r-Primorski r dnevnik v Cezmejno proslavljanje slovenske državnosti Martin Brecelj Slovenci smemo po pravici praznovati dan državnosti s posebnim zanosom, saj smo se do svoje države dokopali pred 20 leti po velikih in dolgotrajnih naporih, izkoriščajoč splet težko ponovljivih zgodovinskih okoliščin ob zrušenju Berlinskega zidu. Pri tem ne bi smeli spregledati, da smo pravzaprav eden redkih narodov, ki so dosegli takšno politično uveljavitev: na svetu je več tisoč narodov, priznanih držav pa je komaj kakih dvesto. Sicer pa smo Slovenci naredili preskok, kot pravimo, iz naroda v nacijo z veliko zgodovinsko zamudo, in to v času, ko nacionalne države niso več absolutno suvereni politični subjekti. V današnjem globalizira-nem svetu se uveljavljajo globalni akterji, kot je EU, ki so najbrž le etapa v daljnosežnejših svetovnih integracijskih procesih. To ne pomeni, da so nacionalne države obsojene na odmrtje. Res pa je, da jih prenos dela suverenosti na višje integracijske ravni na neki način relativizira, kot je sicer po drugi strani nič manj res, da bolj monolitne globalne akterje, npr. Rusijo, Kitajsko in Indijo, čaka proces notranje politične diferenciacije oziroma decentralizacije. Vse to ne izničuje pomena slovenske državnosti. Gotovo bi bilo z vidika ohranjanja vrednot slovenstva veliko težje, ko bi se, denimo, Republika Slovenija vključila v EU kot del Jugoslavije, saj ne bi prerasla regionalne institucionalne ravni, kar bi bistveno vplivalo na kakovost slovenstva v matičnem prostoru in zunaj njega. Slovenska država je pač ključnega pomena tudi za Slovence, ki živimo zunaj njenih meja, saj smo prek nje tudi mi narodnostno lažje razpoznavni. -► Nadaljevanje na 2. strani NEDELJA, 26. JUNIJA 2011_ Št. 151 (20.166) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ZAGREB - Včeraj slovesno proslavili 20. obletnico samostojnosti Sklenitev pogajanj z EU čestitka ob prazniku Hrvaške Svečanosti v Zagrebu se je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk NAGRADA LUCHETTA - Prireditev I nostri angeli Angelski poklon otrokom Strokovna žirija je nagradila mednarodne novinarske prispevke in reportaže posvečene malim žrtvam TRST - Verdijevo gledališče je sinoči gostilo tradicionalno prireditev I nostri angeli - Naši angeli, televizijsko nagrajevanje mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta, ki jo v spomin na pokojne novinarje Luchetto, Oto, D'Angela in Hro- vatina prireja istoimenska fundacija. Na večeru, posvečenem pred kratko preminulemu Fulviu Molina-riju, ki sta ga vodila Maria Concetta Mattei in Gerardo Greco, so nagradili letošnje zmagovalce francoskega novinarja Pierra Monegiera, njego- vega snemalca Dominiquea Marote-la, novinarja Giusi Fasano in Arne-ja Perrasa ter fotografinjo Moniko Bulaj. Posebna nagrada pa je šla astrofizičarki Margheriti Hack (na sliki). Na 5. strani Sprejemni center Gradina Doberdob domača kuhinja odprto ob petkih, sobotah in nedeljah vsak petek zvečer glasba v živo k # ROGOS Tel. +39 0481 784111 GSM +39 3334056800 www.riservanaturalegradina.com ZAGREB - Na Hrvaškem so včeraj praznovali 20. obletnico samostojnosti in to dan potem, ko je EU potrdila sklenitev pogajanj med Hrvaško in povezavo. Državni vrh je slovesnosti ob dnevu državnosti začel s polaganjem vencev ob spomenikih v Zagrebu in nadaljeval s slavno sejo vlade, na kateri je bil tudi predsednik države Ivo Josipo-vic. »Sklenitev pogajanj z EU je največja čestitka Hrvaški ob 20. obletnici samostojnosti,« je dejal predsednik sabora Luka Bebic. Slovesnosti v Zagrebu se je udeležil tudi predsednik slovenske republike Danilo Tiirk. Na 21. strani Senatorka Blažina podprla ustanovitev I • • V • I V I dvojezičnih sol v Tipani in Bardu Na 2. strani Jergovicu podelili nagrado Tomizza Na 6. strani V Doberdobu bodo sanirali podporni zid Na 9. strani GoriSki zdravniki pojasnili vzroke stavke Na 10. strani NK Kras najel sedem igralcev Na 22. strani 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje — Danes, 26. junija 2011 — 20.30 - Dramska skupina SKD Tabor SEZONSKA RAZPRODAJA 21.30 - Višješolska skupina SDD Jaka Štoka SVEŽE NOVICE IZ OSMICE 2 Nedelja, 26. junija 2011 ALPE-JADRAN / BENEŠKA SLOVENIJA - V pogovoru z županoma Eliom Berro ter Guidom Marchiolom Sen. Blažina podprla ustanovitev dvojezičnih šol v Tipani in Bardu Pogovorov sta se udeležila tudi predsednika SKGZ in SSO za Videmsko Luigia Negro ter Giorgio Banchig Senatorka Temara Blažina z otroki vrtca v Bardu TIPANA, BARDO - Senatorka Tamara Blažina je včeraj v pogovoru z županoma iz Tipane in Barda Eliom Berro ter Guidom Marchiolom tudi formalno podprla predlog obeh uprav, da bi v že obstoječi šoli vnesli model dvojezičnega šolanja po vzorcu špetrske šole. Na teritoriju so namreč dozoreli vsi pogoji za tako izbiro, ki jo sicer predvideva zaščitni zakon. Obe upravi sta s sklepom občinskega sveta formalno zaprosili za ustanovitev dvojezične šole, da bi ohranili krajevno slovensko kulturo in jo nadgradili ter na tak način zagotovili otrokom in celotni skupnosti dodatne možnosti razvoja tudi v čez-mejnem povezovanju. Tako v Bardu kot v Tipani so se za dvojezično šolanje opredelili vsi starši otrok, v Bardu celo v pisni obliki. Tudi na podlagi števila vpisanih je predlog, da bi v Terski dolini delovali dve dvojezični šoli, utemeljen. V Bardu obiskuje vrtec 15 otrok, osnovno šolo 25, podobne so šte- vilke tudi v Tipani in v obeh občinah je pouk celodneven. Ob manjšinski specifiki je sicer treba upoštevati tudi dejstvo, da gre za gorato območje, je poudarila senatorka Blažina, zato je ohranitev svoje šole za obe občini zelo pomembna. Blažinova je oba župana seznanila tudi z vsebino pogovorov, ki jih je v zvezi z možnostjo ustanovitve dveh dvojezičnih šol imela tako z deželnim odbornikom za šolstvo Molinarom kot z deželno šolsko ravnateljico Bel-tramijevo, ki sta izkazala naklonjenost temu vprašanju. Slovenska senatorka Demokratske stranke je še dodala, da Dežela Furlanija Julijska krajina pripravlja velik mednarodni posvet o dvojezičnem šolanju, ki bo jeseni v Špetru. Med svojim včerajšnjim obiskom v Karnajski in Terski dolini je senatorka Bla-žina najprej obiskala občino Tipano. Na županstvu so jo sprejeli župan Elio Berra in svetnika Arturo Blasutto ter Donato Sturma. Pogovora sta se udeležila tudi nm predsednika SKGZ in SSO za videmsko pokrajino Luigia Negro ter Giorgio Banchig in občinski svetnik iz Barda Igor Čer-no. Na prvem uradnem obisku v Tipani se je senatorka Blažina seznanila tudi s splošnim stanjem v občini. V ospredju je bila ob šolski še ekonomska problematika, ki je za to območje življenjskega pomena. Velik problem je tu pomanjkanje delovnih mest, je poudaril župan, ki se je tudi pritožil, ker v zadnjih desetletjih ni bilo v naši deželi nobene prave razvojne politike za gorate predele, za to pristojne ustanove pa so le desetino svojih sredstev investirale v hribovite občine. Mlad obrtnik ali podjetnik se v Tipani srečuje z enakimi ovirami in deluje v enakih razmerah kot njegov vrstnik v furlanski ravnini, je poudaril Berra. Pogovoru na županstvu je sledil obisk lepo urejenih prostorov vrtca. Iz Tipane so se nato slovenska senatorka in predstavniki slovenske manjšine peljali mimo Viškorše ter Barda v Njivico, Župan Barda Guido Marchiol kjer je sedež Občine Bardo. Tu jih je pričakal župan Guido Marchiol, ki je še posebej poudaril dejstvo, da so v glavah prebivalcev padle vse mentalne pregrade, kar je delno presenetilo tudi same upravitelje. Izrazil pa je tudi skrb, da ne bi zamujali in tako zapravili zgodovinskega trenutka, saj je v približno enem letu treba speljati ves postopek, da se lahko s šolskim letom 2012/13 začne z dvojezičnim poukom. Tudi Marchiol je omenil stalno obubožanje goratih predelov in med drugimi izpostavil problem slabih poštnih storitev. Sledil je obisk vrtca in šole: oba sta bila zgrajena po potresu, občina pa je v obe zgradbi v zadnjih sedmih letih investirala 350 tisoč evrov. Na obeh srečanjih je bilo govora tudi o nadaljnjih skupnih korakih, vsi pa so tudi poudarili pomen sodelovanja in skupnega nastopanja krajevnih uprav ter manjšinskih organizacij za uspeh sicer dobro nastavljenega načrta. (NM) Nadaljevanje s 1. strani Nakazana relativizacija nacionalnih držav pa paradoksalno lahko nudi celo nekatere prednosti za razvoj posameznih narodov, vključno našega. Življenje pod skupno evropsko streho in sploh v globalizi-ranem svetu nam namreč omogoča, da uresničujemo skupni slovenski prostor ne le na kulturnem, ampak tudi na gospodarskem in političnem področju v oblikah, ki bi jih klasične nacionalne države ne dopuščale. Tako bi npr. lahko slovensko šolstvo v Italiji tesneje povezali s šolskim sistemom v osrednji Sloveniji tudi s pretokom učnega osebja. Slovenci v Italiji in sploh po svetu bi lahko volili svoje predstavnike v slovenski parlament, podobno kot že velja za italijanskega, itd. V takšnih in podobnih razmišljanjih pa trčimo ob neko drugo specifiko slovenske državnosti, in sicer to, da je še v povojih in da se povrh sooča s problemi, ki so značilni za bivše socialistične države v tranziciji. Prav ob sedanji 20. obletnici poleg nedvomnih uspehov prihajajo v ospredje velike težave, s katerimi se Slovenija tačas spopada na malodane vseh področjih. Rešitve pa je mogoče najti le sledeč smernicam, ki vodijo sleherno modernizacijo: več trga, več znanstve-no-kritičnega duha, več demokracije. Verjetno ne bi bilo odveč celo na novo pretresti nekatere nosilne stebre slovenske državne zgradbe. Je res smotrna sedanja dvodomna ureditev slovenskega parlamenta? Koliko se neposredne volitve predsednika države ujemajo z njegovimi v bistvu zgolj predstavniškimi nalogami? Mar ne bi kazalo bolje urediti institut referenduma? Takšna in podobna razmišljanja iz že omenjenih razlogov zadevajo tudi Slovence, ki ne živimo v mejah slovenske države. Sicer pa je družbeno-politična ureditev v matici vselej pogojevala tudi organizacijo Slovencev zunaj nje, vključno in še posebej Slovencev v Italiji. In dejansko se tudi pri nas po svoje postavlja problem nadaljnje modernizacije. Mar nismo še vedno preveč ujeti v strukture, ki so nastale v času hladne vojne? Ne bi kazalo dosledneje ločevati kulturno, gospodarsko in politično raven v našem organiziranem življenju? Koliko so organizacije, ustanove in družbe, ki so po svoji naravi in namembnosti vsemanjšinske, res pod demokratičnim nadzorom celotne skupnosti? Martin Brecelj KOROŠKA - Desetletja zamolčana zgodovina podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen Tudi na severni strani predora Ljubelj nastaja kraj spomina Projekt Višje tehnične šole v Beljaku že dobiva konkretne obrise CELOVEC - Medtem ko je bil na slovenski strani predora Ljubelj na avstrijsko-slovenski meji že v 50-ih letih prejšnjega stoletja urejen spominski park, so ostanki podružnice Ljubelj sever koncentracijskega ta- borišča Mauthausen na avstrijski strani hitro izginili, o medvojnih dogodkih pa se je desetletja molčalo. Sedaj, po 66 letih, končno tudi na območju podružnice Ljubelj sever nastaja kraj spomina na žrtve nacističnega na- Stovensho deželno gospodarsko združenje 35. REDNI OBČNI ZBOR SDGZ Razstavna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah jutri - ponedeljek, 27. junija 2011, ob 18.30 1) poročilo predsednika SDGZ in predsednikov sekcij; 2) poročilo nadzornega odbora; 3) predstavitev obračuna in finančnega stanja za leto 2010 ter proračuna za leto 2011; 4) razprava; 5) volitve obračuna in finančnega stanja za leto 2010 ter proračuna za leto 201 1; 6) razno. Vljudno vabimo vse člane na občni zbor. Člani lahko brezplačno parkirajo na parkirišču banke. Za informacije: tel. 040 6724824 Aktivnost sofinancirana s strani Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije. A jaPTI P«" 1 rrtj [J.&OP-QM■ ITD silja. O prvih obrisih nastajajočega spominskega prostora so se lahko prepričali udeleženci letošnje spominske slovesnosti preteklo soboto na severni strani predora Ljubelj, nato je sledila še komemoracija na slovenski strani. Kot je znano, je med leti 1943 in 1945 okoli 2000 deportirancev iz vse Evrope moralo graditi predor pod nečloveškimi pogoji, nad 30 ujetnikov pa je umrlo oz. bilo umorjenih. Pobudnik projekta spominskega prostora, ki sedaj nastaja na kraju podružnice nekdanjega koncentracijskega taborišča Maut-hausen-Ljubelj sever, je bil odbor Mauthausen Komitee Karnten/Koroška na čelu s predsednikom univ. prof. Petrom Gstettnerjem, ki je zamolčano taborišče vrnil v koroško zgodovino leta 1995 s prvo spominsko proslavo na avstrijski strani predora. Skupaj z avstrijskim ministrstvom za notranje zadeve je komite razpisal natečaj, pri katerem je bil med 18 projekti izbran projekt šolarjev Višje tehnične šole iz Beljaka (HTL Villach) s partnerskima šolama Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja iz Celja ter Knobels-dorffove šole v Berlinu. »Dijaki iz treh držav so s svojimi predlogi in s svojim delom bistveno pripomogli k temu, da bo iz sramote na zemljevidu avstrijske Koroške lahko nastal spomenik, ki se bo izkazal tudi v evropskem merilu,« je ob predstavitvi poudaril Gstettner, ki je izrazil željo, naj se dela hitro nadaljujejo, tako da bi v »dveh, treh letih nastalo do- Štirijezična tabla opozarja na nastajajoči spominski prostor koncentracijskega taborišča Ljubelj sever v Avstriji i.l. stojno spominsko obeležje.» Profesor Peter Fantur, mentor in koordinator natečaja za ureditev spominskega prostora ter profesor slovenščine in verouka na Višji tehnični šoli v Beljaku in obenem odbornik društva Mauthausen Komitee Karnten/Koroška pa z zadovoljstvom ugotavlja, da je privatna iniciativa društva za dostojen spomin in opomin na grozodejstva tudi na avstrijski strani s tem projektom »končno prodrla«. Areal koncentracijskega taborišča Ljubelj sever, kjer je v preteklih desetletjih temelje nekdanjega taborišča prerasla trava, grmovje in visoka drevesa, so medtem v etapih očistili s tem tudi raz-prašili zamolčano koroško zgodovino. Nadalje so učitelji in učenci Višje tehniške šole iz Beljaka tudi že izmerili celo območje, ustvarili krajinski model, konzervirali temelje in (pro-vizorično) že pokrili izkopano barako za umivanje, ki jo bodo pozneje adaptirali v razstavno površino oz. v muzej. S tem bodo stari taboriščni prostori postali dostopni širši javnosti, je dejal univerzitetni profesor Peter Gstettner, ki strokovno podpira šolo oz. dijake, denarno pa projekt omogoča zvezno ministrstvo za notranje zdeve R. Avstrije. Govornika na letošnji osrednji spominski slovesnosti na območju taborišča Ljubelj sever sta bila evangeličanski škof Michael Bunker in Thomas Frankl. Za koroško deželno vlado se je je udeležil Peter Kaiser, namestnik deželnega glavarja in predsednik koroških socialdemokratov. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN, DEŽELA SLOVENCI V ITALIJI - Za univerzitetne študente, dijake in kadre Slov.I.K. v šolskem letu 2011 -2012 s kar tremi izobraževalnimi programi Za leto 2011-2012 je v Trstu razpisanih 20 vpisnih mest za prvo skupino in 30 vpisnih mest za drugo skupino, v Gorici pa 15 vpisnih mest. Če bo število prijavljenih dijakov presegalo število prostih vpisnih mest, bodo dijaki izbrani glede na šolski uspeh v pretekelm šolskem letu. Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 23. 9. 2011. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na e-nslov info@slovik.org s pripisom: Prijavnica za vpis na program ekstra. Vse informacije, razpis, opis programa in prijavnica so na spletni strani www.slovik.org. Za kadre: Vodenje ustanov Slovencev v Italiji Program Vodenje ustanov slovenske narodnostne skupnosti v italiji je intenzivni študijski program, ki je namenjen sedanjim in bodočim vodilnim kadrom omenjenih ustanov. Cilj programa je formacija vodilnih kadrov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s specifično izobrazbo potencialnih kadrov za področje vodenja ustanov. Vsebine programa segajo na področja analize in načrtovanja, marketinga, ma-nagementa, upravljanja s človeškimi viri, vodenja delovnih skupin, promocije, komunikacije, javnega delovanja in nastopanja; posebna pozornost je namenjena poznavanju slovenskega, italijanskega in angleškega jezika za potrebe poslovnega delovanja in prenosu znanj v prakso. Organizirane oblike študijskega dela bodo potekale od januarja do maja 2012, praviloma ob petkih popoldne, v skupnem obsegu 60 ur. Slov.I.K. bo za tečajnike organiziral tudi obiske ustanov in delovno prakso. Poleg tega bodo tečajniki lahko obiskovali tudi tečaje poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Razpisanih je 25 (petindvajset) vpisnih mest; od tega je 10 mest je rezerviranih za ustanove slovenske narodnostne skupnosti, ki so podprle program, 15 mest pa je prostih. Na program se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili maturo in še niso dopolnili 50. leta starosti. Od njih se zahteva znanje slovenskega in italijanskega jezika na ravni J1 in zadostno znanje angleškega jezika. Kandidati morajo izpolnjene prijavnice z vso predvideno razpisno dokumentacijo poslati do 15. 9. 2011 na e-na-slov info@slovik.org s priposom: Prijavnica za vpis na program vodenje ustanov. Če bo število prijav presegalo število prostih vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na stopnjo izobrazbe, študijski uspeh in izkušnje. Vse informacije, razpis, opis programa in prijavnica so na spletni strani www.slovik.org. Študentje med predavanjem na Sloviku TRST, GORICA - Šolsko leto 20102011 se je na Slov.I.K.-u zaključilo v ponedeljek, 20. junija, s predavanjem prof. Lynn Isabella z University of Virginia. Na Slovenskem izobraževalnem konzorciju pa so že pripravili program za šolsko leto 2011-2012. Prihodnje leto bodo - poleg seminarjev, forumov in drugih srečanj, namenjenih javnosti - stekli kar trije izobraževalni programi. Najmlajši ciljni publiki Slov.I.K.-a, torej dijakom višjih srednjih šol, bo namenjen program Ekstra. Letos bo program v celoti potekal v obliki delavnic, in sicer v Trstu (za mlajše in starejše dijake) in v Gorici. Na programu sodelujejo tudi slovenske univerze, ki so članice Slov.I.K.-a. Multidi-sciplinarni program je namenjen univerzitetnim študentom. Predvideva 60 ur delv-nic in predavanj, ki potekajo večinoma ob sobotah zjutraj. Program je že stalnica Slov.I.K.-ove ponudbe in pritegne vsako leto okrog 15 ambicioznih, radovednih študentov. Tem nudi Slov.I.K. tudi dodatne možnosti izobraževanja, štipendije za poletne šole, organizira jim delovno prakso itd. Novost letošnjega leta je kadrovski program Vodenje ustanov. Ta program je namenjen ustanovam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki želijo dodatno izobraziti sedanji in bodoči vodstveni kader. V nadaljevanju objavljamo povzetke razpisov. Več informacij je na www.slo-vik.org. Za univerzitetne študente: Multidisciplinarni program Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični ob-diplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih. Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj v skupnem obsegu 60 ur. Študenti se v sklopu programa seznanjajo s temami s področja managementa, marketinga, komunikacije, timskega dela, delovnega prava itd. Vsako leto je po eno predavanje posvečeno humanističnim vedam oz. naravoslovnim znanostim. Poleg tega spoznavajo tečajniki tudi primere dobrih praks ter aktualne premike v družbi in umetnosti. Poleg tega so po programu predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva (te dejavnosti izvajamo glede na želje in potrebe študentov) ter obiskovanje Discover management programa na IEDC-Poslovni šoli Bled (9 dni v mesecu juliju) in delovna praksa. Študenti, ki zaključujejo program, lahko na Univerzi v Novi Gorici opravijo Individualno raziskovalno delo in s tem pridobijo še dodatne kredite na 2. stopnji univerzitetnega študija. Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 2001, še niso dopolnili 30. leta starosti in so vpisani na kateri koli univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij. Od študentov se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi. Za leto 2011-2012 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa. bumbaca Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15. 9. 2011. Prijavnico s prilogami naj kandidati pošiljejo na e-naslov info@slovik.org s pripisom: Prijavnica za vpis na multidisciplinarni program -1. letnik. Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik. Vse informacije, razpis, opis programa in prijavnica so na spletni strani www.slovik.org. Za dijake višjih srednjih šol: Program Ekstra Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi. V šolskem letu2011-2012 bo program potekal v obliki delavnic. V Trstu bodo dijaki razdeljeni v dve skupini; v prvi skupini bodo dijaki 1. in 2. razredov, v drugi pa dijaki 3., 4. in 5. razredov višjih srednjih šol. V Gorici bodo delavnice namenjene samo dijakom zadnjih treh razredov. Za prvo (mlajšo) skupino so predvidene tri delavnice, za drugi (starejši) skupini pa po šest delavnic; nekatere delavnice, namenjene drugima skupinama, bo Slov.LK. izvedel v sodelovanju s slovenskimi univerzami in fakultetami, ki so članice konzorcija. Vse delavnice bodo potekale ob petkih popoldne, predvidoma med 14.30 in 16.00. Točen razpored, koledar in urnik bo objavljen v septembru. Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili 8-letno izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah v slovenskim učnim jezikom v Italiji in ki so se vpisali na eno od višjih srednjih šol v slovenskim učnim jezikom v Italiji. SLOV I K I SLOVENSKI IZDBRAZEVALNI KONZORCIJ AbCC Doberdà e Savogna CREDITO COOPERAI™ w ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje TRINKO ASSOCIAZIONE nve! TRŽAŠKA MATICA Jadranska Finančna Družba d.o.o. Società Finanziaria Adriatica s.r.l. A D FORMANDUM impresa sociale • socialno podjetje KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA "cmedia [EP S f/JVIV^ Sklad I Fondazione m _ DORČE SARDOČ U "D IOX ElMHk Primorski EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZKB# 1Qf"\Q crédito cooperativo del carao lauo BKtojim kraška banka Immobílíare UNIPOL ASSICURAZIONI MLADINA 4 Nedelja, 26. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Na drugi občinski seji po majskih volitvah Cosolini bo jutri predstavil svoje programske smernice Fedriga (Severna liga) kritičen do odnosa občinske uprave o prispevkih za novorojenčke Iztok Furlanič bo jutri prvič vodil občinsko sejo od začetka do konca. Novoizvoljeni predsednik mestne skupščine, svetnik Zveze levice, je pred dnevi na seji načelnikov svetniških skupin sestavil dnevni red jutrišnje seje: najprej bo župan Roberto Cosolini predstavil svoje programske smernice, sledila bo razprava, ob koncu katere se bo skupščina izrekla o Co-solinijevem upravnem programu. Nobenega dvoma ni, da bodo smernice z glasovi levosredinske večine odobrene. Medtem so se že začela kresati mnenja o novem prostorskem načrtu. To je najbolj nujno delo, ki ga mora opraviti levosredinska uprava. Zupan Dipiazza je pustil Cosoliniju v doto žgočo temo, načrt mora biti odobren do 6. avgusta, sicer zapade veljavnost jamstev, s čemer naj bi bila formalno omogočena pozidava na območju Obalne ceste. Cosolini bo moral rešiti vprašanje gradenj na Krasu, pa tudi vprašanje zazidljivih zemljišč posameznih majhnih lastnikov. Zupan se doslej ni izjasnil, ali bo nadaljeval od tam, kjer se je pri Dipiazzi zapletlo, ali pa bo poskrbel na nov načrt. Prav v zvezi s prostorskim načrtom bo svetovni sklad za naravo WWF priredil v torek tiskovno konferenco, na kateri bodo predsednik združenja Triestebella Roberto Barocchi, deželna predsednica Italia nostra Luciana Boschin, odgovorni za urbanistiko pri tržaškem WWF-ju Dario Predonzan in odgovorna za urbanistiko pri tržaški sekciji Legambiente Lucia Sirocco, nakazali svoje predloge o tem, kako zavarovati ozemlje pred gradbeno špekulacijo. Občinski svetnik Severne lige Massimiliano Fedriga se je medtem obregnil ob odločitev občinskega odbora, ki ne bo upošteval deželnih omejitev za dodelitev prispevkov za novorojenčke. Po deželnem zakonu naj bi imele pravico do prispevkov družine bivajoče najmanj deset let v Italiji in pet let v Furlaniji-Julijski krajini. Co-solinijev odbor je ocenil, da je to določilo diskriminatorno, po Fedrigovem mnenju pa naj bi sklep mestne uprave »prizadel Tržačane«. Iztok Furlanič (drugi z desne) na mestu predsednika občinskega sveta kroma STANJEL-SESLJAN Spet poletni avtobus Včeraj je začela delovati poletna avtobusna povezana Med Krasom in morjem. Avtobus, ki povezuje Štanjelski in Devinski grad ter Sesljanski zaliv bo kot vsako leto vozil med vikendi in prazniki trikrat dnevno v obe smeri. Organizatorja poletnega avtobusa sta Občina Komen in Občina Devin-Nabrežina, glavni sponsor pa Zadružna kraška banka. Avtobusi novogoriškega prevoznika Avrigo bodo vozili vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih do 31. avgusta. Prvi avtobus bo odpeljal iz Štanjela ob 9. uri. V Sesljanski zaliv bo pripeljal ob 9.50, ob desetih pa bo privozil v Devin. Izpred Devinskega gradu bo proti Štanjelu odpeljal ob 10.10. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štanjela ob 14. uri, pripeljal bo v sesljanski zaliv ob 14.50, iz Devina proti Štanjelu pa ob odpeljal 15.10. Tretji avtobus bo štartal v Štanjelu ob 19. uri, v Sesljanski zaliv bo prispel ob 19.50, iz Devina pa bo odpeljal ob 20.10. GOSPODARSTVO - Predsednik Niko Tenze o jutrišnjem 35. občnem zboru SDGZ na Opčinah V načrtu ureditev notranje komunikacije in pospeševanje mladega podjetništva Jutri bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah ob 17.30 v prvem, ob 18.30 pa v drugem sklicanju potekal 35. redni občni zbor. Skupščina stanovske organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji ne bo volilnega značaja, na njej bodo odobrili obračun in proračun, predvsem pa bo temeljila na oceni opravljenega dela v minulem letu. Slednje, nam je povedal predsednik SDGZ Niko Tenze, je bilo zelo pestro: »Na žalost se še nahajamo v krizi, kar pomeni, da moramo podvojiti energijo in delo. Zelo velik poudarek smo dali na ponovno približanje združenja članom,« pravi Tenze, za katerega je lansko leto zaznamovalo urejanje odnosov v Trgovinski zbornici in zagotavljanje socialnih blažilcev za podjetja, za kar so z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine podpisali dva dogovora. Tenze sicer nima podatkov o tem, koliko podjetij, včlanjenih v SDGZ, je koristilo Niko Tenze kroma blažilce: »Pomembno pa je, da smo kot sindikalna organizacija prisotni pri pogajalskih omizjih in smo lahko tudi mi pripomogli, da je morda kak naš član poprej izvedel, da te stvari obstajajo in se jih je poslužil. Vendar ne gre samo za blažilce: Dežela daje npr. potom Trgovinske zbornice prispevke za posodabljanje in preurejanje podjetij ali pa za gene- racijsko zamenjavo in tudi tam pomagamo našim članom.« Pozitivno pa je, da so letos stekli evropski projekti: »Sledili smo evropskemu projektu AICOM, ki je vreden približno tri milijone evrov in kjer smo vodilni partner za vzpostavljanje stikov med vsemi sindikalnimi organizacijami v Sloveniji in Italiji, za usposabljanje zakonodaje idr.« Po Tenzetovem mnenju obstajajo »sramežljiva znamenja« izhoda iz krize, ki pa pridejo in gredo: »Letos je že malček bolje kot lani, samo vidimo, da dva meseca stvar deluje, potem se zopet ustavi, potem gre ponovno naprej. Ljudje se še malo bojijo. Določena podjetja so zelo dobro investirala, se posodobila in tehnološko zrasla ter so že na dobri poti glede izhoda iz krize. Potem so tu še manjša podjetja, ki so, zlasti v Trstu, zašla v krizo pozneje in bodo verjetno pozneje tudi izšla iz nje.« Glede načrtov za prihodnost Tenze izpostavlja predvsem pomen notranjega sistema komunikacije: »Zavedali smo se, da je v teh časih bistvenega pomena, da je komunikacija med nami in člani prepoznavna na najhitrejši način. Letos smo tudi sestavili skupino, ki je to malo preštudirala in smo našo zamisel poverili izvedencu, zdaj pa bomo poskrbeli, da bodo informacije čim prej tekle po modernejših in hitrejših tirih,« pravi Tenze, ki poudarja tudi pomen obuditve in pospeševanja mladega podjetništva, pri čemer opozarja na sodelovanje z Uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Pred mesecem dni smo v Ljubljani pripravili posvet in na tem bomo gradili, da bo prostor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo, kjer živijo naše manjšine, postal enoten in upamo prav v pogledu podjetništva in zlasti z mladimi.« (iž) IZGINITEV Menicali v Bosni in Hercegovini? Slovenska policija je obvestila tržaške preiskovalce, da naj bi se tržaški posrednik Roberto Menicali po vsej verjetnosti nahajal v Bosni in Hercegovini. Po nekaterih novicah naj bi z dvema osebama, ki sta odpotovala z njegovim avtomobilom iz Sežane, prekoračil hrvaško-bosansko mejo. Iz Novega mesta pa so sporočili, da je hotel nekdo z Menicalije-vo bančno kartico trikrat dvigniti denar iz bankomata v tistem mestu, a avtomat denarja ni posredoval zaradi zgrešene številke kartice. Izginitev 58-letnega Menicalija ostaja tako skrivnost. Preiskovalci niso še ugotovili, ali se je prostovoljno oddaljil, ali pa je bil žrtev ugrabitve. Medtem se je izvedelo, da bi se moral ta teden Menicali zglasiti na sedežu karabinjerjev v Gradišču, kjer so ga nameravali zaslišati v zvezi z goljufijo v višini milijona evrov, ki naj bi jo nekateri zakrivili v Rimu, v katero pa Menicali naj bi ne bil vpleten. BARKOVLJE Mobilni oddelek redarjev Tržaški mestni redarji bodo v poletnih mesecih »podvojili svojo prisotnost na občinskem ozemlju,« kot so zapisali v tiskovnem sporočilu. Doslej je deloval en mobilni urad mestnih redarjev, in sicer v mestnem središču (v Ul. delle Torri, na Trgu Venezia, v trgovskem središču v Ul. Giulia, na Trgu Liberta in na Velikem trgu). V teh dneh bo začel delovati drugi mobilni urad mestnih redarjev, in sicer na bar-kovljanski obali. Na ta način naj bi redarji povečali nadzor nad varnostjo, obenem pa naj bi nudili občanom hitrejšo pomoč v nujnih primerih ali pa posredovali občanom in turistom porebne informacije. Ta mobilni urad bo kril območje od barkovljan-skega borovega gozdiča do Mi-ramarskega parka. Mobilni urad bo deloval od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. RIŽARNA - Pobuda Slovenskega pastoralnega središča Spominsko bogoslužje obogatilo zborovsko petje Letošnje spominsko bogoslužje v Rižarni je v organizaciji Slovenskega pastoralnega središča v Trstu potekalo na praznik sv. Trojice. Ob msgr. Božu Rust-ji, odgovornem uredniku revije Ognjišče in tiskovnem predstavniku koprske škofije je somaševal tudi msgr. Marij Gerdol. Rustja je v pridigi izpostavil vsemogočno božje zagotovilo, da človeka nikoli ne zapusti, naj pade v še tako temna brezna zla, ki so ga prestavljala koncentracijska taborišča. K občutenemu bogoslužju je doprinesel tudi Združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki je pod vodstvom zborovodje Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Tomaža Simčiča sodeloval pri bogoslužju ter ga sklenil z upajočima in vere polnima skladbama: Jaz sem vstajenja iz življenje ter O srečni dom nad zvezdami. Po končanem bogoslužju so se sodelujoči pevci zbrali na kmetiji Lojzeta in Zorke Debelis, kjer so kovali načrte za številne dejavnosti v tem poletju. (J.B.) / TRST Nedelja, 26. junija 2011 5 NAGRADA LUCHETTA - Sinoči je bil v Verdijevem gledališču gala večer I nostri angeli »Skorajda ne moreš verjeti, kako živijo otroci po svetu« Klepet z nagrajenimi novinarji, snemalci in fotografi, ki jih vodi sla po razkrivanju nepoznanega Protest koordmadje Razpis za delovno mesto Občina Trst obvešča, da je do 22. julija čas za prijavo na razpisu za delovno mesto administrativnega inštruktorja (»istruttore amministrati-vo«) C kategorije, ki je namenjen ljudem s posebnimi potrebami. Informacije o razpisu nudijo na telefonski številki 040 6754919 ali na spletni strani tržaške občine www.comu-ne.trieste.it. Kljub polemiki, ki se je v preteklih dneh vnela na spletu v zvezi z enim izmed nagrajenih člankov, je včerajšnji gala večer I nostri angeli - Naši angeli v Verdijevem gledališču (tradicionalno je potekal na sugestivnem Velikem trgu) minil v znamenju kakovostnega reportažnega novinarstva in otrok. Protagonisti so bili tudi tokrat dobitniki letošnje mednarodne novinarske nagrade Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin, ki jo v spomin na pokojne novinarje prireja istoimenska fundacija v sodelovanju z javno televizijo Rai in pokroviteljstvom predsedstva republike. Kot so nam že med popoldanskim klepetom povedali zmagovalci, so njihove zgodbe sad radovednosti in želje po informiranju, želje po razkrinkanju varljivih podob in socialnih tegob. »Lahko si namreč le predstavljamo, kako živijo otroci v drugih državah. Ko to spoznaš na lastne oči, pa skorajda ne moreš verjeti,« sta nam v en glas povedala zmagovalca nagrade Luchetta za najboljši televizijski prispevek in nagrade Ota za najboljše vi-deoposnetke francoska novinar Pierre Monegier in snemalec Dominique Ma-rotel, ki sta za mrežo France 2 posnela reportažo o otrocih, ki delajo v rudnikih indijskega mesta Meghalaya. Tja ju je vodila sla po odkrivanju neznanega: vedela sta za malčke, ki so prisiljeni delati, tam pa sta spoznala pravi suženjski sistem. »Otroci iz Bangladeša, ki veljajo za močnejše, so tolkli kamenje, tisti iz Nepala pa, ki so manjši, so se kot miši spuščali v rudnike, prave mišje luknje, in kopali rove,« je povedal Dominique. To se ponavlja vsak dan, osem ur dnevno, »tako je njihove življenje, brez sonca in zraka, med prahom in vlago.« Najboljša časopisna reportaža, ki pa je vzbudila nemalo polemik, je bila tista Giusi Fasano, ki je za dnevnik Corriere della Sera z Japonskega poročala o sirotah, ki so po cunamiju povsem onemele. Po mnenju upraviteljev spletne strani http://giapponemonamour.blogspot.com je namreč novinarka prepisala reportažo, ki jo je objavil angleški dnevnik Daily Mail, ne da bi sploh omenila vira. Avtorica nam je potrdila, da je članek Juliana Ryalla prebrala in da si je zaželela tudi sama spoznati te otroke. Odpotovala je, vendar do šole ni dospela, vse svoje izkušnje in odkritja pa je vestno zabeležila v članku. »Seveda nisem odkrila nič novega, moje poročanje pa je bilo seveda v dobri veri.« Na teren, v Sudan se je podal tudi dobitnik nagrade D'Angelo za najboljši članek v tujih tiskanih medijih Arne Per- tržaških žensk Giusi Fasano kroma Arne Perras kroma Monika Bulaj kroma Dominique Marotel (levo) in Pierre Monegier kroma ras, ki je za Sueddeutsche Zeitung poročal o malih vojnih žrtvah v Sudanu. »Moja je hotela biti zgodba o prihodnosti južnega Sudana, zgodba o upanju in življenjski moči,« je povedal Arne, ki je zapisal zgodbo o malem Danielu, ki je naposled zbežal od vojne. Danes se je iz ZDA vrnil v Sudan: brez nog, na vozičku hoče sodelovati pri gradnji nove države. V Afganistan pa se je v letih 2009/2010 podala dobitnica nagrade za najboljšo fotografijo Monika Bulaj. Potovala je z domačini in spoznavala njihovo življenje, v svoj objektiv pa ujela pred- vsem tri aspekte, in sicer nomade, ženske in mističnost. Zmagovalno fotografijo East je posnela v Badakshani, kjer nimajo ničesar, ne šol ne zdravstvene pomoči in kjer se zdravijo z opijem. O včerajšnjem večeru, ki ga bodo na prvi mreži vsedržavne televizije Rai predvajali v soboto, 2. julija (ob 23.10), in sta ga vodila Gerardo Greco in Maria Con-cetta Mattei ter na katerem so nastopili še Roberto Vecchioni, Nicolo' Fabi, Balasz Havasi in Sebastiano Somma, bomo še poročali. Sara Sternad DRŽAVNI IZPIT Jutri na vrsti tretja pisna preizkušnja Potem ko sta v okviru letošnjega državnega izpita za dijake petega letnika višjih srednjih šol v sredo in četrtek potekali prvi dve pisni preizkušnji iz slovenščine in specifičnega predmeta za vsako posamezno smer, bo jutri zjutraj na sporedu tretja, večpredmetna pisna naloga. Medtem ko so prvi dve sestavili na ministrstvu, oblikuje tretjo nalogo vsaka posamezna izpitna komisija posebej, ki v poštev jemlje snov, ki so jo dijaki predelali v petem letniku. Potem ko bodo komisije popravile naloge in objavile izide pisnega dela, se bo v prihodnjih dneh matura prevesila v drugi del, ko bodo prišle na vrsto ustne preizkušnje. Na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem opravlja letos maturo 81 kandidatov: 30 na Liceju Franceta Prešerna, 18 na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, 17 na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in 16 na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana. BRIŠČIKI - Osnovnošolci iz devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine Dvotedenska poletna zabava v znamenju ustvarjalnosti in spoznavanj V ponedeljek so se v Domu Briščiki v Briščikih začele poletne dejavnosti net-pointa za osnovnošolce, ki jih prireja socialna služba občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo La Quercia in ob nenadomestljivi pomoči samega društva Dom Briščiki. Gre v bistvu za neke vrste poletne centre za malčke iz zgoraj omenjenih občin, ki se v zgodnjih poletnih dneh in nato še v septembru pred začetkom pouka privošči nekaj zdrave zabave v družbi vrstnikov. Društvo Dom Briščiki, ki je tudi v zimskem času precej dejavno, je dalo na razpolago svojo največjo dvorano, ki gosti v teh prvih dveh tednih (do 1. julija) celo 30 otrok. Zanje skrbijo vsak dan od 8. do 16. ure vzgojitelji zadruge La Quercia, ki so zadolženi za primerno animacijo, vsakovrstne delavnice, urice ustvarjalnega risanja in lepljenja, za igre na vrtu, lov na zaklad, za spoznavne sprehode po okolici in še marsikaj. Kosilo imajo malčki priskrbljeno v vaški gostilni Milič, kamor se odpravijo kar peš. Podobne dejavnosti bodo stekle tudi od 29. avgusta do 9. septembra, se pravi spet v času po koncu oz. pred začetkom pouka, ko je večina otrok doma in ko so njihovi starši zasedeni s službo, tako da so take dejavnosti nadvse dobrodošle, saj rešijo marsikatero težavo družinam, ki delajo. V sklopu poletnih dejavnosti namenjenih mladoletnikom prirejata socialna služba občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor ter zadruga La Quercia tudi enodnevni izlet v zabavišče Gardaland (20. julija) za otroke in njihove družine bivajoče na teritoriju treh občin. (sas) Koordinacija tržaških žensk protestira zaradi oglaševalne kampanje Demokratske stranke. Na plakatih, ki reklamirajo Demokratski praznik v Rimu je namreč fotografija ženskih nog in kratkega krila, ki se dviga: ob njem napis »veter se spreminja«. Tržaške ženske menijo, da gre za žaljivo in tipično moško vizijo družbe, ki kaže, kako se ni v rimskih krogih Demokratske stranke »prav nič spremenilo«. Taka sporočila spominjajo na vizijo, ki jo o ženskah ima Silvio Berlusconi ...in proti kateri je na milijone žensk že stopilo na ulice. Trieste Joyce School Nasmejani in veseli malčki so se nastavili našemu fotografu kroma Od danes do sobote bo v organizaciji tržaške univerze potekala 15. poletna šola Trieste Joyce School. V muzeju Revoltella bo danes ob 18. uri slavnostno odprtje, od ponedeljka pa se bodo zvrstili številni predavanja in seminarji docentov z evropskih univerz. Vodilna nit njihovih posegov bo seveda irski pisatelj James Joyce. O ženskah v Verdiju V mali dvorani gledališča Verdi bo v torek ob 18. uri posvet »Donne e leadership«, ki je posvečen ženskam in njihovim voditeljskim izkušnjam. Prireja ga združenje podjetnic AIDDA, sodelovale pa bodo številne direktorice, ravnatelji in druge osebe, ki zadajo tako ali drugačno vodilno funkcijo. Vodeni obiski za Petrarco Razstavo »Francesco Petrarca: biografija, dela, uspeh« v Petrarkovem muzeju (Ul. Madonna del mare, 13) si boste lahko pod strokovnim vodstvom ogledali od jutri do srede ob 10.45 in 11.45 ter v četrtek ob 17. uri. Posvet o nevronih V prostorih Sisse bo jutri ob 12. uri javni posvet o povezavah med neu-roni in interakcijami geni-okolje, na katerem bo sodeloval nevrobiolog Ye-hezkel Ben-Ari. Posvet, na katerem bo govor o epilepsiji, avtizmu in podobnih težavah, bo potekal v angleškem jeziku. Knjiga krožka Istria Kulturni krožek Istria in Združenje istrskih skupnosti bosta v torek ob 17.30 v Ulici Belpoggio 29 predstavila publikacijo Appunti per la storia di Piemonte e del suo territorio, ki jo je izdal krožek Istria. Knjigo so uredili Gaetano Benčic, Rino Cigui in Denis Visintini, slike pa je prispeval Gian-franco Abrami. Razstava in posvet o novih tehnologijah za slabovidne Na sedežu deželnega inštituta za slepe in slabovidne Rittmeyer (v Drevoredu Miramare 199) bodo v torek ob 15. uri odprli razstava najsodobnejših in inovativnih tehnologij za slepe in slabovidne. V sredo pa bo ob 10. uri posvet, na katerem bodo orisali lastnosti in uporabo akustičnih sistemov s povratno zanko, ki bi slepim olajšali življenje. Od 15. do 18. ure si bo tudi še mogoče ogledati razstavo. Razstava Tullia Sile Jutri bodo ob 18.30 v občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu odprli osebno razstavo Tullia Sile, ki ga bo predstavil Franco Rosso. Razstava bo na ogled do 17. julija od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. 6 Nedelja, 26. junija 2011 TRST / PRIZNANJE - Sarajevskemu pisatelju so ga izročili v petek Miljenko Jergovic prejel letošnjo nagrado Tomizza Lions klub je želel nagraditi njegova prizadevanja za dialog - Nagradili tudi mlade fotografe Zmagovalec osme nagrade Tomizza, ki jo podeljuje Lions club Trieste Europa, je sarajevski pisatelj Miljenko Jergovic. Na slovesnosti, ki je v petek zvečer, ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija, potekala v hotelu Greif Maria Theresia v Barkovljah (vodila jo je predsednica kluba Lucia Krasovec Lucas), so uvodoma obrazložili pomen prireditve. Z nagrado želijo organizatorji izpostaviti delo tistih, ki si prizadevajo za dialog in odpravo pregrad ter za sožitje med narodi v več-kulturnem Trstu in na sosednjih območjih. V preteklih letih so tako nagradili Predraga Matvejevica, Cirila Zlobca, Corrada Belcija, Giacoma Scottija, Giorgia Pressburgerja, Nuccia Messino in Fulvia Mo-linarija. Prireditelji so še zlasti podčrtali idealna prepričanja, ki označujejo nagrajence v doslednem in vztrajnem iskanju resničnih medčloveških odnosov: tokratni zmagovalec prihaja iz prostora, ki ga še označujejo etnični konflikti in nestrpnost. Na srečanju je prof. Lilijana Avirovic Jer-govica predstavila kot pesnika, ki piše knjige, pripovedi in romane, ki so prevedeni v več kot 20 jezikov. V utemeljitvi nagrade piše, da gre za občutljivega interpreta in spretnega opazovalca nepravičnosti družb vseh časov: v njegovih pripovedih je poetična povezanost zgodb in življenj. Jergovic, ki je živel v multi-kulturnem Sarajevu, danes dela kot angažiran novinar in pisatelj v Zagrebu. Ob prejetju nagrade je Jergovic opozoril prisotne, da jim govori v jeziku, srbohrvaškem, »v imenu katerega so Tomizzo po vojni spodili iz Jugoslavije.« Istrski pisatelj, ki ga tudi v novi domovini in Trstu mnogi niso imeli radi, je po njegovem mnenju kot obmejni človek imel v svojem genskem kodu zapisano razumevanje drugih, »prek razumevanja drugih je spoznal samega sebe«. V zaključku svojega nastopa je nagrajenec poudaril, da resnično upa, da v perspektivi združene Evrope ne bo več potrebno, da ljudje zapuščajo svoje domove zato, da bi se pridružili svoji etnični večini. Jergovicu je stanovski kolega Matvejevic poslal sporočilo, v katerem pravi, da ceni njegov pogum: »Ko te v hrvaški prestolnici in v bivši Jugoslaviji prebiram, se počutim bolje.« Slovesnost se je sklenila z nagrajevanjem zmagovalcev fotografskega natečaja My Trieste, ki so ga prireditelji organizirali v sodelovanju s Tržaškim fotografskim krožkom, galerijo Carpeartem in pod pokroviteljstvom Občine Trst: mladi med 15. in 25. letom so bili povabljeni, da izrazijo svojo vizijo mesta, v katerem živijo. Prvo nagrado (1.000 evrov) je prejela Teresa Neppi, drugo (500€) in tretjo (250€) sta osovjila Samuel Sava in Stefano Tie-ri; posebne omembe sta bili deležni fotografiji Mattea Sergo in Marte Barnaba. (Mch) Skupinska slika vseh nagrajencev z županom Cosolinijem (Miljenko Jergovic je drugi z desne) kroma RAI 3 - Ob 20.50 Lynx: tokrat koncert skupine Calegaria iz Kopra Danes (po slovenskem TV dnevniku RAI, ob 20.50) so gledalci vabljeni k ogledu mesečnika Lynx, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija. Ob zaključku letošnje sezone bo na sporedu koncert skupine Calegaria iz Kopra. Skupina goji istrsko ljudsko glasbo. Stare napeve v istr-sko-beneškem narečju spremljajo tradicionalna glasbila (harmonika, mandolina, klarinet), pa tudi novejša: bobni, kitare in klaviature. Različice skladb, ki jih izvajajo, so doma predvsem v severni Istri, od Buj, Umaga do Pirana, Izole in Kopra. Člani skupine so: Leonardo Klemene - mandolina, klaviature, tolkala, glas; Stoj an Stankovic - glas, kitara; Danilo Fermo - kitara; Jadranko Oblak - harmonika, glas; Sergio Settomini - bas, glas in Ivo Marc - bobni, glas. Ponovitev koncerta skupine Calegaria bo na sporedu v četrtek, 30. junija, ob isti uri. Trije zgodovinarji o Titu: od leve Gorazd Bajc, Jože Pirjevec in Štefan Čok kroma Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu organizira že vrsto let na sedežu OŠ Josipa Ribičiča za svoje osnovnošolce dve jezikovni delavnici. Prva, poletna delavnica, se običajno odvija dva tedna po zaključku pouka, druga, jesenska delavnica, pa pred septembrskim začetkom pouka. Večina družin kaže izjemno zanimanje in se zavestno odloča, da svoje otroke, ki obiskujejo osnovne šole šentjakobskega ravnateljstva, vpiše na tovrstne dejavnosti, kjer imajo možnost uriti svoje komunikacijske spretnosti v slovenskem jeziku. Ravno v teh dneh se je zaključila poletna jezikovna delavnica, kjer je skupina približno tridesetih otrok preživela dva tedna v prijetni družbi in se na igriv način učila pod mentorstvom učiteljic. Prvi teden je minil v znamenju pravljic, bajk, stripov in slovenske ter tuje literarne zakladnice. Otroci so z zanimanjem prisluhnili pripovedim, zvočnim zapisom, risanim NARODNI DOM - Predstavili novo knjigo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši »Tito? Junak z napako O knjigi, ki je ta čas na vrhu slovenskih lestvic, sta z avtorjem spregovorila Gorazd Bajc in Štefan Čok - Veliko zanimanje občinstva Tito je bil junak z napako. Velika sla po oblasti ga je privedla tudi do tega, da je bil za uveljavitev pripravljen stopiti preko trupel. Tako je na vprašanje, kako bi dvajsetletniku opisal lik slavnega maršala, odgovoril akademik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje zadnje knjige Tito in tovariši: predstavitev je v priredbi Narodne in študijske knjižnice ter Tržaške knjigarne v petek potekala v tržaškem Narodnem domu. Avtor je jugoslovanskega voditelja in njegove najtesnejše sodelavce oz. tovariše, predvsem Bilasa, Kardelja in Rankovica, prikazal tako v svetlih kot v temnih plateh. Njegovo delo, sad desetletnega raziskovanja po svetovnih arhivih od Moskve do Washingtona, preko cele Evrope, ne zamolči ničesar. Polna dvorana in nagovora zgodovinarjev Štefana Čoka ter Goraz-da Bajca pričajo o dvoumnem čaru, ki ga še trideset let po smrti vzbuja Titova figura. To dokazuje tudi dejstvo, da je bilo že razprodanih 5.000 izvodov prve izdaje in da so ponatisnili novih 6.000 knjig. Knjiga je tačas tudi najbolj prodajana uspešnica v slovenskih knjigarnah. Tito in tovariši vsebuje tako mednarodno zgodovino, kjer je avtor predvsem poudaril Titove uspehe v narodnoosvobodilni borbi, v sporu s Stalinom in v gibanju neuvrščenih, kot majhne, vsakdanje dogodke. Anekdot ni manjkalo niti v Pirjevčevih besedah, ki je očaral občinstvo s svojim pripovedovanjem, ne da bi se pri tem posluževal niti najmanjšega zapiska. Slednje so še posebno obelodanile dejstvo, da se je začetno veliko tovarištvo med Titom in njegovimi sodelavci postopno skalilo in prelevilo v globoke konflikte. Svoj davek je tako plačal tudi Edvard Kardelj. Med lovom na fazane ga je v glavo zadela krogla, ki je v njej ostala vse do smrti; nikoli se ni otresel prepričanja, da ni šlo za navadno lovsko nesrečo. Še posebno pa je publiko vzburila avtorjeva trditev, da Titu najbolj zameri, da ni v javnosti nikoli spregovoril v slovenščini. Lik jugoslovanskega maršala je vsekakor v dobrem in slabem zaznamoval tako našo kot mednarodno zgodovino. Najbrž ga je najbolje povzela Bilasova izjava, ki jo je citiral sam profesor Pirjevec: »Boljše velik grešnik, ki razume grehe vseh ostalih, kot puritanec, ki je strog do sebe in drugih.« (vpah) ŠOLSTVO - Poletne jezikovne delavnice na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu Jezikovna delavnica za 30 otrok Otroci so izpopolnjevali znanje slovenskega jezika - Priljubljena in hvalevredna pobuda učiteljskega zbora filmom in ob teh še sami likovno ustvarjali, dramatizirali, uprizarjali, pisali in se zabavali. V drugem tednu pa so posvetili nekoliko več pozornosti spoznavanju osnovnih pravil prometne vzgoje. Z zanimanjem so dopolnjevali učne liste, prepoznavali vlogo cestne signalizacije, spoznali osnovna prometna pravila in natančno poimenovali različna prevozna sredstva. Da bi teoretično znanje še utrdili in ga vsaj delno tudi praktično preizkusili, so se podali na krajši sprehod po bližnji okolici, med katerim so se strogo držali novo usvojenih pravil. Otroci so se izkazali dobri poznavalci prometne vzgoje in res previdni pešci. Učiteljski zbor šentjakobskega ravnateljstva se je že pred leti odločil za tak pedagoški pristop, ki otrokom omogoča, da preživljajo svoj prosti čas v stiku s slovenskim jezikom in se septembra lotijo učenja in šolskega dela z večjim navdušenjem. (AD) Skupinska slika dela tečajnikov / ŠPORT Nedelja, 26. junija 2011 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Abonma Romaneskni in resna glasba Uvodna predstava Festivala Gledališča v gledališču S podporo Pokrajine Trst in v sodelovanju z Občino Devin Nabrežjna Nekropola Po istoimenskem romanu Borisa Pahorja režiser Boris Kobal Produkcija Mestno gledališče Ljubljana, Društvo Celinka in KUD Pod topoli v torek, 28. junija ob 21.30 na Devinskem gradu v sredo, 29. junija ob 21.30 na Devinskem gradu rezervni termin v slučaju slabega vremena je četrtek, 30. junij Info: Blagajna Slovenskega stalnega gledališča (pon/pet -10.00/15.00): Brezplačna telefonska številka: 800214302, ww.teaterssg.it Včeraj danes RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA skliciye dne 30. junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in 20.30 v drugem sklicanju 11. OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsedniško poročilo 2. Predstavitev bilance 3. Razprava 4. Odobritev poročil in bilance 5. Razno Toplo vabljeni vsi člani, /^glasbena MÏ1 matica GLASBENA ŠOLA SEŽANA v četrtek, 30. junija 2011, ob 20.30 v Luteranski cerkvi, trg Panfili 1 Vljudno vabljeni! nadei in Renata Donadel, Bojan Cve-tkovic in Suzana Milenkovic, Paolo Ge-remia in Francesca Vento. [I] Lekarne Danes, NEDELJA, 26. junija 2011 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 1.34 in zatone ob 16.25 Jutri, PONEDELJEK, 27. junija 2011 EMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,6 stopinje C, zračni tlak 1020,9 mb raste, vlaga 34-odstotna, veter 20 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. OKLICI: Fabio Quartarone in Enza Ca-cace, Vladan Živanovic in Monika Ka-tarzyna Warda, Fabio Castellaneta in Doris Bisaro, Denis Michieli in Olesia Kouzmenko, Dimitri Ferluga in Sara Ja-blanscek, Marco Losi in Valentina Movia, Andrea Salvini in Elisa Colombin, Davide Ludovico in Isabella Cernic, Sandi Pace in Ori Camerini, Ercole Laf-franchini in Rosanna Conte, Riccardo Cesca in Manuela Sibelja, Davide Calli-ni in Maria Angiola Vecchione, Valter Olivero in Sara Sabadin, Diego Felipe Ci-fuentes Sanchez in Andrea Del Pilar Vargas Betancourt, Remigio Ulcigrai in Barbara Tomasi, Christian Rupil in Deborah Vidali, Paolo Marass in Giada Vitale, Lorenzo Visintin in Valentina Serra, Simone Castellan in Federica Trevi-san, Nicola Meo in Erika Mullner, Igor Pauletti in Larisa Isaeva, Piero Fattorini in Zinaida Zagorodniuc, Graziano Do- Nedelja, 26. junija 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Masca-gni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). Od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cars 2 - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Le Donne del 6. piano«. CINECITY - 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Cars 3D«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Cars 2D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »I guardiani del destino«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »L'ultimo dei templari«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Libera uscita«; 16.40, 19.15, 21.50 »X-Men -L'inizio«; 17.35, 22.10 »Una notte da leoni 2«; 15.00, 19.35 »Pirati dei Ca-raibi - Oltre i confini del mare«; 15.05 »Garfield - Il supergatto«. FELLINI - 16.00 »Garfield il supergatto«; 17.15 »Habemus Papam«; 19.00 »London Boulevard«; 20.40, 22.20 »Una notte da leoni 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot- to 8) 16.30, 19.00, 21.30 »The tree of life - L'albero della vita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »The Conspirator«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I guardiani del destino«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.20, 20.40 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 18.10, 21.00 »Možje X: Prvi razred«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 21.50 »Pirati s Karibov 4 - 3D«; 12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 21.25 »Prekrokana noč 2«; 12.10, 15.30, 18.10, 20.50 »Možje X: Prvi razred«; 10.50, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40 »Kung Fu Panda 2 - 3D (sinh.)«; 11.45, 13.55, 16.05, 18.15, 20.25, 22.35 »Kung Fu Panda 2 (sinh.)«; 11.00, 13.30, 16.00, 18.30, 21.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 12.00, 14.30, 17.00, 19.30 »Avtomobili2 - (sinh.)«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dei templari«; 18.10, 22.00 »X-men - L'inizio«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Cars 2«; Dvorana 3: 18.30, 22.20 »Libera uscita«; Dvorana 4: 16.20, 20.10 »Pirati dei Caraibi - Oltre i confini del mare«; 16.30, 20.15 »Paul«. SUPER - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »The Doors - Jim Morrison: When you're strange«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«; Dvorana 2: 16.00, 17.45, 20.10, 22.00 »L'ultimo dei templari (dig.)«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Cars 2 - 3D«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »13 assassini«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »I guardiani del destino«. 9 Šolske vesti POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - POMOČ PRI UČENJU: latinščina in matematika, grščina in fizika. Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040-566360, ts@adformandum.eu. POLETJE ZA MLADE (14-18 LET) - JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina (A2, B1); nemščina (A1, A2). Termini: od 4. do 15. julija; od 18. do 29. julija; od 16. do 26. avgusta. Vsak tečajnik se lahko vpiše na enega ali več modulov. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja: Ad forman-dum, Ul. Ginnastica 72 (TS), 040566360, ts@adformandum.eu. V PONEDELJEK, 27. JUNIJA, ob 17.00 bo potekalo v prostorih državne srednje šole Simon Gregorčič srečanje staršev učencev, ki bodo obiskovali našo šolo v šolskem letu 2011/12, da bi skupno pripravili predloge, ki jih bomo upoštevali v Vzgojno-izobraževalnem Načrtu (VIP). Toplo vabljeni! NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu zapade rok za potrditev vpisov v prve razrede za š.l. 2011/12 v soboto, 9. julija. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. M Izleti SPDT prireja 17. in 18. julija dvodnevni izlet v Dolomite z zanimivo turo ob vznožju Treh Cin. Za rezervacijo koče je nujna predhodna prijava, najkasneje do 27. junija. Info na tel. št. 040413025 (Marinka) in 040-220155 (Li-vio). Zapoznelim prijavljencem ne garantiramo spanja v koči. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). t Zapustil nas je ljubljeni mož in oče Pino Pečenko Žalostno vest sporočajo žena Vera, sin Davor ter ostalo sorodstvo Pokojni bo ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga v torek, 28. junija, od 9.00 do 10.30. Ob 11.00 uri bo sv. maša v cerkvi na Katinari. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Ljubljana, 26. junija 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi Davor, v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo in z mamo Eda, Sandi, Marija, Srečko, Marina, Roberto, Cirila in Jernej Globoko prizadeti ob težki izgubi zaslužnega ravnatelja prof. Pina Pečenka izrekamo sinu, kolegu prof. Davorju, in družini iskreno sožalje vsi na DIZ J. Stefana Žalujemo za družinskim prijateljem Pinotom in sočustvujemo z Vero in Davorjem. Miran Kuret in družina Ob smrti prof. Josipa Pečenka izraža svojcem iskreno sožalje in se klanja spominu neutrudnega borca za slovenske šole in pravice Slovenska skupnost ZAHVALA Janko Guštin (Stršin'ov) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Be-denčiču za občuteno pogrebno bogoslužje. Svojci Repen, 26. junija 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Maria Krevatin vd. Lizzi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre gospem Andreini, Lidi, Nevi, Savici in Zdenki ter župniku g. Pohajaču. Svojci Bani, Opčine, Trebče, 26. junija 2011 27.6.2004 27.6.2011 Lucija Bandi Vedno v našem spominu. Tvoji najdražji Lakotišče, 26. junija 2011 t tašča Poslovila se je naša ljubeča in ljubljena mama, nona, prababica in Štefanija Ziberna vd. Danieli-Danev Žalostno vest sporočata hči Marija in sin Drago z družinama Za zadnji pozdrav bo ležala v kapeli v ulici Costalunga v sredo, 29. junija, od 11.00 do 12.30, sledilo bo pogrebno slovo s sv. mašo v župnijski cerkvi Sv. Jerneja ap. na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Opčine, 26. junija 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zadnji pozdrav noni in prababici vnukinja Elizabeta z Renatom, pravnuki Sanja, Jan Jakob in Emil Ostala boš vedno v najinih srcih. Vnuk Matija in Lili Ob izgubi drage mame Štefanije izrekamo občuteno sožalje Dragotinu in družini uslužbenci podjetja Danev Žalujoči družini preminule Štefanije Ziberna Danev izreka sožalje Pisarna Kuret in Cunja Ob boleči izgubi drage mame izrekajo odborniku Dragotinu Danevu in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke t Zapustila nas je naša draga Ivanka Maver vd. Andolšek Žalujoči sin Rado z družino, sestri Roža in Jakomina, vnuki z družinami, pravnukinje ter ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v torek, 28. junija, ob 13.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ferlugi, 26. junija 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa Poljubček pranoni Arlin in Lana Ob izgubi drage none Ivanke izreka iskreno sožalje Jankotu. Martinu in družini Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče Ob izgubi drage Ivanke Andolšek se pridružujemo žalovanju svojcev. Vaška skupnost od Ferlugov ZAHVALA Sergio Ghersetti Ker nam je nemogoče storiti osebno, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Svojci Devin Nabrežina, 26. junija 2011 8 Nedelja, 26. junija 2011 TRST / SKD Vesna, SD Mladina, SD Vesna prirejajo vmiHimm 25. in 26. junija ter 2. in 3. julija Večnamenski prostor pod nogometnim igriščem v Križu Mesne in ribje jedi Glasba v živo s plesom ¿i Čestitke ÜJ Obvestila AŠD Primorec prireja 25. in 26. junija ŠPORTNI PRAZNIK ob NOGOMETNEM IGRIŠČU na "Griži" vTREBČAH Delovali bodo dobro založeni kioski, glasba v živo iwatflffli Dragi gospe PIERINI želimo vse najboljše v krogu njenih dragih in še kar tako naprej, vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Včeraj sta se poročila ALJA in ANDREJ. Veliko srečnih skupnih let, zlasti zdravja in razumevanja jima želijo županja, odborniki in uslužbenci Občine Dolina. Hitro, hitro dnevi hitijo in po vrsti se vrstijo. Prišel je zopet dan, ko jutri v Boljuncu GORANpraznuje rojstni dan. Še veliko, veliko zdravih dni mu mama, brat Stojan in Felicija želijo. H Prireditve KRIŽ - TEDEN KRIŠKIH ZAVETNIKOV Sv. Petra in Pavla. Župnijska skupnost vabi na praznovanje danes, 26. junija, ob 9.30 slovesna sv. maša; sledi procesija po vasi in družabnost. V sredo, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo daruje msgr. Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze. UMETNOSTI IN KULTURNI CENTER SKERK, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava ilustracij »Svet domišljije med Krasom in morjem« umetnikov Klavdija Palčiča, Vesne Benedetič, Barbare Jelenko-vich in Febe Sillani še danes, 26. junija (10.30-13.00; 16.30-19.00). Vstop prost. Info: www.skerkcenter.it. SKD LONJER - KATINARA vabi na predstavitev devete izvedbe enotedenske umetniške pobude Arteden/11, ki bo v torek, 28. junija, ob 20.00 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Sodeluje mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja, dirigent Manuel Purger. SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo sezone »Trebče pod zvezdami« z mu-zikalom »Ljubim te - spremeni se!« (režija in priredba Gašper Tič, izvajajo Danijel Malalan, Marjan Bunič, Romana Krajnčan, Simona Vodopivec Franko), ki bo v petek, 8. julija, (9. julija v primeru slabega vremena) ob 21. uri na Športnem igrišču v Trebčah. Predprodaja vstopnic 29. junija in 6. julija od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU je do 29. junija na ogled razstava Anice Pahor Voda, vir bogastva. Urnik: vsak dan od 17. do 19. ure. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah, ob 21.00 v četrtek, 30. junija -Festival kitare Kras - koncert srbske skupine kitaristov Gitarsi, v četrtek, 7. julija, gledališka predstava Gledališča Koper Agencija za ločitve, v četrtek, 14. julija, koncert dalmatinske klape Mali grad iz Kamnika, v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re), v četrtek, 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 1. julija, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje foto-grafske razstave Marka Lu-pinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žer-jal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Briš-ček,dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. Prisrčno vabljeni! Danes praznuje v Prečniku 80 let Fernando Sardoč Ob visokem jubileju mu čestitamo in nazdravimo na mnoga leta vsi domači. Predvsem voščimo nonotu Kristjan, Andrej in Erika Jutri v Škednju okrogla leta naša Lojzka slavi. Še dosti delovanja na kulturni ravni ji želijo vsi pri KD in ŽPS I. Grbec v Škednju ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ŽUPNIJA IZ TREBČ, ob praznovanju Sv. Rešnjega telesa, vabi k nedeljski sv. maši ob 10. uri in procesiji po vasi. Zaželjeni so običajna krasitev poti in otroci s cvetjem. Sodelovala bo vaška godba Viktor Parma. Sledila bo družabnost. AŠD PRIMOREC prireja danes, 26. junija, športni praznik ob nogometnem igrišču na »Griži« v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski z glasbo v živo. GLASBENA MATICA IN KRD DOM BRI-ŠČIKI prirejata danes, 26. junija, ob 20.30 pop-jazz koncert pri štirni v Bri-ščikih. Nastopajo udeleženci delavnice za zabavno glasbo in jazz. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani društva. Vabljeni! SKD VESNA, ŠD MLADINA IN ŠD VESNA prirejajo Vaški praznik danes, 26. junija, ter v soboto, 2. in v nedeljo, 3. julija, na večnamenskem prostoru pod nogometnim igriščem v Križu. Mesne in ribje jedi ter glasba v živo. SLOVENSKA PROSVETA IN DSI sporočata, da bo ob 100-letnici rojstva in 35. obletnici smrti Jožeta Peterlina sv. maša v njegovem rojstnem kraju na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi na Dolenjskem danes, 26. junija, ob 11. uri. Vse, ki bi se radi udeležili te slovesnosti, vabimo, da se prijavijo v uradih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. 040-370846 od 9. do 13. ure. AŠD MLADINA vabi na predstavitev »Fun and dance«, ki bo v ponedeljek, 27. junija, ob 19.30 na zemljišču pod nogometnim igriščem v Križu. Tai chi, hip hop, orientalski plesi v izvedbi tečajnikov in gostov. Sledilo bo nagrajevanje smučarskih tekmovalcev. FC PRIMORJE IN ZSŠDI vabita vse deklice in dečke rojene od leta 2000 dalje na »nogometni kamp« od ponedeljka, 27. junija, do petka, 1. julija, na igrišču Ervat-ti pri Briščikih, od 8. do 17. ure. Prijave na tel. 340-8480808 (Sergij) in 3296022707 (Robert). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi svoje učence k potrditvi vpisa do ponedeljka, 27. junija, ter nove učence k vpisu za š.l. 2011-12. Urnik tajništva: vsak dan razen sobote med 9. in 12. uro. KMEČKA ZVEZA obvešča tečajnike, ki obiskujejo tečaj fitofarmacevtskih sredstev, da bo zadnja lekcija v ponedeljek, 27. junija, potekala z začetkom ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku in ne, kot najavljeno, na Opčinah. Tečajnikom se zahvaljujemo za razumevanje. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove v prostorih NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri ter v drugem v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagajničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 27. junija do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta. TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE za začetnike, ki ga organizira Fotovideo % ŠPORTNI CENTER GAJA PADRIČE ŠAGRA in ŠPORT? nogomet, odbojka, orientiring a&^ ^- VcM.. Od 1. do 10. julija Od 15. do 17. julija Dobro založeni kioski PLES v MASKAH Trst 80, bo potekal v Lonjerju v večernih urah od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 9. julija. Predvidenih je 6 dvour-nih srečanj, praktična fotoekskurzija ter končna projekcija fotografij v sklopu Artedna. Info in vpisovanja na tel. št.: 347-7937748 (Mirna) ali na fotovi-deo_trst80@virgilio.it. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata tečaje »Optimitst« za otroke od 6 do 11 let: od 27. junija do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer od ponedeljka, 27. junija, do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 28. junija, na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. V petek, 1. julija, ob 17. uri iz Padrič odhod avtobusa za nastop v Kopru (Mar-kovec - ob 19. uri). AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. junija, ob 20.30 v prvem in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, poročilo nadzornega odbora in izvolitev novega odbora. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Anagrafskem uradu do srede, 29. junija. Urnik: od torka do petka od 8.30 do 12.15, ob sredah tudi od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2010 (730/2011 ali UNIC0/2011 ali CUD/2011) ter izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. OBČINE NABREŽINA, ZGONIK IN RE-PENTABOR ter Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna ludo-teka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure v sredo, 29. junija: »Solna mavrica«; »Mozaik«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ŽUPNIJA PROSEK organizira od 1. do 9. januarja 2012 potovanje v Sri Lanko. Vpisovanje do konca meseca junija. Za informacije pokličite tel. št.: 040-225170, po 20. uri. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Op-činah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 3332892869. FIAT GRANDE PUNTO 1.4, modre barve, 45.000 prevoženih km, nujno iščem kupca. Tel. št. 333-6741266. FREZO S PRIKOLICO, primerno za vožnjo tudi po cesti, full-optional, prodam po pošteni ceni. Tel št. 040-281242. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah ob mor- ju za stanovanjsko hišo. Tel. št. 3477334742. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Klicati ob večernih urah na tel. 327-9969360. MLADIČA TOY PUDELJ KODER (samček) črne barve, mama rodovniška, prodam. Cena 300,00 evrov. Tel. št. 348-9754886. NA OPČINAH dajem v najem 80 kv.m. veliko stanovanje v 2. nadstropju: dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica, terasa in garaža. Tel. št.: 040-415785 (ob uri obedov). PRISRČNO TIGRASTO MUCKO podarim. Tel. št. 040-225068 ali 334-1384216. PRODAM sončno stanovanje v Ul. Del Agro št. 3/3, 4. nadstropje z dvigalom, klet, 3 sobe. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-3623953. ROČNO VEZENE NAGLAVNE IN NA-RAMNE RUTE za nošo, zlikane in »štir-kane« so na razpolago. Tel. št. 040299820. SCOOTER Malagutti, Firefox F15, letnik 2003, 5.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 333-5366337. V CENTRU PROSEKA dajem v najem nove prostore v pritličju, 45 kv. m., primerne za vse namene, razen stanovanja. Tel. št. 348-4208079. V GABROVCU PRODAM HIŠO z vrtom, cena po dogovoru. Tel. št. 348-4459266. V PRIPRAVI JE MONOGRAFIJA o likovni ustvarjalnosti slikarja Avrelija Lukežiča. Vabim zato lastnike njegovih del, da me pokličejo na tel. št. 040-391009, v večernih urah. S Poslovni oglasi GORJANSKO-HIŠO na lepi sončni legi, 193 m2, na parceli 539 m2, prodam. Tel.: 00386-41669523 PRODAM ALI DAJEM V NAJEM vinograd (teran), Križ pri Sežani. 00386-(0)31666838 00386-(0)57640701 (zvečer) GINEKOLOG A. ELIA SPREJEMA v ambulanti na Opčinah, Pro-seška ul. 39. Tel.: 335-8379311 IŠČEMO KUHARJA/CO IN ŠTUDENTE za delo v okrepčevalnici na Op-činah. Pisati na: ettoresrl@gmail.com ali 3281260904 Loterija 25. junija 2011 Bari 79 30 24 52 61 Cagliari 19 40 14 74 79 Firence 44 38 89 14 72 Genova 69 79 82 51 9 Milan 19 47 81 28 56 Neapelj 76 18 19 73 46 Palermo 20 14 57 6 13 Rim 85 65 33 25 22 Turin 60 51 21 79 32 Benetke 10 60 5 90 73 Nazionale 40 49 69 17 85 St. 76 11 17 35 42 71 76 jolly 82 Nagradni sklad 3.271.812,03 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 35.097.116,12 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 61.346,48 € 1.685 dobitnikov s 4 točkami 291,25 € 60.079 dobitnikov s 3 točkami 16,33 € Superstar 30 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 29.125,00 € 307 dobitnikov s 3 točkami 1.663,00 € 4.607 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 27.730 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 59.664 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Sklad MITJA ČUK se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspešnosti slovesnega odprtja novega večnamenskega središča: častnemu gostu, g. nadškofu, zborom, glasbenikom, ostalim nastopajočim, predstavnikom javne uprave ter civilne družbe. Posebna zahvala naj gre vsem požrtvovalnim sodelavcem in vsem prijateljem Sklada, ki so poklonili okrasne rastline in spominke za dobro srečo, sponzorjem, društvom, narodnim nošam, SKP za posojo in dostavo miz ter vsem, ki so darovali priboljške. v_/ V SEŽANI v komaj zgrajeni hiši prodamo novo moderno opremljeno stanovanje z mansardo (58 - 24 kv. m.), velika terasa, garaža in klet. Tel. št. 348-2341176 ali 349-2427799. VW PASSAT 2000 turbo diesel high-line, letnik 2002, zelene metalizirane barve, full optional, vedno v garaži, opremljen z zimskimi gumami, prodam za 5.500,00 evrov. Tel. št. 348-4462664. Z DOLGOLETNO IZKUŠNJO poučevanja na višjih šolah pomagam pri učenju italijanščine in angleščine. Tel. št.: 3356018684. Id Osmice DAVORIN BANDI je odprl osmico v Pre-benegu. Vabljeni! Tel. št.: 040-231865. DEJAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. št. 040-225305. OSMICA je odprta v Dolini pri Mariju Žer-jalu. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič št. 2. Tel. št. 040-229174. Vljudno vabljeni! PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica. Tel. št.: 040-208166. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3403814906. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. št. 040-200634 V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št. 040-229211. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: agip: Miramarski drevored 49, Kati-nara - Ul. Forlanini shell: Žavlje (Milje) esso: Drevored Campi Elisi, Trg Val-maura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a q8: Nabrežina 129 fly: Passeggio S. Andrea črpalke odprte 24 ur na 24 agip: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 total: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE črpalke odprte 24 ur na 24 agip: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 total: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE nočne črpalke in self service tamoil: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 agip: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin -Državna cesta. 14 esso: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 omv: Proseška postaja 35 shell:Ul. Locchi 3, Fernetiči total:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 541 Nedelja, 26. junija 2011 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Pokrajina financirala nujna vzdrževalna dela Ob nogometnem igrišču bodo kmalu zabrneli stroji Sanirali bodo podporni zid - Če bo denar zadoščal, bodo zamenjali tudi mrežo Podporni zid ob nogometnem igrišču v Doberdobu je potreben prenove bumbaca Goričani se zgražajo nad računi za odpadke Računi za odpadke se niso kaj dosti znižali. To ugotavljajo številni Goričani, ki v teh dneh prejemajo račune za lansko leto. Čeprav je podjetje za javne storitve Ambiente Newco, naslednik podjetja Iris, ukinilo plačevanje davka na dodano vrednost na tarifah TIA, se namreč računi niso znižali, pač pa so se za marsikatero gospodinjstvo glede na prejšnja leta celo povišali. Marsikdo zaradi tega opozarja, da so bili dvakrat opeharjeni zlasti imetniki DDV številk, med katerimi so predvsem lastniki javnih lokalov, saj ne bodo morali več zahtevati povračila za plačilo DDV, kot so počenjali s starim načinom zaračunavanja. Iz podjetja Ambiente Newco so pred dnevi sporočili, da bo plačilo lanskih računov za odvažanje odpadkov možno v štirih obrokih. Kdaj bodo Goričani morali plačati letošnje račune, po drugi strani še ni bilo določeno. Na doberdobskem nogometnem igrišču bodo v kratkem zabrneli stroji. Občina Doberdob je namreč pred nedavnim podpisala pogodbo z gradbenim podjetjem, ki bo poskrbelo za izvedbo nujno potrebnih varnostnih posegov na območju igrišča. S finančnimi sredstvi za uresničitev projekta, ki je vreden okrog 89.000 evrov, je doberdobski občini priskočila na pomoč goriška pokrajinska uprava. V okviru postavke za vzdrževanje športnih objektov na goriškem teritoriju je doberdobskemu igrišču namenila 80.000 evrov, preostali del denarja pa bo prispevala občina sama. Podjetje, ki ga je doberdobska občina imenovala za izvajalca del, bo poskrbelo za sanacijo podpornega zidu ob igrišču, ki ga je treba po besedah župana Paola Vizintina nujno utrditi, saj se udira tudi na zasebna zemljišča, s katerimi meji. »Utrditev zidu je imela prednost. Če bo denar zadoščal, bomo morda popravili tudi mrežo okrog igrišča, ki je dotrajana. Na nogometnem igrišču bi morali izvesti tudi nekatere druge posege, zanje pa trenutno ni denar- ja,« je povedal odbornik za šport in javna dela Nordio Gergolet ter pojasnil, da bi bila popravil potrebna predvsem tribuna za gledalce. »Tribuno bi bilo primerno posodobiti in prilagoditi novim varnostnim predpisom, sredstev pa za zdaj še nimamo. Zato sem stopil v stik s podjetjem, ki deluje na področju fotovol-taike; skušal bom preveriti, če bi lahko prišli do neke vrste izmenjave s tem, da nam oni uredijo kritino tribune,« je povedal doberdobski odbornik Nordio Gergolet. Gergolet in Vizintin sta povedala, da se bodo popravila podpornega zidu ob nogometnem igrišču začela v kratkem, zaključena pa bodo pred koncem poletja. »Da bi ne motili poteka nogometne sezone, smo sklenili, da dela izpeljemo v poletnem času, ko je povpraševanje po športnem objektu manjše. Stroje bo gradbeno podjetje v kratkem pripeljalo na igrišče, ki bo seveda med potekom del zaprto. Dela ne bodo trajala dolgo in ne bodo vplivala na začetek športne sezone,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin. (Ale) GORICA - Skupaj umetniki iz Bosne-Hercegovine, zamejstva in Slovenije Likovni poziv k dialogu Razstava je bila doslej že postavljena na ogled v Rimu in Piacenzi - V Kulturnem domu jo bodo gostili do 4. julija »S to razstavo je bila postavljena dobra osnova za nadaljnje sodelovanje.« S temi besedami je petkovo odprtje skupinske likovne razstave v goriškem Kulturnem domu pozdravila Enisa Bukvic, v Rimu živeča predstavnica bosansko-hercegov-ske skupnosti v diaspori. Razstava je potujočega značaja, saj je bila v marcu postavljena v Rimu, v začetku junija v Piacenzi, zdaj pa v Gorici. Rim in Piacenza sta namreč mesti, v katerih živi in dela veliko ljudi iz Bosne in Hercegovine. Da se je v ta krog vključila tudi Gorica, je predvsem zasluga Kulturnega doma, ki vzdržuje dobre stike z bosanskimi združenji v Italiji. To je v svojem pozdravnem nagovoru posebno izpostavil ravnatelj doma Igor Komel, ki je med drugim tudi izpostavil dejstvo, da je tako zasnovana razstava kar dobro odjeknila v kulturnih krogih in v sredstvih javnega obveščanja. Gre pa za razstavo, na kateri s svojimi deli sodelujejo slikarji iz Bosne in Hercegovine, iz zamejstva in iz Slovenije. Do 4. julija bodo v galeriji Kulturnega doma na ogled likovna dela, ki so jih ustvarili Hana Popaja, Enes Levic, Slavko Medunic, Ruža Gagu-lic in Samir Hedzbič iz Bosne in Hercegovine, Loretta Dorbolo iz Špetra v Benečiji, Franko Žerjal iz Gorice in Aleksander Peca iz Nove Gorice. Bo- Z odprtja razstave v Kulturnem domu sanski likovni ustvarjalci so v glavnem člani umetniškega združenja Uljub iz mesta Brčko, od koder izhaja tudi Enisa Bukvic. Kratko življenjsko in umetniško pot vsakega avtorja je v dvojezični obliki podala Marisa Pe-lesson, nakar so nekaj misli o pobudi izrekli že omenjena Enisa Bukvic (govorila je v srbo-hrvaščini in italijanščini), Loretta Dorbolo (v beneškem narečju in v italijanščini) ter Franko Žerjal in Aleksandere Peca, ki sta spregovorila v slovenščini. Vsi so se zahvalno izrekli o svojevrstni pobudi, ki odpira pot nadaljnjim poskusom, da bi k zasnovanemu projektu pristopili tudi umetniki iz drugih republik bivše Jugoslavije. Kultura in umetnost imata to moč, da premostita nekdanje razprtije in na novo utrdita precej zrahljane temelje nekdanjega sode- APrimorski ~ dnevnik Še danes praznik v Sovodnjah V Sovodnjah se bo danes zaključil občinski praznik. Ob 18.30 bo nastopila godba na pihala združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Vileša, ob 19.30 se bodo predstavile gojenke plesne šole Terpsichore, ob 21. uri bo ples s skupino Spring. Od 19. ure dalje bo odprt otroški kotiček. Še danes bo v sovodenjskem Kulturnem domu na ogled razstava domačih umetnikov. Tisoč in ena noč V četrtek, 30. junija, bo v deželnem avditoriju v Gorici na ogled multidisciplinarni spektakel »Le mille e una notte - In viaggio tra sogno e risveglio«, ki ga prireja študijski in umetniški krožek Espressione Est iz Vidma. Večer se bo začel ob 21. uri. Projekt, pri katerem sodelujejo mladi iz cele Fur-lanije-Julijske krajine, prirejajo s prispevkom dežele, kulturnega združenja Macs, plesne šole DNA Danza, skupine Formae mentis in s pokroviteljstvom vseh štirih pokrajin dežele FJK in občin Trst, Gorica, Videm in Pordenon. Air show v Gradežu Nad gradeško plažo bo danes ob 16. uri letalski spektakel Air show. Med nastopajočimi bo tudi italijanska akrobatska letalska eska-drilja Frecce tricolori. Jutri tretja naloga Maturante čaka jutri tretja, več-predmetna pisna naloga, ki jo je oblikovala vsaka posamezna izpitna komisija posebej; v poštev bo prišla snov, ki so jo dijaki predelali v zadnjem letniku. V Gorici mimohod kočij V Podturnu bo še danes potekala jahaška prireditev Konji v mestu (»Cavalli in citta«). Tekme raznih starostnih skupine se bodo pričele ob 9. uri in zaključile pod večer. Ob 10. uri se bodo s parkirišča pri Rdeči hiši podale na mimohod mestnih ulic stare kočije s konjsko vprego. Kulturni center Lojze Bratuž Glasbeni večer pod lipami BAKALINA Jani Kutin, glas Renata Lapanja, harmonika Danilo Čotar nam bo predstavil sir Tolminc iz Čadrga in sirarsko skuto Kulturni center Lojze Bratuž Četrtek, 30. junija 2011, ob 20.30 bumbaca lovanja. »Smo si veliko bliže, kot izgleda na prvi pogled,« je še bilo rečeno. Enisi Bukvic je bil na koncu izročen umetniško izdelan keramični grb Kulturnega doma, ki ga prejmejo vsi tisti, ki so dali svoj doprinos k vzpostavljanju in negovanju kulturnih stikov z goriškim hramom kulture. Izdan je bil tudi trojezičen katalog razstave, ki je na voljo ob vhodu v Kulturni dom. (vip) Kulturni center Lojze Bratuž Katoliško tiskovno društvo Goriška Mohorjeva družba Slovenska skupnost vljudno vabijo na odkritje doprsnega Ñipa Dr. Antonu Kacinu šolniku, kulturnemu delavcu, politiku in prvemnu predsedniku Katoliškega doma ob 110-letnici rojstva Spominski park-Kulturni center Lojze Bratuž ibreK. 28. lunlla 2011. ob 19. uri 10 Nedelja, 26. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V četrtek in petek se bodo vzdržali od dela Družinski zdravniki s stavko opozarjajo na svojo stisko Deželna vlada ni dovzetna za njihove težave - Birokracija tudi v zdravstvu neizprosna V četrtek in petek, 30. junija in 1. julija, bodo splošni zdravniki stavkali. S protesno akcijo želijo opozoriti širšo javnost na slabe razmere, v katerih morajo opravljati svoje delo. Vsekakor gre za nadvse koristne in hvalevredne oblike nudenja zdravstvene pomoči prebivalstvu, ki v družinskem zdravniku vidijo prej prijatelja in svetovalca, kot pa togega, včasih osornega, predvsem pa nepoznanega človeka v belem, na katerega naletijo v bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah. O tem vprašanju smo že pisali pred kratkim, na to temo pa se vračamo po javni razpravi, ki jo je sindikat splošnih zdravnikov v četrtek pripravil v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Srečanja s to navidezno preprosto, v resnici pa zelo resno zadevo, se je udeležilo precej ljudi, zlasti iz vrst starejše generacije. Prav starejši ljudje se najbolj pogosto poslužujejo tovrstnih zdravniških storitev in, kot rečeno, za marsikaterega starostnika predstavlja obisk zdravnika že način preživljanja časa. Pomeni mu pokramljati z nekom, ki mu zaupa in od katerega vselej dobi prijazno besedo in koristen nasvet. Vse te življenjske težave in upravičene zahteve je iznesla predstavnica združenja splošnih zdravnikov in zastopnica njihovega sindikata Adriana Fasiolo; s pomočjo video projekcije je nanizala kopico vprašanj, s katerimi se ukvarjajo zdravstvene strukture in v prvi vrsti ravno družinski zdravniki. Izpostavila je predvsem slab odnos, ki ga ima deželna uprava do te veje zdravstva, ki konec koncev predstavlja osnovo celotni medicinski stroki. Po njenih besedah nobena bolnišnica, nobena še tako opremljena ustanova ne more nadomestiti poslanstva, ki ga opravljajo splošni zdravniki, ki nemalokrat delujejo v zelo slabih pogojih. Ambulante so slabo opremljene, družinski zdravniki se morajo ukvarjati z neizprosno birokracijo, pa tudi povezave med zdravstvenimi služ- GORICA - ZSKD Ustvarjalne delavnice letos v Benečiji Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja 13. otroške ustvarjalne delavnice na temo »Pripovedujmo z lutkami zgodbo o...«, ki so namenjene osnovnošolcem s Tržaškega, Goriškega in Vi-demskega. Potekale bodo od 22. do 27. avgusta 2011 v stavbi nekdanje šole, današnji domačiji »La finestra« v Gorenjem Tarbiju v videmski pokrajini. Udeleženci bodo sodelovali v večzvrstnih ustvarjalnih delavnicah, spoznavali glasbo in plese Benečije in Rezije, ustvarjali prstne in večje lutke ter se zabavali ob igri, izletih v naravo in spoznavanju okolice. Kolonijo bosta letos vodila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz lutkovnega gledališča Zapik iz Ljubljane. Počitniški dom »La finestra« in kompleks bližnjih hiš v tipičnem slogu nudijo posebne ugodnosti pri morebitni namestitvi za tiste družine, ki bi želele preživeti v Gorenjem Tar-biju še dodatno noč ali konec tedna. Rok za prijave zapade 30. junija. Vpisnina, ki vključuje bivanje, prehrano, zavarovanje in delavnice za šest dni znaša 210 evrov na osebo. Informacije in vpisovanja v uradih ZSKD v Trstu (tel. 040-635626) in Gorici (tel. 0481-531495). bami na raznih ravneh niso take, kot bi morale biti. Prav zaradi teh pomanjkljivosti mora ostareli pacient pogostokrat romati od bolnice do ambulante, od laboratorijev pa do upravnih enot in iskati ali prevzeti ta ali oni dokument, recept ali izvid. Veliko puščic so Fasiolova in tudi drugi zdravniki, ki so posegli v razpravo, namenili prav deželnim upraviteljem, ki po njihovem mnenju pre- malo naredijo, da bi se stvari izboljšale. Desnosredinska deželna uprava nima posluha do teh vprašanj, je bilo še rečeno. Prišlo je celo do manjšega incidenta, ko je odbornica za zdravstvo in socialne službe pri goriški občini Silvana Romano protestno zapustila dvorano. Sledili so ji tudi nekateri politični somišljeniki. Kasneje se je sicer odbornica ponovno vrnila v dvo- rano, kar pa ni odpravilo grenkega priokusa, ki ga je povzročil nastali incident. Ob zaključku koristne izmenjave mnenj so se zdravniki obrnili na javnost s prošnjo, da bi le-ta razumela njihov protest, ki nima namena prizadeti zdravstvenih storitev, temveč želi le opozoriti vodilne strukture, da se morajo konstruktivno soočiti z nastalim položajev. (vip) Z leve Dorina Tommasi in Elena Onofrei bumbaca Zaslužen pokoj za štandreško zdravnico Pred nekaj dnevi se je upokojila štandreška družinska zdravnica Dorina Tommasi. Študij medicine je zaključila leta 1981 na Tržaški univerzi, da bi si sama krila študijske stroške, pa je med obiskovanjem fakultete pomagala mami in babici pri vodenju gostilne v Štandrežu. Tommasijeva je najprej delala v nevrološkem oddelku v Trstu, nato pa je do leta 1985 opravljala službo dežurnega zdravnika v bolnišnicah v Gorici in eno leto v kraju Villa Santina. Leta 1988 je postala družinska zdravnica in se vrnila v Štandrež, kjer je leta 1991 odprla ambulanto v obnovljenih prostorih nekdanje gostilne. Leta 2006 je prenovila poslopje ob telovadnici in v njem uredila ambulanto, v kateri poleg nekaterih splošnih zdravnikov svoje zdravstvene storitve zagotavljajo tudi nevrolog, psiholog in endokrinolog. Od leta 1988 je Tommasijeva delala tudi v domu za upokojence Culot. Z upokojitvijo se bo posvetila branju knjig in - kot prava Štandrka - tudi obdelovanju koščka zemlje. V zadnjih letih je bila Tommasijevi v veliko pomoč medicinska sestra po rodu iz Romunije Elena Onofrei, ki se je v Štan-drež zelo dobro vživela. Zanjo Tom-masijeva upa, da jo bodo kolegi iz štan-dreške ambulante zaposlili, saj je njena pomoč pri delu še kako potrebna. Tom-masijevi so za večletno zdravstveno oskrbo hvaležni številni Štandrežci, ki so k njej zahajali po pomoč. TRŽIČ - V soboto Bela noč s popusti V petek koncert skupine Mau mau Po vseh ulicah tržiškega mestnega središča bo v soboto, 2. julija, potekala Bela noč, med katero bodo trgovci za začetek sezonskih razprodaj svoje trgovine odprli do poznih ur. Letos bodo razne glasbene skupine nastopile v javnih lokalih na Trgu Republike ter tudi v okoliških ulicah Battisti, SantAm-brogio, Roma, Duca dAosta in na Drevoredu Del Popolo, poleg tega pa bodo za zabavo otrok poskrbeli animatorji iz zadruge Onda. Osrednji koncert bo na Trgu Republike, kjer naj bi nastopila londonska etno-rock skupina, s katero se sicer še pogajajo. Poleg tega bodo priredili tudi boksarsko srečanje, med katerim bo nastopil tudi ločniški šampion Paolo Vidoz. Poulične prireditve se bodo začele že v petek, 1. julija, ko bodo po mestnem središču namestili stojnice raznih kulturnih društev in ustanov iz Laškega. V petek zvečer bo tudi koncert s prostim vstopom skupine Mau mau, ki je vključen v festival Onde mediterranee. ŠTEVERJAN - Na domu Marka Černica odkrili kapelico Kipec se je vrnil domov Leta 1920 ga je med ruševinami števerjanske cerkve našel baron Eugenio Formentini V Števerjanu so včeraj odkrili in blagoslovili kapelico s kipcem Matere božje, ki jo je v zidu pred svojo hišo uredil Marko Černic. Kot je sam povedal med včerajšnjo krajšo slovesnostjo, so kapelico v zidu starega dela hiše odkrili ob prezidavi zunanje stene. Odkritje je predstavljalo veliko presenečenje, saj se ni nihče spominjal, da bi bila v zidu nekoč kapelica, ki so jo nato prekrili. V kapelico je Marko Černic postavil star lesen kipec Matere božje neznanega umetnika, ki je dar njegovega prijatelja in so-vaščana Filippa Formentinija. Njegov ded, baron Geno (Eugenio Formentini) ga je med ruševinami župnjiske cerkve v Števerjanu našel po prvi svetovni vojni leta 1920. Do danes so ga Formentinijevi hranili v svoji družinski palači v Aiellu, zdaj pa se je kipec vrnil domov v Števerjan. Kapelico je po pozdravu Marka Černica blagoslovil števerjanski župnik Anton Lazar, nato pa je bila v hišni veži na ogled razstava fotografij iz prvega dvajsetletja prejšnjega stoletja z vedutami na Števerjan in na njegovo staro grajsko naselje. Razstavljeni so bili tudi načrti in risbe, ki jih je arhitekt Maks Fabijani pripravil za prenovo vaškega jedra. Mnogi posnetki (teh je bilo preko 35) so bili prvič predstavljeni v javnosti in so last družine Formentini. ŠTEVERJAN Na 41. festivalu triindvajset ansamblov Lani so zmagale Iskrice iz Laškega 41. števerjanski festival na-rodnozabavne glasbe je pred vrati. Prvič se je festival odvijal leta 1971, z leti pa je postal najvažnejša tovrstna prireditev v zamejstvu. Letos bo festival potekal od 1. do 3. julija, ko bodo števerjanske večere med Borovci popestrile že znane in nove, izvirne melodije valčkov in polk. Gostoljubje organizatorjev, briška kapljica in dobro založeni kioski pa bodo poskrbeli za prijetno druženje na festivalu, ki se pogosto zavleče pozno v noč. Letošnjo novost predstavlja sodelovanje s festivalom narod-nozabavne glasbe Alpen Grand Prix, ki vsako leto poteka v Mera-nu. Na tem Festivalu bodo prvič sodelovali tudi slovenski ansambli, in sicer trije ansambli s števerjan-skega festivala. V dveh tekmovalnih večerih, 1. in 2. julija, se bo ob 20. uri na kamnitem odru zvrstilo kar 23 ansamblov, večina teh so debi-tanti. To so ansambli Zakrajšek iz Ribnice, Brjar iz Goriških Brd, Gama iz Velikih Lašč, Gorenjski kvintet iz Begunj na Gorenjskem, Bloški odmev iz Nove vasi, Ober opli iz Bazovice, Obvoz iz Podkuma, Navdih iz Šmartne-ga ob Paki, Vasovalci iz Semiča, Domen z vižarji iz Stranic, Netopir z Jesenic, Drakslerji iz Kapele, Erazem iz Postojne, Čepon iz Horjula, Skala iz Ljubljane, Kolovrat iz Kamnega, Unikat iz Gorice pri Slivnici, Minutka iz Šoštanja, Azalea - Gabrje iz Novega mesta, Topliška pomlad iz Dolenjskih toplic, Slovenskih 6 iz Celja in Popotniki iz Škocjana. Finalni del festivala, ki bo v briško vas nedvomno privabil številne poslušalce, bo v nedeljo, 3. julija, s pričetkom ob 17. uri. Gost večera bo ansambel Slovenski muzikantje. Finalni del bosta tudi letos posneli televiziji RAI in RTV - Slovenija in ga predvajala v juliju in avgustu. Komisijo za glasbo, ki bo vse tri večere ocenjevala nastop in skladbe ansamblov, sestavljajo Filip Hlede (predsednik), Slavko Avsenik ml., Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Čadež, Jan Leopo-li, Bertl Lipusch, Tullio Možina in Denis Novato; komisijo za besedilo pa Milan Jež, Leonard Katz, Franca Padovan in Martina Va-lentinčič. Tudi letos bosta Festival povezovala dolgoletna šte-verjanska prijatelja Janez Dolinar in Jasna Kuljaj. Na samem prizorišču med Borovci bo razstavljala svoja dela Mirela Kleč, ki izdeluje zelo estetsko in vrhunsko izdelane kvačkane nageljčke. Pokrovitelji letošnjega Festivala so občini Šte-verjan in Brda, ZSKP, RAI in Gorska Skupnost terskih in nadiških dolin ter Brd. (mh) Marko Černic namešča kipec v obnovljeno kapelico bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. junija 2011 1 1 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče 14. MEDNARODNI FESTIVAL ULIČNEGA GLEDALIŠČA »ANA DESE-TNICA« V NOVI GORICI: v sredo, 29. junija, ob 19. uri pred glavnim vhodom SNG Nova Gorica ulični cirkus »Cirque Déco«. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »L'ultimo dei templa-ri«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Venere ne- ra«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »L'ultimo dei templa-ri«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Venere ne-ra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«. Dvorana 2: 16.00 - 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ultimo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »13 assassini«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »I guardiani del destino«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40; »Cars 2«; 21.00 »Libera uscita«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »L'ul-timo dei templari« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.00 »Cars 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »13 as-sassini«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »I guar-diani del destino«. Razstave med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja odprtje razstave z naslovom »Vladimir Makuc - zbirka podarjenih del« v gradu Kromberk v četrtek, 30. junija, ob 20. uri. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini (Prešernova ulica 3, tel. 0038653689177) bo do 1. julija na ogled razstava arhitekturnih risb Viktorja Suli-ča in Alenke Golob. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciotti 25 v Gradišču je na ogled razstava Marcella Grossa; do 6. julija od četrtka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. V GALERIJI ARS v Gorici bo do 10. julija na ogled razstava z naslovom »Pripovedujem«. Razstavljajo Juan Arias Bonano, Vera Elvira Mauri in Mariadolores Simone. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled antološka razstava goriškega slikarja Franca Duga; do 15. julija ob prireditvah in domeni. V MUZEJU TERITORIJA v Krminu je na ogled razstava »Doubles Rimediare l'ar-te«. Razstavljajo Carlo Andreasi, Michele Spanghero, Beppino De Cesco, Ivan Dal Cin, Alessandro Ruzzier in Paolo Comuzzi; do 17. julija od četrtka do sobote med 16. in 20. uro, ob nedeljah, med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici je na ogled zgodovinska razstava z naslovom »Signori, si parte! Come viag-giavamo nella Mitteleuropa 18151915« (Gospodje, na pot! Kako smo potovali v srednji Evropi 1815-1915); do 24. julija (ob petkih in sobotah 10.0013.00, ob nedeljah in praznikih 15.0019.00, ob nedeljah ob 16.30 voden obisk). Vstop je prost. ~M Koncerti V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Ra-štelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava miniaturnih akvarelov Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. V PALAČI PREFEKTURE na goriškem Travniku bo do 3. julija na ogled dokumentarna razstava o italijanskem Ri-sorgimentu »1848-1918«. Dokumenti prihajajo iz državnega arhiva v Gorici; ogled je možen med 9.30 in 18. uro. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: grad Dobrovo danes, 26. junija, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Gorici bo še danes, 26. junija, na ogled razstava del študentov fakultete iz arhitekture na Tržaški univerzi z naslovom »Spazi dimenticati luoghi ritrovati«. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Piera Mode z naslovom »Figurazione Astratta«; do 28. junija med 10.30 in 12. uro in med 16.30 in 19. uro. V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstave »Vittorio Bo-laffio e il porto di Trieste. Disegni del-la collezione Sanguinetti«; do 28. junija med 10.30 in 18.30, ob sobotah NA DVORIŠČU PALAČE LOCATELLI V KRMINU bo v ponedeljek, 27. junija, ob 21. uri koncert skupine Sound Brass Ensemble; vstop prost, ob slabem vremenu bo koncert v gledališču v Krminu. NA NOVOGORIŠKEM BO OB 15. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI (med 27. junijem in 3. julijem) in 6. Mednarodnim tekmovanjem saksofonistov v Sloveniji (med 30. junijem in 3. julijem) potekal niz koncertov: v ponedeljek, 27. junija, ob 20.30 v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert saksofonista Jean-Yvesa Fourmeaua in pianistke Marylise Fourmeau; v torek, 28. junij, ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica koncert kvinteta Alliage; v sredo, 29. junija, ob 21. uri, v amfitea-tru Gradu Kromberk koncert Dua Sa-xophonic; v četrtek, 30. junija, ob 21. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici koncert skupine S.O.S. (Sequoia Orchestra of Saxophones), gostje večera bodo Matjaž Drevenšek, Lev Pupis in Rok Volk; v petek, 1. julija, ob 20.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici koncert skupine Damjan Valentinuzzi, gost večera bo Jani Šepetavec, tenorski saksofon; v soboto, 2. julija, ob 21. uri na domačiji Klinec v Medani večer jazz glasbe s kvintetom Joy Spring; v nedeljo, 3. julija, ob 19. uri v Kulturnem domu Nova Gorica koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. Obisk koncertov je brezplačen. Ob slabem vremenu bosta koncerta z Bevkovega trga v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica; informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATE-LIER vabita na Snovanja 2011: v sredo, 29. junija, ob 20.30 koncert v Vili Rus-siz v Koprivnem z naslovom »Glasbeni obrazi neke dobe ob 150-letnici združitve Italije«. Nastopila bosta flavtistka Luisa Sello in pianist Carlo Co-razza; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA nudi v mesecu juniju brezplačne poskusne lekcije raznih inštrumentov; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glas-benamatica.com. M Izleti IZLET V GARDALAND bo v ponedeljek, 27. junija, z odhodom iz Doberdoba ob 6.30, vrnitvijo po večernem zaprtju zabaviščnega parka. Cena 43 evrov vključuje prevoz z avtobusom in vstopnino; na razpolago je še nekaj mest; informacije in vpisovanje po tel. 3484735330 (Lucia Ferfolja), lu-cia.fer72@libero.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI organizira v nedeljo, 3. julija, z odhodom ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši enodnevni avtobusni izlet na območje Rakovega Škocjana (ogled Želskih jam in naravnih znamenitosti v parku), v popoldanskih urah je predviden ogled muzeja Cerkniškega jezera. Cena izleta znaša približno 15 evrov, odvisno od števila vpisanih. Malica iz nahrbtnika, večerja po izbiri v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 3386178688 ali 0481-784034. SPDG prireja danes, 26. junija, izlet na Jerebico. Zbirališče ob 5.45 pri Rdeči hiši; informacije po tel. 320-1423712 (Andrej). Dragi Julko! 1 Vse najboljše za 80. rojstni dan. Vnuki Ana, Marta, Tadej, Luka, Simon, Štefan in Andrej, žena Adrijana, Marko in Valentina ter Julijan in Mojca ¿J Čestitke Iskrene čestitke IVANI, novope-čeni inženirki za strojništvo. Tata, mama, Matteo, sestra Tjaša, Jan, no-ni Jelka in Vera, tete in strici vsi. Ü3 Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da se je zaradi popravil v pokrajinski palači v Gorici, urad za lov in naravne dobrine preselil v Ul. Rossini 7/A v Gorici. Nova telefonska številka je 0481-547120. KRUT obvešča, da sedež v Trstu deluje s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure (tel. 040360072). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. PROJEKT OVERNIGHT - avtobusna povezava za mlade, ki si ob sobotah želijo zabave v Sesljanu - bo startal od sobote, 2. julija, dalje. POLETNE DELAVNICE MAVRICA, ki jih prireja Sc Melanie Klein v sodelovanju z občino Sovodnje bodo potekale od 4. do 22. julija za otroke od 3. do 10. leta starosti; vpisovanje še danes, 26. junija, na goriškem sedežu Sc Melanie Klein v Sovodnjah (Ul. Pot na Roje 25, Peč) vsako soboto od 9. do 13. ure; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Solc) vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 18.30 do 20. ure, www.melanie-klein.com, solcmartina@gmail.com. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo od 27. junija do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na redni občni zbor ustanove, ki bo v prvem sklicu v ponedeljek, 27. junija, ob 10. uri v prostorih NŠK v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20 ter v drugem sklicu v ponedeljek, 11. julija, ob 17.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Ulici sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročila (predsednice, ravnatelja, blagaj-ničarke, nadzornega odbora); predstavitev in odobritev obračuna 2010 in proračuna 2011; razno. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 27. junija, anagrafski Sporočamo, da v goriški redakciji NE BO TAJNIŠKEGA OSEBJA do 2. julija 2011 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) urad zaprt zaradi izobraževalnega tečaja uslužbencev. V SOVODNJAH ob 60-letnici upravne samostojnosti občine poteka v telovadnici Mednarodni odbojkarski turnir brez meja, na katerem sodelujejo ženske mladinske državne reprezentance iz Španije, Italije, Nemčije, Rusije in Brazilije. Turnir, ki se bo zaključil 27. junija, prireja ŠZ Soča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje v torek, 28. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Ga-lerije75 na Bukovju v Števerjanu redni občni zbor. Program: obračun letnega delovanja in proračun, razno. POLETJE PRI DANICI: do 15. julija bodo vsak torek in petek od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu potekala srečanja za otroke. 28. junija se bodo otroci lahko seznanili z delovanjem civilne zaščite; 1. julija bodo spoznavali čebelice; sledila bosta dva športna popoldneva: 5. julija se bodo malčki lahko preizkusili v nogometu, 8. julija pa bodo spoznavali svet odbojke; 12.julija bodo pod vodstvom Kraških krtov odkrivali vrhovsko podzemlje; zadnje srečanje (15. julija) pa bo bolj okusno, saj si bodo udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Vsak dan bo na plošči na razpolago tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica ( članarina in vpisnina znašata 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 13 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 63. členom D.Z. 05/2007, varianta št. 9 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (urad je odprt javnosti ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od 22. junija do 21. julija 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v Uradni listini dežele št. 25 z dne 22. junija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. 81 Prireditve ZDRUŽENJE ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ - GORICA vabita ob 20-letnici državnosti Slovenije na predstavitev knjige »Slovenija na svetovnem prizorišču« Dimitrija Rupla v ponedeljek, 27. junija, ob 19. uri v Šempetru pri Gorici, dvorec Coronini, dvorana v 1. nadstropju. PD VRH SV. MIHAELA vabi na uprizoritev Čisto nenavadna Rdeča kapica, ki bo v torek, 28. junija, ob 20.30 na Lar-gi. V primeru slabega vremena se bo predstava vršila v dvorani KD Skala v Gabrjah. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici in župnijo v Pod-turnu prireja niz predavanj z naslovom »Prebirati zgodovino«. V četrtek, 30. junija, ob 20.30. uri v župnijski dvorani v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici bo Gabriele Zanello govoril o knjigi »Dal-la comunita all individuo. Per una storia sociale dei sacramenti nell Europa moderna« Johna Bossyja. »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU« pod jadrnico na glavni plaži: v soboto, 2. julija, bo Stefano Zecchi predstavil svoj roman »Quando ci batte-va forte il cuore«; v četrtek, 7. julija, ob 18. uri bo gost Folco Quilici s svojo knjigo »La dogana del vento«; Martina Colombari bo v četrtek, 14. julija, ob 18. uri predstavila svojo biografijo »La vita e una«, ki jo je napisala z Luco Serafinijem; v petek, 15. julija, ob 18. uri bo na vrsti biografija Ottavia Missonija, ki jo je napisal s Paolom Scandalettijem; srečanje s pisateljico Susanno Tamaro, ki bo predstavila svojo zadnjo knjigo »Per sempre« bo v baziliki v Gradežu v petek, 22. julija, ob 21. uri; v petek, 29. julija, ob 18. uri bo Willi Pasini govoril o svoji knjigi »La seduzione e un'ar-ma divina«; Beppe Severgnini bo v nedeljo, 31. julija, ob 18. uri predstavil svoji zadnji knjigi »La pancia degli ita-liani« in »Manuale del perfetto Inte-rista«; v četrtek, 4. avgusta, bo ob 21. uri ob 90. obletnici neznanemu vojaku predstavitev originalne restavrira-ne projekcije in originalnih diapozitivov na temo, sledila bo predstavitev knjige Lorenza Cadedduja »La leg-genda del soldato sconosciuto«. Vstop prost na vseh srečanjih. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CO-RONINI CRONBERG na Drevordu 20. septembra v Gorici: v soboto, 2. julija, ob 21. uri v parku koncert godbe na pihala Mesta Gorica; v petek, 8. julija, ob 20. uri koncert s skupino Big Band z naslovom »Gone with the swing«; med 14. in 23. julijem nagrada Sergio Ami-dei; v torek, 26., in v sredo, 27. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteg-hi«; v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Riccardo Chiarion in v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncerti bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvami (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. Mali oglasi V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Dorotea Stucin vd. Suligoj iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. JUTRI V KRMINU: 14.00, Gemma To-madin vd. Maurig (ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Gorici) v stolnici Sv. Adal-berta in na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 12 Nedelja, 26. junija 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Na zasedanju pokrajinskega odbora ZSKD »Brzo« razmišljanje treh starostnih skupin Mladi, štiridesetletniki in upokojenci povedali, kaj pričakujejo od društev Na svojem goriškem sedežu se je pred dnevi sestal pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Pod vodstvom predsednice Vesne Tomsič so odborniki vzeli v pretres številna vprašanja in iznesli kopico predlogov, kako bolje in učinkoviteje sodelovati z bazo, ki je slej ko prej nosilka glavnine dejavnosti. V prvem delu sestanka so se odborniki (veliko je novoizvoljenih) podrobneje seznanili s statutom Zveze, kajti mnogokrat se zgodi, da zaradi nepoznavanja pravil in osnovnih načel in smernic pride do nesoglasij in do nepotrebnih napetosti med krovno organizacijo in društvi. Med debato je najbolj prišla v ospredje ugotovitev, da Zveza ni nekaj, kar deluje izven društev in se društva nanjo obračajo le v primeru potrebe. Zveza je v prvi vrsti sestavni del širšega gibanja, v njej pa se prepoznavajo društva, ki so vanjo včlanjena in jih med seboj vežejo sorodni pogledi in vrednote. Načeto je bilo tudi vprašanje ljubiteljske kulture, ki se na podlagi prizadevanj po dvigu svoje kakovosti spušča v pobude, ki nemalokrat presegajo finančne in organizacijske zmogljivosti te ali one sredine. To pa še ne pomeni, da društva ne smejo iskati izhodov iz povprečja in izboljšav v svoji ponudbi. Vse pa mora potekati v mejah zmernosti, upoštevajoč nelahko stanje, v katerem se je zaradi vsesplošne krize znašlo gibanje, je še bilo rečeno. Zanimiv je bil drugi del seje, ki je bil po svoje inovativen. Ker pokrajinski odbor sestavljajo odborniki različnih starosti, so se le-ti porazdelili v tri delovne skupine, ki so v petnajstih minutah vsaka iz svojega zornega kota sestavile seznam želja, potreb in prioritet na teritoriju, ki ga pokrivajo društva. Rezultati »brzo« razmišljanja so bili kar zanimivi. Mlajši si želijo večjo povezanost med mladimi, kajti opažajo, da ni pravega sodelovanja niti med sosednjimi vasmi. Ogrevajo se tudi za ponovno uvedbo večdnevnih mladinskih seminarjev, ki bi jih treba prirediti izven Goriške. Tovrstni seminarji so bili v navadi pred desetletji in so zelo prispevali k osveščanju mladih in njihovem utrjevanju kulturne in narodne zavesti. Generacija štirideset-letnikov je izpostavila predvsem potrebo po debatnih večerih, ki bi sledili tematskim predavanjem. Radi bi tudi sprehode v bližnjo okolico s strokovno razlago zgodovinskih, kulturnih in druž- benih značilnosti območja. Generacija upokojencev sicer ima na razpolago društva in organizacije, ki jim nudijo marsikaj, pa vendar bi marsikaj v tej zvezi lahko opravila tudi kulturna in športna društva po vaseh. Skratka, nanizanih je bilo kar nekaj zamisli in predlogov, ki naj bi bili društvom v pomoč pri načr- tovanju svojih dejavnosti. Na koncu so odborniki iznesli še nič kaj rožnato ugotovitev, da so stiki s sorodnimi društvi preko meje preredki, če že ne povsem odsotni. Po padcu meje bi ti stiki lahko pomenili dodatno motivacijo in predstavljali nove izzive, le več volje in domiselnosti bi potrebovali. (vip) GORICA - Večjezični večer poezije Pesniška karavana postala v KB centru Glasbeno kuliso je prispeval Michele Spanghero bumbaca Potujoča karavana poezije se je v petek ustavila v KB centru v Gorici, kjer je na lepo urejenem dvorišču našla nadvse prijetno okolje. Pobuda Sprehodimo se je v minulih tednih obiskala številna mesta na Češkem, v Avstriji, v Sloveniji in na Hrvaškem. Zdaj bo svojo pot nadaljevala po naši deželi in v Venetu. Dolgo pot po petih državah bo karavana verzov zaključila v Redipulji konec septembra. Kot rečeno se je KB Center na osrednji goriški ulici izkazal za zelo primernega za tovrstne prireditve. Pobudnik prireditve sta kulturni druženji Cul-turaglobale iz Krmina in Equilibri iz Gorice, pri goriški etapi pa je sodelovala tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Zaradi muhastega in nezanesljivega vremena, pa tudi zaradi drugih sočasnih prire- GORICA - Na pobudo SKGZ Pozdrav poletju Potrebna razvojna strategija in vključevanje mladih Pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič se je med večerom dobro znašel tudi v vlogi natakarja bumbaca V goriškem KB centru so v sredo priredili srečanje ob začetku poletja, ki so se ga udeležili organizacije in člani SKGZ, sploh pa je bilo priložnost za obračun opravljenega dela v sezoni, ki se ravnokar zaključuje. Udeleženci so nazdravili tudi 20-letnici slovenski samostojnosti, saj je bila osamosvojitev pomemben mejnik za Slovence na obeh straneh nekdanje meje. Na srečanju je bilo poudarjeno, da slovenska narodna skupnost v Italiji od leta 1991 dalje stalno pridobiva na ugledu, kar se ne nazadnje kaže tudi v uspehu slovenskih predstavnikov na zadnjih krajevnih volitvah. »Dejansko ni več nobenega predsodka do slovenske narodne skupno- sti, pač pa nas italijanski sodržavljani spoštujejo in z nami učinkovito sodelujejo. Po tej poti moramo nadaljevati, utrditi moramo svojo prisotnost v tem prostoru in razviti tako dejavnost, ki bo čim bolj privlačna in bo še dodatno spodbudila integracijske procese, ki so se v tem dvajsteletju stalno razvijali,« je poudaril pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič. Po njegovih besedah morajo članice SKGZ ob utrjevanju slovenske narodne zavesti in krepitvi integracije definirati tudi dolgoročno razvojno strategijo, ki bo zlasti mlajšim generacijam zagotavljala možnost, da se polnopravno vključijo v slovensko organiziranost in omogočijo čim boljšo zamenjavo vodilnih kadrov. ditev v Gorici in okolici, se je srečanja s poezijo in njenimi avtorji udeležilo manj ljudi od pričakovanega, kar pa ni zmanjšalo pomena prireditve. Poezije se prebirali Mila Bratina iz Gorice v slovenščini, Marina Giovanelli iz Gorice v italijanščini, Monika Lazar iz Nove Gorice v slovenščini, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant iz Benečije v slovenskem narečju Nadiških dolin ter Maurizio Mattiuzza iz Gorice v fur-lanščini in italijanščini. Glasbeno kuliso je prispeval mladi Michele Spanghero s svojim kontrabasom. Skratka, šlo je za preplet besed, podob, zvokov in novih spoznanj, s katerim so prireditelji želeli sestaviti širši oris kulturnega, umetniškega in družbenega utripa Goriške. (vip) GORICA - Pester spored dogodkov Tombola, bela noč, Piotta in Kusturica V prihodnjih dneh in vse do konca julija bo v Gorici potekalo več glasbenih, športnih in družabnih prireditev, ki bodo poživile tople poletne večere. V sredo, 29. junija, ob 20. uri bo na Travniku tombola sv. Petra in Pavla; prva nagrada bo vredna 1.000 evrov, »cinquina« bo veljala 500 evrov, druga tombola pa 250 evrov. Izkupiček večera bodo poklonili Vincencijevi konferenci in odboru Hočem roditi se v Gorici. DOBERDOB - Zaključna prireditev društva Hrast Pevski zaključek sezone Celoten večer »predvajal« Radio Hrast - Poleg domačih pevcev in pevk večer oblikoval še števerjanski mešani pevski zbor F.B. Sedej Ob zaključku pevske sezone je društvo Hrast tokrat v goste v Doberdob pripeljal pevce iz Števerjana: na Krasu je tako nastopil mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej pod vodstvom Aleksandre Pertot. Tokrat se je kljub nestanovitnim napovedim tudi vreme usmililo organizatorjev, nastopajočih in poslušalcev: koncert, poimenovan Tri pehare sreče, je tako potekal na odprtem, na dvorišču pred župnijsko dvorano. V soboto, 18. junija, so do-berdobski poslušalci in ljubitelji glasbe tako prisostvovali prijetnemu glasbenemu večeru. Rdečo nit pa so v rokah imele igralke mladinske gledališke skupine Hrast. Mateja Jarc in Tamara Podveršič so v režiji Jasmin Podver-šič na noge postavile Radio Hrast, ki je »predvajal« celoten večer. Članici mladinske gledališke skupine sta izmenično v živo v »studiu« linijo predajali posameznim nastopajočim zborom in med enim in drugim nastopom z zabavnimi domislicami kratkočasili številno publiko. Na oder so najprej stopili najmlajši pevci, člani otroškega pevskega zbora Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Ubrano in kakovostno petje doberdobskih otrok, ki je v zadnjih letih poželo veliko uspehov, je sprostilo življenjskost in radoživost v zgodnje poletni večer. Domači zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča je nato zapel štiri ljudske motive, ki so ponazarjali zakladnico narodnih napevov iz različnih območij, kjer živijo Slovenci. S tem so doberdobski pevci izrekli dobrodošlico gostom iz Šte-verjana. Pod vodstvom Aleksandre Pertot in ob klavirski spremljavi Martine Valentinčič so števerjanski pevci obli- Zbora Hrast in Sedej sta skupaj sklenila večer kovali osrednji del večera. Predstavili so pester in raznolik program domačih ljudskih napevov. Velik poudarek so števerjanski gostje namenili zamejskemu skladatelju in dirigentu Adiju Danevu: med drugim so pevci zbora F.B. Sedej zapeli tudi pesem, ki jo je Danev posvetil njihovi rojstni vasi. Na sporedu je bila tudi znana beneška Oj boži-me, ki jo je tržaški skladatelj prepletel s furlansko inačico Sdrindulaile. Svoj nastop so Števerjanci sklenili s po- foto a.j.a skočno Grozdi so dozoreli, ki je požela veliko odobravanja pri publiki. Večer sta zbora Hrast in F.B. Sedej sklenila s tremi skupnimi pesmimi. Najprej je bila na vrsti pesem Kje so tiste stezice, priredba ljudskega napeva izpod peresa Hi-larija Lavrenčiča. Sledila je Merkujeva ponarodela priredba beneške Jnjen' čeua jti gna. Večer pa je zaokrožila Vrab-čeva Zdravljica, ki so jo pevci iz srca poklonili publiki. (ač) V petek, 1. julija, ob 21. uri bo v Gledališču Verdi modna revija Mittelmoda, v soboto, 2. julija, pa bo Bela noč, s katero se začenjajo sezonske razprodaje oblačil in obutve. V soboto, 2. julija, bo na Trgu Bat-tisti tudi finalna tekma turnirja Dudi Krai-ner, ob 20.30 bo na Travniku lepotno tekmovanje Miss Alpe Adria, ob 22.30 pa bo glasbeni spektakel, med katerim bodo nastopili The Soundlovers, Neja, Datura, Si-nead Mulvay, Cardiofunk, Silent Opera in NYT. Med 5. in 20. julijem bo na goriškem gradu potekal festival dvorne glasbe, med 7. in 9. julijem pa bo na Trgu Battisti »No Border Street Festival«, med zaključnim večerom katerega bo nastopil tudi rimski glasbenik Piotta. V petek, 8. julija, bo na Travniku glasbena prireditev »Company Con-tatto Music Contest«, med katero bodo nastopili La Lobby, Phinx, Acotch Ale, The Sun, Grido, Dolcenera, Virginio, Sonohra, Cube 41, On Your Marks in Under Black Stars. Med 4. in 11. julijem bo v deželnem avditoriju zborovski natečaj Seghizzi, med 14. in 23. julijem v parku vile Coronini pa filmski festival za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei. V okviru Mittelfesta bo v ponedeljek, 11. julija, ob 20.45 v gledališču Verdi nastopil Emir Kusturica s skupino No Smoking Orchestra. Zadnji dogodek bo posvečen opernemu petju: v ponedeljek, 25. julija, bo na Travniku opera Rigoletto. »Gorica nikakor ne umira, kot že leta slišim trditi, pač pa je vse bolj živahno mesto. Tudi letos poleti bo cela vrsta zanimivih dogodkov, ki bodo vsi brezplačni razen opere Rigoletto. Doslej so jo uspešno uprizorili v Vidmu, Pordenonu in Latisa-ni, zdaj bomo preizkusili, ali so Goričani pripravljeni plačati malenkost za operni koncert,« je med včerajšnjo predstavitvijo dogodkov poudaril goriški župan Ettore Romoli, ki je naveličan tudi tarnanja, da goriška mladina odhaja na zabavo v Slovenijo. »To je sicer res, vendar je treba upoštevati, da vse več Slovencev prihaja v Gorico. Pretakanje mladine je torej obojestransko, kar je ne nazadnje tudi prav,« poudarja Romoli. Nedelja, 26. junija 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme S petkovo državno slovesnostjo je Slovenija proslavila dvajsetletnico samostojnosti. Praznovanje je dodatno obogatila prisotnost vseh štirih predsednikov sosednjih držav, Giorgia Napolitana za Italijo, Heinza Fischerja za Avstrijo, Iva Josipovica za Hrvaško in Pala Schmitta za Madžarsko, kar kaže, da je Slovenija kljub relativni mladosti danes spoštovana država. Slovenija je 25. junija 1991 s sprejetjem temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti prvič v zgodovini dosegla lastno državnost in jo nato v desetdnevni vojni tudi ubranila. Na isti dan kot Slovenija je svojo neodvisnost razglasila tudi sosednja Hrvaška, s tem pa sta obe do takrat socialistični republiki razglasili tudi razpad skupne zvezne države Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zakaj je do tega prišlo, je bilo povedano že velikokrat. Dejstvo pa je, da to ni zgodilo nenapovedano in da so razpad takratne Jugoslavije povzročili tako notranji razlogi kot tudi splošno mednarodno dogajanje ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prišlo do velikih demokratičnih sprememb v vseh evropskih državah s socialistično družbeno ureditvijo. Vse te spremembe so padle na plodna tla tudi v Sloveniji, kjer so počasi začele nastajati tudi politične stranke. To je bilo možno tudi zato, ker je bila v Sloveniji komunistična partija po eni strani prisiljena na pristanek v spremembe političnega sistema po drugi strani pa je slovenska partija pokazala tudi daleč največjo zrelost pri postopnem sestopanju z oblasti. Ze januarja 1990 so bile v Sloveniji razpisane prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, slovenska delegacija na kongresu jugoslovanske zveze komunistov pa je zaradi zavrnitve njenih predlogov skupaj s hrvaškimi delegati kongres zapustila. Obenem je v političnih krogih zorela ideja o izvedbi plebiscita. 23. decembra je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, okoli 95 odstotkov od 93,2 odstotka udeležencev referenduma oziroma 88,5 odstotka vseh volivcev odgovorilo pritrdilno. Pot od plebiscitne odločitve za samostojnost do dejanske razglasitve neodvisnosti je bila s tem začrtana in le pol leta po uspešnem plebiscitu tudi udejanjena. Seveda se jugoslovanske oblasti v Beogradu s tem niso hotele sprijazniti. Ze naslednji dan po slovesnosti in splošnem praznovanju ob razglasitvi samostojnosti se je Slovenija zbudila s tanki jugoslo- vanske armade na cestah in mejnih prehodih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Vojna, ki je sledila, je bila na srečo kratka, toda v desetih dneh spopadov so padle tudi žrtve. Da je vojna trajala samo deset dni, sta zaslužni slovenska teritorialna obramba, in slovenska policija, ki sta pripravljeni dočakali jugoslovansko vojsko, ob enotnosti slovenske politike pa predvsem slovenski državljanke in državljani, ki so bili kot en mož pripravljeni braniti komaj proglašeno samostojnost. Čeprav tudi mednarodna javnost ni s simpatijo gledala na slovenska prizadevanja za samostojnost, pa na priznanje nove države ni bilo treba dolgo čakati. Ze sredi decembra 1991 so Slovenijo kot prve zahodnoevropske države priznale Islandija, Nemčija in Švedska. Slabe tri mesece kasneje je sledilo tudi priznanje ZDA. Naslednji cilj slovenske diplomacije je bila vključitev države v mednarodne integracije. Maja 1992 je mlada država postala članica ZN, ob koncu desetletja pa je že bila nestalna članica Varnostnega sveta ZN. Največ težav je Slovenija imela s pridruževanjem takratni Evropski skupnosti, pri čemer ji je največ težav povzročala Italija, ki je podpis sporazuma o pridruženem članstvu pogojevala z vprašanjem nepremičnin istrskih beguncev. Vprašanje odškodnin Italijanom, ki so po drugi svetovni vojni zapustili jugoslovansko ozemlje, je bilo sicer že rešeno z rimskim sporazumom med Italijo in SFRJ, vendar Rim sredstev, ki jih je Slovenija plačevala na fiduciarni račun v Luksembur-gu, ni želel dvigniti. Italija je veto na nadaljnje približevanje Slovenije EU umaknila šele, ko je Ljubljana pristala na t.i. španski ali Solanov kompromis. Slovenija je morala spremeniti 68. člen ustave, ki je prepovedoval, da bi bili tujci lastniki nepremičnin v Sloveniji. V skladu z dogovorom so vsi državljani EU, ki so v preteklosti vsaj tri leta bivali na ozemlju Slovenije, dobili pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji, še preden je država postala članica EU. Junija 1996 je Slovenija končno -kasneje kot večina srednjeevropskih držav - podpisala pridružitveni sporazum z EU in hkrati oddala prošnjo za polnopravno članstvo. Pogajanja je uradno začela marca 1998 in 1. maja 2004 skupaj s še devetimi državami vstopila v EU, z letom 2007 je kot prva med novimi članicami uvedla evro, konec istega leta pa je postala še članica schengenskega območja in odpravljen je bil nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. V prvi polovici leta 2008 je, spet kot prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, predsedovala povezavi. Predsedovanje 27-članski povezavi je bilo za majhno državo velik izziv, ki ga je dobro opravila. Leta 2004 je postala tudi članica pakta Nato. Ob tem je bila relativno uspešna tudi na gospodarskem področju, tako da je dvajsetletni obračun samostojnosti nedvomno pozitiven. Toda po drugi strani se ni mogoče izogniti dejstvu, da je povsem drugače na notranjem področju, kjer Slovenija preživlja krizo, zaradi česar je praznovanje za marsikoga veliko manj radostno. Vzdušje v državi je slabo, gospodarski položaj je zaskrbljujoč in ljudje so nezadovoljni z vsem, predvsem pa s politiko, ki danes nima praktično nikakršnega ugleda več. Popularnost vlade, parlamenta in strank pa je na tako nizki ravni kot nikoli doslej. Edino izjemo predstavlja predsednik republike. Morda še najboljšo sliko splošnega nezadovoljstva odraža anketa, ki jo je v teh dneh pripravil inštitut Mediana in ki kaže, da bi se bila slaba polovica Slovencev zaradi boljšega življenja danes pripravljena takoj priključiti drugi državi, najraje Švici ali Avstriji. Kar 36 odstotkov pa bi se jih preselilo v tujino, če bi s tem omogočili boljše življenje zase in za svojo družino. Od vseh tistih, ki bi se preselili v tujino, bi jih 60 odstotkov prevzelo tuje državljanstvo, slaba tretjina pa bi se odrekla slovenskemu državljanstvu, če bi bilo to potrebno. Podobno sliko kaže javnomnenjska raziskava Dnevnika in Jutarnjega lista, v kateri so anketirali državljane Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije. Odgovori kažejo, da javnost teh držav povezuje nezaupanje do vlade, parlamenta in političnih strank. Večina jih še meni, da se danes živi slabše kot prej. Ob vsem tem se velja vprašati, zakaj je Slovenija iz nekdanje zgodbe o uspehu zašla na povsem drugačno pot, tako da se v zadnjem času v veliko večji meri poudarjajo neuspehi kot pa uspehi, pa čeprav je bilo slednjih od obdobja osamosvajanja do danes nedvomno več kot prvih. Morda bo kot dokaz za to trditev dovolj nekaj statističnih podatkov, ki jih je objavil slovenski statistični zavod. Tako je na primer leta 1991, ko se je država osamosvojila, povprečna mesečna neto plača zaposlenega znašala (preračunano v evre) 43 evrov, leta 2010 pa 967 evrov. Nominalno se je torej povečala za 2144 odstotkov, realno pa za 79 odstotkov. Povprečna starostna pokojnina se je v omenjenem obdobju zvišala za 1889 odstotkov na 625 evrov. Čeprav so se v tem obdobju tudi cene življenjskih potrebščin v povprečju do leta 2010 zvišale za 1155 odstotkov, pa je bilo na primer treba za liter mleka lani delati 8 minut manj kot leta 1991 (14 minut; 8 minut), za kilogram sladkorja je bilo leta 1991 potrebnih 25 minut, lani pa osem minut dela. Za Renaultov clio so morali Slovenci v letu 1995 delati 4389 ur in dve minuti, lani pa 1867 ur in 28 minut. Po rasti brezposelnosti v zgodnjih 90. letih (leta 1993 je število registriranih brezposelnih doseglo vrh s 129.087) je bila brezposelnost najnižja leta 2008, ko je bilo brez dela 63.216 oseb. Zaradi gospodarske krize se je ta v zadnjih dveh letih znova povzpela, število registriranih brezposelnih pa je konec leta 2010 znašalo 100.504. Tudi kar zadeva bruto domači proizvod, je ta po 8,9-odstotnem realnem padcu v letu 1991 nato postopoma rasel, najvišje stopnje gospodarske rasti pa je Slovenija dosegala v času konjunkture, predvsem v letu 2007, ko se je BDP realno okrepil za 6,9 odstotka, nato pa v letu 2009 zaradi krize zdrsnil za 8,1 odstotka. V celotnem obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je BDP realno zvišal za 73 odstotkov, nominalno pa se je povzpel s približno 1,5 milijarde evrov v letu 1991 na 36 milijard evrov v letu 2010. V letu 1995 je slovenski BDP na prebivalca po kupni moči dosegal 74 odstotkov povprečja se-demindvajseterice, leta 2009 pa 88 odstotkov tega povprečja. Vse to bi bil lahko razlog za večji optimizem, kot ga danes kaže slovenska družba. Razloge zakaj optimizma, ki je bil značilen za obdobje osamosvajanja in tudi še po nastanku samostojne države, ni več, je treba iskati predvsem v veliki razklanosti slovenske družbe, ki praktično vse ocenjuje skozi prizmo politike in političnih strank. Čeprav velika večina Slovencev političnim strankam vse manj zaupa, pa je pogled na aktualna dogajanja izrazito ideološko obarvan. Morda ne bi bilo odveč, če bi prebivalci Slovenije prisluhnili prvemu predsedniku samostojne Slovenije Milanu Kučanu, ki je pred dnevi dejal, da bi morali tudi danes vsi, tako kot pred dvajsetimi leti, delovati enotno in se znati prilagoditi spremembam časa in razvojnim procesom doma in v svetu, pri čemer mora biti interes države in skupnosti pred interesi političnih strank. Temu bi morala v prvi vrsti prisluhniti slovenska politika. Vlada Boruta Pahorja, ki je nastopila svoj mandat pred nekaj manj kot tremi leti, gotovo ni izpolnila velikih pričakovanj. Res je, da je vse skupaj sovpadlo z izbruhom velike svetovne finančne krize, res je pa tudi, da je pri svojem delu pokazala več prepirljivo-sti kot složnosti. Danes je ta vlada daleč najbolj nepopularna vlada v dvajsetletni zgodovini Slovenije. Tega niso mogli preprečiti niti nekateri uspehi, ki pa v bistvu vsi zadevajo zunanjo politiko. Tako ne gre pozabiti umiritve odnosov s Hrvaško in tudi na splošno je Slovenija v mednarodni javnosti dokaj ugledna in spoštovana država. Zato pa je leva vlada doživela popoln polom doma. Stalni prepiri med koalicijskimi partnerji in nepo-srečene izbire in odločitve premierja Pahorja so rating vlade potisnile tako navzdol, da je sprememba oblasti na naslednjih volitvah praktično zapečatena. Kdaj bodo te volitve, še ni znano, čeprav je težko verjeti, da bi manjšinska vlada Boruta Pahorja, ki ima po odhodu stranke upokojencev in Zaresa v državnem zboru samo še 33 glasov od devetdesetih, lahko zdržala do konca mandata v prihodnjem letu. Volitve pred rednim rokom so zato vse bolj verjetne. Za zdaj kaže, da bo na njih en sam zmagovalec. To je Janez Janša s svojo demokratsko stranko. Vprašanje pa je, ali je to najboljša rešitev, da Slovenija spet stopi na pot uspeha. Tako Pahor kot Janša sta že pokazala, kaj zmoreta oziroma česa ne zmoreta. Za popoln zasuk bi bilo potrebno kaj novega. In prav od tega je odvisno, ali bo imela nekdanja slovenska zgodba o uspehu novo uspešno nadaljevanje ali pa se bo končala na način, ki bi lahko imel tudi zelo negativne posledice. 14 Nedelja, 26. junija 2011 NEDELJSKE TEME / TELEVIZOR PRIPOVEDUJE Dober dan, sem Elijev televizor. Imenujem se GLG. Elia je moj gospodar. Največkrat me gleda po eno uro na dan, ker mu mama ne dovoli buljiti vame več časa. Elia skoči zjutraj iz postelje in me vključi za pet minut. Potem se pripravi, me izključi in odide v šolo.Mama, tata in Elia imajo najraje STRISCIA, zelo zanimivo oddajo, čeprav deček ima najraje SIMSONE. Ob 8,30 me tata spet vključi, takrat se vsi družinski člani vsedejo na kavč in se mi smejijo. Večkrat Elia zaspi z odprtimi usti. Nekega zimskega večera je med buljenjem odprl usta in mu je slina prikapljala iz njih. On je izbirčen gledalec, rad ima le ri-sanke.Ko mama gleda filme, jih mora pogledati vedno do konca. Tata pa raje hodi po mestu.Med večerjo me izključijo, nato se med sabo pogovarjajo. So zmerni gledalci, saj vedo, da pretirano gledanje televizije škodi očem. Petra Gomiscek ASTERIX NA OLIMPIADI Petdeset let pred našim štetjem se vasica na severozahodu Francije upira rimski nadvladi. Tisto pomlad se Rimljani pripravljajo na olimpijske igre.Centurij postreže jesetrova jajca najboljšemu športniku Kladiju, z upanjem na zmago.Ko se je športnik najedel izbrane hrane, je šel trenirat tek v gozd. Mislil je, da je najmočnejši in najhitrejši. Ko je hitro stekel mimo Asterixa in Obelixa, sta se Galca začudila. Asterix je šel do njega in ga vprašal, če ga kdo zasleduje. Rimljan se je ustavil in se začudil, kako ga je lahko dohitel.Nato je zlomil vejo in vadil met kopja, ker je mislil, da je v tem boljši. Veja pa je zadela ravno Obelixa. Ta mu vrnil milo za drago in vanj vrgel ogromno drevo, Rimljan se je razjezil in Obelixa izzval na dvoboj oz. rokoborbo. Obelix se je strašno užalil,ker mu je Rimljan rekel, da je debel, zato mu je prima-zal klofuto, da je zletel na vejo bližnjega drevesa. Kladij je ugotovil, da je navadna reva, Obelix pa je prijatelja vprašal, če je res debel. Asterix ga potolaži in mu reče, da je samo razvit v prsi. iz stripa je povzel Jan Batagelj O DRUŽINI IN ŽIVLJENJU Moja družina šteje štiri člane, ti so: moj brat Mattia, oče Livio, mama Laura in jaz. Živimo v Gorici in imamo udobno stanovanje.Moja običajna oblačila so športna. Zaradi službe moj oče rabi tudi kravato. Moj brat ima raje moderne obleke, mama pa oblačila v stilu kazual.Moja najljubša hrana je pizza, ki je najbolj všeč tudi mojemu bratu. Mami in očetu sta všeč pašta in rižota z gobicami.Doma imamo ponavadi tri glavne obroke, samo včasih tudi malicamo.V prihodnosti bi rad šel na univerzo, da bi se naučil tuje jezike.Ko imam prosti čas, rad igram nogomet. Moja najljubša športa sta judo in smučanje. Popoldne se ukvarjam tudi z glasbo. Zelo mi je všeč igrati na klavir, glasbo se učim že štiri leta. Enrico Rožič ©HO Agrigento: slon razdeja trgovino v centru Tragedija v trgovini s porcelanom Sobota, 7.maj 2011, 10:15 : skrbnik za vzdrževanje živalskega vrta v Agrigentu je nahranjeval slone in je po pomoti pozabil vrata ograje odprta. To je omogočilo enemu izmed slonov, da je zbežal v mesto. Ker je bil prestrašen, je po poti nehote ubil tri osebe, s tem da jih je zmečkal z nogo in z glavo. Potem je razbil izložbo trgovine s porcelanom, ker se je v šipi odsevala podoba drevesa in slon je mislil, daje tam gozd, kjer bi se lahko skril. Ko pa se je zavedel, da tisto nikakor ni drevo, je bilo prepozno: bilje že v notranjosti trgovine. Na žalost je tam ubil še dve osebi in razbil vse, kar je bilo v trgovini porcelanastega: vaze, okrasne predmete, kozarce, krožnike in skodelice. Vsi so se ga bali, zato so zbežali na cesto, daleč proč od norega slona. Končno je na kraj posegla policija in mu v vrat ustrelila uspavalo. Slon seje Ulegel in zaspal. Vso škodo je moral trgovini poplačati sam živalski vrt; skrbnika za vzdrževanje pa so odpustili iz službe. Nazadnje so slona v teku petih dni spet odpeljali v njegovo naravno okolje in sicer v savano ter ga na tak način osvobodili. SKHOeue Hianj O PRIJATELJSTVU Tommaso je moj najljubši prijatelj. Spoznala sva se u šoli. Spoprijateljila sva se, ker mi je bil simpatičen in ker je zabaven.Ko sva skupaj, sem zelo vesel, saj komaj čakam, da grem domov k njemu ali pa, da pride on k meni. Skupaj hodiva v šolo in se tudi igrava. Ko sem nekega dne bil na vozičku, me je on porival in sva skupaj dirkala po dvorišču. Delala sva tudi ostre ovinke, vzpenjala sva se po gričku, delala hitre štarte in podobne vragolije. Ko sva naredila neki ostri ovinek, je zavil na napačno stran, jaz pa sem imel zavore na drugi in zato sem padel. K sreči ni bilo nič hudega! Naučil me je mnogo stvari o motorjih in o kolesih.Ne bi rad, da bi se naše prijateljstvo končalo. Motorji in kolesa me bodo vedno spominjali nanj. Tommaso mi pomeni zelo dosti, saj on velja za tri prijetelje. Elia Chimenti BOGATA IN REVNA MIŠICA (razijanska pravljica) Nekoč sta živeli dve mišici. Poljska iz Njive je bila revna, hišna iz Osojah pa lepa debela. Hišna je živela pri Šemunovih. Imela je vse: sir, salamo, krompir... Poljska ni imela ničesar. Nekega dne je hišna povabila poljsko miš v Osoje k Šemuno-vim. Ravno sta želeli kaj pojesti, ko se je pojavila mačka. Poljska miš se je je prestrašila. Nato je skoraj stopila v mišnico, komaj se je rešila, ko je prišla jezna baba in je z metlo spodila obe miši, ki sta se zadnji trenutek rešili po oknu.Pol-jska mišica je debeli botri povedala, da je bolje živeti v revščini, a v miru, kot v obilju in v nevarnosti. Petra Baucon O PRIJATELJSTVU Moj najboljši prijatelj je Matija, spoznal sem ga v vrtcu, kjer sva postala prava prijatelja, saj se poznava že veliko let in živi blizu moje none.Vsako soboto sem pri noni in ob dessetih grem k Matiji. Z njim se igram do poldne in potem se sprehajava po vasi.Ko so bili vrtiljaki sva šla skupaj do nih v mesto in sva se zelo zabavala. To soboto smo se zmenili, da z Matijo in Manuelom gremo k Robinu. Če je kakšen zanimiv film, grem z Matijo in z Jakobom v Kinemax. Ariel Custrin NOVICA V petek, 17. junija, se je v središču Ljubljane4 zgodila res nenavadna nesreča. Medtem ko je v mesto pripeljal cirkus, se je eden izmed tovornjakov prevrnil, iz njega pa je ves prestrašen, prav v smer mestnega središča, stekel slon. Policije v tistem trenutku ni bilo na kraju, zato jo je gospod Gregor D., ki je videl dogodek, nemudoma poklical. Ko je slednja prispela, je s sireno še bolj prestrašila slona, ki je zatulil in zbežal. Našli so ga v trgovini s porcelanom, kamor se je zatekel, da bi se odpočil.Živinozdravnik, ki so ga s sabo pripeljali policisti, ga je uspaval. Slon je danes spet na varnem v svoji cirkuški družini.Trgovina s porcelanom pa je zaradi dogodkapostala tako znana, da vanjo stalno prihajajo novi kupci. Gospodar jo misli tudi preimenovati na novo. Imenoval jo bo: Slon razbitega porcelana. Gregor Devetak / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. junija 2011 15 KO SPALNICA OŽIVI Nekega dne sem šel spat ob 23.30. Nenadoma sem se zbudil in videl, da se je soba spremenila v morje in moja postelja je postala jadrnica. Z njo sem jadral po morju, dokler se je balkon spremenil v velik otok, kjer sem pristal. Hodnik je bil velik taborni prostor, omare pa šotori in moje škatle z igračami so bile prijatelji skavti. Tam smo se igrali vsi skupajin nočna omarica je bila taborni ogenj,Okoli njega smo peli lepe skavtske pesmi. Vaditelj je govoril o volku Akeli, ki je bil v resnici moj predalnik. Ko smo šli v jamo se je nočna svetilka spremenila v baklo. V šotorih so bili hribovski čevlji-police in odeja je bila spalna vreča. Naslednjega dne sem ugotovil, da sem samo sanjal zelo pustolovske in zanimive sanje! Mitja Pahor LETOŠNJE POČITNICE Letos počitnice so kot zlato. Pričakujem jih že od aprila, tako da se bom odpočil. Kot pravi Feri Lainšček:„Šolske skrbi in stvari moraš zakleniti v predal!" jaz bom to upošteval.Letos bodo moje počitnice dolge. Prvo potovanje bo na zeleni teden z župnijo: tam se bomo zabavali in se igrali vojno na travniku med Valpiccetto in otroci druge vasi; zgradili bomo„bazo". Rad bi si kupil malo jadrnico, ki stane 175 eurov, s to bi se vozil po morju. Po tem nas čaka Mali Lošinj, kamor bomo čli za dva tedna z dedki in z družino. Tam bom vodič, ker dobro poznam kraj. Izvedel sem namreč kratko raziskavo o kraju. Na morju se bom sprehajal in se bom potapljal. Plaval bom tudi v svojem bazenu in hodil v hribe. Sledil bo pevski teden z zborom glasbene šole Emil Komel. Po počitnicah bom šel v srednjo šolo Ivana Trinka.Moja največja želja je, da bom preživel lepe počitnice. Pietro Grauner NAŠEL SEM KAMEN MODROSTI IN ELIKSIR ŽIVLJENJA Jaz imam kamen modrosti in sem najbogatejši človek na svetu. S svojim znanjem sem dobil in še dobivam milijarde na kvicih. Našel sem ga tako. Nekoč sem srečal potepuha. Bil je zelo krvav, vzel sem ga domov in nato sem ga odpeljal še v bolnico. Po enem mesecu je bilo ponovno zdrav. Prišel je iz bolnice, a ni plačal operacije, tako sem jaz plačal zanj in ga odpeljal domov. V zahvalo mi je dal -KAMEN MODROSTI- in rekel: „Če bo nekdo staknil mineralček iz tega kamna, bo en teden imel najvišjo pamet." Tako je šel stran in dodal še: „Če ga hočeš, pridi k meni domov" in je odšel. Ta kamen modrosti bi jaz podaril svojim sinovom, Anici, Giglioli, babicam, dedkom in stricem. Ta kamen deluje samo na čiste duše. Vidijo ga lahko samo skromni ljudje. Če ga morilec pogoltne, umre. Nekoč sem vzel tri minerale iz njega in jih pomešal z F.R.F.U.-tom, ki sem ga sam izumil, tako je nastal ELIKSIR ŽIVLJENJA. Takoj sem odšel k potepuhu in mu ga ponudil. Naenkrat je postal mlad in je živel neskončno. Jaz bi ta eliksir dal samo tistim, ki lahko imaj kamen modrosti. Naredil bi nesmrtne tudi živali. Tine Bensa FANT IN DELFIN Plaval je že precej časa, ko je z nogo zadel v strupeno meduzo. Zelo ga je bolelo, moči so ga zapuščale.Nenadoma je pod seboj začutil gladko telo. Bil je velik delfin.Fanta je prinesel do obale. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so ga ozdraveli. Počitnice so bile kratke in deček se je moral vrniti v Gorico. Po prvem dnevu pouka je slišal, da je eksplodirala neka ladja, ki je povzročila jedrsko sevanje. Ta nesreča je prinesla bolezni in smrt rib, ljudi in drugih živali. Med njimi je bil tudi dečkov prijatelj.Dvesto let kasneje sem v neki knjigi prebral, da je fant rešil človeštvo. Pomagal je ljudem brez hiš in učil tiste, ki niso nikoli hodili v šolo. Matija Marinčič OCENA KNJIGE NASLOV: Zeleno jezero AVTOR: Louis Sachar PREVEDEL: Jakob J. Kenda ZALOŽBA: Mladinska knjiga ZBIRKA: Žepnice IZDANO: 2006 OCENA: Vsebina te knjige je bila zelo lepa, smešna, živahna in zanimiva. Avtor knjige je bil dobitnik šestnajstih prestižnih nagrad, zato si morate misliti, kako lepo je bilo brati to knjigo. Prevajalcu čestitam, ker je naredil dober pre-vod.Knjiga govori o Stanleyju Yelnatsu, ki ga po krivem pošljejo v kolonijo Zeleno jezero, kjer mora kopati luknje, da bi dobil zaklad. Po mnogih in napetih dogodivščinah on in njegov prijatelj Nula dobita zaklad in postaneta bo-gata.Knjiga mi je bila všeč in jo toplo priporočam vsem tistim, ki sežejo po njej. Luka Paljk KAKO SE JE OŽENIL POVODNI MOŽ AMBROŽ Nekoč sta živela v kristalnem gradu dva povodna človeka, bila sta oče in sin. Oče je želel, da bi se sin Ambrož oženil. Sin se je začudil, saj ni vedel, kaj je žena. Oče mu je obrazložil, da je to človek, ki zna roditi otroke. Če bi se Ambrož ne poročil, bi jezero ostalo brez povodnih ljudi. Ker nista poznala nobene povodne žene, je oče rekel Ambrožu, naj gre na kopno in eno zagrabi za noge. Ko bo to naredil, jo bo moral povleči v vodo in jo zakleniti v grad, da bi mu ne pobegnila. Ko je Ambrož stopil pred kopenska dekleta, so zakričala in pobegnila, ker je imel rdeče ribje oči in luskinasto kožo. Na tleh je zagledal obleko. Oblekel jo je in stekel v mesto in si priskrbel službo pri vodovodnem podjetju. Nekega dne se je gospodar vile pritoževal, da se je zamašil odtok. Ambrož mu je priskočil na pomoč. Ugotovil je, da je odtok, speljan v bližnjo reko, zamašen z avtomobilsko gumo. Poskusil jo je izvleči iz cevi, a je nenadoma zaslišal glas za sabo. Ko se je ozrl, je zagledal najlepše bitje, kar jih je kdaj videl, povodno ženo Ambrozijo. Ona je nalašč zamašila odtok, ker se je iz njega izlivala svinjarija v njeno reko. Odločil se je, da ji bo pomagal. V cev sta zatlačila še dve gumi.Na koncu sta se poročila in lepo živela do konca svo jih dni. Jakob Peric KURJA POLT... ZGODBE O STAHU Strah me je bilo. Bala sem se teme in mislila,da je v vsakem temnem kotičku nekdo, ki me čaka, da bi me ulovil.Vsakokrat ko sem šla v posteljo spat, sem zaradi tega strahu težko zaspala. Mižala sem, se pokrila s plahto do glave, da bi premagala strah, a ni pomagalo. Ko sem končno zaspala, sem vedno čutila, da me nekdo blizu moje postelje, grozeče gleda. Tresla sem se, se potila in večkrat sem dobila kurjo polt. Glavo sem skrila pod vzglavnik in stiskala zobe. Nekega dne pa nisem pomislila na temo in končno sem premagala svoj strah. KROKODIL Sara Serplini PRIJATELJSTVO Prijateljstvo se pojavi takrat, ko dosti časa poznaš nekoga in se z njim začneš rad. Dobri prijatelji so ljudje, s katerimi se počutiš dobro. So tisti, ki ti čestitajo in so veseli, ko si v šoli zaslužiš dobro oceno. Pravi prijatelj je ta, ki ti v težavah pride na pomoč, ne da bi ga za to vprašal, ali zaprosil. Enako pomoč si izmenjata, torej je obojestranska. Resnični prijatelji so tisti, ki jih pogrešamo, če niso z nami, ter so žalostni, če gremo stran. S prijatelji večkrat preživiš nepozabne trenutke, vedno si želiš njihove prisotnosti.Moja najljubša prijatelja sta Tine in Andrea. Z Andreo se počutim zelo dobro in ga štejem za srčnega prijatelja ker se v vsem zelo razumeva. Je zabaven, simpatičen, radodaren, smešen, predvsem pa je zvest in spoštljiv. Poznam ga od zmeraj, ker se poznata tudi moja in njegova mama. Tommaso Ferfoglia imeti O PRIJATELJSTVU Moj najboljši prijatelj je Leonardo. Spoznal sem ga v vrtcu. Sva tako velika prijatelja, ker se jaz zabavam z njim in on z mano. Skupaj delava od vsega, toda največkrat se igrava in se voziva s kolesi. Ob pol desetih imava običajno ob nedeljah zmenek. Vsako leto hodiva skupaj kolesarit po Sabo-tinu. Lani je bilo zelo naporno, ampak sva si rekla, da morava priti do vrha, ker je tam majhna restavracija, kjer sva se usedla in pojedla okusno malico. Vrnila sva se in se po poti ustavila v Štmavru v šoli, kjer je bilo kosilo. Najedla sva se, plačala in sva odšla dalje.Štmaver me spominja na njega, ker sva vedno hodila tja kolesarit, in tudi ker bo letos šel živet tja. Upam, da zdaj, ko odide iz soseščine, se bova srečevala še naprej, in da si bova dala še kakšen z nek kot nekoč. Zdaj, ko je še tu, se morava še zadnjič zelo zabavati. Manuel Sclauzero LETOŠNJE POČITNICE Sem vesel, da se bližajo počitnice, ker bom odpotoval. Najprej bom šel z družino v Ligurijo k noni. Tam bom šel na morje, se kopal, lovil ribe in se sončil. Če bo grdo vreme, bom ostal doma, bral knjige ali pa bom odšel k teti, kjer se bom igral z bratrancem. Ko bom pri teti, bomo šli v park in na sprehode. Nato bomo odpotovali v Kalabrijo, kjer se bomo potapljali. Včasih bom kuhal krompir z babico, in če ne bomo kuhali, bomo brali. Ko nona ne bo imela volje kuhati, bom šel v trgovino pod hišo, kjer pečejo tudi zelo dobre pice. Zadnje tri dni bomo vprašali strica, naj nam posodi njegov čoln, da bomo šli lovit ribe na odprto morje. Ko se bomo vrnili nazaj domov, se bom pripravil na šolo, ker bom hodil na nižjo šolo Ivana Trinka. Meni bodo prav gotovo zelo všeč te počitnice, kot vsako leto, vedno so zelo lepe, zabavne in polne ljubezni. Ismael Princi KOZMETIČNI SALON ZA P&fi ugomOi íWUlM^í ia PBa/KIKK VAM VArít ÍTlfCI NOÍNE I JI :]U JKKÍM-. CJKfcOlMO PO ííEVKSJFTXl rUSLIUMMANL 2HilJ,FI_^£rtl'> DOllAMÚ TOPIE: ■SAL.ÍMtK. JA KIL/l-.KVArjjft NAlifilfcLJfrri-: NA (ELJUHIHtt NA5 DELAVNI TIM VAS PRIČAKUJE 16 Nedelja, 26. junija 2011 NEDELJSKE TEME S pletvijo močno zmanjšamo nevarnost bolezenskih okužb, hkrati pa povečamo učinkovitost varstva vinske trte. Vinogradniki, ki preveč opuščajo pletev ali je ne opravijo temeljito, pravočasno in strokovno, imajo težave z vzdrževanjem gojitvene oblike in učinkovitostjo varstva. ZA DOBER VINSKI PRIDELEK Ampelotehnična dela v vinogradu (2.) Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB / Z IZJEMO EVROPE Hitro širjenje gensko spremenjenih organizmov Petnajst let po začetku njihove dobe gensko spremenjeni organizmi (GSO) neustavljivo osvajajo vedno večje obdelovalne površine. Po podatkih zavoda, ki sledi dogajanjem na področju izvajanja agrotehničnih posegov, se je površina posajena z GSO povečala v lanskem letu za 14 milijonov hektarov. Skupen obseg teh površin pa je dosegel rekordno višino 148 milijonov hektarov. Od leta 1996, ko je bilo posojenih z gensko spremenjenimi organizmi 1,7 milijonov hektarov, smo bili priča hitremu nezadržnemu širjenju teh kultur, ki so gojene v 29-ih državah, goji pa jih 15 milijonov pridelovalcev. Na razpredelnici držav po obsegu posejanih površin z GSO so na prvem mestu ZDA s 66,8 milijoni hektarov, na drugem pa Brazilija s 25,4 milijoni. Skoraj na isti višini je Argentina (22,9 milijonov). Med večjimi pridelovalci GSO pa sta še Indija (9,4 milijonov) in Kanada (8,8 milijonov). Kot je razvidno iz navedenega, ni med večjimi pridelovalci nobene evropske države, saj zajemajo GSO na naši celini le 91.000 hektarov. Porasta ni in ga tudi ni predvideti, ker je gojenje teh rastlin z obstoječo zakonodajo, če že ne prepovedano, vsaj močno otežkočeno. Poleg tega pa nam javnomnenjske raziskave kažejo, da so evropski potrošniki v veliki večini nasprotni uporabi hrane, ki vsebuje GSO, kar seveda vpliva na izbire pridelovalcev. Če se povrnemo k statističnim podatkom zvemo tudi, da je najpomembnejša gojena gensko spremenjena kultura soja (50% vseh površin), kateri sledita koruza (30%) in bombaž (14%). Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB NAVODILA Škropljenje z nahrbtnimi škropilnicami Na naših kmetijah, predvsem pri vinogradnikih, imamo večje število motornih nahrbtnih škropilnic. Delo z njimi je lažje in bolj ekonomično, če jih pravilno uporabljamo. Hitrejše in manj naporno delo, predvsem pa manjša uporaba škropiva, sta osnovni prednosti uporabe omenjenih strojev. Manjša uporaba škropiva ob tratiranju enake površine vinograda v primerjavi z navadno škropilnico pa zahteva drugačne koncentracije škropilnega sredstva. Če smo pri navadni škropilnici uporabili 0,25% koncentracijo (250 gramov/hl) sredstva, pomeni, da smo porabili 2,5 kg sredstva na hektar pri porabi 1000 litrov vode, ki je standardna količina škropiva za to škropilnico. Pri motorni škropilnici porabimo veliko manj škropiva, okvirno 300 litrov na hektar, kar pomeni, da moramo za to količino škropiva narediti trikrat do štirikrat močnejšo koncentracijo sredstva. Z drugimi besedami povedano, uporabljamo pri škropljenju z motorno nahrbtno škropilnico, glede na prej omenjen primer, škropivo v koncentraciji 750 gramov do 1000 gramov sredstva za 100 litrov vode. Svetovalna služba KZ V prvem delu, namenjenem ampelo-tehničnim delom v vinogradu smo obravnavali oblikovanje listne površine na trti ter njeno oskrbo. V nadaljevanju bomo namenili svojo pozornost dvema izredno pomembnima posegoma in sicer pletvi ter odstranjevanju za-listnikov. Pletev Pletev je zgodnje spomladansko opravilo za oskrbo listne površine, ki smo ga v vinogradih v pretežnem delu že opravili, a ne manjkajo vinogradi, kjer ga je treba vsaj deloma še opraviti. Ne glede na to, da je to opravilo v glavnem za nami, bomo dali nekaj tozadevnih napotkov, ki jih bodo vinogradniki, vsaj nekateri, lahko že letos koristili, za druge pa pridejo v poštev v prihodnji pomladi. S pojmom pletve mislimo odstranitev mladik trte, ki so se razvile iz so-brstov na preveč gostih členkih in odstranitev nepotrebnih jalovk iz starega lesa, predvsem debel. Vse nepotrebne mladike porabijo med rastjo veliko rezervne hrane, zato jih je treba čim prej odstraniti. Pletev lahko opravimo zgodaj (do sredine maja), ko so mladike dolge 1020 cm. Pleti lahko začnemo že, ko so mladike dolge 3 do 5 cm, a moramo v tem primeru pletev ponoviti čez dva do tri tedne. S pletvijo dosežemo boljšo zračnost listne stene, boljšo osvetlitev in manjšo okužbo z boleznimi. Na deblu se vsako leto razvije večje ali manjše število mladik (jalovk). Te odstranimo čimprej, po možnosti predno dosežejo dolžino 15 cm. S pletvijo tudi močno zmanjšamo nevarnost bolezenskih okužb, hkrati pa povečamo učinkovitost varstva vinske trte. Vinogradniki, ki preveč opuščajo pletev ali je ne opravijo temeljito, pravočasno in strokovno, imajo težave z vzdrževanjem gojitvene oblike in učinkovitostjo varstva. Odstranjevanje zalistnikov Glede na dejstvo, da so današnje gojitvene oblike v primerjavi s tistimi v preteklosti višje, odstranjujemo danes zalistnike predvsem pri osnovi mladike oziroma v coni grozdja. Z odstranjevanjem zalistnikov na tem delu trte ne izboljšamo samo zračnosti listne stene in osvetlitve, ampak tudi učinek na kakovost grozdja. Zalistnike odstranimo čimprej, ker tako naredimo majhne rane na mladiki, ki se hitro zarastejo. Zalistnike v zgornjem delu mladik pustimo, saj so dobro osvetljeni listi za-listnikov koristni za kakovost grozdja in za večje kopičenje zalog v trsu. Zalist-niki tudi kompenzirajo morebitne poškodbe listov, ki so nastale zaradi bolezni, insektov ali pa so mehanskega izvora. Dobro razviti zalistniki z velikim številom listov dajo več sladkorja v grozdnem soku, saj dobro asimilirajo, če so izpostavljeni soncu in so ustrezne velikosti. Če opravimo vršičkanje s strojem, odstranjevanje zalistnikov skoraj v celoti odpade, ker jih rezila stroja prikrajšajo oziroma pincirajo na majhno število listov. Prihodnjič o vršičkanju in odstranjevanju listov. STROKOVNI NASVETI O setvi pora in drugih zimskih zelenjadnic V tem času sejemo nekatere zelenjadnice. Od maja do začetka julija por in ka-pusnice, v juliju sejemo rdeči radič, isto velja za sladki komarček. POR (Allium porrum) - Je botanično soroden s čebulo, česnom, šalotko in drob-njakom. Tisto, kar uživamo, so v resnici listi, ki tvorijo t.i. nepravo steblo bele barve. Gornja stran listov pa je zelena. Por je dvoletna rastlina: v prvem letu tvori nepravo steblo in liste, v drugem letu pa cveti. Ker pa nas cvet ne zanima, ga gojimo le prvo leto. Glede podnebja je por zelo prilagodljiv in pri nas dobro uspeva. Zimske sorte zdržijo tudi do -15 stopinj C. Najbolje raste v tleh, ki so bogato založene z organsko snovjo. Por ne mara zastajanja vode v tleh. Zato moramo ob pripravi tal nekoliko dvigniti gredice. Važno je tudi, da kolobarimo na 3-4 leta. Por naj ne sledi čebuli, česnu in ostalim čebulnicam. Pred sejanjem zemljo obdelamo do 30 cm globoko. Le v primeru bolj uboge zemlje pognojimo z zrelim hlevskim gnojem. Gnojimo tudi s fosforjem in kalijem. Po sajenju dognojujemo z dušikom, pri čemer ne smemo pretiravati. Por lahko sejemo direktno na stalno mesto, vendar je bolje, da sejemo v lončke ali v zaboje. Ko imajo rastlinice 3 do 5 listov in so debele kot svinčnik, jih presadimo na stalno mesto. Presajamo od konca junija do polovice avgusta, v razdaljo 40 cm za 15 cm. Zelo važno je, da rastline med gojenjem stalno zalivamo, to velja posebno v poletnem času. Važno je tudi, da odstranjujemo plevel, ker rastline na začetku zelo počasi rastejo. Por pobiramo od poletja vse do pomladi, odvisno od sorte. Par tednov pred pobiranjem belimo tako, da ga zagrinjamo z zemljo. Na ta način postane bel, mehkejši in okus-nejši. RDEČI RADIČ(Cichorium intybus var. Foliosum) - Ves julij je čas, da sejemo rdeči radič. Kdaj bomo sejali, je odvisno od sorte. Važno je, da se strogo držimo časa setve, ki je naveden na konfekciji. Če namreč sejemo prezgodaj, gre radič rad v seme. Radič je najbližji sorodnik cikorije. Med sortami rdečega radiča so najbolj poznane veronski, goriški, radič iz okolice Trevisa, ki je najbolj znan, radič iz okolice mesta Chiog-gia in iz Castelfranca. Radič najbolje raste v srednje lahkih, peščenih in dobro pognojenih tleh. Po navadi ga sejemo na mesto, kjer smo v istem letu gojili grah, špinačo, poletno endivijo ali zgodnji krompir. Če predhodnih vrtnin nismo gnojili, pred setvijo pognojimo z mineralnimi gnojili. Radič sejemo v vrste, ki so med seboj oddaljene 30 cm. Po par tednih začnemo z redčenjem, vse dokler niso posamezne rastline v vrsti med seboj oddaljene 15 cm. Rdeči radič lahko tudi prosto sejemo in pozneje rastline presadimo v razdaljo 30 cm x 15 cm, ali pa sadike kupimo. V oktobru rastline belimo tako, da jih povežemo. Zelo dobro se to obnese pri radiču iz Trevisa. SLADKI KOMARČEK (Foeniculum vulgare var. Azoricum) - Sladki komarček pripada družini Apiaceae. Pri nas dobro uspeva v bolj zavetnih in toplejših legah, na primer v Bregu. Dobro uspeva v organskih tleh, ne mara pa težkih, vlažnih ali presu-hih in hladnih tal. Sladki komarček je dvoletna rastlina: v prvem letu oblikuje gomolje, v drugem pa tvori cvet. Ker nas zanima le gomolj, ga gojimo le prvo leto. Sladki komarček sejemo na začetku julija zgodnje sorte, proti koncu julija pa sorte, ki jih pobiramo jeseni. Glede časa setve se moramo strogo držati navodil na konfekciji. Če sejemo prezgodaj, gre rastlina v cvet, če sejemo prepozno pa gomolji ostanejo majhni. Sladki komarček moramo kolobariti. Tako ne sme slediti rastlinam, ki pripadajo isti družini, kot so na primer korenček, zelena ali peteršilj. Pred sejanjem pognojimo s hlevskim gnojem, če pa je bila že prejšnja kultura dobro gnojena, tega ni treba. Približno mesec in pol po setvi rastline redčimo ali presadimo, do razdalje približno 25 cm za 30-40 cm. Z dušikovimi gnojili ne smemo pretiravati. Med gojenjem moramo zalivati redno in enakomerno, da dobimo dovolj odebeljene gomolje. Voda pa ne sme zastajati. Dva, tri tedne pred pobiranjem sladki komarček osipamo. Na ta način postane gomolj bel in s tem okusnejši, mehkejši, kakovost se izboljša. Sladki komarček začnemo pobirati v oktobru, vse do novembra, vsekakor pred prvimi po-zebami. Čez zimo ga skladiščimo v vlažnem pesku. KAPUSNICE - Kapusnice pripadajo družini križnic ali Brassicaceae. V to družino pripadajo zelje, cvetača, ohrovt, brstični kapus, repa, koleraba, redkev in še nekatere druge. Pred gojenjem kapusnic tla obdelamo do 30 cm globoko. V glavnem so kapus-nice zahtevne na organsko snov, zato pred oranjem pognojimo z dobro zrelim hlevskim gnojem. Bolje je, da gredice nekoliko dvignemo, saj slabo prenašajo zastajanje vode. Nato sejemo, po navadi v lončke in jih pozneje presadimo. Sadike lahko tudi kupimo. Po presajanju rahlo pognojimo in zalijemo. Pozneje, za krajši čas manj zalivamo, da se sadike bolje ukoreninijo. Ob gojenju kapusnic je važno kolobarjenje, ki naj bo vsaj na 2-4 leta. Bolje je, da si kapusnice ne sledijo samim sebi, niti ne paradižniku, papriki, jajčevcu, korenju, bučki in še nekaterim drugim zelenjadnicam. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. junija 2011 17 Na slikah: pod naslovom Ferran Suay, Oriol Junqueras in sodelavec delovne skupine za manjšine v EP Davyth Hicks; spodaj predsednik slovenske vlade Borut Pahor na srečanju z visokim komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Thomasom Hammarbergom. RAZPRAVA V DELOVNI SKUPINI ZA MANJŠINE EVROPSKEGA PARLAMENTA Zatiranje katalonščine v Valenciji in njeno zapostavljanje na Balearskih otokih Vprašanje Valencije in jezika, ki je v rabi v tej španski avtonomni pokrajini, je bilo predmet razprave zadnjega zasedanja delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu. Razpravo je sprožil katalonski evropski poslanec Oriol Junqueras v zvezi z vprašanjem, ki je sporno že dolga leta, vendar se je v zadnjem času močno radikaliziralo. Gre za dilemo, ali je jezik, ki ga govorijo v Valenciji, varianta katalonšči-ne, ali pa mu pripada naziv posebnega jezika. Spor traja že dolga leta, nastal pa je v času Francovega režima, ki je bolj poslušne prebivalce Valencije desetletja prepričeval, da njihov jezik nima nič skupnega s katalonščino. To obdobje je pustilo sled tudi po padcu Francovega režima, tudi glede na dejstvo, da sedaj že dolga leta v Valenciji vlada ljudska stranka, medtem ko je ta stranka v Kataloniji ves čas v opoziciji. V Valenciji so v teh letih uvedli kar nekaj jezikovnih pravic, vendar strogo po načelu loče4vanja od katalonščine, čeprav v vsej Španiji ni resnega jezi-kovslovca, ki bi ločeval ta dva jezika. Posledica te politike je bilo zavračanje vsegha, kar je prihajalo iz Katalonije, začenši z učbeniki in drugimi publikacijami, v zadnjem času pa se je to stanje radikaliziralo, Prostijne oblasti so namreč v Valenciji ukinile sprejemanje signala katalonske televizije in tako prebivalcem dejansko onemogočili vsakodnevni stik s katalonščino, kar organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo jezika, ostro obsojajo z utemeljitvijo, da je raba jezika brez celodnevnih televizijskih sporedov močno osiromašenas in je jezik resno ogrožen. O tem je evropskim poslancem spregovoril predstavnik Katalonske akcije Valencije Ferran Suay in že na začetku je prišlo do incidenta. Suay je namreč želel spregovoriti v katalonščini in čeprav so bili prevajalci usposobljeni za ta jezik, mu te pravice niso priznali. Tako je predstavnik iz Valencije podal svoj referat v angleščini. Suay je obrazložil stanje v Valenciji in poudaril, da je sedaj na razpolago samo ponudba v »valencijan-ščini«, ki pa je izredno skromna in nekvalitetna, medtem ko so imeli prej prebivalci te pokrajine na razpolago več kanalov v katalonskem jeziku. Ker je Katalonska akcija sama poskrbela za prenos kanala, so ji oblasti Valencije naložile visoko globo, kot če bi šlo za multinacio-nalko in ne za majhno zasebno kulturno organizacijo civilne družbe. Po drugi strani pa uradna televizija v Valenciji sploh ne poroča o teh vprašanjih in ni niti objavila informacije, da so organizacije civilne družbe prijavile sodišču predsednika valiencijanske deželne vlade zaradi samovoljne prepovedi prtenosa televizijskih sporedov v katalonščini. Olja je nato prilila še predstavnica katalonske organizacije Balearskih otokov Obra Cultural, ki je dejala, da uživajo na otočju večje pravice osebe, ki govor-tijo angleško ali nemško, kot prebivalci, ka tarere je katalonščina materni jezik. Na Balearskih otokih, kjer je katalonšči-na dejansko drugi uradni jezik, pa televizija dosledno uveljavlja premoč španščine nad katalonščino. Sicer pa so se gostje iz Valencije in z Balearskih otokov srečali tudi s predstavniki Sveta Evrope in se gdogovorili, da bo delegacija odbora, ki nadzira izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, v lratkem obiskala obe regiji španske države. V Edinburgu odprli VI . • I v v • • solo v stari gaelscini Gaelsko govorečim Škotom se obeta velika novost: s prihodnjim letom bo namreč začela delovati tudi v Edinburgu šola, v kateri bo pouk potekal v tem keltskem jeziku. Take šole imajo na Škotskem predvsem na severu dežele in nna otočju, kjer je jezik še v rabui, v velikem Edinburgu pa jih doslej ni bilo, čeprav je v tem mestu veliko prtiseljenih družin, ki doma če uporabljajo gaelščino. Ni še znano, kje bo sedež te šole. Trenutno preučujejo dve opciji, izbira pa naj bi padla v prihodnjih dneh. Škotska deželna vlada je za de- lovanje te šole nakazala 1,4 milijona funtov. Razprava je v tem času tekla predvsem o izbiri, naj bi dolo priključili onstoječemu gaelskemu kulturnemu centru, ali naj bi šlo za samostojno ustanovo. Odločili so se za samostojno ustanovo in glede tega soglašata deželna vlda in občinska uprava. Pred končno odločitvijo pa potrebujejo še natančen izračun stroškov, ki ne bodo majhni, ker bodo v posločju, ki ga bodo izbrali, vsekakor potrebna zahtevna obnovitvena dela, za katera bodo potrebna dodatna finančna sredstva. Župan občine Lesneven proti bretonski šoli Diwan Vse kaže, da se oblčina Lesneven v Bretaniji želi znebiti zasebne bretonske šole Diwan, ki že leta du-spešno deluje na njenem ozemlju. To šolo redno obiskuje več kot 100 učencev in je ena največjih podeželskih šol organizacije Diwan, ki vzdržuje na desetine zasebnih šol, v katerih poteka pouk v bretonskem jeziku. V Lesnevenu so 11. junijua letos proslavili 30 let delovanja te šole, kar kaže na njeno uspešnost in zakoreninjenost v prostoru. Šola deluje v prostorih, ki so last občine. Sedaj pa občina od organizacije Diwan zahteva letno najemnino v višini 25.000 evrov, kar je približno štirikrat več od najemnine, ki jo plačujejo sedaj. Če na višjo na- jemnino ne bodo pristali, bodo morali izprazniti prostore. Vodstvo organizacije Diwan opozarja, da take najemnine enostavno ne more plačevati. Zato se je obrnilo na širšo javnost in tisoči ljudi so že podpisali peticijo v podporo tej šoli. V pozivu, ki so ga razposlali po Franciji in tudi po drugih evropskih državah so med drugim zapisali: »Za naše otroke, za našo kulturo, za naš jezik in za spoštovanje državljanske pobude za različnost potrenujemo vašo pomoč.« Poziv ni naletal na gluha učesa in župana občine Lesneven so že preplavila elektronska sporočila a pozivom, naj tej šoli omogiči redno delovanje tudi v prihodnje. Visoka globa za časopisa turške manjšine v Grčiji Zveza Turkov zahodnen Traki-je, pokrajine v Grčiji, v kateri živi turška manjšina, se je obrnila na odbor Združenih narodov za človekove pravice v zvezi z visoko globo, ki jo je Grčija naložila časopisoma turške manjšine Gundem in Millet. Časnika je tožila grška učiteljica Hara Ni-kopolou, ker je bila v člankih kritizirana, ker je med poukom v osnovni šoli v kraju Megalo Derio (v turškem jeziku se mu pravi Buyuk Derbent) od odnovnošolskih učencev zahtevala, naj narišejo Boga. Znano pa je, da muslimanska vera ne dopušča upodabljanja Boga. Zveza Turkov Vzhodne Traki-je ugotavlja, da omenjena časopisa nista sposobna plačila tako visoke globe in jima zato grozi stečaj; časnik Gundem je bil namreč obsojen na 150 tisoč evrov globe, časnik Millet pa na 120 tisoč evrov globe. Poleg tega naj bi Gundem plačal 32.600 evrov, Millet pa 22.300 evrov sodnih stroškov. Zveza Turkov vzhodne Trakije tudi dodaja, da gre za vprašanje svobode izražanja turške manjšine v Grčiji. Vsekakor razsodba de ni dokončna, ker bo o tem opdloča-lo prizivno sodišče 24. februarja prihodnjega leta. Sicer pa se je s tem vprašanjem ukvarjala tudi predstavnica za svobodo medijev pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Du-nja Mijatovič, ki je zahtevala razveljavitev sodbe in preklic globe. Slovenija uresničuje zahteve Sveta Evrope v zvezi z zaščito Romov Vlada republike Slovenije je že obravnavala problem dostopa Romov do pitne vode, ki ga je v pismu slovenski vladi izpostavil komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg, v teku pa so tudi različni projekti, ki ciljajo predvsem na izboljšanje vključenosti Romov v izobraževanje, so sporočili iz ministrstva za šolstvo in šport. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je kot predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti opravil razgovore z župani občin, v katerih so romska naselja. Župani so mu zagotovili, da se bo "takoj pristopilo k reševanju problematike pitne vode v tamkajšnjih romskih naseljih", so sporočili iz ministrstva. Dodali so še, da so bili ponekod koraki v to smer že narejeni. Tudi na področju vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje je opaziti pozitivne premike, pravijo na ministrstvu. Od sprejema prve strategije vzgoje in izobraževanja Romov v letu 2004je bila uresničenih vrsta ukrepov, med katerimi so prizadevanja za povečanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo, sprejetje izbirnega predmeta "romska kultura", seminarji za učitelje in vzpostavitev mreže šol, v katere so vključeni Romi, pišejo. Mreža šol je namenjena izmenjavi izkušenj in primerov dobrih praks. Na ministrstvu posebej izpostavljajo uvedbo romskega pomočnika, ki "predstavlja most med šolo in romskim naseljem". Enaintrideset romskih pomočnikov je zadolženih med drugim za to, da pripeljejo otroka v šolo, komunicirajo s starši in obveščajo šolo o izostankih. V teku je tudi projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v romskih naseljih, ki ga vodi inštitut za narodnostna vprašanja. Njegov cilj je vzpostavitev mreže učne pomoči za učence in dijake, predstavnike romske skupnosti in dodatno usposobiti strokovni kader za delo z romskimi otroki. Namenjen je tudi spodbujanju socialne vključenosti ter spoznavanju in ohranjanju romskega jezika in kulture. V nacionalnem programu ukrepov za Rome za obdobje 2010 - 2015, katerega uspešnost bo spremljala omenjena Lukšičeva komisija, so predvideni različni cilji. Med njimi so prav izboljšanje bivalnih razmer v romski skupnosti in ureditev naselij ter izboljšanje izobrazbene strukture romske skupnosti in povečanje vključenosti Romov v izobraževalne procese, pišejo na ministrstvu. Med cilji pa so še povečanje zaposlenosti, izboljšanje zdravstvenega varstva, predvsem žensk in otrok, ohranjanje in razvijanje kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti ter povečanje osveščenosti večinskega prebivalstva glede romske skupnosti in osveščenosti pripadnikov manjšine o pravicah in dolžnostih, ki jim pripadajo kot državljanom Slovenije. Hammarberg je namreč prejšnji teden objavil pismo, ki ga je v začetku maja poslal premierju Borutu Pahorju. V njem je poleg pohvale za napredek na nekaterih področjih izpostavil zaskrbljenost ob poročilih o stanovanjskih razmerah v nekaterih romskih skupnostih in nizki ravni prisotnosti pri pouku med romskimi otroki v nekaterih delih Slovenije. (STA) 18 Nedelja, 26. junija 2011 NEDELJSKE TEME / Humanitarna vojna, ti besedi nimata nobenega smisla, kajti vojna zbriše najosnovnejšo človekovo pravico: tisto, da ostane pri življenju. Svetost življenja je edina vrednota, s katero naj bi se vsi, tako verniki kot neverniki, morali soočati. Humanitarna vojna je evfemizem, ki se ga uporablja kot opravičilo za napadalno vojno. Edino resnico vojne predstavljajo njene žrtve, ki niso »stranski učinki« kot jih navadno imenujejo vojaška poročila. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV IN NAČELO NEINTERVENCIJE »Mi ljudstva Združenih narodov, ki smo odločeni, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne« Katja Kjuder Na svetu je dežela, obdana z bodečimi žicami in visokimi betonskimi zidovi, kjer se že več kot štirideset let sistematično kršijo človekove pravice domorodcev, ki živijo pod tujo zasedbo. Mnogi so begunci, kar šest milijonov jih je. Na svetu je dežela, v prid katere so se pisale številne resolucije Organizacije Združenih narodov (OZN), vse zapored so ostale mrtva črka. Na svetu je dežela, kjer se še vedno pretaka kri. Ta dežela je Palestina. Predstavljajmo si, da bi skupina, na primer arabskih držav, vojaško intervenirala proti Izraelu, z namenom, da prepreči humanitarno katastrofo, ki lebdi nad palestinskim narodom. Če bi do tega prišlo, kako bi države, ki so pred meseci napadle Libijo, obravnavale to intervencijo? Cilji in načela Združenih narodov Preambula Ustanovne listine ZN se začenja z besedami: Mi, ljudstva Združenih narodov, ki smo odločeni, da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne... že v njih se zrcali ves smisel organizacije, ki se nato nadaljuje v njenem prvem členu: Varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati učinkovi- te kolektivne ukrepe, da se preprečijo in odvrnejo grožnje miru in da se za-trejo agresivna dejanja ali druge kršitve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kršitve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava. Razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru. Kako naj postane uporaba vojaške sile združljiva z omenjenimi cilji? V sistemu ZN je uporaba ali grožnja s silo prepovedana z 2. členom, ki določa: Vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji ZN. Gre torej za prepoved, ki predstavlja enega izmed temeljev ZN, z eno samo izjemo, o kateri govori člen 51: Nobena določba te Ustanovne listine ne krati naravne pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada. Libija. V Libiji ZDA, Francija, Velika Britanija, Kanada, Italija in ostali napadalci ne delujejo v samoobrambi. Gadafi pa. Nevmešavanje v notranjo pristojnost države Sedmi odstavek 2. člena prepoveduje članicam, da bi se vmešavale v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države: Nobena določba te Ustanovne listine ne daje pravice ZN, da bi se vmešavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države, vendar to načelo nikakor ne izključuje uporabe prisilnih ukrepov po VII. poglavju. Decembra 1965 je Generalna skupščina ZN sprejela Deklaracijo o nedo-pustnosti intervencije v notranje zadeve držav in o zaščiti njihove neodvisnosti in suverenosti, v kateri je ponovno naglasila: Nobena država nima pravice intervenirati, neposredno ali posredno in ne glede na razloge v notranje ali zunanje zadeve katerekoli druge države. Zato se obsojajo oborožene intervencije in vse druge oblike vmešavanja ali ogrožanja osebnosti države ali njenih političnih, ekonomskih ali kulturnih elementov. Nobena država ne sme organizirati, podpirati, financirati, spodbujati ali to-lerirati subverzivnih terorističnih ali oboroženih aktivnosti, usmerjenih k nasilnemu prevratu režima druge države, in se ne sme vmešavati v državljanski konflikt v drugi državi. Strogo spoštovanje teh obveznosti je bistveni pogoj, ki naj zagotovi, da bodo narodi živeli v miru, kajti praksa ka- terekoli intervencije krši duha in črko Ustanovne listine ZN in vodi v situacije, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. Generalna skupščina ZN je oktobra 1970 sprejela deklaracijo o krepitvi mednarodne varnosti, v kateri se ponovno potrjuje, da se bo: Vsaka država vzdržala vsakršne akcije, ki bi imela za cilj delno ali popolno rušenje nacionalne enotnosti in ozemeljske celovitosti katerekoli države ali dežele. Leta 1981 je Generalna skupščina ZN ponovno sprejela Deklaracijo o ne-dopustnosti intervencije in vmešavanja v notranje zadeve držav. Deklaracija med drugim določa prepoved spodbujanja uporniške ali secesionistične dejavnosti v drugih državah, prepoveduje državam sporazume, katerih namen bi bil intervencija ali vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve tretjih držav. Po določilih deklaracije imajo države dolžnosti vzdrževati se določenih dejanj. To so: dejanja, ki vodijo h krepitvi obstoječih vojaških blokov ali ustvarjanju novih ter stacioni-ranje intervencijskih sil, vojaških oporišč, dejanja zlorabljanja problemov človekovih pravic kot sredstvo vmešavanja in intervencije. Libija Intervencija zahodnih sil v Libiji je nelegitimna, preprosto zato, ker ZN ne smejo poseči v notranje spore neke države, temveč samo v tiste med državami. Spor med Bengazijem in Tripolijem, ki ga danes lahko opredelimo kot državljansko vojno, je notranja zadeva Libije, suverene države in članice ZN. Ne samo, da so upor v Libiji ščuvale ZDA in njihove zaveznice, ampak so upornike založile z orožjem in vojaškimi svetovalci. Obamova administracija je zamrznila 30 milijard dolarjev, ki jih je Libija imela v tujini, in od tega 25 milijonov namenila libijskim upornikom za prevrat oblasti v Tripoliju. Humanitarna intervencija V Deklaraciji o nedopustnosti intervencije in vmešavanja v notranje zadeve držav iz leta 1981 piše, da je: Dolžnost držav, da se vzdržijo izkoriščanja in izkrivljanja problemov človekovih pravic kot sredstva vmešavanja v notranje zadeve države. Obstajajo pa izjeme. Generalna skupščina je že v preteklosti določila, da kolonializem, rasna diskriminacija, apartheid, genocid in okupacija ne morejo biti zaščiteni kot zadeve, ki spadajo v notranjo pristojnost držav, saj gre za grobo kršitev vrste mednarodnih določil o človekovih pravicah in tudi samih določil ustanovne listine, ki obvezuje države, da se zavzemajo za splošno in dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi ne glede na raso, spol, jezik ali vero in torej ne morejo spadati v notranjo pristojnost držav in so zatorej lahko predmet razprave in pripo- ročil, pa tudi sankcij ZN, v kolikor bi pomenile ogrožanje miru. Akcij, ki imajo ta cilj, ni šteti za oblike intervencije. Doktrina o humanitarni intervenciji do konca osemdesetih let ni imela zaslombe v praksi ZN, češ da so bile zlorabe humanitarne intervencije pogostne in da nobena od njih ni bila izključno in v celoti humanitarna. Libija Napad na Libijo se je začel kot odgovor na kršenje človekovih pravic. Pred napadom NATA je televizijska mreža islamske matrice s sedežem v Katarju, Al Jazeera, poročala, da je libijska vojska bombardirala civilno prebivalstvo, ki je manifestiralo proti vladi. Kasneje se je ta novica izkazala za lažno, vendar je služila kot izgovor, da je VS 17. marca 2011 sprejel resolucijo št. 1973. V Libiji je torej prišlo do oboroženega upora, katerega bo vsaka država, ki hoče ohraniti svojo suverenost, skušala zaustaviti, kajpak z uporabo sile. Varnostni svet Organ, ki je v prvi vrsti odgovoren za ohranitev miru in varnosti, je Varnostni svet (VS). VS ima 15 članov. Med njimi je 5 stalnih (Francija, Kitajska, Rusija, Združene države Amerike in Velika Britanija), 10 nestalnih članov pa voli Generalna skupščina za dobo 2 let. Sklepi Varnostnega sveta se štejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet članov, med katerimi pa morajo biti glasovi stalnih članov. Če stalni član Varnostnega sveta ne podpira kakšnega sklepa, vendar nima interesa, da bi ga onemogočil z vetom, se lahko glasovanja vzdrži. Vzdržati se še ne pomeni „veto". Naloge in pravice Varnostnega sveta VS sme raziskovati vsak spor ali položaj, ki bi utegnil pripeljati do trenja med dvema ali več državami. Če spor preraste v oborožen spopad, je prva naloga VS, da spopad čimprej zaustavi. VS sme tudi odločiti o uporabi prisilnih ukrepov, ekonomskih sankcij ali kolektivnih vojaških akcijah. V primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj ima VS po 42. členu VII. poglavju Ustanovne listine pravico, da sme z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakršna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vključuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zračnimi, pomorskimi ali kopenskimi silami članov ZN. Da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se države članice obvežejo, da bodo Varnostnemu svetu dale na razpolago potrebne oborožene sile, pomoč in olajšave, vštevši pravico do prehoda. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. junija 2011 19 je iz mednarodnega prizorišča pomeni nebrzdano premoč ZDA. Vojaška organizacija NATO, ki ji načelujejo ZDA, se je rodila kot obrambno zavezništvo proti SZ. Že leta 1991 je bilo določeno, da se pri ZN v skladu z VIII. poglavjem Ustanovne listine uporabi NATO kot regionalno organizacijo v sklopu operacij, ki naj bi imele namen ohranjati mir. Vojaško zavezništvo vsaj na papirju je še vedno imelo pristno obrambni značaj in trdilo se je celo »da nobeno izmed njenih orožij ne bo nikoli uporabljeno, razen v primeru samoobrambe«. Z vojno v Jugoslaviji leta 1999 se je na mednarodnem prizorišču pojavil nov subjekt, ki od starega vojaškega zavezništva je ohranil le še ime, ne pa tudi identitete. To ni več zveza, ki jo družijo le obrambni smotri. Novim nalogam NATA se je sedaj pridružilo tudi upravljanje kriznih območij »vključno z operacijami kot odgovor na krizo«. Prvič se je začelo gledati na vojno kot odgovor na politične, družbene, gospodarske in verske krize ter v prvi vrsti na terorizem. Listina prenovljene vojaške organizacije je razglasila novo geslo preventivne vojne: Najboljša obramba je dober napad. Resolucija 1973 Prisilne akcije, ki jih pooblasti Varnostni svet, jih pa ne vodi Da bi bila OZN usposobljena za izvajanje nujnih vojaških ukrepov, članice po 45. členu vzdržujejo lastne oddelke zračnih sil, ki bi se mogle takoj uporabiti za izvršitev združene meddržavne prisilne akcije. Moč in stopnjo pripravljenosti teh oddelkov ter načrte za njihovo združeno akcijo določi Varnostni svet s pomočjo Odbora vojaškega štaba. Operacije oboroženih sil, ki jih odloči in vodi VS Operacije, ki jih lahko odloči VS in se izvajajo pod stalnim nadzorom generalnega tajnika OZN, katerih uporaba sile ima namen ohranjanja miru in mednarodne varnosti: Operacije peace-keeping Mirovne sile ZN (modre čelade) sestavljajo kontingenti oboroženih vojakov, ki jih dajo na razpolago države članice. Te sile zlasti skrbijo, da se ne bi ponovili boji, da se vzpostavita in ohranita zakon in red ter čimprej normalizirajo razmere. Da pomagajo zmanjšati napetosti in da obdržijo nasprotne sile vsak sebi, pošiljajo patrulje ali se fizično nameščajo med nasprotnikoma. Vedno morajo ostati popolnoma nepristranske in se izogibati kateremukoli dejanju, ki bi moglo oškodovati zahteve ali položaj sprtih strank. Operacije »post-conflict peace building« predvidevajo odpošiljanje vojaškega in civilnega osebja v države, ki so jih uničile državljanske vojne, z namenom, da pomagajo obnoviti politične strukture, postaviti temelje sožitja in spodbujati spoštovanje človekovih pravic. V obeh vrstah omenjenih operacij, ki se morajo izvrševati s privoljenjem države, ki jih gosti, se sila sme uporabiti le v samoobrambi in v mejah nujno potrebnega, da se lahko uresničijo humanitarne naloge, kot na primer: bra-njenje civilnega prebivalstva pred napadi, zaščita humanitarnih dejavnost nevladnih organizacij in zagotavljanje varnost humanitarnih koridorjev ali zaščitenih območij. Operacije »peace-enforcement« so prisilne akcije, ki so se začele izvajati po letu 1990. Uporaba oborožene moči se ne omejuje samo na samoobrambo in zaščito civilnega prebivalstva ampak ji VS lahko dovoli večjo uporabo sile, katere namen je vzpostavitev varnosti. Te operacije ne potrebujejo privoljenja države, v kateri se izvajajo. S tem je pravzaprav pokopano načelo nepristranskosti, ki bi se ga morale na konf-liktnih območij držati modre čelade. So torej neskladne s cilji in načeli ZN. Na libijsko prizorišče je posegla vojaška, prozahodna organizacija NATO, katere cilji in načela nimajo kaj opraviti z ZN. Med vojno in uporabo sile, ki so jo pooblastili ZN, je korenita razlika: vojna je po svoji naravi čezmerna in nenadzorovana uporaba sile, ki ima za cilj uničenje nasprotnika in neizogibno pomeni tu- di prizadejanje civilnega prebivalstva. Uporaba sile, ki jo lahko pooblastijo ZN, pa je samo tista nujno potrebna, da se ponovno vzpostavita mir in mednarodna varnost ter mora jamčiti, da bo intervencija pod stalnim nadzorom in vodstvom VS in da ne bo podvržena pristranskim interesom. NATO: Najboljša obramba je dober napad Padec Berlinskega zidu 1989. leta je bil preobrat v svetovnem političnem ravnovesju. Izginotje ne samo Sovjetske zveze ampak tudi njene naslednice Rusi- Prisilne »humanitarne« akcije, ki jih sicer pooblasti VS, jih pa ne organizira in vodi. Izvajajo jih posamezne države, skupine držav ali tako imenovane regionalne organizacije, kot je na primer NATO. Ustanovna listina ZN ne predvideva, da bi VS lahko pooblastil posamezne države članice ali koalicije držav, da se po-služijo nasilja z namenom, da se ohranita mir in mednarodna varnost. Libija V Libiji je v teku prisilna akcija, ki jo je pooblastil VS, je pa ne vodi. Zato je prisilna akcija, ki jo v Libiji vodi NATO z vidika Ustanovne listine ZN povsem nezakonita. Resolucija pooblašča članice ZN, da na državno pobudo ali preko organizacij ali preko regionalnih sporazumov ukrepajo, da se z vsemi potrebnimi sredstvi zaščitijo libijski civilisti. Po členu 33. Ustanovne listine ZN bi se moralo spor najprej poskušati rešiti na miroljuben način: Stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogrožati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, si morajo predvsem prizadevati, da se spor reši s pogajanjem, z anketo, s posredovanjem, s spravo, z razsodništvom, s sodno rešitvijo, z obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po njihovi lastni izbiri. Vsi miroljubni načini še niso bili uporabljeni, ko se je oborožen napad Francije že začel. V Libiji so »neoboroženi civilisti« pravzaprav prava vojaška sila, ki nadzoruje že ves vzhodni del države. Zgleda, da je bila intervencija Zahoda v Libiji, določena že na začetku novembra lanskega leta, ko sta Francija in Velika Britanija podpisali sporazum o sodelovanju na področju obrambe in varnosti. Gadafi je često prosil, naj ZN v Libijo pošljejo preiskovalno komisijo, ki naj bi raziskala dogodke: kako je prišlo do upora, kateri so njegovi pravi smotri, kdo je kaj bombardiral, koliko in po katerih zvezah so se uporniki oborožili, koliko je bilo civilnih žrtev, ki so jih povzročila Ga-dafijeva bombardiranja, in koliko tistih, ki so jih uporniki. Pravzaprav prav malo vemo o upornikih iz Bengazija. Se upirajo zaradi demokratičnih, plemenskih, gospodarskih, verskih ali drugih vzrokov? Resolucija z besedami z vsemi potrebnimi sredstvi pooblašča vojaške akcije samo v primeru grožnje miru in mednarodne varnosti. Libija take grožnje ne predstavlja. Še do nekaj mesecev pred napadom so ZN smatrali Gadafije-vo Libijo za eno najboljših držav v Afriki kar se tiče kakovosti življenja, porazdelitve bogastva, šolanja, zdravstva in zdravstvenih uslug. Še do nekaj mesecev pred napadom so ZN smatrali Ghadafi-jevo Libijo za eno najboljših držav v Afriki kar zadeva kakovost življenja, porazdelitve bogastva, šolanja, zdravstva in zdravstvenih uslug. Resolucija določa, da se nad libijskim zračnim prostorom vzpostavi prepoved vseh letov z namenom, da se pripomore k obrambi civilnega prebivalstva. Tako imenovana »No fly zone« se je v resnici spremenila v napadalno vojno, katere resnični namen ni obramba civilnega prebivalstva ampak uničenje Gadafijeve-ga režima. Resolucija jamči, da ščiti libijsko suverenost, neodvisnost, ozemeljsko celovitost in državno enotnost. Uporaba sile je po Resoluciji dovoljena samo z namenom, da se vzpostavita mir in varnost ter ne sme ustvariti še večjega problema, od tistega, ki ga hoče preprečiti. VS nima pooblastila, da sodi in kaznuje, in niti da vztraja v nasilnem dejanju, da bi vsilila zamenjavo oblasti. Uporaba oborožene sile, ki bi šla v to smer je v popolnem nasprotju s cilji in načeli ZN. Libija ZDA, Francija in Velika Britanija so že napovedale, da se bodo v Libiji borile vse dokler ne bo libijski voditelj Gadafi odstavljen z oblasti, čeprav o čem takem v Resoluciji ni govora. Listina Združenih narodov strgan papir ZN so z Resolucijo 1973 odobrili dokument, ki krši celo vrsto osnovnih principov ZN, o katerih je bilo govora v članku. Resolucija 1973 dejansko potrjuje konec načela državne suverenosti in načela nevmešavanja v notranje zadeve države, ki je mednarodno priznana in neodvisna. V mednarodni ureditvi ne obstaja sodišče, ki bi razsojalo o zakonitosti po-litično-vojaških odločitev ZN. Tako početje pa jemlje ugled in veljavo OZN in Ustanovna listina ZN postaja pravzaprav strgan papir. Ko natančno preberemo Ustanovno listino ZN pridemo upravičeno do zaključka, da bi morale besede, ki se danes v zvezi z Libijo pišejo in slišijo v javnih občilih, zadobiti novo vsebino. Pošteno bi bilo pisati o Libiji, v kateri je v teku napad, ki ima vse značilnosti imperialistične vojne. Za tako vojno pa nobeno pooblastilo ZN ne more priti v poštev. Kot ni moglo priti v poštev za tisto v Iraku, Jugoslaviji in Afganistanu. »Humanitarna vojna« Humanitarna vojna, ti dve besedi nimata nobenega smisla, kajti vojna izbriše najosnovnejšo človekovo pravico: tisto, da ostane pri življenju. Svetost življenja je edina vrednota, s katero naj bi se vsi, tako verniki kot neverniki morali soočati. Humanitarna vojna je evfemizem, ki se ga uporablja kot opravičilo za napadalno vojno. Edino resnico vojne predstavljajo njene žrtve, ki niso »stranski učinki« kot jih navadno imenujejo vojaška poročila. Vsaka žrtev ima ime, obraz, družino, za vsako bo nekdo žaloval. Najhujša posledica vojn, onkraj žrtev in uničenja, je rušenje mednarodnega prava, kar kaže voljo po vzpostavitvi novega mednarodnega reda, ki sloni na premoči Zahoda, pravzaprav ZDA, in vojne. Vojna in globalizacija nista ločeni. Vojaški sistem in prosto tržišče korakata vštric. Kažeta se v milijonih mrtvih, ki na svetu umirajo zaradi lakote, v pomanjkanju vode in osnovnih zdravil. Danes je na svetu v teku mnogo oboroženih spopadov, v katerih izgublja življenje predvsem civilno prebivalstvo. Mnoge vojne ne samo, da organizirajo, spodbujalo in financirajo zahodne demokracije, ampak 85 odstotkov orožja, s katerim se ubija človeška življenja, neposredno prodaja pet stalnih članov VS v OZN. Einstein je leta 1932 v Ženevi na neki konferenci, kjer se je razpravljalo o razorožitvi, izjavil: »Vojne ne moremo hu-manizirati, lahko jo samo odpravimo.« Noben boj proti terorizmu, nobeno uveljavljanje pravic, nobeno napredovanje človeških vrednot ne more opravičiti vojne, zaradi osnovnega razloga, ker je vojna sama terorizem, krivica in nečlovečnost. Že pred poldrugim stoletjem je Tolstoj pisal: »Začela se je vojna, to se pravi, postal je stvarnost pojav, ki je v nasprotju s človeškim razumom in z vsem tistim, kar je v zvezi z njim.« glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 13/V Preobrazbe in kontinuiteta Glasbena matica ob koncu šolskega leta in pred novim začetkom Ravnatelj Bogdan Kralj je ob koncu šolskega leta 20102011 postavil pod drobnogled opravljeno delo v trenutku, ko so vse misli in prizadevanja osebja šole že usmerjene v novo sezono, ki bo prinesla nujno posodobitev v programih in smotrih: Šolsko leto se zaključuje s pozitivnimi vtisi. Povečalo se je število učencev v Špetru in v Kanalski dolini, v Trstu smo doživel rahel upad, v prihodnjem šolskem letu pa pričakujemo porastek, vsaj na osnovi obetavnega predvpisovanja in velikega uspega poskusnih brezplačnih lekcij, katerih se je letos udeležilo rekordno število zainteresiranih. Na šolskem področju je zelo razveseljivo dejstvo, da smo pridobili novo podružnico v Reziji in da bomo z letošnjimi štirimi diplomanti presegli dosežek stotih diplomiranih učencev. Tudi udeležba učencev na tekmovanjih nam je prinesla veliko zadoščenj, letos celo prvo absolutno mesto na državnem tekmovanju TEMSIG. Po dolgem premoru je na naši šoli ponovno zaživela otroška zborovska dejavnost, v Gorici pa je začel delovati mladinski zbor Neokortex. Oddelek za jazz in zabavno glasbo je vedno zelo aktiven tudi s prirejanjem delavnic. Praznovanje stoletnice šole smo zaključili z okroglo mizo, predstavitvijo dokumentarca in razstavo v Narodnem domu. Fundacija CRTrieste je podprla vrsto dobrodelnih nastopov naših učencev po domovih za ostarele. Med dogodki, s katerimi smo se najbolj izrazito vključili v glasbeni utrip mesta je bil poklon Chopinu, ki se je odvijal v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. Sodelovanj je bilo veliko na vseh področjih; omenil bi s posebnim veseljem povezave in izmenjave s slovenskimi glasbenimi šolami v sklopu projekta Podaj-mo si roke, s katerim so učenci vzpostavili veliko novih stikov. Na izven-šolskem področju bi omenil Festival Kras in mednarodno tekmovanje Fisa...armonie, ki sta zelo uspešna tako na področju organizacje kot obiska. V teh dneh pa se je začela druga izvedba tečajev in koncertov niza Drugih strun. Naše koncerte smo v prejšnji sezoni ponesli v Miramarski in Miljski grad, sodelovali smo s festivalom Kogojevi dnevi, priredili smo osrednjo proslavo ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem Big Banda, s Slovenskim stalnim gledališčem pa smo priredili koncert Stefana Milenkovica in baletni večer ljubljanskega SNG Opera in balet. Ob vsem tem bi poudaril, da je bila Glasbena matica močno prisotna na teritoriju; sodelovali smo s krajevnimi društvi, s pomembnimi italijanskimi in slovenskimi ustanovami, s slovenskim Konzulatom v Trstu. V prihodnji sezoni bo verjetno prišlo do nekaterih novosti v zvezi z reformo glasbenega šolstva. Kako se bo spremenilo delo na Glasbeni matici? Letos je minilo 10 let od odobritve zaščitnega zakona, ki je predvideval ustanovitev slovenske sekcije na konserva-toriju. Kljub močnim pritiskom se načrt ni uresničil in zdaj se moramo ukvarjati ne samo s priznanjem, a tudi s spremembami na področju italijanskega glasbenega šolskega sistema. Konservatoriji bodo začeli delovati izključno na akademski ravni, kar odpira seveda vprašanje o pred-akademski glasbeni vzgoji. Italijansko državo smo vprašali za priznanje naše ustanove, ki naj bi opravljala to funkcijo, stvari pa se premikajo zelo počasi. Zato smo se obrnili tudi na Republiko Slovenijo za rešitev vprašanja priznanja, saj ima Slovenija v primerjavi z Italijo bolj napreden in za naše zmožnosti prikladen šolski sistem. Seveda bo Slovenija zahtevala od nas izpolnitev določenih pogojev, katerim naj bi se skušali prilagajati že v prihodnjem šolskem letu, saj Italija nima več v tem trenutku obveznih, enotnih programov na pred-akademski stopnji. Programi, ki bi jih sestavili po slovenskem sistemu, so nekoliko lažji, ker bodo razporejeni v širšem časovnem razmahu, vsebine pa se ne bodo bistveno spremenile. Ob koncu vsakega šolskega leta bo moral učenec opraviti izpit. Nauk o glasbi oz. stranski predmeti bodo obvezni že od začetka študija. To velja za zahtevnejši program, obstajajo pa tudi druge možnosti in sicer nadaljevanje po italijanskem sistemu ali pa svobodnejša pot specifičnih programov, ki ne ciljajo na diplomo in jih učenec lahko sestavi v dogovoru s profesorjem na podlagi svojih zanimanj. Izbiro študijske usmeritve prepustimo učencu oz. staršem. Kateri so predmeti, ki bi v novem šolskem letu potrebovali večjega zagona? Je v načrtu tudi morebitna obogatitev ponudbe? Glasbena matica ponuja široko paleto učnih predmetov, med katerimi so nekateri žal v ozadju in bi potrebovali enostavno večjo promocijo, saj gre za res zanimive oddelke. V načrtu imamo na primer potenciranje tečaja orgel pod mentorstvom Enrica Perrinija, večje poudarjanje solopevskega oddelka, ki ga od letošnjega šolskega leta uspešno vodi Ilaria Zanetti. V prihodnjem šolskem letu bi uvedli tudi pouk ljudskega glasbila kot so citre. - Obzorja dvajsetletnice Mešani zbor Jacobus Gallus je 18. junija izvedel zaključni koncert letošnje sezone, kateri je zborovodja Marko Sancin zagotovil pester potek in prijetne izkušnje, ki kažejo na plodno usmeritev pevskega truda v širšo razsežnost izmenjav in sodelovanj z zbori iz Italije in sosednih držav. Pevsko leto se je pričelo nekoliko kasneje, saj se je prejšnja sezona podaljšala do poznega poletja z gostovanjem zbora na Siciliji. Prva koncertna obveznost je bil namreč Božični koncert v Nabreži-ni, ki so ga pevci izvedli v inovativnem duhu s sodelovanjem mladinskega zbora Trst. Božični koncert je zaživel tudi v prenovljeni dvorani Kulturnega doma na Pro-seku, kar je z uspehom večera prineslo tudi željo, da bi se petje zbora Gallus ponovno oglasilo v tem prostoru in sicer z zaključnim koncertom, ki ga je zbor delil pred kratkim z gostujočim, istoimenskim zborom iz Celovca. Januarja pa je zbor pel na tradicionalnem božičnem koncertu ZCPZ in se je s tem dogodkom vrnil v tržaško stolnico po večletni odsotnosti. Po- vezava s šolo Glasbene matice je prišla do izraza februarja meseca s sodelovanjem pri Prešernovi proslavi »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture«, istega meseca pa so se pevci odzvali bolj sentimentalno obarvanemu vabilu, ko so za Valentinovo izvedli koncert slovenskih ljubezenskih pesmi v Ljudskem domu v Trebčah. Marec je bil mesec Primorske poje; ob nastopu v Idriji je zbor prejel priznanje Zveze pevskih zborov Primorske za 20-letno delovanje, ki jo bo praznoval v prihodnji sezoni. Aprila so pevci na povabilo USCI-ja navezali stik z zborom Corale Nuovo Accordo, s katerim so oblikovali koncert v spomin na Giampaola Corala s skladbami tržaških skladateljev. Mednarodne povezave pa so zaznamovale majski koncertni koledar, ko se je zbor povezal z istoimenskim koroškim zborom Gallus ob njegovem letnem koncertu. V tem mesecu je zbor Gallus, prvič sodeloval na dobrodelnem koncertu za društvo Bambini del Danubio, ki pomaga bolnim otrokom iz srednjeevropskih držav. V nabito polni Lute- Slovenska nota na tekmovanju liceja Dante Licej Dante Alighieri je priredil 17. izvedbo višješolskega Glasbenega tekmovanja. Pobuda želi ovrednotiti dosežke učencev tržaških šol, ki posvečajo del svojega prostega časa študiju glasbe. Tekmovanja se lahko udeležijo solisti in komorne skupine glasbenikov višješolske stopnje, izjemoma pa tudi nagrajeni učenci nižješolske in osnovnošolske revije, ki imajo kljub nižji starosti pravico do nastopa. Učenci Glasbene matice so redno prisotni na tem tekmovanju, saj se vsako leto odlikujejo na Glasbeni reviji, ki jo prireja glasbeni laboratorij nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda. Letos so kot nagrajenci te revije lahko igrali na višješolskem tekmovalnem odru pianistka Linda Cappellini iz razreda prof. Tamare Ražem, ki je prejela posebno priznanje za izvedbo Cigličeve skladbe, in trije flavtisti iz razreda prof. Erike Slama. Lucii Jankovski je žirija podelila priznanje za lep zvok, Marco Obersnel pa je prejel prvo nagrado. Lucia, Marco in Ivana Milič so ob solističnem nastopu igrali tudi izven tekmovanja v kategoriji za komorno glasbo kot člani kvinteta, ki ga sestavljata še Jan in Matjaž Zobec. Restyling za spletno stran Glasbene matice Spletna stran Glasbene matice ima prenovljeno podobo, novo strukturo in aktualne vsebine, s katerimi je ponovno postala referenčno sredstvo za informacije o šoli in o njeni dejavnosti. Prenova te pomembne vizitke je bila zaupana računalniškemu izvedencu Fulviju Jurinčiču, ki ima ob strokovnem znanju tudi dodatno lastnost in sicer, da dobro pozna svet glasbe in glasbenikov, saj je diplomiran harmonikar Glasbene matice in bo od prihodnje sezone prevzel vodstvo harmonikarske-ga orkestra Synthesis 4. Kako ste izoblikovali koncept nove strukture spletne strani? Prvi korak je bila makro-analiza potreb šole, njenih učencev in profesorjev. Na tej osnovi sem evidentiral vse štiri sedeže na deželnem teritoriju in sestavil načrt, ki ga je vodstvo šole sprejelo. V ospredje sem postavil odprto okno naše glasbene šole z željo, da bi vsakdo razumel že ob prvem, površnem ogledu spletne strani, da se na šoli stalno nekaj dogaja. Stran je dinamična, da bi posredovala občutek aktivnosti, zato se obvestila vrtijo na prvi strani, kjer so na voljo tudi okna z informacijami o delavnicah, festivalih, raznih pobudah. Stalni del strani pa upošteva obvezne podatke o ustanovi z vsemi kontaktnimi številkami in naslovi. Posebna stran ima tudi zgodovinski kotiček s krajšim orisom in galerijo starih fotografij iz zgodovine šole, ki izhajajo iz razstave ob stoletnici. Na glavni strani je tudi povezava z učnim osebjem oz. s seznamom profesorjev za vse predmete in sedeže s slikami in življenjepisi. Ta del strani še gradimo in dopolnjujemo. V iz- delavi pa je tudi varno območje, ki bo dostopno osebju in članom, kjer bodo uporabniki lahko prebrali interne okrožnice, zapisnike sej, obrazce za prijavo na izpite. Seveda razmišljamo o nadgrajevanju vsebin z video in avdio posnetki, za to pa je nujno uporabljati visoko kvalitetno gradivo. Kakšni so prvi odzivi na novo stran ? Velik uspeh je doživela galerija aktualnih fotografij na glavni strani, kjer učenci lahko pogledajo posnetke iz akademij, nastopov, raznih dogodkov, ki jih je šola priredila. Kako pa je prišlo do izbire podobe na glavni strani? Miramarski grad je zelo značilen za naš prostor in je vezan na posebno prijetne, osebne vtise, ki sem jih doživel na koncertu orkestra Synthesis ravno v grajskem parku. Fotografijo sem podvojil zrcalno in postavil glasbila iz jubilejnega plakata v sredino, da bi dobil zaželeno simetrijo. Ko se stran odpre, se zavrti tudi glasbena podlaga, delček Beethovnove Pastoralne simfonije, ki mi je posebno pri srcu in se po mojem mnenju lepo poveže s podobo. Špetrski pastirci po šoli na gostovanju ranski cerkvi je koncert sooblikoval tržaški zbor Clara Schumann. ZKD Nova Gorica je povabilo zbor Gallus k soobliko-vanju 8. Tabora nad Dornberkom, na katerem so se zbrali izbrani slovenski glasbeniki kot so člani Slovenskega okteta, Ljubljanski madrigalisti in skupina ČarniCe. Tudi letos se bo sezona zbora Gallus nadaljevala v poletnih mesecih, saj bodo pevci julija meseca koncertirali v Verbanii in verjetno tudi v Stresi. Zbor je štel letos 35 članov, a se bo veselil prihoda novih članov, ki se bodo lahko predstavili na avdicije na začetku septembra. V prvih mesecih sezone 2011-2012 ima zbor v načrtu tekmovanje, že potrjene koncerte v Italiji in Sloveniji in bo seveda posvetil posebno pozornost počastitvi 20-letnice ravno na dan krstnega nastopa zbora, ki se je prvič predstavil javnosti 17. decembra 1991 v Luteranski cerkvi v Trstu. U/-J glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST ŠOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Tudi na Glasbeni matici v Špetru je konec šolskega leta spremljala vrsta zaključnih nastopov učencev raznih oddelkov, med katerimi sta z največjim odmevom zazvenela tista v cerkvi v Bardu in v večnamenskem središču v Špetru. S slednjim koncertom je bilo povezano tudi nagrajevanje učencev, ki so v letošnjem šolskem letu izstopali s posebnimi dosežki. Priznanje so prejeli Orsola in Anna Ba-nelli, Riccardo Crucil, Vida in Elena Ruc-li, Michele Perrone, Davide Tomasetig in Mitja Tull. Nastopajoče tega večera so pripravili profesorji Paola Chiabudini, Da- napovednik vide Klodič, Fabio Devetak, Claudio Furlan, Aleksander Rojc in Mojca Šiškovič. Spored zaključne akademije so v prvem delu oblikovali učenci iz višjih razredov klavirja, harmonike in flavte, v drugem delu pa je velika skupina učencev iz vseh oddelkov, v sodelovanju z otroškim zborom Mali lujerji, predstavila cikel Pastirci, ki ga je Davide Klodič napisal po zbirki Franceta Bevka. Sedmerico skladb za orkester in zbor je vodil sam skladatelj, s katerim sta sodelovala profesorja Franko Reja in Andrej Pirjevec. Orkestrska partitura je predvidevala uporabo klavirja, kitare, bas kitare, harmonike, flavte, violine, metalofo-nov, glockenspiela, violončela in tolkal. Sodelovala je tudi recitatorka Lorena Scuoch. Izvajalci skladbe Pastirci, ki je nastala v sklopu projekta Muzik planet, bodo 2. julija gostovali v okviru Postaje To-polove, kjer bo glasba Davida Klodiča ponovno zazvenela na otvoritvenem večeru festivala okrog 18.ure. DRUGE STRUNE - VIOLINA 29. junija ob 19.00 v Vrabčevi dvorani GŠ Sežana - Zaključni nastop tečaja Armina Seška DRUGE STRUNE - KLAVIR 28. junija ob 20.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani - Koncert Ane Kravanja 30.junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu - Koncert Aleksandra Gadžijeva 1. julija ob 20.00 v Palači Gravisi-Bar-babianca v Kopru - Koncert za dva klavirja: Tamara Ražem/ Aleksandra Češ-njevar 2.julija ob 19.00 v Srednji dvorani Ko- sovelovega doma v Sežani - zaključni nastop tečaja Isabelle Lo Porto 3. julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani - zaključni koncert tečaja Sijavuša Gadžijeva FESTIVAL KITARE KRAS 30.junija ob 21.00 v Prosvetnem domu na Opčinah - Koncert srbskega pop-fla-menko kvinteta Gitarsi. V sodelovanju s SKD Tabor- Poletje pod kostanjem POLETNA DELAVNICA MUSICPLANET 8. julija ob 19.00 v domu A.Sirka v Križu / Zaključna produkcija udeležencev / DNEVNE NOVICE Nedelja, 26. junija 2011 2 1 ZAGREB - Proslava 20. obletnice države Sklenitev pogajanj z EU največja čestitka Hrvaški Govora premierke Kosorjeve in predsednika Josipovica - Tudi Türk v Zagrebu ZAGREB - Na Hrvaškem so včeraj praznovali 20. obletnico samostojnosti in to dan potem, ko je EU potrdila sklenitev pogajanj med Hrvaško in povezavo. Državni vrh je slovesnosti ob dnevu državnosti začel s polaganjem vencev ob spomenikih v Zagrebu in nadaljeval s slavno sejo vlade, na kateri je bil tudi predsednik države Ivo Josipo-vic. »Danes praznujemo 20 let hrvaške države, ki se je skozi trnovo pot uspela obraniti pred velikosrbsko agresijo, se ponovno postavila na noge, postala članica zveze Nata in zasedla svoje mesto v evropski skupnosti držav in narodov kot 28. članica EU,« je dejala premierka Jadranka Kosor. Kot je poudarila, so s sklenitvijo pogajanj z EU izpolnili tudi cilj, ki so si ga zastavili leta 1991. Dodala je, da je izražanje svobodne volje državljanov na referendumu o vstopu EU prioriteta, ki zahteva enotnost vseh relevantnih političnih in družbenih dejavnikov na Hrvaškem. Povedala je, da politične enotnosti niso vedno zlahka dosegli. V ključnih časih naše evropske poti, ko je potekala pluralistična razprava o arbitražnem sporazumu s Slovenijo, je bilo slišati stališča proti prizadevanjem za deblokado pogajanj z EU, je spomnila Kosorjeva. Dodala je, da je moč hrvaške demokracije v tem, da so na koncu okoli vseh strateških vprašanja znali oblikovati rešitev, ki so kazale večinsko voljo državljanov in zaščitile nacionalne interese. Sklenitev pogajanj z EU je največja čestitka Hrvaški ob 20. obletnici samostojnosti, je dejal predsednik sabora Luka Bebic, ki se je zahvalil vsem vladam, ki so si prizadevale za omenjeni cilj. Predsednik Josipovic pa je dejal, da je obletnica državnosti priložnost za zahvalo vsem, ki so odgovorno in pogumno branili hrvaško svobodo. »Njihova pripravljenost, da so žrtvovali lastna življenja zaradi naše pravice, da bi živeli v svobodi in pravni državi, žal tudi jasno kaže izdajalsko ogabnost korupcije in brezvladje zločinskega obraza tistih, ki so vojno izkoristili za odtujitev narodnega premoženja in so z vojnim dobičkarstvom pljunili v svetost žrtve«, je med drugim izjavil Josipovic. Hrvaški državni vrh se je danes v zagrebški stolnici udeležil tudi maše za domovino, ki jo je vodil kardinal Josip Bozanic. Bebic, Josipovic in Kosorojeva so po seji vlade odšli v Vukovar na osrednja slovesnost ob dnevu državnosti. Najprej so obiskali spominski center za žrtve vojnih zločinov na Ovčari v Vukovarju, ob katerem je Kosorjeva vnovič poudarila pomen sklenitve pogajanj z EU. »V imenu vlade želim tudi tukaj na Ovčari povedati, da bo dosega omenjenega pomembnega cilja posvečena hrvaškim veteranom«, je dejala predsednica hrvaške vlade. V vladnem spremstvu je bil tudi vukovarski hrvaški veteran Tihomir Purda, ki je več mesecev preživel v priporu v BiH zaradi neutemeljenih obtožb srbskega pravosodja za odgovornost za vojne zločine v Vukovarju leta 1991. Državna delegacija se je nato udeležila slovesnega zaključka izobraževanja hrvaških vojaških častnikov v vojašnici v Vukovarju. Hrvaške vojne šole je v prejšnje šolskem letu končalo 379 vojakov, med njimi tudi 15 pripadnikov oboroženih sil iz Slovenije, BiH, Črne gore in Makedonije. Medtem ko je Kosorjeva ostala v Vukovarju na večernem koncertu orkestra hrvaške vojske, se je Josipovic vrnil v Zagreb in v svoji rezidenci na slovesni večerji gostil predsednika Slovenije in Madžarske, Danila Turka in Pala Schmitta. Potem so se odpravili na slavnostni koncert v Preporodni dvorani v starem mestnem jedru. (STA) Seja hrvaške vlade s predsednikom države Josipovičem ob 20. obletnici hrvaške samostojnosti ansa NEAPELJ - Kriza z odpadki Župan De Magistris zažiganje odpadkov pripisal kamori NEAPELJ - »Kamora ovira našo okoljsko revolucijo.« Tako je včeraj ob robu nekega srečanja dejal novinarjem novi neapeljski župan Luigi De Magistris, ki je nedavno zaži-ganje kupov smeti, ki se nahajajo na ulicah njegovega mesta, pripisal krajevnemu organiziranemu kriminalu, ki po De Magistrisovih besedah želi s tem ovirati načrte nove mestne uprave, ki temeljijo na krepitvi ločenega zbiranja odpadkov in transparentnemu podeljevanju zakupov. Neapeljski župan tudi upa, da bo italijanska vlada čim prej odobrila odlok, na podlagi katerega bi smeti, ki se nahajajo na ulicah prestolnice Kampanije, dobile status posebnih odpadkov in bi jih tako bilo mogoče preseliti tudi v druge dežele. Prav tu pa je težava, saj se Severna liga, vplivna in vedno bolj zahtevna članica desnosredinske vladne koalicije Silvia Berlusconija, trdovratno upira selitvi neapeljskih odpadkov na sever države, premiera pa je pozvala, naj v Neaplju uvede izredno stanje in reši v Kampaniji problem, ki se tiče izključno Neapeljčanov. Nasprotovanje Lige vladnemu odloku o smeteh je povzročilo razburjenje v vrstah poslancev Ljudstva svobode, ki so bili izvoljeni v Kampaniji, pa tudi v drugih deželah na italijanskem jugu in so zagrozili, da bodo v parlamentu zavrnili vse, kar zanima Ligo. Oglasila se je tudi ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, za katero vlada preučuje »resen ukrep.« ZDRUZENJE SODNIKOV - Ocena Telefonski prisluhi niso prioriteta Bodo poslanca Alfonsa Papa izključili iz združenja? RIM - Telefonski prisluhi ne morejo biti osrednje sodno vprašanje, ki ga gre urediti z novim, omejevalnim zakonom. Tako meni vodstvo italijanskega sindikata sodnikov. Njen tajnik Giuseppe Cascini je poudaril, da sindikat ne nasprotuje posegu, ki naj bi uravnal način objavljanja nerelevantnih prisluhov, za italijansko sodstvo pa to ne more biti problem številka ena, je dodal. Predsednik vsedržavnega združenja sodnikov Luca Palama-ra pa je zahtevo po omejitvi objavljanja telefonskih prisluhov obeležil s svetopisemsko prispodobo: »Ne bi hotel, da bi bili zaskrbljeni zaradi bilke, ne bi pa videli debla v očesu.« Vprašanje objavljanja telefonskih prisluhov se je ponovno pojavilo s preiskavo o tako imenovani novi tajni loži P4. Italijanski časopisi so začeli objavljati prepise telefonskih prisluhov vodje nove lože Luigija Bisignanija. Njegovi pogovori s številnimi italijanskimi politiki in gospodarstveniki so »prizadeli« politične sile, predvsem des-nosredinske večine. Zato naj bi skušali politiki z novim zakonom utišati zadevo in preprečiti javnosti, da bi izvedeli, kaj se je dogajalo za hrbtom demokracije. Vsedržavno združenje sodnikov je medtem dalo svojemu razsodišču nalogo, da razčisti, ali lahko poslanec Ljudstva svobode Alfonso Papa, za katerega neapeljski sodniki zahtevajo aretacijo zaradi njegove vpletenosti v afero P4 ,še ostane v združenju sodnikov. Venezuela: Chavez hudo bolan? CARACAS - Venezuelski predsednik Hugo Chavez naj bi imel raka, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi bilo kritično. To novico je - na podlagi informacij, ki jih je prejel iz krogov ameriške obveščevalne službe - objavil dnevnik v španskem jeziku iz Miamija na Floridi. Chavez se že deset dni nahaja na Kubi, kjer naj bi ga zdravili. Uradno naj bi ga 10. junija operirali, ni pa znano, zakaj, in kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Uradnih novic ni, le venezuelski zunanji minister Nicolas Maduro je na televiziji izjavil, da »spremljamo našega predsednika v njegovi veliki bitki za njegovo zdravje.« Libija: tri silovite eksplozije v Tripoliju TRIPOLI - V libijski prestolnici Tripoli so včeraj odjeknile tri silovite eksplozije. Eksplodiralo je okoli 14.45 v vzhodnem predmestju Tadžura, kjer se nahajajo številni vojaški objekti. Tadžura je bila že večkrat tarča napadov letal zveze Nato proti silam libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija. Zaenkrat ni znano, če je tudi tokrat šlo za takšen napad. Libijska vlada je medtem ponovno obtožila zvezo Nato, da cilja tudi na civiliste. Tiskovni predstavnik zveze Nato je obtožbe o civilistih kot tarči napadov zavrnil in pojasnil, da so območje pred napadi skrbno preučili. »Ciljali smo na poslopja v opuščenem predelu Brege. Zadeli smo legitimne vojaške cilje,« je poudaril. (STA) Rusija: milijarder proti Putinu? MOSKVA - Eden najbogatejših Rusov Mihail Prohorov je bil izvoljen na čelo stranke Pravična stvar, ki bo na decembrskih parlamentarnih volitvah v Rusiji poskušala spodkopati vladavino stranke Enotna Rusija premiera Vladimir j a Putina. Prohorova so za predsednika stranke izvolili na izrednem kongresu v Moskvi, kjer je milijarder v nagovoru obljubil, da bo stranko decembra spravil v parlament. »Delovati moramo kot odgovorna stranka z močjo. Priti moramo v parlament, najprej kot stranka številka dve in kasneje kot stranka številka ena,« je dejal. Z včerajšnjo izvolitvijo je Proho-rov postal prvi bogati poslovnež, ki je vstopil v rusko politiko po aretaciji Mihaila Hodorkovskega leta 2003. (STA) ARMENIJA-ADZERBAJDŽAN - Pogajanja Brez rešitve Rusko posredovanje doslej neuspešno MOSKVA - V Rusiji je propadel še zadnji poskus rešitve za zamrznjen konflikt v Gorskem Karabahu. Ob posredovanju ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva sta se v ruskem mestu Kazan v petek sešla predsednika Armenije in Azerbajdžana, Serž Sarkisjan in Ilham Alijev, a do zbli-žanja stališč ni prišlo. Srečanje je propadlo, ker naj bi Azerbajdžan zavrnil podpis osnutka glede ozemeljskega spora. »Kazan ni prinesel rešitve, ker Azerbajdžan ni bil pripravljen sprejeti zadnje verzije osnovnih načel,« je v sporočilu za javnost zapisal armenski zunanji minister Edvard Nal-bandžan. Po njegovih trditvah naj bi Baku želel spremeniti »okoli deset« točk v dokumentu, ki so ga imeli že dolgo na mizi. Po drugi strani pa Baku trdi, da je Azerbajdžan naredil vse, da bi našli mirno rešitev spora. »Armenska stran zavaja mednarodno skupnost in izkorišča okoliščine pogajanj za do- - Obojestranska obtoževanja za neuspeh ansa sego lastnih ciljev,« je povedal predstavnik urada azerbajdžanskega predsednika Novruz Mamedov. »Pogajanja so zelo težka, a mi bomo še naprej zagovarjali naša stališča in načela,« je poudaril ter se nadejal, da bi se pogajanja v kratkem spet nadaljevala. Spor glede Gorskega Karabaha sega v 90. leta 20. stoletja, ko so to območje v Azerbajdžanu zasedli etnični Armenci in prevzeli oblast. V spopadih je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi. ZDA - Uspeh guvernerja Cuoma New York: homoseksualci imajo pravico do poroke ALBANY - Newyorški senat je v petek s 33 glasovi za in 29 proti potrdil predlog zakona, ki istospolnim parom omogoča poroke z istimi pravicami in obveznostmi kot veljajo za heteroseksualne pare. Predlog zakona je pred tem že potrdil spodnji dom newyorškega kongresa, guverner Andrew Cuomo pa je že napovedal podpis. New York je poleg prestolnice Washington postal šesta zvezna država v ZDA, kjer so omogočene poroke med istospolnimi pari. Doslej so bile dovoljene v Massachusetsu, Vermontu, Iowi, Connecticutu in Maineu. Kmalu naj bi postale dovoljene tudi v državi New Hampshire. Potrditev predloga zakona v senatu pomeni veliko zmago za Cuo-ma, ki se je zavzemal, da po štirih neuspešnih poskusih v preteklosti ponovno poskušajo v New Yorku legalizacijo homoseksualnih porok. Zmaga zagovornikov pravic homo- seksualce v New Yorku je toliko večja, ker je predlog zakona potrdil senat z republikansko večino in ker gre za državo z največjim številom prebivalcev doslej, kjer jim je to uspelo. Predlog zakona sta med drugim podprla nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton in neodvisni župan mesta New York Michael Bloomberg. Predsednik ZDA Barack Oba-ma se sicer zavzema, da imajo homoseksualni pari enake zakonske pravice kot heteroseksualni, vendar istospolnih porok doslej še ni podprl. Predlogu zakona je med drugimi nasprotoval newyorški nadškof, kardinal Timothy Dolan, ki je homoseksualne poroke označil kot slabe za družbo. Za uspeh v newyor-škem senatu je bila odločilna potrditev amandmaja, ki verskim organizacijam, na primer Katoliški cerkvi in drugim, dovoljuje, da tovrstne poroke zavrnejo. (STA) 22 Nedelja, 26. junija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Naš pogovor s trenerjem Sergiom Scariolom »Malce se čudim, da Slovenija še nima kolajne« » V Španiji je nogomet gigant, a je dovolj prostora tudi za druge športe« V četrtek je bogat spored uglednih košarkarskih gostov v Trstu uvedel novi trener milanskega Armanija in selektor španske reprezentance Sergio Scariolo s predavanjem o specifični situaciji igre pick&roll. 50-letni strateg iz Brescie, ki je bil že pri tridesetih kot glavni trener državni prvak s Scavolinijem iz Pesara, se je v Španijo preselil pred kar 14 leti in si tu med drugim ustvaril družino ter si uredil dom v letoviš-čarskem središču Marbelli. Vodil je Tau Vitorio, Malago, ki jo je leta 2006 pri-vedel do zgodovinskega državnega naslova, in Real Madrid ter ruski Khimki, leta 2009 pa je prevzel krmilo španske izbrane vrste in jo takoj popeljal do evropskega naslova. V Malagi je postavil na noge tudi dobrodelno fundacijo, ki pomaga otrokom z onkološkimi patologijami, in jo poimenoval po očetu Cesareju, ki je mlad umrl za posledicami levkemije. Šport je zadnja leta v Španiji naravnost navdušujoč fenomen. V nogometu, košarki, pa tudi v drugih panogah, so klubi in reprezentance vodilne v svetovnem merilu. Kaj bi po svoji izkušnji z iberijskega polotoka svetovali italijanskemu športnemu gibanju? »Bistvena je v prvi vrsti široka baza, saj je aktivnih športnikov, ne nujno registriranih, v Španiji res ogromno. Športna kultura se kaže tudi v tem, da šole tekmujejo med seboj, najmlajša mladinska prvenstva se namreč ne odigravajo med klubi. Nogomet je nedvomno gigant, zlasti po zaslugi klubov, kot sta Barcelona in Real Madrid, ki vzbujata izjemno zanimanje. Vendar v javnosti je tudi dovolj prostora za druge športe, za košarko, pa tudi za ostale. Velja podčrtati, da je povprečje gledalcev na tekmah najvišje košarkarske lige kar 7500 ljudi. Košarkarski svet, ki ga seveda najbolje poznam, je res poglavje zase. Po organiziranosti in uspešnosti je nedvomno drugo najmočnejše gibanje na svetu po ameriški košarki. Velik plus pa je v Španiji pri košarki tudi ta, da se znajo pri res pomembnih odločitvah vsi akterji zediniti in poiskati skupni jezik za obče dobro. V Italiji menda ni tako. Imam vtis, da vsakdo išče najprej osebno korist, kar se kaže pri vsaki majhni zadevi, posledica pa je očiten padec v zadnjem desetletju.« V Litvi boste branili evropski naslov, med izzivalci pa bi radi bili tudi Slovenci. Kako si razlagate skoraj neverjeten pojav države z le dvema milijonoma prebivalcev, ki je zmožna proizvajati tako veliko število vrhunskih košarkarjev? »Nimam odgovora na to vprašanje (smeh). Zagotovo delajo izredno dobro, če so vzgojili toliko kakovostnih igralcev. Malce se celo čudim, kako to, da še nimajo kolajne z velikega tekmovanja in da so se šele pred dvema letoma prebili do polfinala in četrtega mesta.« Italijansko državno prvenstvo je že celih pet let domena Siene. S kakšnimi cilji se lotevate nove izkušnje v Milanu? »Organizacija v klubu in posledično kvaliteta dela sta pri Montepaschiju na taki ravni, da mu v tem trenutku nihče ne more biti niti blizu. Po dveh tednih snovanja prihodnje sezone v novem okolju ne morem najavljati, da nameravamo izmakniti primat Sieni. Letos je bil Armani tretji, ta rezultat bomo skušali izboljšati, predvsem pa želim dobro delati in da ekipa med sezono napreduje.« (nš) Sergio Scariolo ansa DAgostino je spet v lasti Udineseja VIDEM - Pred dvema sezonama je hotel oditi za vsako ceno, naposled je Videm zapustil za Juventus, ki pa se ga je zdaj znebila, saj je za njegov odkup ponudila premalo denarja. Igralec je tako spet last Udineseja, vprašanje pa je, ali ga bo videmski klub obdržal. Udinese si je medtem za cilj zadal tudi to, da bi v prihodnji sezoni imel 20.000 abonentov, zaradi česar že četrto sezono zapored ni povečal cen abonmajev. Impulz prodaji naj bi dala tudi Liga prvakov, posebno če bi ekipa uspešno premostila avgustovsko tekmo predkroga. Abonmajska kampanja se bo začela 15. julija. Slaba novica pa je ta, da se bo napovedana prenova stadiona Friuli najbrž začela šele prihodnje leto. LIBIJA Gadafiju pokazali rdeči karton BENGAZI- Šestnajst libijskih nogometašev in eden glavnih trenerjev je pokazalo rdeč karton režimu voditelja Moamerja Gadafija; prešli so na stran upornikov in se začeli boriti za zamenjavo oblasti. Med njimi so štirje člani prve enajsterice reprezentance, tudi zelo popularni vratar Djuma Gtat, ter Adel bin Issa, trener prvoli-gaša Al-Ahlyja iz Tripolisa. FORMULA ENA - Svetovni prvak formule 1 Sebastian Vettel bo današnjo dirko za VN Evrope v Va-lencii začel s prvega startnega mesta. Na kvalifikacijah je bil za nemškim voznikom Red Bulla drugi njegov mo-štveni sotekmovalec Avstralec Mark Webber, tretji pa Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Merceds). Četrto mesto je osvojil domači adut Fernando Alonso v Ferrariju, mesto za njim je bil njegov moštveni sotek-movalec Brazilec Felipe Massa. PO PORODU - Britanka Paula Radcliffe, svetovna rekorderka v maratonu, bo po porodu prvič tekmovala 25. septembra v Berlinu Se-demintridesetletna športnica je lani povila sina in se bo skušala čim bolje pripraviti za olimpijski nastop leta 2012 v Londonu. Prejšnja dva olimpijska nastopa sta se zanjo končala z razočaranjem. IZID LETA - Hrvatica Blanka Vlašič je na atletskem tekmovanju v Splitu v skoku v višino zmagala in z dvema metroma postavila najboljši izid sezone na svetu; tudi prejšnji, 1,97 m, je bil v njeni lasti. Kenijec David Rudisha pa je najhitreje letos na svetu tekel na 800 m; 1:43,46 je dosegel v francoskem Nancyju. USPEŠNO - Drugi dan tekme svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu je zmagal Slovenec Peter Kauzer pred rojakom Juretom Megličem, na tretjo stopničko za zmagovalce pa je stopil Nemec Sebastian Schubert. SMUČANJE Topolino na Trbižu! VIDEM - Državna in mednarodna faza prestižnega smučarskega mladinskega tekmovanja za Trofejo Topolino, prava parada bodočih šam-pionov, se bo v prihodnjih treh zimah odvijala na progah Priesnig C in B na Trbižu. Predsednik družbe Promotur Stefano Mazzolini bo ustrezno pogodbo z organizatorji podpisal jutri. Na Trofeji Topolino - v državno fazo se je v preteklih sezonah uvrstilo tudi več smučarjev slovenskih društev v Italiji, so se uveljavili kasnejši vrhunski smučarji, kot so Alberto Tomba, Gistav Thoeni in Marc Girardelli. Običajno na trofeji fazi nastopa 800 mladih smučarjev kategorij dečki in naraščajniki iz 50 držav. Italijanki domov WIMBLEDON - Prvi igralec sveta Španec Nadal je na grand sla-mu v Wimbledonu uspešno končal (7:6 (8), 7:6 (5), 6:0) v petek prekinjeni dvoboj proti Luksemburžanu Mul-lerju. Šestkratni zmagovalec Federer je v manj kot dveh urah s 6:4, 6:2, 6:4 odpravil finalista 2002, Argentinca Nalbandiana. Gladko je napredovala tudi ženska številka 1 Danka Woz-niacki. Eno od presenečenj je pripravila avstrijska igralka Paszek, nekdanja zmagovalka odprtega prvenstva Slovenije, ki je s 3:6, 6:4 in 11:9 izločila Francesco Schiavone. Dramatični tretji niz je trajal kar dve uri, Franco-zijna Bartoli (št.9) pa je s 5:7, 6:4, 9:7 odpravila Flavio Pennetta. NOGOMET - NK Kras najel sedem kakovostnih igralcev Ekipa vredna... D-lige Paolini in Pittilino največja kalibra, tudi nekaj dobrih mladih - Možnosti za ponovno vključitev v višjo ligo so zdaj večje Možnosti, da bi Nogometni klub Kras s svojo člansko ekipo, kljub lanskemu izpadu, še naprej igral v D-ligi, so kot kaže, spet nekoliko večje kot se je zdelo še pretekli teden. Iz Rima vse bolj pronicajo vesti o tem, da se cel klub ekip iz prve in druge divizije ter D-lige, zaradi finančne stiske, ne bo vpisalo v ligo, če se bodo, pa najbrž ne bodo pristale ocene nadzorne družbe Covisoc o finančnih jamstvih, zaradi tega naj bi se število repesaž še povečalo. To je upravo NK Kras dokončno prepričalo, da vloži prihodnji teden prošnjo za vpis v D-ligo (rok zapade 7. julija). Nato bo Covisoc po pričakovanjih »rezal glave«, sledili bodo prizivi, sestava prvenstev pa bo dokončno znana šele 27. julija. Je scenarji o Krasovi ponovni vključitvi v D-ligo realen? Prvi mož kluba Goran Kocman previdno ocenjuje, da so možnosti 50-odstotne, vendar gleda na zadevo z optimizmom. Ne glede na to, v kateri ligi bo Kras igral, je vsekakor dejansko že sestavil ekipo za prihodnjo sezono, ta pa bo takšna, da bo lahko uspešno igrala tudi v D-ligi. V preteklih dneh je NK Kras že najel sedem kvalitetnih igralcev z izkušnjami v višjih ligah. Novi lider « ekipe bo vezist iz Palmanove Nicola Paolini (letnik 1975), igralec s 15-letnimi izkušnjami v C in D-ligi, ki je lani branil barve Union Quinta v D-ligi. V Repen se seli tudi centralni branilec, Videmčan s švicarskim državljanstvom Fabio Pittilino (l. 77), ki ima za sabo 220 nastopov v poklicnih ligah C1 in C2 (Castel di Sangro, Benevento, Acireale, Cavee, Sud Tirol, Sangiovannese), lani pa je igral za Manzanese. V obrambi, a na levem pasu, igra tudi Lorenzo Colavetto (l. 89, Torviscosa, ex Itala San Marco v C2-ligi). Enako star je vezist in hkrati polšpica Luca Filip-po (6 golov za Torviscoso v minuli sezoni), še leto mlajši pa je napadalec Ul-piano Capalbo, ki je bil član državne reprezentance D-lige, ko je ta osvojila evropski naslov, lani pa je branil barve Sacileseja v C2-ligi. Kras je najel tudi 1,94 m visokega vratarja Davida Lorenzonija (l. 93), ki prihaja iz vrst ekipe primavera drugoligaša Livorna. V Repen se, skupaj z očetom Sergejem, vrača tudi njegov sin Artur (l. 91), ki je lani igral v elitni ligi v Lecceju. Prestopni rok bo Kras prihodnji teden sklenil z najetjem še dveh izkušenih igralcev iz naše dežele, najel pa bo še nekaj mladincev. Če bo igral v elitni ligi, bo moral obvezno razpolagati z igralci letnika 1993 in 1994 tudi za člansko vrsto, v D-ligi pa sodijo med »obvezne mladince« igralci letnika 1991 in mlajši. »Gre za mešanico izkušenih igralcev in kakovostnih in motiviranih mladih,« je prepričan Kocman. Skratka, v D-ligi jih (še) ni, ekipo zanjo pa pri NK Kras že imajo. (ak) MOTOCIKLIZEM - VN v Assnu Prvič Spies Simoncelli trčil v Lorenza - Rossi četrti, a daleč za boljšimi ASSEN - Ameriški dirkač Ben Spies si ne bi mogel izbrati boljšega trenutka za svojo prvo zmago v elitni moto-ciklistični konkurenci. Njegovi delodajalci pri Yamahi namreč prav zdaj praznujejo 50 let delovanja v motošportu in Spies je bil že v petkovih kvalifikacijah - dirka v Assnu po tradiciji poteka ob sobotah - z drugi mestom tik pod vrhom. Takrat ga je premagal Italijan Marco Simoncelli, ki pa svojega položaja na dirki ni prav dolgo zadržal. Že v tretjem zavoju je trčil s prvim Yamahinim dirkačem Jorgejem Loren-zom ter oba spravil v pesek; za Italijana je bilo dirke konec, svetovni prvak je lahko nadaljeval, toda do konca je zmogel priti le do šestega mesta. Boj za zmago v nadaljevanju ni bil posebej razburljiv; Casey Stoner se je v drugem delu dirke sicer približal 26-letnemu Spiesu, toda razlika je bila prevelika, da bi lahko Avstralec upal na četrto zaporedno zmago. Kljub temu pa se je Stoner z novimi 20 točkami še utrdil v skupnem vodstvu v SP, saj ima zdaj 136 točk, drugi Lorenzo 108, tretji pa je zdaj Andrea Dovizio- so (99), ki je znova končal na stopničkah. Tik pod njimi, a daleč od boja za zmago (za Spiesom je zaostal več kot 30 sekund) je bil nekdanji svetovni prvak Valentino Rossi, letos na ne najbolj konkurenčnem Ducatiju tako še ni videl zmagovalnega odra. Drugi voznik italijanske ekipe Američan Nicky Hayden je bil peti, Lorenzo pa je iz pokvarjene dirke še izvlekel šesto mesto. V šibkejših kategorijah sta slavila Španca Marc Marquez v moto2 in Maverick Vinales (Aprilia) v razredu do 125 ccm. Sezona se bo nadaljevala že čez osem dni z dirko za VN Italije v Mugellu. / ŠPORT Nedelja, 26. junija 2011 23 ODBOJKA - Mednarodni turnir Brez meja ob 30-letnici ŠZ Soča Danes v Sovodnjah na vrsti polfinalne tekme Ob 17.30 Italija proti Nemčiji, ob 20.30 Brazilija proti Rusiji - Finale jutri ob 20. uri Na prestižnem mednarodnem odbojkarskem turnirju Brez meja, ki ga ob svoji 30-letnici, v sovodenjski občinski telovadnici za državne ženske mladinske reprezentance organizira ŠZ Soča, bo danes in jutri šlo zares. Tridnevna kvalifikacijska faza, ki se je končala sinoči, je bila le »za ogrevanje«, saj je odločala le o sestavi polfinalnih parov. To sta Brazilija proti Rusiji in Italija proti Nemčiji. Brazilke so sinoči zasluženo premagale Italijo s 3:1 (lahko pa bi bilo tudi 3:0, saj so izgubile set, v katerem so vodile z 20:11). Glavnina dosedanjih tekem je bila izenačena in čeprav so ekipe v fazi intenzivnih priprav za nastop na kadetskem SP in so torej malce utrujene, je raven igre visoka. Včerajšnja izida: Nemčija - Rusija 3:1 (19:25, 25:23, 25:20, 25:20), Italija - Brazilija 1:3 (18:25, 22:25, 26:24, 18:25). Vrstni red: Brazilija 6, Nemčija 5, Italija 4, Rusija 3. Danes, polfinale, ob 17.30 Italija -Nemčija, ob 20.30 Brazilija - Rusija; jutri ob 17.30 za 3. mesto, ob 20.00 za 1. mesto. S petkove tekme med Italijo in Nemčijo bumbaca Diego Poletto odslej trener v moški B1 -ligi Goriški strokovnjak Diego Poletto je novi trener članske vrste društva Bassano Volley, ki bo nastopila v moški B1-ligi. Pri tem društvu je v zadnjih treh letih kot poklicni trener zelo uspešno vodil mladinski sektor, zdaj pa je »napredoval« v prvo ekipo. »Odgovorna zadolžitev me navdaja z navdušenjem. Imeli bomo zelo močno ekipo, s katero lahko merimo visoko, čeprav so društveni načrti bolj srednjeročni,« je povedal 33-letni slovensko govoreči Goričan, sicer dolgoletni igralec in trener naših ekip. Trener je že celih 16 let, zdaj pa bo prvič vodil člansko ekipo v tako visoki ligi. OB ROBU Sandra Vitez in njen nekdanji trener Oba menita, da bodo igralke s turnirja v Sovodnjah krojile svetovni vrh Na tribuni in ob robu igrišča so-vodenjske telovadnice se med ljubitelji odbojke najdejo taki, katerim je, ali je bila, odbojka vsakdanje opravilo. Med njimi tudi bivše »azzurre« Sandra Vitez in Francesca Devetag. Poleg zanimanja za turnir so tu v znak prijateljstva, ki jih veže s selektorjem italijanske kadetske reprezentance Luco Pieragnolijem. Od Sandre smo želeli izvedeti, s kakšnim občutkom sledi turnirju italijanske izbrane vrste, v kateri je svoj čas igrala vlogo pomembnega protagonista. »Na odbojkarsko dogajanje gledam dokaj ravnodušno, četudi je spomin na tista leta še vedno živ in tudi emocionalno obarvan. V teh dneh sem spremljala tudi treninge in opazila, da se stvari v teh zadnjih desetih letih niso bistveno spremenile. Raven novih izbrank je dober in med njimi so tudi take, ki bodo krojile usodo italijanske odbojke v naslednjih letih. Luca je pravi strokovnjak, kar je še samo po sebi zagotovilo za uspeh.« Uvodno vprašanje trenerju Pie-ragnoliju je zadevalo ravno odnos do omenjenih igralk. »Dejstvo, da sem s Sandro, Francesco in Giulio (De Pace) v odličnih prijateljskih odnosih, je sad medsebojnega spoštovanja in odličnega sporazumevanja tekom športne aktivnosti. Obžalujem, da je Sandra tako zgodaj prenehala z igranjem, vendar spoštujem njeno izbiro.« Kakšno je vaše mnenje o turnirju tako z organizacijskega kot tehničnega vidika? »Uvodoma moram pohvaliti društvo Sočo za vloženi trud in odlično organizacijo. Velja podčrtati, da so tu prisotne štiri odbojkarske dame, ki predstavljajo špico svetovne odbojke, kar še dodatno nadgraduje pomembnost in privlačnost manifestacije. Kar se tiče tehnične plati se moramo zavedati, da so ekipe v pripravljalni fazi na svetovno prvenstvo. Za lepšo igro in objektivno vrednotenje razpoložljivega potenciala bo treba počakati še nekaj časa, kajti vse skupaj je sedaj bolj podobno preizkusnemu laboratoriju. Dekleta poleg večernih tekem opravijo v jutranjih urah zahtevne treninge, kar pogojuje tekmovalno učinkovitost v igri. Publika pa lahko te dni spremlja nastop nekaterih igralk, ki bodo v bližnji prihodnosti akterke na mednarodni članski ravni.« Glauco Sellan z ekipo Corde-nonsa, pri kateri igra tudi slovenska Goričanka Mateja Zavadlav, že nekaj let osvaja deželni naslov med mladinkami. O turnirju samem meni sledeče: »Opaziti je, da ekipe izkoriščajo turnir kot pripravljalno delavnico. Od teh n.pr. Rusija potrebuje še dodatnega dela, četudi je ravno ta vrsta tista, ki razpolaga z nekatere-mi posameznicami z odličnim telesnim potencialom. Taki turnirji so vsekakor ne le dobrodošli, temveč zaželjeni in le dobro, da v deželi najdeš društvo, ki zbere pogum za organizacijo tako zahtevne in kakovostne pobude.« (J.P.) KOŠARKA - Kje bosta igrala Saša Ferfoglia in Peter Sosič Ko telefon ne brni Po neuspelem naskakovanju višje lige videmski klub v precepu - Oba raje bližje domu Košarkarska pot bivših jadra-novcev Saše Ferfoglia in Petra Sosi-ča je nejasna. Oba sta v minuli sezoni igrala v Vidmu v državni C-ligi, torej v isti kakovostni ligi kot Jadran, pri GSA Udine pa nista dosegla zastavljenega cilja. Klub je namreč odkrito ciljal na napredovanje in prav zato sestavil kvalitetno ekipo, ki pa je na koncu ostala praznih rok, saj je nastope v play-offu zaključil že v polfi-nalu. S klubom se še nista pogovorila, kot tudi večina ostalih igralcev, saj je vprašljivo, v kateri ligi naj bi igralo videmsko moštvo. Openc Saša Ferfoglia še ne ve, kje (in če) bo igral: »Od zadnje tekme še nisem razmišljal o košarki. Res ne vem, kaj bo. Z mislimi sem tačas usmerjen predvsem v delovne obveznosti,« pravi skoraj 22-letnik (rojstni dan bo praznoval v torek, op.a.). »Prav zato želim letos igrati v bližini. Tudi deželni C-ligi se ne bi odrekel. Povezal sem se s Servolano, vendar so mi odvrnili, da bodo raje črpali iz lastnega mladinskega sektorja. Ker sem dozorel v Jadranovih ekipah, mora klub v državni C-ligi, ki ni moj matični, odšteti zame 4.000 evrov.« Ferfoglia ni izključil niti možnosti, da bi lahko igral pri Boru ali Bregu, vendar ga nihče - niti predstavniki italijanskih klubov - še ni poklical. Tudi Peter Sosič ne ve še nič. »Igral bom. Počakal bom, kaj nam bodo predstavili v Vidmu, pri izbiri pa bom upošteval tudi druge mož- Saša Ferfoglia kroma nosti. Do pred kratkim smo trenirali, vendar nihče izmed odbornikov se ni prikazal na treningih, zato ne vem, kaj nameravajo,« je pojasnil 22-letnik, ki bi rad igral tudi v višji ligi Peter Sosič kroma ali pa še naprej v državni C-ligi: »Nihče še ni poklical, niti jadranovci. Upošteval bom vse možnosti, vendar bi bilo seveda bolje, če bi dobil ekipo bliže domu. (V.S.)« ŠZ Mladost: po turnirju so se posladkali V sredo popoldne se je na doberdobskem nogometnem igrišču odvijal Turnir prijateljstva za mlajšo selekcijo U8. Organizator je bilo AŠZ Mladost v sodelovanju z ZSŠDI, na turnirju pa so sodelovali malčki doberdobske Mladosti, standrške Juventine, sesljanske Sistiane in Sovodnj. V prekrasnem poletnem vremenu so vse tekme in nagrajevanje spravili pod streho v predvidenem času. Po skupinskem delu ter nadaljnih bojih, so si otroci zaslužili krožnik paštašute in domače slaščice, ki so jih mame skrbno pripravile. PLAVANJE Še dve kolajni za PK Bor NAMIZNI TENIS Odslej tudi Milič, Rustja, Ridolfi in Bržan Po četrtokategornikih in tretje-kategornkih se državno prvenstvo v namiznem tenisu v Riminiju naglo odvija h koncu. Od jutri do konec tedna bo na vrsti še smetana italijanskih pingpongašev, in sicer druga kategorija in sam vrh- prva kategorija. Zgo-niško društvo Kras bo na bojno polje poslalo le dve svoji predstavnici, se pravi Martino Milič in Ireno Rustja. Obe bosta svoje moči merili med dru-gokategornicami. Jutri bosta skupaj nastopili v ženskih dvojicah in posamezno, v torek pa se bo posamezni del nadaljeval, poleg tega pa bosta skušali doseči čimveč tudi v mešanih dvojicah (Miliče-va z igralcem iz Parme Del Santejem, Rustjeva pa s pinpongašem Rech iz Mantove). Miličeva spada med boljše igralke te kategorije, zato lahko od prvenstva tudi kaj odnese. Lahko na primer cilja na uvrstitev, ki bi ji omogočila nastop med prvokategornicami. Tu jo bi pričakala tudi bivša krasovka Lisa Ri-dolfi, igralka milanskega San Donate-seja. Med boljše drugokategornice se uvršča tudi nekdanja borovkam kra-sovka Ana Bržan, ki bo v Riminiju prav tako prisotna. (R) www.primorski.eu * Mladi plavalec PK Bor Elia Pelizon (na sliki) je na deželnem prvenstvu v Trstu drugič v dveh dneh osvojil naslov deželnega prvaka. Po petkovi zmagi na 200 metrov prsno, je bil včeraj med začetniki B najboljši tudi na polovico krajši razdalji. V 50-metr-skem bazenu je zmagal v času osebnega rekorda 1:26,97. PK Bor se lahko ponaša še z eno kolajno. Osvojila jo je moška štafeta 4x50 m mešano v postavi Mattia Blasina (hrbtno), Elia Pe-lizon (prsno), Patrik Zettin (delfin) in Dimitri Zettin (prosto). Za zmagovalno ekipo iz Pordenona (2:28,05) so zaostali le za dve sekundi (2:30,16), za drugouvršče-nim Pallanuoto Trieste pa le za dobre pol sekunde (2:29,28). Nekaj časa so bili tudi v vodstvu. Poleg Pelizona so med finalisti na 100 m hrbtno med začetniki B letnika 2000 tekmovala še Mattia Blasina in Patrik Zettin ter Peter Furlan med začetniki B letnika 2001. □ Obvestila TPK SIRENA IN ZSSDI organizirata tečaje Optimitst za otroke od 6 do 11 let: od 27. junija do 8. julija in od 11. do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure ter tečaj »Europa-Laser« za otroke od 12 do 18 let od 11. julija do 22. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. št.: 040-422696, fax: 040-4529907, info@tpkcntsirena.it. ŠD KONTOVEL vabi na Ribado 2011, ki bo v torek, 28. junija od 19.30 dalje na igrišču na Kontovelu. Vabljeni športniki, strši, člani, prijatelji! ŠD POLET vabi na 43. redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. junija 2011 ob 20.00 v drugem sklicanju. AŠD MLADINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in v četrtek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu. ŠZ BOR s pokroviteljstvom ZSŠDI obvešča, da do 30. junija 2011 sprejema prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in v primeru zadostnega povprasevanja od 29. avgusta do 2. septembra. Prijave sprejemamo na tel. Št. 040.51377 od ponedeljka do petka od 15.00 do 18.00 ali po mailu (naslovurad.bor@gmail.com). Prosimo, da navedete ime, priimek, letnik rojstva in naslov s telefonsko številko (tudi naslov e-pošte) otroka, ki ga nameravate prijaviti. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 339-3853924 (Emanuela). ŠD SOVODNJE organizira 30. junija med 17.00 in 21. uro v Sovodnjah Festival nogometa 2011. Skupaj bomo stopili na igrišče vsi, igralci, igralke, starši, družine, otroci, ljubitelji in simpatizerji. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 1. tečaj od 4. do 8. julija; 2. tečaj od 11. do 15. julija; 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpisovanja in informacije ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. 24 Nedelja, 26. junija 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Biti ali ne biti? 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx koncert: Skupina Calegaria, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Variete: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Estate Week End, vmes Dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 9.55 Prenos sv. maše, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde Estate 13.10 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN Evrope F1 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Amori e bugie (ljub., Nem., '08, r. D. Kehler, i. E. Habermann, M. Adorf) 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Aktualno: Da Da Da 21.20 Nan.: Ho spo-sato uno sbirro 2 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Applausi Rai Due 6.00 Nan.: Affari di pancia 6.20 Nan.: The Class 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Rebelde Way 9.00 Kviz: Social King 9.50 Šport: Numero 1 10.00 Šport: Numero 1 G 11.30 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Film: McBride - Omicidio dopo mezzanotte (krim., ZDA, '05, r. K. Connor, i. J. Larro-quette, M. DuBois) 15.15 Film: Giustizia a Oak Hill (western, ZDA, '08, r. C.R. Baxley, i. C. VanDien) 16.45 Aktualno: Due passi in Italia 17.30 Šport: Numero 1 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: Il frutto dell'am-bizione (krim., ZDA, '07, r. J. Putch, i. D. in B. VanDyke) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Numb3rs 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.30 Šport: La do-menica sportiva estate 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Protestantesimo ^ Rai Tre 23.20 Film: L'albero della vita (dram., ZDA, '06, r. D. Aronofsky, i. H. Jack-man) 0.50 Aktualno: TeleCamere u Rete 4 8.00 Dok.: Il lago dei mille caimani 8.45 Dok.: Magnifica Italia 9.15 Aktualno: Cor- rendo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Me-laverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Film: Angelica (pust., Fr./Nem./It., '64, r. B. Borderie, i. M. Mercier) 16.40 Prometne informacije 16.45 Aktualno: Benes-sere - Il ritratto della salute 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il giudice Mastrangelo (i. D. Abbatantuono, A. Sandrelli) 21.30 Film: Annapolis (dram., ZDA, '06, r. J. Lin, i. J. Franco) 23.50 Film: Il muro di gomma (dram., It., '91, r. M. Risi, i. C. Salani, I. Garrani) 2.30 Film: Cleopatra (zgod., ZDA, '63, r. J.L. Mankiewicz, i. E. Taylor) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 9.05 Nan.: Zoo Doctor 11.05 Film: Qualcuno come te (kom., ZDA, '01, r. T. Goldwyn, i. A. Judd, G. Kinnear) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Le stagioni del cuore 15.50 Film: Amori in corsa (kom., ZDA, '04, r. A. Cadiff, i. M. Moore, M. Goo-de) 17.35 Film: Le ragazze dei quartieri alti (kom., ZDA, '03, r. B. Yakin, i. B. Murphy, D. Fanning) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.15 Variete: Bikini 21.10 Show: Lo show dei record 0.00 Film: Commedia sexy (kom., It., '01, r. C. Bigagli, i. A. Benvenuti, R. Tognazzi) 1.45 Nočni dnevnik 2.45 Film: Solometro (kom., It., '07, r. M. Cucurnia, i. A. Valle, P. Sermonti) O Italia 1 La 7 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.15 Nan.: La grande vallata 8.05 Film: Il cam-mino della speranza (dram., It., '50, r. P. Ger-mi, i. R. Vallone, E. Varzi) 9.45 Film: Ab-basso la ricchezza! (kom., It., '46, r. G. Rig-helli, i. A. Magnani, V. DeSica) 11.15 Aktualno: Tgr Premio Amalfi 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: TeleCamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Film: Al bar dello sport (kom., It., '83, r. F. Massaro, i. L. Banfi, J. Cala) 15.00 Dnevnik L.I.S. 16.10 Film: Le Boulet - In fuga col cretino (kom., Fr.,/V.B., '02, r. A. Berberian, i. G. Lanvin, B. Poelvoorde) 17.55 Nan.: Un caso per due 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Dok.: Kilimangiaro 23.05 Dnevnik in deželni dnevnik ^ Tele 4 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Miss Slovenije 2011 22.00 Dok. portret: Žan, mož s kamero 23.00 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.55 Mini serija: Verižno trčenje (pon.) 1.40 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Šušlja se... (rom. kom., ZDA/Avstral./Nem., '05) 21.50 Film: Sabrina (rom. kom., ZDA/Nem., '95) 0.20 Pogumna čarodejka (horor serija) 1.20 Uri Geller - Skrita moč uma (dok. drama) 2.50 24UR, ponovitev, Novice 3.50 Nočna panorama (reklame) ^ SlOVenja 2 Á Kanal A 8.30 Skozi čas 8.50 Globus (pon.) 9.25 5. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 10.05 Pomagajmo si - odd. Tv Koper (pon.) 10.40 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 11.35 Kajak Kanu: SP v slalomu, posnetek iz Tacna 13.00 Rad igram nogomet (pon.) 7.00 Nan.: Baywatch 7.55 Risanke 11.00 Nan.: Aaron Stone 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanka: Detective Conan 13.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Film: Magiche leg-gende (fant., V.B./Nem./ZDA, '99, r. J. Henderson, i. R. Quaid) 16.35 Nan.: Robin Hood 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanka: Bugs Bunny 19.10 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Una pal-lottola spuntata 33 1/3 - L'insulto finale (kom., ZDA, '94, r. P. Segal, i. L. Nielsen, P. Presley) 21.25 Nan.: Dr. House 22.20 Nan.: Royal Pains 0.10 Nan.: Miami Medical 1.05 Film: Viuuulentemente mia (kom., It., '82, r. C. Vanzina, i. D. Abatantuono) LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: M.O.D.A. 10.35 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Il ni-pote Picchiatello (kom., ZDA, '55, r. N. Tau-rog, i. J. Lewis, D. Martin) 16.00 Nan.: Cuo-re d'Africa 18.00 Film: I due capitani (western, ZDA, '95, r. R. Mate, i. F. MacMurray) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Dok.: Missione natura 23.50 Dnevnik 0.05 Aktualno: Bookstore 1.10 Film: Caporale di giornata (kom., It., '58, r. C.L. Bragaglia, i. N. Manfredi, M. Arena) 3.00 Aktualno: La7 Colors 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Le-zioni di pittura 8.30 Hard Trek 9.00 Tethys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Amanti 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.30 Aktualno: Super Sea 12.05 Dok.: Borgo Italia 12.35 Variete: Idea in tavola 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Dok.: Agrisa-pori 13.30 Variete: Camper Magazine 14.00 Glasb.: SMS - Solo Musica e Spetta-colo 15.00 Nan.: Le avventure di Shirley Holmes 16.30 Variete: Doppio click 16.45 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Variete: Cosi' casa 17.30 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Pagine e fotogrammi - Estate 2011 20.30 23.00 Aktualno: Vacanze sportive 20.50 Glasb.: Mille voci 23.20 Film: Police Python 357 (det., '75, i. S. Signorest, S. San-drelli, Y. Montand) 1.00 Talk show: A tambur battente |r Slovenija 1 6.20 23.25 Poletna scena (pon.) 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.50 Ris. nan.: Animalija (pon.) 10.15 Ris. nan.: Pustolovščina na reki 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Noč Modrijanov 2010 (pon.) 14.25 Slovenski magazin 14.55 Film: Do-novanov greben 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Poti z Vzhoda 18.10 Prvi in drugi 18.30 pop Pop TV 8.00 Prof. Baltazar (ris.) 8.15 Medved Rupert (ris.) 8.30 Florjan, gasilski avto (ris.) 8.40 Lazytown (hum. serija) 9.10 Beybla-de: Nova generacija (ris.) 10.00 Poštar Peter (ris.) 10.20 Tom in Jerry (ris.) 10.40 Srednja šola - Zaupno (dok. serija) 11.40 Jamie - Obroki v pol ure (dok. serija) 12.15 Zvezda dizajna (dok. serija) 13.10 Ameriška princeska (dok. serija) 14.10 Film: Mladi očka (drama, ZDA/Kan., '10) 15.55 Chuck (akc. serija) 16.50 Film: Moja mala navihanka (rom. drama, ZDA, '04) 18.45 8.00 Velike ideje za majhen planet (dok. serija) 8.55 Hannah Montana (mlad. serija) 9.25 Veliki pokovci (hum. serija) 9.50 Nove pustolovščine stare Christine (hum. serija) 10.15 Shaq, pomeriva se! (dok. serija) 11.05 Film: Prva liga 3 (kom., ZDA, '98) 12.50 Mojstri iluzije (dok. serija) 13.30 Gorski reševalci (dram. serija) 14.45 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. serija) 15.15 Film: Učitelj z napako (drama, ZDA, '02) 17.15 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 18.05 Šola za pare (hum. serija) 18.35 Pazi, kamera! 19.10 ŠKL, Športni magazin 20.00 Film: Kaznilnica odrešitve (krim. drama, ZDA, '94) 22.35 Film: Trgovec (drama, Angl./It., '06) 0.50 Butasti moški (hum. serija) 1.25 Varuhi (anim. serija) 1.55 Love TV, Erotika 3.50 Nočna ptica (erotika) 13.30 23.55 Formula 1: VN Evrope, prenos iz Valencije 16.15 Dok. film: Vzpon ženskega nogometa 17.05 Državno prvenstvo v ulični košarki, reportaža iz Novega Mesta 17.25 20 let Slovenije 18.40 Aviofun 2011, posnetek letalskega mitinga iz Maribora (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Dok. serija: Zemlja v krčih 20.45 Nad.: Emma 21.40 Na utrip srca 21.45 Mednarodni baletni gala koncert 22.20 10 let - Rosana Hribar in Gregor Luštek 22.30 Nad.: Prijateljske zdrahe (pon.) 23.25 Kratki igrani film: Matjaž Ivanišin - Quick view 23.45 Kratka Tv igra: Janez Lapajne - Ket-na za princa 2.20 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.00 Kronika 8.05 Evropski premislek 9.40 21.30 Žarišče 10.35 Tedenski pregled 13.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.15 Tednik 16.40 Na Tretjem 18.00 Poročila Tvs119.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.30 Kuharski recepti 16.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 17.20 Srečanje z 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Baiker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.35 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Lynx magazin 23.30 Slovenski magazin 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno 22.30 Koncert 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ivan Sivec - Vlomilci delajo poleti, 1. del; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Primorska poje, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: prireditev ob 20. obletnici samostojnosti RS v Kulturnem centru L. Bratuž; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa RK; 7.45 Kmetijska oddaja: poletno delo v vinogradu; 8.00 Noč in dan; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.45 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Svet v mojih očeh; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 15.30 DIO; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.15 Kratke vesti; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.30 Šport: Claxon; 9.00-9.30 Oggi musica; 9.40 Il giardino di Euterpe; 10.33 Glasbena lestvica; 11.25-12.28 Suonala ancora, Sam; 13.00-14.00 Tempo scuola/La rosa dei ven-ti; 15.00-16.00 Distretto 565 on Guitar Radio show; 16.00-18.00 Pic-nic Elettronique; 18.00-19.00 Album Charts; 19.00 La via della plata; 20.00-21.55 E...state freschi; 21.55 Siglasingle; 22.00-23.57 Radio disco; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski spored; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokal-noinstr. glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Osvobodite se slabega občutka in poskušajte odmisliti negativne stvari. V ljubezni se ozrite naprej in pozabite na preteklost. Denar: imeli boste zelo dober občutek za delo z denarjem. BIK 21.4.-20.5.: Prenehajte se obremenjevati z malenkostmi, ki vas motijo na delovnem mestu in se raje posvetite delu, ki zadnje čase ni dobro opravljeno. Posvetujte se z vašim nadrejenim. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V tem tednu boste na splošno polni energije in zagona, vendar boste nestabilni na čustvenem področju. Tu vas čaka precej nemirno obdobje, polno zanimivih zapletov in razpletov. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Čaka vas ne«« kaj odločitev, ki bodo za vas zelo pomembne. Čeprav jih pričakujete, ni nujno, da boste nanje dovolj pripravljeni. Čim prej se pogovorite s partnerjem o vajinih težavah. LEV 23.7.-23.8.: Zaradi na-(^^r pornega vsakdanjika boste precej nemirni. Če vam ne bo šlo najbolje od rok, se ne obremenjujte preveč, saj iz preteklih izkušenj veste, da bo na koncu vse dobro izteklo. DEVICA 24.8.-22.9.: Imeli bo-^^ ste odlične miselne sposobnosti in pozornost, kar bo vplivalo za rezultate v šoli ali na delovnem mestu. Malo več časa posvetite prijateljem in partnerju, ki ste jih zapostavljali. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ poslovnem področju se vam obeta veliko novosti, ki bodo močno vplivale na vaše počutje in delovanje v službi. Poskrbite, da se boste nanje dobro prilagodili. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne zaupajte ljudem, ki si hočejo na hitro pridobiti vaše zaupanje. Pazite, da boste človeka dobro poznali, preden mu boste zaupali svoje skrivnosti. Zdravje: dobro. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Teden boste začeli zelo pozitivno, v družbi tistih, ki jih imate najraje. Ljudi okoli sebe boste navduševali z dobro energijo. Pazite, da vas zabava ne bo preveč zanesla. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne predajajte se z negativnim čustvom in osamljenosti, ampak raje poskrbite za svoje družabno življenje. Preveč se obremenjujete z osebami, ki so v vaši družbi. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu ste prehitro zadovoljni s svojimi dosežki, kar je opazil tudi vaš nadrejeni. Pokažite več volje in vložite več truda, saj se bodo le tako lahko izboljšali odnosi. RIBI 20.2.-20.3.: Če se boste K» znašli v slepi ulici in ne boste točno vedeli, kaj narediti v partnerskem odnosu, enostavno počakajte, saj se bodo zadeve najverjetneje rešile same od sebe. Denar: dobro. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. junija 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Vlado Kreslin - Ena pesem 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 7.00 Dnevnik, L.I.S., Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 5 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei sogni: Botswana (Nem., '06) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Game show: Reazione a catena (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Film: Tutta la verita (dram., It., '09, r. C. Torrini, i. V. Puccini) 23.30 Dnevnik -kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.20 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Nan.: Finalmente soli 9.05 Film: E' arrivato Zachary (kom., ZDA, '03, r. J. Schultz, i. J. Lipnicki, C. Linley) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: La clínica tra i monti - Ritorno alla vita (dram., Avstr./Nem., '10, r. P. Samann, i. E. Sander) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Paperissima Sprint 7.30 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik, sledi Dossier 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta-te con Costume 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.:Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Lasko 22.45 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Nan.: Happy Town 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Protestantesimo 21.10 Film: Vicky Cristina Barcelona (kom., Šp./ZDA, '08, r. W. Allen, i. R. Hall) 23.30 Film: Closer (dram., ZDA, '04, r. M. Nichols, i. J. Roberts, J. Law) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Dieci minuti di... 9.10 Film: Ac-cadde al commissariato (kom., It., '54, r. G. Simonelli, i. A. Sordi) 10.45 12.25 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik -kratke in športne vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Rubrika: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Dok.: Figu - album di persone notevoli 15.05 Nan.: Wind at my back 15.50 Film: Le candele brillavano a Bay Street (dram., ZDA, '06, r. J. Erman, A. Sil-verstone) 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Hotel Patria 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.55 Dok.: Sfide 0.55 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Talk show: Benessere - Il ritrat-to della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Carabinieri 7 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Film: Delitto sotto il sole (det., V.B., '82, r. G. Hamilton) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Talk show: Sfilata d'amore e moda 1.30 Dnevnik in vremenska napoved NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. junija 2011) Vodoravno: B. S., I. C., Meg, rtina, Oli, EES, Maria, cret, Stan, The Rolling, Stones, Mao, tip, C. E., Pariz, radial, Aral, amaro, okop, ITT, ro, led, Nadal, strateg, arijanec, lazaret, Tika, Eridan, Ciril, Akar, Kijev, penina, Lalo, skala, bra-mor; na sliki: The Rolling Stones. Mala križanka, vodoravno: 1. divan, 6. Atene, 7. Maria, 8. algol, 9. ski, 10. Kanin, 13. Ela, 14. eolit, 16. Malot, 17. Ukana. 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Resničnostni show: Tamarrei-de (v. F. Cicogna) 23.00 Film: Scary Movie 2 (kom., ZDA, '01, r. K.I. Wayans, i. M. Wayans) 0.50 Show: Pokerlmania 1.40 Dnevnik - Pregled tiska 1.55 Nan.: V.I.P. La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah) Piroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: MacGyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Un uomo per tutte le stagioni (biog., V.B., '66, r. F. Zinnemann, i. P. Scofield) 16.10 Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.55 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Kviz: Cuochi e fiamme 19.30 2.45 Nan.: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik 0.00 Dok.: La vita segreta delle donne 1.00 Nan.: N.Y.P.D. Blue ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Domani si vedra 8.00 Šport: Super Sea 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Nan.: Police Rescue 12.10 Aktualno: Camper magazine 12.35 Aktualno: Videomotori 13.00 Dok.: Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgimento 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 14.30 Aktualno: Tractor Pulling 14.45 Variete: Doppio click 15.00 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Vacanze sportive 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.40 Variete: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Mio figlio e stato rapito (dram., '96, r. C.B. Cooney, i. M. Cavin) (T Slovenija 1 6.55 22.50 Poletna scena 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.00 Lutk. nan.: Telebajski 8.25 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 8.50 Igr. nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 9.10 Ri- sanka: Prihaja Nodi (pon.) 9.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 9.30 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 9.55 Dok. film: Markella 10.05 (Ne)pomembne stvari (pon.) 10.55 Nad.: Modro poletje (pon.) 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.05 Lutk. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Poljudnoznan. serija: Življenje 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.25 Globus 23.55 Glasbeni večer 1.25 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 13.10 Sobotno popoldne 15.15 Slovenci v Italiji (pon.) 15.50 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 16.05 Posebna ponudba (pon.) 16.30 Izob. serija: To bo moj poklic 17.00 Kresnik - reportaža z Rožnika (pon.) 17.30 Hum. nad.: Starši v manjšini (pon.) 18.00 Slovenski magazin (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 18.50 Im-pro Tv (pon.) 19.30 Univerza 20.00 Koncert 21.00 Prenos proslave s Holmca 22.30 Knjiga mene briga (pon.) 22.50 Film: Česar nihče ne ve {T Slovenija 3 6.00 8.00, 9.00, 10.00 Sporočamo 7.05 Svet v sliki in besedi 10.30 Novice 13.30 Poročila Tvsl 14.00 Javna predstavitev mnenj, prenos 15.30 Poročila Tvsl 16.10 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl - z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Lynx magazin 16.00 Back stage live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in 17.20 Istrska potovanja 18.00 22.45 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Kuharski recepti 19.45 Kino premiere 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Istra skozi čas 21.30 Sredozemlje 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.20 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 23.15 Športel 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice in videostrani 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in vi-deostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik, vremenska napoved in kultura 23.30 Tv prodajno okno in video-strani pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Razred 3000 (ris.) 8.00 14.25 Nebru-šeni dragulj (dramska serija) 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, reklame 9.1016.15 Grenko slovo (dramska serija) 10.35 17.10 Ko se zaljubim (dramska serija) 12.00 15.20 Te-reza (dramska serija) 13.00 24 UR ob enih 13.30 Oprah show (družbene teme) 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Naključni milijonar (rom. kom., ZDA, '02) 21.50 Zvezde na sodišču (dramska serija) 22.45 24UR zvečer, Novice 23.05 Kosti (krim. serija) 0.00 Čistilec (dramska serija) 0.55 24UR, ponovitev, Novice 1.55 Nočna panorama, Reklame Kanal A strahu ZDA (dok. serija) 12.25 Hum. serija: Frasier 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Šušlja se... (kom., ZDA/Av-str./Nem., '05) 15.05 Šport: Najbolj nori športi (ekstremni športi) 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto, info, promet 20.00 Film: Pobeg iz bolnišnice (akc., ZDA, '98) 21.55 Film: Štiri peresa (vojna drama, ZDA/Anglija, '02) 0.20 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.50 Film: Krvoločni vampirji (horor, ZDA, '07) 2.30 Love Tv, erotika 3.35 Nočna ptica (erotika) 8.25 10.35 Obalna straža (akc. serija) 9.15 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.40 Super heroji (ris.) 10.05 Požeruh (ris.) 11.30 Faktor RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena - V studiu Alenka Hro-vatin in Romeo Grebenšek; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.30 Goriška obmejnost in čezmejnost; 12.15 Pot srca; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.45, 13.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33-12.28, La radio fuori; 11.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.33 Fegiz files; 14.00, 22.00 Summer beach; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 La radio a scuola; 15.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 In orbita summer edition; 19.00 La via della Plata - Il pel-legrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.000.00 Večer z RC; 20.00 London calling; 21.00 Glasba danes; 21.30 Proza; 23.00 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Vzhodna od rocka; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuc-cato; 21.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars hu mana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glas bene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Al legro ma non troppo; 19.30 Mali koncert 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 26. junija 2011 MAVHINJE 201 1 / BARVANA KLAPA SKLADA MITJA CUK Miusikol Miš Maš Predstava, ki je presegla okvir umetniških smotrov 9. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Nenavadno, po igralcih ali vsebini OTROŠKA SKUPINA SDD JAKA ŠTOKA Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak Ekipno in disciplinirano o »politično nekorektni« čarovnici Gledališče je lahko razvedrilo, vir estetskega užitka ali razmišljanja o življenjskih vprašanjih, včasih pa njegova moč preseže okvir umetniških smotrov. Ko se na mavhinjskem festivalu pojavi Barvana klapa Sklada Mitja Čuk, postane oder kraj, kjer človek lahko vzpostavi stik z ljudmi, se postavi pred ogledalo, se zatopi v magijo fikcije, ki je včasih tako realna, da v njej zazeva smisel, ali vsaj trenutek sreče. Veselje, zadovoljstvo, iskreno navdušenje, morda tu ponos so občutki, ki so kipeli med nastopajočimi na petkovi uprizoritvi nove produkcije gojencev VZS Mitja Čuk. Tokrat se je Barvana klapa preizkusila v muziklu, ki ga je poimenovala Miš Maš in v katerem so morali nastopajoči napeti vse sile za izvedbo preko enourne predstave z igro, petjem in plesom. Čukec Niko jih je pospremil skozi prizore, v katerih je vsak po svojih zmožnostih pokazal, kaj zmore, včasih z izrednimi dosežki kot so skupinske, artikulirane koreografije v vrstah ali petje ob spremljavi klavirja. Glasbo so učenci povzeli pretežno iz obče znanih pesmi ali so jo ustvarili improvizacijsko, celoto pa je priredila, izbrala in koordinirala njihova mentorica za glasbo Martina Fe-ri. Vsak se je predstavil in nekaj zapel, solo ali zborovsko po dvojezičnih tekstih, ki so jih učenci, sami napisa- li. Miš Maš je mešanica občutkov, sanj, želja, kateri so dali skupno, vezno nit in sicer veliko srce, ki so ga idealno, z mnogimi barvami in različnimi čopiči naslikali na sceni, a je utripalo tudi v njihovih ekspresivnih nastopih. S kovčkom, ki je z Opčin potoval direktno v Broadway, so učenci interpretirali s plesom različne glasbene žanre, včasih s presenetljivo urejenimi in duhovitimi izvedba- LUPUS IN FABULA Rdeča kapica po volkovo Posodobljena pravljica o prijaznem volku zabavala s preprostimi sredstvi mi kot v plesu zombijev iz Jacksono-vega hita Thriller. »Skupen je naš svet; mi vam srce podarimo, skušajte se vživet« - so peli nastopajoči, ki so vsak s svojim jasno definiranim značajem sestavili ta mišmaš, v katerem so medsebojni, prijateljski odnosi, kot so večkrat poudarili, omogočili tudi lepo sodelovanje pod režijskim vodstvom sposobne in prisrčne Melite Malalan. (ROP) Vsak dan v spletni prilogi PD ■ razpored predstav ■ predstavitev skupin ■ poročila o predstavah ■ fotogalerija ■ zanimivosti ■ ankete ia « r Povedali so...na spletu Danes mnenje Barbare Drago o festivalu in predstavah! Jaka Štoka je ime tradicije, ki je v zadnjih letih našla tudi v svoji sredi ustvarjalno energijo za nadaljevanje. Dolgoletna članica skupin SSD Jaka Štoka Nicole Starc je prevzela namreč vodstvo otroških in mladinskih skupin, s katerimi bo letos prisotna kar dvakrat kot režiserka predstav na tekmovalnem sporedu mavhinjskega festivala. Prva je bila igrica Čiren čaj in juha Kokos pokos kvak kvak, Starčeva priredba teksta prekmurskega pisatelja Feri-ja Lainščka. Zgodba združuje dve od najbolj pisanih in otrokom priljubljenih področji: čarovniški svet in cirkus. Pripoveduje namreč o mali in plašni čarovnici, ki ne zadostuje kriterijem hudobije in ča-rovniške spretnosti svoje družine in se zato poda v cirkus Direndaj, da bi postala pomočnica čarovnika Gregorja. Cirkus pa propada in tako tudi slava čarovnika, ki dobi odpoved, mala čarovnica Minka pa kazen, ker mu je podarila magični medaljon. Juha Kokos pokos kvak kvak ju bo namreč začarala v žabi. Prijatelji iz cirkusa pa jo pravočasno zlijejo na hudobni čarovnici in na direktorja cirkusa, ki se bo odslej preimenoval v Regakvak in v katerem bodo vsi trije delovali kot cirkuške živalice. Osnovnošolska skupina ni nastopila v polni zasedbi, saj se je ena od članic poškodovala in dve sta morali zadnji trenutek prevzeti njene replike. Morda je pripetljaj vplival na sproščenost in na nekoliko počasen ritem predstave. Skupina je delovala ekipno (vsi so bili angažirani tudi pri večkratni menjavi scen) in zelo disciplinirano v jasno začrtani režijski strukturi, a ni našla - razen izjem zlobnih čarovnic in simpatičnega pomočnika cirkuškega direktorja - dovoljšnega poguma ali motivacije, da bi se dovolj prepričano vživela v zgodbo in like. Izbira teksta pa je bila prav gotovo posrečena kot tudi glasbena kulisa Aljoše Saksida, ki je uprizoritev obogatila s prijetnimi zborovskimi točkami, situacija je sprožila fantazijo izkušene ko-stumografke Betty Starc in čarovniško-viharni efekti so dodatno ovrednotili celoto z lučmi Jana Sossija. (ROP) Da je volk v vseh pravljicah že iz principa najbolj hudoben hudobnež je predsodek, s katerim sta obračunala (in ga prepričljivo odpravila) Fabrizio Polo-jaz in Alenka Hrovatin, ko sta za kati-narsko pustno koledovanje otrok ustvarila miniaturno igrico Rdeča kapica po volkovo. Predstava z odraslimi igralci, ki je specifično namenjena otroški publiki, je v petek zabavala svoje ciljne, a tudi starejše gledalce. Minilo je kar nekaj let od nezgode Rdeče kapice in babice; deklica je zrastla in je zdaj prepoznavna po rdečem, svilenem kolobarčku, volk pa se skuša rehabilitirati, saj se je kesal, da je požrl njo in babico, predvsem ker mu je slednja ostala na želodcu. Stara znanca se pogovarjata in spopadata s temo volkove domnevne dobrosrčnosti in to najprej z znanstvenimi dokazi (brez volkov bi imeli merjasce na Trgu Unita...), z naštevanjem pravljic, ki se v volčji perspektivi končajo vse slabo, na- to z rekonstrukcijo pravljice o Rdeči kapici v »pravi luči«. Volk pomaga najprej deklici, ki ji je mama naložila 25-kilogram-sko košarico, stari spaki oz. babici pa pospravi hišo, medtem ko ona gleda televizijsko nadaljevanko. Velika ušesa ima, da lahko sliši brnenje telefona, velike oči, da ji prebere časopis (Primorski dnevnik, seveda), velike roke, da bolje pomaga pri hišnih opravilih, velika usta, da zraven še nekaj zapoje. Posodobljena pravljica o prijaznem volku je zabavala s preprostimi sredstvi, smislom za humor in vedrino teksta, ki je napisan po meri otrok. Dogodivščine v volčjem kožuhu so potrdile komično žilico simpatičnega Fa-brizia Polojaza; njegovo energijo je na odru uravnovesila »modra« protiutež duhovite Biserke Cesar v vlogi Rdeče kapice in babice. Odziv pri mlajši publiki je bil takojšen, saj so se že od prvih replik vživeli v hu-moristično zgodbico, pri kateri so ves čas aktivno in navdušeno sodelovali. (ROP) Razstavi fotografij in kamnitih umetnin Skozi dvotedensko dogajanje na festivalu v Mavhinjah so v prostorih bivše osnovne šole na ogled kar dve razstavi, povsem različni ena od druge. Letos razstavljata svoje umetnine Andrea Mervic iz Cerovelj in Janko Kovačič iz Bazovice. Andrea Mervic je kamnoseško obrt vzljubil že v mladih letih, ko se je po nižji srednji šoli vpisal na tečaj za kamnoseke. Iz preprostih kamnov obdeluje prave umetnine. V Mavhinjah si lahko pred, med ali po predstavah ogledate njegove kamnite izdelke za razsvetljavo vrtov in hiš, pipo za vodo in lijak, vaze ter zelo lepo srnjakovo glavo. Mervicevo razstavo Lepota v kamnu bogatijo fotografije priznanega fotografa Janka Kovačiča, ki je za svoje fotografije prejel že vrsto priznanj. Soustanovitelj Foto krožka Trst 80 je že razstavljal na domačih tleh in v tujini, vsako leto pa sodeluje na tradicionalni pri- reditvi Okusi Krasa. Najraje fotografira portrete, kraško naravo, razne prireditve in motive naravne ter kulturne dediščine. Pod naslovom Mikro makro razstavlja v Mavhinjah vrsto fotografij, ki ponazarjajo detajle narave, kot so na primer listi ali sadeži, in podrobnosti nekaterih drugih predmetov. Razstavi bosta na ogled do vključno nedelje, 3. julija, ko bo na mavhinj-skem trgu nagrajevanje 9. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin. / PRIREDITVE Nedelja, 26. junija 2011 27 GLASBA - Do septembra šest velikih dogodkov v Vili Manin Začelo se je »Poletje v Vili« Po sinočnjem koncertu Fabrija Fibre tudi Zucchero, Limp Bizkit, Moda, festival Villa Tempesta in Francesco Guccini PASSARIANO - Včeraj je stopilo v živo Poletje v Vili, ki bo v Vilo Manin v Passarianu pripeljalo nekatera velika imena italijanske in mednarodne glasbene scene. Po sinočnjem nastopu najbolj popularnega italijanskega reperja Fabrija Fibre bo namreč v očarljivem okolju beneške vile nastopil tudi italijanski pevec Zucchero (v četrtek, 7. julija). Nekaj dni kasneje, v torek, 12. julija, bo ameriški metal bend Limp Bizkit ravno v Passarianu nastopil na edinem letošnjem koncertu v Italiji. Sledil bo nastop italijanske glasbene skupine Moda (16. julija), v soboto, 23. julija, pa festival Villa Tempesta. Festival založbe Tempesta Dischi, ki je nastala na pobudo članov skupine Tre Allegri Ragazzi Morti, ponuja nekatera zelo znana imena alternativne glasbene scene: Aucan, Il pan del diavolo, Le luci della centrale elettrica, One Dimensional Man, Zen Circus in drugi. Poletje v Vili bo zaključil nastop Poletni niz je uvedel italijanski reper Fabri Fibra arhiv priljubljenega italijanskega kantavtorja: 3. septembra bo na oder stopil Francesco Guccini. Vstopnice so na prodaj v prodajalnah Azalea Promotion in na spletni strani www.ticketone.it. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA DEVIN Devinski grad V torek, 28. in v sredo, 29. junija ob 21.30 / Boris Pahor: »Nekropola«. Režija: Boris Kobal. MAVHINJE ■ 9. Zamejski Festival amaterskih dramskih skupin od 21. junija do 3. julija _SLOVENIJA_ ŠKOCJAN ■ 15. Škocjanski festival V petek, 1. julija ob 21.00 / KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije / Komedija: »Veselo god godujemo«. V petek, 8. julija ob 21.00 / KD gledališka skupina Dekani / Komedija: »Komandirjev tič«. V petek, 15. julija ob 21.00 / KŠD Štore Štorje, Kraški komedijanti / Komedija: »Taki smo, taki ste«. ŠTANJEL ■ Grajsko poletje v Štanjelu Danes, 26. junija ob 21.00 / Kulturno, športno in turistično društvo Prešnica / Komedija: »Ku lwnca pade na tjrmin ali ljubezen podira mejnike«. V nedeljo, 3. julija ob 21.00 / Nastop Zveze kulturnih društev K. Paor Piran in Cu-ker Teatra / Komedija: »Gigina on Pierina«. V nedeljo, 10. julija ob 21.00 / Nastop amaterske gledališke skupine KUTD Kraški slavček Kobjeglava - Tupelče / Igra: »Vdova Rošlinka«. V nedeljo, 17. julija ob 21.00 / Prosvetno društvo Štandrež - dramski odsek / Komedija: »Zbeži od žene«. ■ Glasbena Matica - Festival Kras Druge strune Druge strune - Violina V sredo, 29. junija ob 19.00 v Vrabče-vi dvorani GŠ Sežana Zaključni nastop tečaja Armina Seška. Druge strune - Klavir V torek, 28. junija ob 20.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani / Koncert Ane Kravanja. V četrtek, 30.junija ob 20.30 v Lute-ranski cerkvi v Trstu / Koncert Aleksandra Gadžijeva. V petek, 1. julija ob 20.00 v Palači Gra-visi-Barbabianca v Kopru / Koncert za dva klavirja: Tamara Ražem/ Aleksandra Češnjevar. V soboto, 2.julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani / Zaključni nastop tečaja Isabelle Lo Porto. V nedeljo, 3. julija ob 19.00 v Srednji dvorani Kosovelovega doma v Sežani / Zaključni koncert tečaja Sijavuša Gadžijeva. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE Grad svetega Justa V torek, 12. julija ob 21.15 / J. Strauss: »Una notte a Venezia«. Ponovitve: v četrtek, 14., v soboto, 16. in v torek, 19. julija ob 21.15. Gledališče Verdi V sredo, 13. julija ob 21.00 / J. Offenbach: »La metamorfosi di una gatta«. Ponovitve: v petek, 15. julija ob 21.00 in v nedeljo, 17. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V sredo, 20. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v petek, 22., v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30. Gledališče Verdi V petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30. KOPRIVNO Vila Russiz v sredo, 29. junija, ob 20.30 / Koncert: »Glasbeni obrazi neke dobre ob 150-le-tnici združitve Italije«. Nastopila bosta flavtistka Luisa Sello in pianist Carlo Corazza; vstop prost. CODROIPO Villa Manin V četrtek, 7. julija ob 21.30 / Koncert: »Zucchero«. V torek, 12. julija / Koncert rap metal: »Limp Bizkit«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA ■ MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI Frančiškanski samostan na Kostanjevici Jutri, 27. junija ob 20.30 / Koncert »Saksofonist Jean-Yves Fourmeau in pianistka Marylise Fourmeau«. Glasbena šola Nova Gorica V torek, 28. junija ob 20.30 / Koncert kvinteta »Alliage«. Grad Kromberk V sredo, 29. junija ob 21.00 / Koncert »Dua Saxophonic«. Bevkov trg Nova Gorica V četrtek, 30. junija ob 21.00 / Koncert skupine »S.O.S.«, gostje večera bodo Matjaž Drevenšek, Lev Pupis in Rok Volk. Bevkov trg Nova Gorica V petek, 1. julija ob 20.30 / Koncert skupine »Damjan Valentinuzzi«, gost večera bo Jani Šepetavec. Domačija Klinec v Medani V soboto, 2. julija ob 21.00 / Večer jazz glasbe s kvintetom »Joy Spring«. Kulturni dom Nova Gorica V nedeljo, 3. julija ob 19.00 / Koncert finalistov 6. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji, Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in finalistov II. kategorije. SEŽANA Kosovelov dom Danes, 26. junija ob 20.00 / Mednarodna poletna šola klavirja / Koncert za dva klavirja: »Aleksandra Češnjevar Glavina in Tamara Ražem Locatelli«. LJUBLJANA ■ 52. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA Sreda, 29. junija Linhartova dvorana / ob 18.00 / »Zlat-ko Kaučič Polja T:S.« feat. »Zlatko Kau-čič & Kombo & Godalni orkester RTV Slovenija in posebna gosta Bruno Ces- selli in Herb Robertson (Slo, Ita, ZDA). Klub CD / ob 21.15 / »Farmers By Nature« feat Craig Taborn, William Parker & Gerald Cleaver (ZDA). Klub Gromka / ob 23.00 / »Free 4 Arts« (Pol, Dan). Četrtek, 30. junija Štihova dvorana / ob 18.00 / »William Parker« solo (ZDA). Stara Ljubljana / ob 19.00 / »Angels« (Šve), ulični nastop. Kino Šiška / ob 20.30 / »Ilhan Ersahin's Istanbul Sessions« (ZDA, Tur). Kino Šiška / ob 21.45 / »Robert Jukič Operation Charlie« (Slo, Ita). Kino Šiška / ob 23.00 / »Hidden Orchestra« (VB). Petek, 1. julija Klub CD / ob 18.30 / »Bernardo Sassetti Trio« (Por). Linhartova dvorana / ob 20.30 / »Chris Lightcap's Bigmouth« (ZDA). Linhartova dvorana / ob 22.00 / »Angels Octet« (Šve). Klub CD / ob 23.30 / »Tony Malaby's« feat. William Parker & Nasheet Waits (ZDA). Sobota, 2. julija Klub CD / ob 12.00 / »Igor Lumpert Trio« feat. Christopher Tordini & Nas-heet Waits (Slo, ZDA). Klub CD / ob 16.00 / »Eric Revis' 11:11« feat. Ken Vandermark, Jason Moran & Nasheet Waits (ZDA). Križanke / ob 20.00 / »Charles Lloyd New Quartet« feat. Jason Moran, Reuben Rogers & Eric Harland. Križanke / ob 21.30 / »Mia Žnidarič & Steve Klink international Band« (Slo, ZDA, Hrv, Avstr, Nem). Križanke / ob 23.00 / »Maria Joao« (Por). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (razstavna dvorana NŠK): še danes, 26. junija je na ogled razstava z naslovom »Od zabrisa do prenove identitete - Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010«. Narodna in študijska knjižnica: v sodelovanju s Klopovci je na ogled razstava »Vinjete« Caroline Tramuž. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN Kraška hiša: še danes, 26. junija je na ogled fotografska razstava Silvana Pit-tolija »SPOMINI«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do17.00. Kraška hiša: v petek, 1. julija ob 20.00 bo odprtje fotografske razstave Marka Lupinca »Ta lepša!«. O avtorju in delih bosta spregovorila Rafko Dolhar in Edi Žerjal. Ob priliki odprtja bo prvič razstavljen originalni del noše Luigie Bizjak in Brišček, dar Lucie Malalan Muzeju Kraška hiša. Glasbeni gostje večera bodo člani skupine »Ano ur'co al'pej dvej«, pesniški utrinek Aleksij Pregarc. ZGONIK Na županstvu v Zgoniku: do 30.junija je na oglad razstava »Marjana Miklav-ca Teraneli«. Urnik razstave: ob delavnikih od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00. DEVIN Devinski grad: še jutri, 27. junija razstavlja Angelo Bucarelli »Trieste Scon-trosa Grazia«. Urnik: od 9.30 do 17.30, zaprto ob torkih. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava »Jaz, mi, oni - Multikulturni dialog«, umetnike bo ob priliki predstavila bosanka pisateljica Enisa Bukvic. Razstava bo na ogled vse do 4. julija. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled antološka razstave goriškega slikarja Franca Duga. Urnik: do 15. julija ob prireditvah in domeni. Galerija aria Di Ioria: do 28. junija je na ogled razstava »Vittorio Bolaffio e il porto di Trieste. Disegni della colle-zione Sanguinetti«. Urnik od 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30, zaprto ob nedeljah in praznikih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Kvadratni stolp: do konec junija je na ogled razstava slik slikarja Rajka Ferka. Kobdiljski stolp: do 27. julija je na ogled slikarska razstava Antona Susiča. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedejjek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumen- ti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. KRANJ Galerija Mestne hiše: do 3. julija razstavljajo tržaški in goriški ustvarjalci Marco Faganel, Andrej Furlan, Robi Ja-komin, Viljam Lavrenčič in Marko Vogrič: »V žarku zajete podobe - Sodobna izraznost camere obscure«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. (NAPOVED ZA JUTRp plimovanje Danes: ob 2.54 najnižje -49 cm, ob 9.15 najvišje 15 cm, ob 13.55 najnižje -7 cm, ob 20.08 najvišje 44 cm. Jutri: ob 3.24 najnižje -55 cm, ob 9.49 najvišje 21 cm, ob 14.37 najnižje -7 cm, ob 19.40 najvišje 45 cm. uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Tudi poletje je pravi čas, da se naročite na Primorski dnevnik. 6-mesečna naročnina - l.julij -31.december 2011 - vas bo stala le 95 evrov. Do konca junija boste dnevnik prejemali brezplačno, podarili pa vam bomo tudi naročnino na slovensko mesečno revijo GLOBAL. Z vplačilom dodatnih 15 evrov vam bo omogočen neomejen dostop do dnevnika na spletnih straneh. S Primorskim dnevnikom v polet, v poletje. POSEBNO DARILO ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na mesečnik GLOBAL, revijo, ki vam prinaša izbor najboljsih (člankov iz svetovnega tiska ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu