbo za gradnjo 6 stolpnic. Investitor je za gradnjo stolpnic naročil pri Invest biroju v Kopru načrt, ki ga je po izdelavi tudi odkupil. Invest biro, ki je hkrati pooblaščena organizacija za urbanizem, je načrt za stolpnico izdelal. Glavni projekt stolpnice s 47 stanovanji je delo prof. inž. arh. Eda Mihevca.
Dva meseca pozneje je sklad prenesel svojo investicijsko pravico na gradbeno podjetje Stavbenik iz Izole, ki naj bi stolpnice tudi gi-adilo. Prenosna izjava je bila podjetju potrebna za najetje kreditov za gradnjo stanovanj za tržišče. Banka je takšno gradnjo kreditirala, sklad pa se je zavezal, da bo večino stanovanj odkupil. Zahtevek za kredit je Stavbenik vložil pri komunalni banki v Kopru in pri splošni gospodarski banki v Ljubljani. Zahtevek pa je bil zavrnjen s pojasnilom, da stroški daleč presegajo povprečne cene. Banka je tudi sporočila, da tako drage gradnje ne namerava kreditirati. Izračuni so namreč pokazali, da je cena kvadratnega metra stanovanjske površine 129 tisoč dinarjev. Ko so k temu prišteli še komunalni prispevek, stroške rušenja starih hiš in nakup stanovanj za stanovalce porušenih hiš, je cena narasla na 153.000 dinarjev za kvadratni meter neto stanovanjske površine. Banka je predlagala, naj, projekt pocenijo.
Projektant pa o pocenitvi ni maral slišati. Odgovor na predlog' o pocenitvi je bil poln očitkov, da se Stavbenik meša v tuj projekt in da bega ljudi. To je bil povod, da so se v Stavbeniku lotili izdelave lastnega načrta stolpnice. S svojim načrtom so zmanjšali stro-
ške za 18 %, kvaliteta stanovanj pa tudi ni dosti zaostajala. V dobri veri, da bo strokovna razprava marsikaj prispevala k izboljšanju projekta, je Stavbenik načrt stolpnice predložil svetu za urbanizem občine Koper.
Spor se je s tem zaostril s pravo ihto. Invest biro je projekt Stavbenika zavrnil s trditvijo, da ne ustreza osnovnim urbanističnim pogojem. Čeprav je bila to zelo trhla veja, so se n;:> %»rot-niki Stavbenikovega projekda nanjo obesili. Kmalu po oddaji novega projekta Stavbenika na Svetu za urbanizem občinske skupščine je dobil svet pismene urbanistične pogoje Invest biroja za zazidavo Vojkovega nabi'ežja. Urbanisti so pogoje na hitrico določili, ko se je pojavil projekt Stavbenika. Po predpisih pa bi jih moral vsebovati že zazidalni načrt. Načrt pa nima osnovnih tehničnih podatkov, ki so potrebni pri slehernem lociranju stavbe. Nezakonit postopek je oškodoval Stavbenika, urbanistom pa je omogočil, da so z vztrajanjem pri urbanističnih pogojih onemogočili gradnjo stolpnice. Spor se je tako usmeril na nenačelne tirnice, saj so urbanisti zmožni s subjektivnimi kriteriji preprečiti vsak projekt, ki jim iz kakršnihkoli razlogov ni všeč. Posredno in neposredno so se slišali še glasovi, da si Stavbenik z lastnimi projekti ustvarja težave tudi pri ostalih gradnjah in v svoji dejavnosti nasploh. Posledica spora med urbanisti in izvajalci je bil preklic gradbenega dovoljenja in ustavitev gradnje.
Odprto pismo
delavskega
sveta
Ravnanje koprskih urbanistov je ogorčilo delavce v Stavbeniku. Na odpor so naletele predvsem monopolistične težnje Invest biroja in njegov izjemen položaj, ki si v svoji dejavnosti lasti pravico projektiranja in postavljanja urbanističnih pogojev, kar omogoča realizacijo tistih projektov, ki jih urbanisti sami izdelajo. Delavski svet in vodstvo podjetja sta sklenila, da se bosta škodljivi praksi uprla z odprtim pismom občinski skupščini o stanju urbanizma v koprski občini. V tisku so tudi zahtevali ustrezne ukrepe, da se utrdi zakonitost in prepreči samovolja.
Dialog o zazidavi Vojkovega nabrežja in o neustreznih ukrepih organov občinske skupščine se je s pločnikov in pisarn prenesel v občinsko skupščino. Kritike na neustrezne ukrepe so bile s strani Stavbenika vedno bolj ostre.
Milan Gregorič je v razpravi v občinski skupščini dejal:
»Od urbanističnih’ pogojev, ki so preprečili gradnjo po Stavbenikovem projektu, so v kratkem času trije odpadli kot neutemeljeni, četrti pa je ostal sporen. So znaki, da je tudi ta strokovno problematičen.«
Iz zapisnika razširjene seje pri predsedniku okraja Koper je mogoče izluščiti nagibe, ki so vodili urbaniste v tako zaostritev odnosov.
Prof. Edo Mihevc: »Občutljivost, koprske leče narekuje, da so vsi urbanisti odgovorni pri oblikovanju velikega Ko-
pra. Spoštovati moramo staro, zaščiteno, kot tudi sam ambient, saj vemo, koliko polemik je povzročil že najmanjši poseg vanj. Vse to pa moramo gledati iz zornega kota velikega Kopra in ne ozko, z vidikov investitorja ali gradbenega podjetja. Največji uspeh je bil dosežen, da se je skupaj z zazidalnim načrtom oblikoval tudi projekt, kar se tudi drugod po svetu dela. S tem je bila dosežena potrebna prostorska ih urbanistična rešitev in spoštovan ambient starega Kopra. Vsi bi nam očitali, če bi dopuščali poskuse na tej leči. Nobena težava s sredstvi ne more tega opravičiti. Za ogrlico stolpnic na Vojkovem nabrežju smo se odločili po dolgem študiju, ne samo zazidalnega območja in urbanističnih rešitev, ampak tudi samih objektov, ki bodo v njih. Zato menim, da je bila ta lokacija taka, da je bil objekt, ki je bil izdelan zanjo, pogoj za zazidavo. (Na Vojkovem nabrežju že stoji stolpnica po načrtu prof. Mihevca — opomba pisca). To se pravi, prvi urbanistični pogoj za izdelavo lokacije je bil že dokončan objekt.«	. '
Na to trditev odgovarja inž. Zdravko Toškan v poročilu delavskemu svetu Stavbenika:
»Zazidalni načrt Vojkovega nabrežja ne določa niti osnovnih tehničnih podatkov, ki so nujni za vsako lociranje stavb, kaj še ostalih, ki. so potrebni za skladno funkcionalno in ekonomsko povezavo objektov med seboj.«
Ob takšnih zagovorih pa so se oglašali tudi v skupščinskih klopeh.
Milan Gregorič: »Ker so zazidalni načrti, po katerih se trenutno odvija zazidava našega mesta, nepopolni, ker nimajo točno določenih osnovnih elementov, je potemtakem vsaka druga projektivna organizacija prepuščena subjektivni / presoji ene same osebe glede prostorske skladnosti.« Ko je to podrobneje dokazal je sklepal naprej: »Vse to vodi v monopolizem, monopol pa je leglo družbenih posilstev. Mislim, da je zagovarjanje takšne urbanistične politike z utemeljitvijo, da je koprska leča občutljiva, na glavo postavljeno. Prav občutljivost te leče terja širšo javnost, predvsem pa strokovno kontrolo in soodločanje. Prav občutljivost te leče govori proti temu, da bi po njej lahko suvereno ' gospodarila ena sama roka.«
V razpravi o , urbanizmu v koprski občini so postavili stvarne zahteve. Te zahteve težijo, da bi se v urbanistični stroki držali predpisov, da bi uredili strogi urbanistični red, ki je potreben, in da bi o vsem javno razpravljali, kar bi bil začetek demokratičnejšega načina dela.
Pri
urbanističnih pogojih ne sme biti zamude
Neurejenosti v delu urbanistične službe in pogostih prekrškov ni težko dokazati. Tudi proti demokratičnemu načinu obravnave je še mnogo zadržkov.
V takšnih pogojih je tudi težko govoriti o urbanističnem redu. Pravo podobo sedanjega stanja v urbanizmu smo lahko dobili na številnih sestankih, ko so strokovnjaki poskušali spor med koprskimi urbanisti in izolskimi izvajalci premostiti. Stolpnica na Vojkovem nabrežju pa je tudi strokovnjake razdelila na dva tabora. Iz njihovih razprav je mogoče izluščiti jedro spora. Urbanistična neurejenost koprske leče- bo z marsikakšnim stavkom dokazana.
Na enem izmedFsestankov, ki je bil sklican,-da bi razčistili spor, na. katerem so sodelovali tudi strokovnjaki iz Ljubljane, je svetovalec za gradbeništvo občinske skupščine Koper inž. Majerič dejal: »Izkušnje nas učijo, da smo na koprskem dobili nemogočo zbirko različnih slogov in načinov, ker smo arhitekturo posameznih zazidav prepuščali popolnoma svobodni izbiri projektantov. V mali koprski leči je to usodna napaka. Stavbenikova stolpnica je v nasprotju z obstoječo novo in staro arhitekturo mesta.«
Toda mnjenja so se križala.
Inž. Kolenc, direktor SGP Stavbenik: »Glede konkretnih urbanističnih pogojev, ki jih je izdala za urbanizem pooblaščena organizacija, ko je bil načrt že napravljen, zaradi katerih Stavbenikov projekt ni sprejemljiv, bi povedal, da nismo dobili zadostne strokovne razlage, ki bi nas prepričala o neustreznosti načrta. Vrsta urbanističnih pogojev je strokovno utemeljenih.«
Inž. Petkovšek, urbanist Invest biroja: »Dolžnost urbanistov je, da branijo koprsko lečo pred posegi, ki bi jo skazili za vedno.«
Po ugotovitvah inž. Majeriča dobimo vtis, da je ta obramba že poznana.
Inž. Kolenc, direktor SGP Stavbenik: »Načelna trditev, da projekt ne odgovarja urbanističnim pogojem, ne drži. Veliko stvari, ki jih v projektu zavračajo kot nesprejemljive, smo že sprejeli pri sodni palači. Stavbenikova tehnologija ni poskus.«
Inž. Čadež, pomočnik republiškega sekretarja za industrijo in obrt: »Gradbenik se mora urbanističnim pogojem podrediti. Urbanisti pa naj določajo svoje pogoje v zazidalnih načrtih. Urbanist sme zahtevati vse, kar se tiče oblikovanja fasade, tehnologija pa ni njegova stvar. V Kopru tega reda ni.«
Inž. Petkovšek, urbanist Invest biroja: »Četrti urbanistični pogoj govori o proporcijah ne samo na stavbi, am-oak tudi v okolici. Stolpnic na Vojkovem nabrežju bo šest. Ena že stoji in ta ne more biti sama .sebi namen. Ni nujno, da so ostale enake, morajo pa se ujemati v proporcih. Stolpnice morajo biti podobne stolpnici, ki že stoji.
Inž. Kolenc, direktor SGP Stavbenik: »Stavba je dva metra širša, je pa znatno ož:», Ce bomo v urbanističnih pogojih in zazidalnih načrtih do mili-
metra določili zunanje mere, potem ne-hajno govoriti o funkcionalnosti, saj s tem zavežemo roke vsaki racionalizaciji. To ni umesten zahtevek.«
Prof. inž. arh. Edo Mihevc: »Masa Stavbenikove stolpnice ne odgovarja masi stolpnice, ki na nabrežju že stoji. Je podolgovata, vse stolpnice pa so kvadrataste. To je tako težak urbanistični pogoj, da se ga moramo držati. Pogovorimo se rajši, kje lahko Stavbenik gradi po svojem načrtu. Prav gotovo ne tam, kjer je prostor predragocen za cenene objekte. Gradi naj tam, kjer je več prostora.«
Ermin Kržičnik, republiški sekretar za urbanizem: »Razprava priča o velikem sporu v naših mestih med urbanisti in izvajalci. Spor je tako splošen, da je zvezna gospodarska zbornica izjavila, da so urbanisti dejansko zavora pri . naprednejšem načinu industrijske gradnje. Naš interes je jasna in ustrezna disciplina, da to, kar hočemo, napišemo, podčrtamo in uzakonimo. To pa pri nas ne gre. Ce bi se tega pravila držali, ne bi bilo treba več ribariti v kalnem ali delati načrte, ko urbanistični pogoji še niso znani.«
Milijoni niso mačje solze
Poglejmo na koncu knjigovodsko še stroškovni list spora na Vojkovem nabrežju. Stanovanjski sklad je naročil in odkupil pri Invest biroju projekt. Projekt je bil za gradnjo neuporaben, ker ga je banka izločila zaradi visoke cene. Po nepopolnih podatkih je s tem zamrznilo okoli 10 milijonov za stanovanjsko gradnjo dragocenih sredstev. Stavbenik je sprožil sodni postopek za uveljavitev odškodnine, ki znaša po nepotrjenih podatkih nad 24 milijonov dinarjev. Stanovanjska izgradnja v Kopru je doživela nov zastoj, saj je bjla razveljavljena edina lokacija, ki je bila za gradnjo pripravljena.. Pritisk razmer je silil občino in urbaniste v hitro odpiranje novih, za gradnjo nepripravljenih lokacij s težko rešljivimi komunalnimi problemi, kjer bodo stroški komunalne ureditve tako visoki, da jih bodo težko prodali.
Pri trošenju tako visokih vsot denarja še vedno občan nima zadostnega vpliva. O pogojih zazidave odloča majhen krog ljudi, ki si skrb za to lastijo z vsemi sredstvi. Tudi stanovalci, ki se vselijo v prostore, pridejo do besede pogojno po vselitvi. Ko pa je vse kon-končano jim ne preostane nič drugega kot godrnjanje po kavarnah.
ZDRAVKO TOMAZEJ
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• NOVA GORICA:
Velika škoda zaradi nesreč pri delo

(Foto: M. Šparovec)
■ JESENICE:
Za učence dodatna nagrada
V	prvi številki informativnega biltena, ki ga je začel izdajati novogoriški komunalni zavod za socialno zavarovanje, so med drugim objavljeni tudi podatki o nesrečah pri delu, ki so jih v lanskem letu zabeležili na območju občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. O tem je na nedavnem zasedanju razpravljala tudi skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in ugotovila, da povzročajo nesreče pri delu gospodarstvu na Goriškem veliko škodo, zato je bil sprejet sklep, da se osnuje poseben stalni organ, bodisi pri občinskih sindikalnih svetih ali pa skupno za vse štiri občine, ki bo sistematično in sproti proučeval in analiziral vse nesreče pri delu ter s sodelovanjem samoupravnih organov v podjetjih odpravljal najbolj pogoste vzroke nezgod.
V	letu 1964 je bilo organiziranih več posvetovanj o problematiki nesreč pri delu, vendar v tem pogledu — razen posameznih izjem — niso bili doseženi kakšni večji uspehi. Predvsem pa je bilo premalo storjeno glede zaščite delavcev na delovnem mestu in za preventivno preprečevanje nesreč pri delu.
V	minulem letu se je na območju novogoriškega komunalnega zavoda skupno ponesrečilo pri delu 3240 delavcev, razen tega pa je bilo še 2222 nesreč zavarovancev izven dela. Zaradi tega je bilo 114.787 dni nezmožnosti za delo, kar predstavlja 136 milijonov dinarjev izdatkov za izplačilo nadomestila osebnega dohodka. Zaradi nesreč pri delu je bilo dnevno odsotnih z dela povprečno po 200 delavcev, če prištejemo še nesreče izven dela, pa kar 366 delavcev dnevno, to je toliko, kot če bi vse leto ne obratoval Fructal Ajdovščina ali
■ KROPA:
Rdeča lučka nad Kropo
V Kropi so postavili televizijski pretvornik, ki omogoča dober televizijske sprejem.
Kropa leži pod Jelovico med strmimi pobočji, zato brez pretvornika niso imeli dobrega televizijskega prejema.Na pobudo sindikalne podružnice »Plamen" so v aprilu 1965 zgradili televizijski pretvornik. Finančna sredstva so prispevala podjetja »Plamen« in »UKO« iz Krope ter obrat »Iskra« iz Lipnice. Vsa dela: izkop — polaganje kabla — zasip — postavitev stolpa — hišico za aparaturo in ostala pomožna delo so opravil', domačini sami brezplačno v skupni vrednosti 2,000.000 .din, ker so opravili nad 1000 ur prostovoljnega dela. Vso strokovno pomoč so dali strokovnjaki tovarne vijakov »Plamen« iz Krope tudi brezplačno. V mesecu aprilu 1965 je bilo v Kropi 5 televizijskih sprejemnikov, sedaj pa jih imajo že petindvajset. Vsi lastniki televizorjev so zadovoljni s sprejemom, zato jim ni žal prostovoljnega dela * omenjeni .prostovoljni delovni akciji.
C. R.
Avtopromet Gorica ali Avtopre-voz Tolmin.
Ko so analizirali število nesreč pri delu po posameznih delovnih organizacijah so ugotovili, da je odstotek vsekakor manjši tam, kjer se vodstva podjetij, ustrezne strokovne službe in organi upravljanja aktivno zavzemajo za boljše pogoje dela in izboljšanje delovnega procesa, organizacijo primernih prevozov na delo in z dela, za rekreacijo, racionalno izkoriščanje odmorov, itd. Tudi odstotek evidentiranih nesreč v razmerju na število zaposlenih po posameznih občinah
< ,
■ MARIBOR-TABOR:
Za 3,200.000 dolarjev izvoza
Delovne organizacije v občini Maribor-Tabor se že dalj časa borijo s precejšnjimi težavami zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Zato so nastale mnoge težave, ki povzročajo motnje v proizvodnji. Najbolj kritičen položaj je v tekstilni 1 industriji ter v obratu TOBI v Bistrici pri Limbušu, v katerem so v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegli koma] 77 odstotkov realizacije, v primerjavi z istim obdobjem lani. Če pogledamo drugo plat, pa je ohrabrujoče to, da je skupna industrijska proizvodnja v tej občini večja za nad 7 odstotkov. Tako so na primer v podjetju Jeklo v Rušah povečali obseg proizvodnje za 14,8 odstotka, v tovarni železniških vozil za okrog 12,4 odstotka in v tovarni umetnih brusov »Swaty~ za 12,8 odstotka. Prav tako je bila uspešna proizvodnja v tovarni dušika v Rušah. Najbolje pa so se izkazali v tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju, kjer so v prvih letošnjih mesecih povečali' obseg proizvodnje kar za nad 58 odstotkov. Toda kljub vsem uspehom v prvem četrtletju — pa v občini zaostajajo za rednim izpolnjevanjem letnega družbenega načrta, kar so tudi, ž ozirom na sprejete re-strikcijske ukrepe, pričakovali.
je zelo različen. Tako se je na primer v kovinski industriji ponesrečilo v Ajdovščini 26,9 “/o, v Tolminu pa le 13.2 “/o delavcev, v kmetijstvu v Idriji 15,8 °/o, v Tolminu 9,5 °/o, v gradbeništvu v Idriji 23.5 °/o, v Tolminu 11,1 °/c itd.
Nešteto je vzrokov, ki posredno ali neposredno vplivajo na nastajanje nesreč pri delu. zato bo v tem pogledu vsekakor potrebno še marsikaj storiti, da bi bilo v bodoče nezgod čedalje manj.
dovoljni z izvozom v pivih mesecih letošnjega leta, ki se ]e povečal v primerjavi z istim obdobjem lani za 200 odstotkov Med vsemi podjetji v občini pa je najbolj povečala svoj izvoz tovarna železniških vozil »Boris Kidrič«, ki je izvozila že za
1,200.000	dolarjev svojih proizvodov. Sledita ji še Marles s 101,9 odstotka in tovarna dušika v Rušah s 61,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Podjetja v tej občini so v štirih mesecih lani izvozila za 1,313.000 dolarje\ raznega blaga, medtem ko so ga pa letos že za 3,200.000 dolarjev.
Delovne organijacije v občini zaradi vsega navedenega delijo glede na dosedanje dosežene proizvodne uspehe v dve skupini, saj se nekatera podjetja srečujejo z nekaterimi^ problemi dalj časa, ki pa niso ie posledica trenutnih gospodarskih težav. Podjetje Marles že daljše obdobje nima zadostnih količin lesa in zato razumljivo, ne more izrabiti vseh svojih zmogljivosti. V tem primeru bodo v doglednem času zmanjšali število delavcev za približno 115 do 120, to pa predvsem zaradi koncentracije obratov v Limbušu, ker bodo s tem lahko zmanjšali število delovnih mest in na drugi strani znatno izboljšali samo organizacijo dela.
—oce
■ AJDOVŠČINA:
Več posluha N za izobraževanje
Sistem izobraževanja članov kolektivov v občini Ajdovščina, je zajemal zlasti organizacijo raznih tečajev za strokovno izpopolnjevanje delavcev. S tem so se ukvarjale zlasti večje gospodarske organizacije in je to izpopolnjevanje tudi pripomoglo k boljšim gospodarskim uspehom. Tako je na primer v pre-vijalnici tekstilne tovarne v Ajdovščini še do nedavnega dosegalo normo le 38 odstotkov zaposlenih. Sele, ko so te delavce preko najrazličnejših tečajev v okviru podjetja natančno poučili o načinu proizvodnje in ko so izboljšali tudi organizacijo dela, je začelo postavljene norme dosegati že nad 80 odstotkov zaposlenih v omenjenem obratu.
Tudi pri poslovalnici Petrol v Ajdovščini zaposlene načrtno izobražujejo, kar nam pove podatek, da so bili pred kratkim skoraj vsi delavci v desetdnevnih trgovskih tečajih. Razen tega je svet te delovne enote izdelal tudi perspektivni program izobraževanja, ki ga bodo izvedli do leta 1970.
Ce so se v Tekstilni tovarni in pri Petrolu v Ajdovščini načrtno lotili izobraževanja vseh zaposlenih, tega ne moremo trditi za Kmetijsko vinarsko zadrugo v Vipavi, čeprav imajo precej zaposlenih, ki nimajo niti minimalnega strokovnega znanja. Podobne težave imajo z izobraževanjem tudi v Lesnoindustrijskem podjetju. Namreč v podjetju ni nikogar, ki bi se sistematično bavil s kadrovsko politiko in sploh z izobraževanjem. Vse kar so v Lesnoindustrijskem podjetju storili na področju izobraževanja je to, da so organizirali uvajalni seminar za mladince, ki so se prvič zaposlili in dvajsetdnevni seminar v zvezi z organizacijo in pripravo dela.	—č
Učenci poklicne industrijske šole na Jesenicah prejemajo mesečno nagrado v višini od 6.500 do 10.000 din, ki pa je za metalurške poklice povišana od
10.000	na 14.000 din mesečno. Ker ta nagrada ne zadostuje niti za kritje internatskih stroškov in na njeno višino he vplivata pridnost ter učni uspeh učenca, je izdelala šola nov predlog
■ JESENICE:
Neva električna peč že obratuje
V jeseniški železarni so na dan mladosti izročili svojemu namenu novo ASEA električno peč, ki so jo dobili iz Švedske in je za železarno velika pridobitev, ker bo dajala vložek novim valjarnam Bela. Gradbeni delavci in pozneje monterji in drugi so potrebovali za izgradnjo peči tri leta. Gradbena dela je opravilo jeseniško podjetje' »Sava«, strojno montažo pa podjetje »Elektromontaža« Maribor, kompletno instalacijo, cevovode in električno instalacijo pa je izvedlo podjetje IMF Ljubljana. Sporedno z gradnjo nove peči je bila potrebna tudi izgradnja nove RTF postaje s transformatorjem 110/35 kW, ki ga je izdelalo podjetje »Rade Končar« v Zagrebu, in nabava posebnega viličarja za zaklada-nje ferolegur in ostalih dodatkov, ki ga je izdelal kolektiv Litostroja v Ljubljani. S svečane otvoritve nove 50-tonske ASEA električne peči, ki bo dajala dnevno 250 do 300 ton kvalitetnega jekla, so poslali čestitke predsedniku Titu za njegov rojstni dan. Kolektiv Železarne Jesenice je z dograditvijo in pričetkom obratovanja nove električne peči najlepše počastil letošnji dan mladosti.
nagrajevanja, po katerem bi dobili učenci na sedanjo osnovo poseben dodatek. Novi predlog predvideva učencem nemetalur-ških poklicev mesečno nagrado od 7.500 do 24.000, učencem metalurških poklicev pa od ll.OOi) do celo 28.000 din. Dodatek na ospovo se stopnjuje po razredih, predvsem pa je njegova višina odvisna od uspeha v praksi, učnega uspeha pri teoriji in discipline. Učenci z nezadostno oceno ali z neopravičenim ' izostankom dodatka ne bodo dobili. Pričakujejo, da bo nov način nagrajevanja učencev v veliki meri pripomogel k boljšim učnim uspehom in boljši disciplini, ki sta najvažnejši faktor pri vzgajanju mladega strokovnega kadra. Novi predlog nagrajevanja učencem poklicne industrijske šole železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah bo pričel veljati z novim šolskim letom, kolikor ga bo predhodno potrdila Železarna Jesenice.	L. U.
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo Republiškega sveta ZSJ zb Slovenijo. Izdaja CZP LJud ska pravica v Ljubljani Lisi je ustanovlljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik
VINKO TRINKAUS
Naslov uredništva In uprave Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2. ooštnl predal 313-V1. telefon uredništva 313-722 In 316-672 uprave 313-722 In 317-501 Račun ori Narodni banki v Ljubljani št NB 606-11/1 -365 - Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250.'polletna 5on in letna lono din - Rokopl sov ne vračamo - Poštnina pla čana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljana
Za lepši izgled	(Foto: M. Šparovec)
jš
/
milll|[[lil!lililll!Illllilllllll!!!ll!lMlllllfllllllllllllllllll!li;ill!!l!illllilllllllll!liimm	..............................................lillllll............	...................................................................................................................m,....................................................................
• IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 0 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 0 IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV 0 IZ ČASOPISOV D
Zakaj zaostajamo?
Iz uradne statistike mednarodnega biroja za zaščito industrijske lastnine je razvidno, da je bila Jugoslavija leta 1961 s 1837 patentnimi prijavajami ali 70.08 prijave na 1000 prebivalcev na 15 mestu v Evropi.
Leta 1962 je bilo v SFRJ skupno 1730 patetntnih prijav delovnih organizacij, ostalo od posameznikov.
Od 217 registriranih domačih potentov v letu 1963 je bilo le 25 patentov delovnih organizacij, ostalo so bili patenti posameznikov. Torej je od približno 1500 srednjih in velikih podjetij in 500 institutov, ki se na ta ali drug način ukvarjajo z raziskovanjem tehnike in tehnologije, v enem letu patentiranih le 25 izumov in tehničnih izboljšav.
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo leta 1962 in 1963 skoro ■ isto število patentnih prijav kot leta 1939, čeprav imamo sedaj 5-krat večje tehnične zmogljivosti in vsaj 5-krat toliko teh-
nične inteligence kot neposredno pred vojno.
, Domači izumi so bolje zastopani v nekaterih dejavnostih. ki imajo značaj široke potrošnje — proizvodnja hišnih potrebščin, med katere spada tudi pohištvo, dalje proizvodnja instrumentov, gradbeništva in ključavničarskih izdelkov. Tuji izumi pa prevladujejo v nekaterih vodilnih gospodarskih panogah, kot je elektrotehnika, kemična industrija, tapetništvo, poljedelstvo, gozdarstvo, metalurgija, kavčuk in plastične mase.
Gornji podatki so nam potrebni, da z gotovostjo lahko trdimo, <3a je naš razvoj na področju racionalizacije močno zaostal.
Ob tej ugotovitvi nas zanimajo vzroki tega stanja. Dobro jih moramo spoznati iz splošnega, vsejugoslovanskega vidika, na to pa anilazirati pogoje in dosedanje delo na tem pod-dročju v našem podjetju.
Eden od glavnih vzrokov za zaostajanje na področju izumiteljstva je poleg obrtniške miselnosti in podcenjevanja domače domiselnosti oziroma iznajdljivosti ekstenzivno gospodarjenje v delovnih organizacijah, ki ni neposredno sililo delovne organizacije k upoštevanju tega področja. Poleg tega
pa so zavirali njegov razvoj tudi dosedanji instrumenti in različno vrednotenje dinarja po virih sredstev.
Razlog za tako stanje izumiteljstva je nadalje v nezadostnem vrednotenju vloge izumiteljstva v tehničnem razvoju gospodarstva in pomanjkanju njegove popularizacije. Že na področju izobraževanja je velika praznina, saj večina srednjih šol, fakultet in višjih ter visokih šol nima v svojih učnih programih predvidene niti ene ure predavanj o pomenu izumiteljstva in industrijske lastnine. Prav tako ni obsežena ta problematika v programih za izobraževanje odraslih.
Naše stremljenje in naša dolžnost mora, biti, da vsak predlog za racionalizacijo dobro pretehtamo in ugotovimo vrednost te tehnične izboljšave ali izuma. Prepričati se moramo ° edinstvenosti naše izboljšave. Le kako? Prav v tem- tiči zopet eden izmed vzrokov zaostajanja izumiteljstva.
Že leta nazaj in še danes zanemarjajo delovne organizacije ter posamezniki zasledovanje registriranih patentov. Prepogosto se dogaja, da prvi in dragi prijavljajo izume in tehnične izboljšave, katerih novosti so v svetu že zdavnaj znane.
\
Tako se je zgodilo v dnem samem letu v Sloveniji, da je bilo od 150 prijavljenih izumov zavrnjenih kar 120. Eden izmed predlogov je bil v ZDA prijavljen že leta 1922.
Temu se bomo izognili, če bomo iskali podatke pri upravi za patente, tekoče novosti pa nam bo posredoval »Patentni glasnik«. Prav bi bilo, da bi se čim širši krog seznanil z novostmi tega lista.
Dogajajo pa se tudi prava nasprotja gornjemu primeru, predvsem v delovnih organizacijah.
S podcenjevanjem svojih izumov ali tehničnih izboljšav ostanejo malodušni v težnji za njih patentiranje — zaščito. Ne zavedajo se, da so njihove novosti industrijska lastnina — torej osnovno sredstvo. Ob tej nevednosti se dogodi, da se s ■svojimi izboljšavami ponovno pohvalijo tujim gostom. Ti jim običajno čestitajo, ob povratku v domovino pa izsledke patentirajo. Podoben primer se je dogodil v Ilirski Bistrici. Gornji primer naj bo zelo poučen tudi za naše podjetje in za vse člane kolektiva — izumitelje!
K zmanjšanju števila prijavljenih izumov in tehničnih izboljšav pripomore tudi bojazen mnogih gospodarskih orga-
nizacij, da bi si v primeru, da bi prijavile svoje izume in tehnične izboljšave, zaradi slabe poslovne morale na našem tržišču druge gospodarske organizacije nezakonito prilastile in izkoristile prijavljene in tudi tehnične izboljšave.
Eden izmed razlogov je tudi tradicionalno nezaupanje v lastne sile in lastne izdelke, s tem pa tudi v lastne domače izume. Tesno s tem je povezana tudi tako imenovana licencomanija, ko podjetja v prepričanju o visoki kvaliteti tujih proizvodnih postopkov in strojev odkupujejo drafee licence, plačane v devizah, ne da bi se prej prepričale, če obstajajo domače rešitve.
Slabemu stanju te važne gospodarske veje pa je vzrok tudi slabo organizirana tovrstna služba od podjetij do zveznih oblastvenih organov.
Zelo malo gospodarskih organizacij ima med svojimi strokovnimi službami vsaj zametke patentne službe, ki bi pospeševala ter skrbela za izumiteljstvo v podjetju, strokovno analizirala izume in njihovo perspektivo na domačeh in tujem tržišču, skrbela za izredno pomembno patentno dokumenta-tacijo ter tako pospeševala hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Pri nas je na primer pojem pa-
tentnega urada poznan le v redkih gospodarskih organizacijah.
Uprava za patente v Beogradu, ki je kadrovsko mnogo prešibko zasedena, prav zato po mnenju mnogih izumiteljev ne posluje dovolj ekspeditivno. Pri delu te uprave se kaže nezadostna družbena skrb za problematiko izumiteljstva in zato s svojo delavnostjo mnogokrat ne opraviči svoje vloge, ki bi jo morala imeti pri pospeševanju izumiteljstva; ne nudi izumiteljem dovolj hitro informacij in druge potrebne pomoči, ki jo od nje upravičena pričakujejo.
Celotno stanje poslabša še dejstvo, da pri nas nimamo oblastvenega organa, ki bi skrbel za razvoj izumiteljstva in vseh tistih zakonitih predpisov, ki omogočajo nadaljnji in nemoten napredek tega pomembnega gospodarskega področja.
S tem, ko smo se podrobno seznanili s težavami in napakami na področju izumiteljstva, se bomo laže vključili v vsesplošno stremljenje za odpravo vseh dosedanjih napak in korajžno premagovanje težav. Le tako bomo dvignili tako pomembno gospodarsko področje in raven naših sredstev.
INŽENIR
DAMJAN VINDSNURER
ZA RESNIČNO ŠIROKO
A AO J .	'A:
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razkorak med ideali in resniCno-je še zelo velik. Bolje bi bilo, če se tega zavedali vedno in povsod. ®orda bomo tako lažje in potrpežljivo
krivo pomanjkanje interesa,- slaba organizacija, pomanjkanje 'sredstev za ta namen v občinah ali institucijah in ali so krivi neodgovarjajoči prostori v srednjih in manjših naseljih? Tu delu-.
lskali konkretnejša pota, ki vodijo k	Jejo vsi vzroki. Še posebno so važni za
Jilju. Poleg daljnjih ciljev si je po-	—; ^	‘—; 'ir
‘febno postaviti tudi vrsto bližnjih in 1A dosegati. Ce govorimo samo načel-J10 o idealih in ne iščemo uresničitev tu<3i v sedanjosti, v skromnejših ciljih, bam to jemlje pogum, nas vodi v kritiko nasploh, na splošne apele na druž-bo, ki naj reši to ali ono, da večja
sredstva in podobno. Pri tem pa poza- --------------- — .— -	—.........
bitno bistveno: vztrajno in potrpežljivo komun. Gostovanja in drugo po rede
posredništvo primerni prostori. V zadnjih letih smo'zgradili zelo malo takih prostorov in še teh, ki jih imamo nismo vzdrževali. Prosvetno-kult urni zbor je za to še posebej poudaril pomen prostorov in opozoril na nujnost večjega investiranja v prostore za kulturno življenje.
Vzroki so tudi v zaprtosti nekaterih
Pridobivanje ljudi in njihovo .vključe-vanje v gibanje. Ljudem je potrebno Pomagati, da začno sami več misliti ,° sebi in družbi, v kateri živijo. Tu ne Sre za dušebrižništvo, ampak za prebujanje ljudi, za pomoč, da osvojijo kar le objektivno njihova last, da posta-bejo aktivni in angažirani v družbenih Jb kulturnih procesih. To seveda ne Sre ,4amo po sebi, ampak samo z zavest-bo in sistematično dejavnostjo najnaprednejših družbenih sil.
VPRAŠANJE: Kateri so tisti glavni problemi, ki jih organizacije in zveze same, brez sodelovanja širše družbene skupnosti, ne morejo razreševati, čeprav jih mnogokrat tenko občutijo? V svoji razpravi v skupščini ste dejali, da je Zveza le del kulturnega gibanja na Slovenskem.
Zveza kulturno-prosvelnih organiza-c>j ne more sama rešiti nobene večje balcge, saj so vse tesno povezane s sistemov konkretnih družbenih odnosov in zahtevajo prisotnost najrazlič-bejših činiteljev. Zavest o tem, da je bložno in potrebno povsod kaj napra-viti, bi morala prodreti v vse družbenopolitične organizacije in društva, v delovne organzacije, šole in končno v vsako družino. Na primer: če šole ne bodo vključevale v svoj izobraževalni Proces kulturnih in estetskih ciljev, potem so zastonj prizadevanja drugih. Tudi v delovnem kolektivu se lahko marsikaj stori. Tu smo sicer prenehali igrati in peti, pač pa je možno prodati knjigo, opozoriti človeka na kulturni dogodek, mu prodati vstopnico, ga opo-soriti na probleme industrijskega oblikovanja, vplivati nanj s kulturnimi od-bosi itd. Vzemimo kulturne institucije.
, Ali je njihovo delo dovolj odprto nav-sven? Ali zasledujejo vse dovolj široke kulturne cilje? Tu poznamo vrsto problemov, ki jih .je kriv slab kader, ozka kulturna politika ustanove ali pa tudi Premajhne materialne možnosti. Dalje:. redke so tiste občinske skupščine, ki so v morju raznih nalog in obvez našle bas, da so v^aj občasno analizirale kulturno življenje na svojem območju.
VPRAŠANJE: posredniška vloga kulturnih organizacij in njenih zvez je gotovo danes ena izmed zelo pomembnih. V praksi imamo tu že lepe rezultate, toda vendarle s to vlogo še nismo povsem zadovoljni. Vzroki?
Posredovanje kulturnih dobrin in dosežkov čim širšemu krogu ljudi postaja vedno pomembnejša paloga kulturnih organizacij, zavodov in drugih. Kulturno bogastvo, ki ga že imamo, be more in ne sme ostati zaprto v več-jih središčih. K tej nalogi doprinašajo svoj *elik delež: radio, kino, tisk, tele-vizija in tako bo tudi v bodoče. Toda to ni dovolj. Potreben je živ stik gledaliških skupin, orkestrov, likovnih del tu drugih kulturnih ih umetniških delavcev z ljudmi. Toda kje so vproki, da število gostovanj pada, namesto, da bi bilo obratno, da knjige in drug tisk be pride do Rudi. da so umetniške razstave le v največjih središčih? Ali je
Gost naše Ijlale skupščinske tribune je tokrat republiški poslanec Avgust Vižintin
pravico občinskih skupščin, da sredstva razporejajo i ja. kjer so najbolj potrebna, ali pa je to tudj^ problem odsotnosti koncepta na področju kulturnega razvoja in tehnokratskih pogledov?
Mnogokrat smo se prepričali, da materialni pogoji niso vedno in povsod najbistvenejši in da s samim dinarjem ni mogoče ustvariti kulturnega življenja. Vendar pa lahko ugotovimo,, da nosi, za stanje, kakršno je danes, precej krivde slabo materialno, podpiranje kulture v zadnjih letih. Kulturno-pro-svetna društva in institucije delujejo z minimalnimi sredstvi, kronično odlagamo gradnjo in ureditev prostorov. Vrsta pojavov kot težnja po ukinjenju kulturnih institucij, združevanje kulturnih institucij v zavode za kulturo v nekaterih občinah in drugi primeri kažejo, kako in na kakšen način posku-
šajo ponekod rešiti težko finančno
situacijo.
Materialno podpiranje kulturnega področja nima nekega logičnega pravila v tem, da bi bogatejše občine odvajale več sredstev v kulturne namene kot revnejše. Tq je odvisno od različnih činiteljev, ki so se izoblikovali v določenem času na nekem področju.
Kje je krivda, da tudi s sredstvi, ki jih imamo, ne gospodarimo tako, kot bi bilo najbolj učinkovito? V marsikateri občini so se zapletli v sistem
financiranja, iz katerega se ne morejo Izmotati. Avtomatsko podpiranje kulturnih ustanov, ki so jih občine ustanovile ali podedovale, ne vodi vedno k cilju. Imamo vrsto primerov, kjer skoraj vsa sredstva, namenjena kulturi, dobi samo ena ustanova ali samo ena veja kulture. Dober razpored sredstev je možen le na osnovi kolikor toliko jasne kulturne politike.
Smatram, da daje glavno osnovo za boljše razporejanje sredstev jasen dogovor o dotoku sredstev za kulturo, ki bi prinesel gotovost in preprečil nihanje. O tem je vrsto stališč. Gotovo je le eno, da neprestano nihanje ne more koristiti in da so trikrat vredna tista sredstva, na katera lahko računaš, z njimi gospodariš in načrtuješ. Prepričan sem, da če bi se jasneje dogovorili za dotok sredstev in če bi ti dogovori veljali, potem bi začeli kulturni delavci sami pravilneje in smotrneje razporejati sredstva.
Drug važen pogoj je, da nadaljujemo z razvojem delitve na osnovi programov, na osnovi dogovorjenega dela. Hitreje kot doslej bi morali iskati os-
nove in elemente, ki naj omogočijo tako delitev, in ne bežati zaradi finančnih težav nazaj v proračunsko dotiranje.
VPRAŠANJE:	Kako menite,
da bi bilo najbolj učinkovito, če bi v občinah obravnavali to gradivo, saj ga bo Skupščina SRS poslala občinskim skupščinam?
Vsi bi -želeli, da zlasti tam, kjer' občinske skupščine že več let niso pretresale kulturnega položaja, pride čim-prej do razprav v okviru skupščine. Seveda na osnovi dobro pripravljenega gradiva. Marsikje bo problem, kdo naj to gradivo res dobro pripravi. V občini Ljubljana Moste je gradivo že pripravljeno in bo v pretresu že pred počitnicami. Zelo važno se mi zdi, da v pripravljanju gradiva in v razpravi aktivno sodelujejo družbeno-politične organizacije.
Razprave v občinskih skupščinah bi morale voditi h konceptu kulturne politike, k stalnejši skrbi za kulturno življenje, k utrditvi svetov, ki bi spremljali to problematiko, in k trdnejšim ter stimulativne j Šim materialnim os-
vanje se lahko ureja le v okviru širšega področja, v okviru republike, ali v medobčinskem sodelovanju, ki pa žal še ni razvilo.
VPRAŠANJE: Materialno stanje na področju kulture je znano, dosti se o njem govori, včasih celo tako, kot da sam denar lahko že vse razreši. Vendar, katera so tista neravnovesja, ki jih sami ustvarjamo z denarjem, ki ga pač za kuituro že oddvojimo? Zadnje čase smo priča, da nekatere komune rešujejo težke probleme šolstva na račun minimalnih pogojev za kulturno delo? Ali jo to vedno v skladu s samoupravno
' 11 ^
■:
A ',!>I !§
žg s? ‘£S1 OSNOVNO SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
nekaj spornih vprašanj o njegovi potrebnosti in vsebini
i
Po nekaj letih relativnega zatišja se danes ponovno oživljajo razprave o osnovnem splošnem izobraževanju odraslih in postavljamo le-tega na dnevni red kot pereč družbeni problem. V naših naporih za višjo produktivnost in višje družbene odnose se enostavno ne moremo pomiriti z dejstvom, da je v sestavu zaposlenih v delovnih organizacijah po 50, 60, 70 % takih, ki nimajo popolne osnovne šole; da je tudi več kot ena tretjina otrok, ki te šole ne konča ukpešno ter tako stalno dopolnjuje tisto kategorijo delavcev, katerih osnovna, temeljna splošna izobrazba ni na ravni, ki jo potrebuje naša družba.
NEZADOVOLJIVA IZOBRAZBENA STRUKTURA TOREJ NI ZACA-SEN, PREHODEN POJAV; njene posledice so že danes — kaj šele v bodočnosti — očitne. Zaskrbljenost je torej upravičena, prav tako so tudi umestne ponovne kritične in konstruktivne razprave.
Stališča glede potrebnosti osnovnega splošnega izobraževanja odraslih pa se razlikujejo, prav tako so tudi gledanja na vsebino in organizacijo tega izobraževanja v marsičem nasprotujoča. Naj navedem nekatera, z namenom, da bi vzpodbudil k razpravi še druge, ki živo občutijo pomembnost teh vprašanj.
ALI JE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE DRUŽBENO UTEMELJENA IN POTREBNA?
Po zgoraj navedenih dejstvih in po prejšnjih člankih, ki so v tej rubriki obravnavali potrebnost osnovnega splošnega izobraževanja odraslih, se zdi tako vprašanje povsem odveč, če ne bi srečavali vedno znova nasprotna stališča, ki niti nimajo malo zagovornikov.
Po mnenju nekaterih je važno in družbeno utemeljeno le osnovno izobraževanje mladine. Vsa skrb naj velja redni osnovni šoli; vsak dinar, ki bi ga izdali iz sklada za šolstvo za splošno izobraževanje odraslih (gre res le za skromne dinarje!), naj raje ostane redni osnovni šoli za izobraževanje mladine. Ce uresničimo cilje šolske reforme, bomo s tem rešili tudi problem osnovne izobrazbe naših proizvajalcev.
Zagovornikom tega Stališča, ki neposredno zavrača osnovno izobraževanje odraslih, manjka ne le realizma, pač pa tudi socialističnega humanizma. Računati moramo, da je med odraslimi s pomanjkljivo splošno izobrazbo velik del takih, ki imajo pred seboj še 20, 30 in več let delovne dobe in da se zaposluje vsako leto po več tisoč mladih ■ delavcev brez dovršene osnovne šole. Investicije v njihovo izobraževanje so torej ne le družbeno, temveč tudi ekonomsko povsem utemeljene. Stališče, naj mlade, bolj izobražene generacije, enostavno in prirodno postopoma izpodrivajo starejše rodove, ne da bi tem delovnim generacijam omogočili dopolnjevanje osnovne izobrazbe, je precej nehumano. Široka splošna izobrazba je namreč temelj vsakega strokovnega in družbenega izobraževanja in izpopolnjevanja. Ce bo velik del sedanje delovne generacije ostal brez nje. ne bo nikdar mogel v polnosti zaživeti in se udejstvovati v svojih družbenih in poklicnih funkcijah.
Po mnenju nekaterih šolnikov je osnovna šola za odrasle potuha za lene

OCBNBJ
mmm
INFORMACIJA;


Po scenariju Giuseppeja vicah in Id si ne more utreti v pravičen boj delovnega člo-
Berta-Renata Castellanija so pot
boljšega življenja, veka za pravice in svoj nadalj-
Film o boju irmleza človeka
posneli film, ki so ga inspiri- Zato se upre, se bori za pra- nji obstoj. Zgoščen in z idejo rali resnični dogodki in raipo- vično stvar in da s tem spod- naprednega boja prežet dialog loženje povojnih let na jugu budo tudi drugim malim lju- dopolnjuje kamera s plastičnimi posnetki in realističnim življenja italijan-
l tali je, kjer so ljudje oropani dem, ki bedno životarijo in slehernega upa v boljše živ- iščejo svojih pravic. Toda uppr prikazom Ijenje in urejene socialne raz- nima meja, upornik ne zna skega dninarja. V njem gledalec mere. Film je posnel in režiral realno presoditi danih mož- jasno začuti avtorjevo osebno avtor istoimenega romana in nosti in pozitivnih strani svo- prizadetost do upornega člo-scenarija, ki je znan po svojih jega boja, ne zna se ustaviti v veka, ki se bori za svoje pra-neorBalističnih delih. Poznan pravem trenutku. Zato izgubi vice in pravice sebi enakih. V nam je zlasti po filmu »Pod bitko, bitko za pravično stvar. Z njem začuti odločno in jasno soncem Rima«, »Za dva solda njo izgubi tudi Življenje, svoje zahtevo
ITALIJANSKI FILM »UPORNIK«
upanja« in »Romeo in Julija«. V svojem »Uporniku« go-
enakopravnosti
in življenje svojih tovarišev, ljudi in njihovi osebni svobodi. Tudi v tem delu je Castel- Vse to je podkrepil z igralci vori o preprostem italijan- lani spregovoril s sugestivno »s ceste . ki so prepričljivo in skem človeku, ki je vedno in in realno govorico človeka, ki doživeto prenesli njegove napo vsod zapostavljen, ki živi v je prizadet, ki čuti krivico prodne, svobodomiselne ideje večni revščini in socialnih kri- družbenih nasprotij in veruje v svet. IVA BOZOVICAR
učence. Zato bi bilo najbolje sploh odpraviti izobraževanje ob delu. Tisti, ki tako mislijo, zelo poenostavljajo vzroke, zakaj redno ne napredujejo mnogi učenci v osnovnih šolah, čeprav jim ne manjka umskih sposobnosti. Najlaže je najti enega samega krivca — seveda izven nas, izven šole ter drugih subjektivnih in objektivnih vzrokov, s katerimi bi se bilo treba spoprijeti — ter pripisati vso odgovornost oddelkom za odrasle. Zanimivo je, da se mnogi šolniki, ko srečajo v oddelku za odrasle svoje bivšp »slabe« učence, zresnjene in zavzete zd učenje, iskreno razveselijo teh pozitivnih sprememb. Poznamo pa tudi primere, ko učitelj takega bivšega učenca enostavno ne prenaša, saj je napravil že v redni šoli čez njega križ za vse življenje. Takim učiteljem je šolanje ob delu seveda odveč. Sicer pa se lahko vprašamo brez predsodkov: ali je za osnovnošolca res potuha, če ve, da bo zaradi sedanje nedelavnosti moral nekoč spet v šolo, kjer bo nadoknadil zamujeno z mnogo večjimi napori, saj se bo moral šolati poleg redne zaposlitve in se pri tem odreči vsem ugodnostim svojega prostega časa? Doseči pa bo moral isti nivo zpanja kot v redni osnovni šoli! Res, da imajo učitelji še v marsikaterem oddelku za odrasle preveč popustljive kriterije pri ocenjevanju, vendar bo tako ravnanje kmalu stvar preteklosti, saj je praksa odklonila ' papirnate kvalifikacije in potrdila vrednost le stvarnega znanja.
KAKŠNA NAJ BO VSEBINA OSNOVNEGA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH?
Razprav o tem vprašanju bo še mnogo, ker se stališča danes zelo razhajajo. Jedro 'sporov je v "'tem: Vsebina osnovnega splošnega izobraževanja odraslih naj bi bila ista kot pri izobraževanju mladine, programi oddelkov za odrasle naj bi bili enaki kot programi za redno osnovno šolo. Tako menijo nekateri. Drugi pa so nasprotnega mnenja: vsebina osnovnega izobraževanja odraslih ne more biti ista kot pri izobraževanju mladine, programi osnovne šole za odrasle se morajo razlikovati od pfogramov za redno šolo.
Zagovorniki dosledne enotnosti programov se sklicujejo na enotnost osnovne šole in njene vsebine in odklanjajo vsako diferenciacijo programov za mladino in odrasle, češ da je neutemeljena, da ruši ustaljene pojme in definicije osnovne šole. Nekateri dopuščajo metodično (ne vsebinsko!) prilagajanje odraslim, drugi še to odklanjajo in bi hoteli celo izenačiti vse pogoje in organizacijo učenja mladine in odraslih. Očividno bi tak tog sistem študija ožil in ne širil krog odraslih, ki se vsako leto vključujejo v oddelke za odrasle. Naj navedem npr. zahteve nekaterih srednjih šol glede števila tedenskih ur v oddelkih za odrasle, ki sploh ne upoštevajo več zmogljivosti^ slušateljev. Po 7 do 8-urnem delu v 'proizvodnji bi morali »presedeti« vsak dan v šoli še po pet učnih ur, katerim morajo dodati še nekaj ur dnevno za domače učenje. Tak 15-urni delavnik bi verjetno »ugonobil« tudi avtorje takih birokrat-' skih in nepedagoških navodil!
Zagovorniki različnosti programov za mladino in odrasle utemeljujejo svoja stališča s tem, da ima osnovno izobraževanje odraslih, že zaposlenih, v marsičem drugačno funkcijo kot pri mladini,
da so njihove potrebe — čeprav ostajamo v krogu splošne izobrazbe — delno drugačne. Osnovno izobraževanje odraslih ima zato razen istih tudi nekatere vsaj delno drugačne naloge. To različnost lahko ugotovimo, če iz tega vidika presodimo nekatere naloge (redne) osnovne šole, kot jih navaja zakon o osnovni šoli. Osnovna šola mora npf.: uvajati učence v spoznavanje odnosov med ljudmi v socialistični družbi in jih navajati na ustrezno ravnanje (odrasli že živijo v teh odnosih irj jih ustvarjajo!); vključevati učence v razne oblike dela, jim dati temelje splošne tehnične izobrazbe in jim oblikovati socialistični odnos do dela (pri odraslih te funkcije opravlja njihova delovna organizacija, ter delovna skupnost, v kateri živijo in delajo!); oblikovati zavest skupnosti in tovarištva pri učencih (pri odraslih gre zopet za druge vzgojne faktorje, ki oblikujejo to zavest!), pe-prav smo navedli to različnost med nalogami osnovne šole do mladine in odraslih na področju vzgoje, kjer so razlike najbolj očitne, ne manjka razlogov za različnost tudi gledp izobrazbe in njene vsebino. Temeljna družbenoekonomska žnanja, ki so potrebna proizvajalcem za razumevanje osnovnih gospodarskih in družbenih pojavov in odnosov ter za aktivno sodelovanje v njih, so gotovo odimslim — kot sestavni del osnovne izobrazbe — potrebna v drugačnem, mnogo širšem obsegu, kot jih predvidevajo programi redne osnovne šole, pa čeprav na škodo nekaterih nebistvenih poglavij in podatkov iz daljne preteklosti, ki bi jih morali zato obravnavati bolj pregledno. Nekateri programi za oddelke osnovne šole za odrasle v drugih republikah upoštevajo potrebe, ki jih imajo oejrasli, nikakor pa ne otroci (npr. obravnava družine, vzgoje, ekonomike potrošnje itd.). Kadar so oddelki osnovne šole za odrasle organizirani v okviru posameznih podjetij, je splošna težnja, da se pri prirodoslovnih vedah ne le predavatelji, ampak tudi učni načrt 'približajo potrebam slušateljev in obširneje obravnavajo prav tista poglavja, ki so za razumevanje tehnologije v določeni gospodarski panogi najbolj pomembna (npr. pri fiziki in kemiji). Pri aritmetiki in geometriji spet želijo poudarek na tem, kar najbolj potrebujejo, oziroma uporabo spoznanega na primerih in problemih, ki jih srečujejo pri delu.
Ali se s takimi spremembami vsebine osnovnega splošnega izobraževanja odmikamo od koncepta osnovne izobrazbe v strokovnost in utilitarizem? To bi se sicer utegnilo zgoditi, če bi spregledali in opustili tudi tisto snov, ki je na videz manj uporabna, je pa nujna za razumevanje osnovnih zakonitosti v naravi in družbi. Utilitarizem bi zaradi svoje ozkosti kmalu privedel db takega krčenja učnih programov, da bi tudi pri splošni izobrazbi ostali le pri nekakih »ozkih profilih znanj« oziroma pri ozkem obzorju. Približevanje potrebam odraslih glede vsebine mora upoštevati vse vidike in funkcije osnovne splošne izobrazbe, vendar prestavlja — zaradi psihičnih in socialnih posebnosti odraslih — težišča v programih, razširja ali krči posamezna poglavja po drugačnih kriterijih — po življenjski pomembnosti za odraslega, ki ima že svoj poklic in so njegovi interesi z njim tesno povezani. Tak programski in metodični pristop lahko v mnogo večji meri vzbudi željo odraslih po dopolnjevanju osnovne izobrazbe, pri njihovih delovnih organizacijah pa bi naleteli na mnogo večjo podporo.
Vsekakor bo treba še jasneje opredeliti kriterije in načela za- tako programsko usmeritev, sicer lahko zapademo v eno ali drugo skrajnost. Prav tako bo treba določiti nivo znanja in izobrazbe, ki naj jo daje osnovna šola odraslim, da ne bi ostali na pol poti in se zadovoljevali s spričevalom kot formalnim potrdilom, brez ustreznega znanja. Kljub zahtevnosti, pa naj bodo pota do osnovne izobrazbe odraslim čimbolj odprta, šola sama pa po vsebini privlačna in življenjska!
JOŽE VALENTINČIČ
Dan3 hi ho ostal vedno v spominu
4. junija praznuje prebivalstvo občine Ilirska Bistrica
-m ' eta 1941 so se v teh krajih po dolgih letih . suženjstva in okupa-iilf torjevega terorja pojavili prvi partizani. Prva četa osmih mož, ki jo je vodil Ervin Dolgan iz Ilirske Bistrice, je že takoj v začetku zadajala strah in trepet sovražniku. Četica pa je rastla in je že naslednje leto štela 24 mož. V noči med 1. in 2. junijem je del te enote napadel sovražno postojanko v Merečah, nekaj dni pred tem pa v Mali Bukovici, kjer je sovražnik varoval za partizane najprimernejše prehode iz Notranjske v Istro. V tej akciji so partizani zaplenili sovražniku veliko orožja in druge vojaške opreme — dva dni pozneje pa so se razbesneli fašisti maščevali nad ljudstvom. V vaseh Pod-stenje, Podtabor, Podstenjšek, Mereče, Spodnja in Gornja Bitnja, Ratečevo brdo in Ki-lovče so požgali 106 stanovanjskih hiš, 102 gospodarski poslopji in oropali vse, kar jim je prišlo v roke. Na trgu v Ilirski Bistrici so na drevo obesili starejšega moškega in mladega fanta, ki sta bila povsem nedolžna, iz požganih vasi pa so odpeljali v različna taborišča 462 starcev, žensk in otrok.
Toda ljudstvo se ni uklonilo. Mala četica je kmalu zrast-!a v četo 60 mož, zgledu prve skupine partizanov pa je sledilo še 5.300 domačinov, ki so s puško v roki maščevali zločine 4. junija. Od teh je dalo
svoja življenja za osvoboditev 1.215 borcev, med njimi dva španska borca — Matija Grži-na in Vinko Slavec.
Ko so se po končani vojpi preživeli partizani in interniranci vrnili v svoje kraje — so našli doma razvaline kmečkih gospodarstev, porušeni in onesposobljeni pa so bili tudi industrijski obrati, ki so bili pred vojno last tujih ali domačih kapitalistov. Vendar niso obupali. Krepko so prijeli za delo. Iz ruševin so kmalu začele rasti nove stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, v zelo kratkem času pa so usposobili tudi industrijske obrate. Med prvimi je začela obratovati tovarna lesovinskih plošč »Lesonit«, za njo pa še drugi obrati, ki so se ukvarjali predvsem s predelavo, lesa, saj ima kraj
bogato surovinsko zaledje. Prebivalstvo tega območja, ki je bilo nekoč izključno agrarno, se je začelo hitro zaposlovati v družbenem sektorju, tako da je letos v tej občini že blizu 3.500 zaposlenih. Hkrati sta naraščala tudi družbeni proizvod in narodni dohodek. Gospodarska moč občine se je dvigala iz leta v leto, tako da bo letos dosežen družbeni brutoprodukt že v višini skoraj 18 milijard, narodni dohodek pa več kot 7 milijard dinarjev.
K tako hitri rasti gospodarstva so nedvomno pripomogle investicije, ki so jih vlagali za izboljšanje in povečanje proizvodnje. Od leta 1957 do danes je bilo vloženih več kot 3,5 milijarde dinarjev investicij, kar je pripomoglo, da uvrščamo danes Ilirsko Bistrico med in-
občinski
praznik
dustrijska območja, saj je delavskega prebivalstva že 65,4 Vo, kmečkega pa samo 34,6 °/o.
Letošnji praznik je za občane Ilirske Bistrice še bolj po-n.emben, ker praznujejo hkrati tudi 20-letnico osvoboditve, hkrati pa se pripravljajo na proslavo prekomorskih brigad, ki bo v Ilirski Bistrici 4. julija. V ta namen so organizirali že več prireditev, proslav in zborovanj. Na dan zmage, 9. maja je bil zbor več kot 30(1 borcev in aktivistov, istega dne so na stavbi v Gubčevi ulici odkrili spominsko ploščo, kjer je bil pred dvajsetimi leti podpisan sporazum med IV. armado in 97. nemškim armadnim korpusom o predaji orožja. Istega dne so v Bazoviški ulici odkrili tudi ploščo III. prekomorski udarni brigadi, ki je skupa j z drugimi enotami osvobodila Ilirsko Bistrico. Končno so v Knežaku odkrili spominsko ploščo španskemu borcu Matiji Gržini, ki je leta 1944 padel v NOV.
Bistričani se na sprejem in srečanje borcev prekomorskih brigad temeljito pripravljajo. Da bi za to priložnost olepšali mesto, komunalne naprave in športne objekte, so razpisali krajevni samoprispevek, sklenili pa so tudi z lastnim delom prispevati 30.000 delovnih ur.

— Drži, tovariš direktor, delavski svet vam je zares desna roka... s katero jemljete kostanj iz žerjavice.

KRIŽANKA
6	2	3	<>	€		6
7					G	
1				9	to	
Tf					13	Z
Tit			IB	IB	r	
|		t?				!
It	19					
to				m	[ž*	22; |
Zi			29	I2?~			|
26				28		
		29	3o			
sr							
VODORAVNO: 1. doslužen vojak, starosta, 7. nravoslovje, 8. prevrat, 9. ribiška mreža, 11. rimski uradnik, 13. Rudolfovo število, 14. egipčanski bog, 15. obljuba, 17. gora pri Beogradu, 18. dvorjenje, ljubimkanje, 20. denarna enota sosednje države,
21. sosednji črki (šumnika), 23. znak za kemično prvino, 24. značaj, 26. jez, nasip, 28., naziv, 29-morska riba, 31. žarni venec, sij, slava.
NAVPIČNO: 1. merjasec, 2. glasbena vaja, 3. prekanjenec-premetenec (množ.), 4. samoglasnik in soglasnik, 5. etiopski knez,
6.	ime nekdanjega sovjetskega premiera, 10. klic, poziv, 12. letoviški kraj v Kvarnerskem zalivu, 16. del bencinskega motorja, 17. pogorje v severnem predelu Zahodne Afrike, 18. hladnokrvnost, 19. starodavno glasbilo, 21-čerkeski vodja (1798—1871), ki je v borbi proti Rusom zedinil Dagestan, 22. voščenka, 25. podaljšan živalski smrček, 27. trenje, 30. povratno osebni zaimek.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno:	1. sadizem, 8*
Opatija, 9. Lola, 1, 10. ari, 11 Una, 13. rt, J4. stik, 15. Kreka 16. zdrahe, 18. areka. t, 20. sapa, 21. KR, 22. E(dvard) K(ardelj).
23.	ala, 24. Dolores, 27. anemija.

Spored RTV Ljubljana za teden od 3. do 9. junija 1965
ČETRTEK
3. junija
5.00—8.00 Dobro jutro! — 6.00 —6.10 Jutranji radijsM dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8 55 Radijska šola za višjo stopnjo — Transportna sredstva — letala 9 25 Peroci-Mlhelčič: Doj dežnik je lahko balon (glasbena pravljica) —
9.45	Slovenske narodne pojeta Branka Stergar in Božo Grošelj — 10 00 Dopoldanski radijski dnevnik — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti 1	—	12.05
Kmetijski nasveti — 12.15 Igra ansembel Franka Jankoviča — 12 30 Dve simfonični pesnitvi
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... —	14.05 Naši solisti
v operah Giuseppeja Verdija
—	14 35 Naši poslušale) čestitajo in pozdravljajo — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik —' 15.30 Igrajo kmečke pihalne godbe — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za va«
—	17.05 Turistična oddaja —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Od skočna deska - 18-45 Jezikovni pogovori — 19.00 Obvestila
—	19.05 Glasbene razglednice
—	19.30 Večerni radijski dnev-nik — 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
21.00	Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Popevke za lahko noč — 23.05 Iz novejše svetovne glasbe
PETEK
4.	junija
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana za dobro jutro — 8.35 Melodije za razvedrilo —	8.55	Pionirski
tednik — 9.25 Pihalna godba dindrich Bauer — 9 30 Pet minut za novo pesmico — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Komorni zbor RTV
Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev — 10.35 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra —	11.00 Turi-
stični napotki za tuje goste —
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Arije iz oper Christopha Wil-libalda Glucka — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam. .	—	14.05
Radijski šola za nižjo stopnjo
—	Izlet, pa tak! —- 14.35 De-bussy. Ravel in Lutoslavvski v klavirskem duu — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Narodna glasba iz Indonezije
—	15.45 Novo v znanosti —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert —
38.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19 05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik —
20.00	Zvočni mozaik
SOBOTA
5.	junija
5.00—8 00 Dobro jutro! /—
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Operni pevci pojo sloveske narodne pesmi
—	8.25 Zabavne melodije — 8.55 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo sto-pnjo
—	Izlet, pa tak! — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šal pred mikrofonom — Glasbena šola Kranj — 9.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kamplča —
30.00	Dopoldanski radijsKi
dnevnik — 1015 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače viže za sobotno opoldne —	12.30
Poljudne skladbe srbskih skladateljev — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13,30 Priporočajo vam ... — 14.05 Iz baletov Coppelia in Sylvia Lea Delibessa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15 30 Posnetki javnega koncerta APZ iz Ljubljane —
16.00	Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu —
18.15	Scene iz Wagnerjeve glasbene drame Tristan in izolda — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.95 Glasbene razglednice — 19.30 večerni radijski, dnevnik —
20.00	V soboto zvečer
NEDELJA
6.	Junija
6.00—8.00 Dobrp Jutro! — 6.05—6.10 poročila in dnevni koledar — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 1-40 Pogovor s poslušalci —	8.00 Mladinska
radijska igra — Milivoj Mato-šec: Prečudni dr. M — 8.30 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo - T. —	10.00
9e pomnite, tovariši...	—
Mirko Ljubič: Privatna zadeva kapitana Marka —	10.30
Pesmi borbe in dela — 10.40— 11.40 Nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe — 11.00—
11.15	Turistični napotki za tuje goste — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas
—	13.50 Pred domačo hišo —
14.00	V svetu opernih melodij
—	15.05 Melodije za razvedrilo
—	16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Obvestila
—	19.05 Glasbene razglednice
—	19.30 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Erwin Lehn in Noro Morales
—	23 05 Večer skladb Vilka Ukmarja in Vladimirja Lovca
—	24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
7.	junija
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik —
10.15	Pisan o-rkestraini inter-mezzo — 10.35 Naš podlistek
—	10.55 Glasbena medigra —
11.00	Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Cez hrib in dol
—	12.30 Liszt in Chopin —
13.15	Obvestila in zabavna
glasba —	13.30 Priporočajo
vam ... — 14 05 S poti po domovini — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.00	Popoldanski radijski
dnevnik —	15.30 Zborovske
skladbe Pavla Šivica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz
. opernega sveta — Poročila -aktualnosti doma in po svetu
—	18.15 Zvočni razgledi —
18.45	Družba in čas —	19.00
Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice —	19 30 Večerni
radijski dnevnik — 20.00 Izbrali smo vam — 20.40 Koncert Zagrebških solistov v Ljubljani — 22.10 Ljubiteljem popevk —23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
8.	junija
5.00—8.00 Dobro jutro! —
6.00—6.10 Jutranji radijski dnevnik — 8.05 Ansambel Rudija Bardorferja s pevci tn Trio Slavka Avsenika — 8 25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mladinski pesnik Kajetan Kovič — 9.25 Prizor in duet Adalgise in Polliona iz Bellinijeve Norme — 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.'00 Dopoldanski radijski dnevnik
—	10.15 Glasbeni sejem — Pi-
san spored s koncerta In iz oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi harmonike	12.30 iz
koncertov in simfonij — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam . .	—
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Samotar iz Bonna
—	14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — jR.oo Poročila — aktualnosti doma in nc svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19 30 Večerni radijski dnevnik
SRED n
9.	junija
5.00—8.00 Dobro jutro!
'6.00—6.10	Jutranji radijski
dnevnik — 8 05 Glasbena ma-tineja — 8.55 Pisan svet prav-Ijiv in zgodb — 9.10 Pesmi tn plesi iz Moravske — 9.25 Dg' mače pesmi in napevi — 9.45 Giacchono Rossini: Kvartet 1 v F-duru za flavto, klarl' net, rog in fagot — 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik
10.15	Zvoki za razvedrilo ^
10.45	Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 T»' ristični napotki za tuje gost«
—	11.15 Nimaš prednosti!
12 05 Kmetijski nasveti — 12 15 Ansambel Mihe Dovžana 2 vokalnim kvintetom — Gorenjci in ansambel Milana Vitka — 12.30 Odlomki iz opore Halka Stanislava Monius^-ka — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam ... — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mladin-sik pesnik — Kajetan Kovic
—	14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu "j
15.00	Popoldanski radijski dnevnik — 15.30 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 16.00 Vsak dan za vas
—	17 05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvobodit^ (1945—1965) — 18.00 Poročila aktualnosti doma in po svetil
—	18.15 Iz fonoteke Radia Koper —	18.45 Naš razgovor
19.00	Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice