243. Stav. Pavtatal tanke * MM JU*. MT pohkhh tla«. 1 kron«. V llubllanl, v četrtek 21. oktobra 1920. Leto IV. lahaja rasen nedelj In praznikov vsak dan 0!» 19. url tfopetetoe. tJredmživo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise irankirati in podpisati, eieer ge jih ne pri* oboi. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. '' večjem naročilu popust. v **m*^ht-ii Bini iimiiii n niiiiiiiimiinnfmiMiini ii i nri Cilasiio iuseslov. sociialno ■ dsmokratičrie strank«. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali I dostavljanjem na dom.sa celo leto K 240, za po! leto K 120, za četrt teto K 60, za mesec K 20. Ta Nemčijo celo leto K 312, *a ostalo tujino 113 Air crika K 360. Reklamacije m lis) so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/1,, Učiteljska tiskarna. Odgoditev jadranske konference. Zagreb, 20. „Novosti“ javljajo iz Belgrada, da so naši delegati pripravljeni odpotovati na pogajanja z Italijo, pa pričakujejo samo Se puziva italijanske vlade, k! ga doslej še ni bilo. Gotovo Italija naših delegatov 2ato še ne pozove, ker je notranji položaj v Italiji zelo resen. Verjetno je, da se bo potovanje naših delegatov še za dva ali tri dni odložilo. Brez upa na uspeh. Zagreb, 20. s,Narodno Djelo“ poroča iz Belgrada, da bodo naši delegati za pogajanja z Italijo najbrže že jutri odpotovali v Italijo. Kot kraj sestanka se imenuje Isola Belia. Tukajšnji politični krogi ne stavijo veliko upanja v izid. Iz pisanja italijanskih časopisov »n iz izjav italijanskih politikov lahko sklepamo, da bo uradna Italija krepko podprla zahteve nacionalistov, ki so pa take, da jih mi gotovo ne bomo mogli sprejeti. Pred vojaško diktaturo v Italiji. Belgrad, 20. Potniki, ki prihajajo iz Italije, pripovedujejo, da je položaj v Italiji tak, da je pričakovati vojaške diktature. Agrarni pokret je povzročil, da je veliko število kraljevih posestev popolnoma oropanih. Pred splošno stavko na Angleškem. London, 20. Konferenca transportnih delavcev Je sklenila, pozvati delavce, naj bodo pripravljeni, da takoj ukrenejo vse potrebno za podpiranje zahtev po zvišanju mezde. V premogovnih okrožjih vlada popoln red. Vsiljena stavka se čimdalje bolj širi v industrijskih krajih. Železniške družbe so pričele omejevati službo. VLADNI NAČRT USTAVE. Zaerreb. 20. »Jutarnli list« iavlia iz Belgrada: Vprašani« načrta ustave se nahaja v zadnii fazi. Na zaduiih dveh seiah se ie vlada bavila s končno redakciio načrta ustave, ki bo služil za codlapo ustavotvorni skupščini. Na včeraišnii seii so enoglasno snreieli skleD ki se ie ooznele predložil ministrskemu svetu, kateremu ie oredspdoval sam regent. Po tem načrtu bo naša država nasledstvena Parlamentarna monarhija z dinastlio Karaviorgievičev. Zastava m srb ostaneta kakor doslei. Država ie edinstvena, z enim parlamentom in enim zakonodaistvom s široko lokalno avtonomiio brez lePislatlve. — Vetrna članov vlade ie za dvodomni sestav. narlatrtent in senat. Samo en Član vlade ie bil proti temu načrtu. Olede veličine samoupravnih enot se člani vlade še niso snorazumeli zato bo to vorašanie rešila konstltuanta. VPRAŠANJE KOROŠKE Belerad 19. »Politika« ooroča. da te demitacna ki le bila snoči soreieta Dri dr. Vesniču. zaprosila, naj ostane D2ša voiska na Koroškem in varuie slovenski živeli nred nemškim nasl-Hem pri Čemer nai bi vlada tudi no-Skrbela, da ostane nod Jugoslavijo vsai ozemlie lužno od Drave, ker se le večina liudstva v teh kraiih iziavi-la za našo krallevino. Belerad 19. »Politika« ooroča. da sta zastopnika angleške in .francoske vlade obvestila našo vlado o sklepu Vrhovneva sveta nai naša voiska evakuira Koroško. Ministrski pred- sednik dr Vesnič ie odgovoril, da ie bilo iugoslovanski volski že pred skleoom vrhovnega sveta izdano do-dobno naročilo. Naše čete so odšle na Koroško z nalogo. da vzdrže red «n bodo zonet odšle, kakor hitro ore- vzame nlebiscitna komisMa upravo tepa ozemlia ter bo dobila naša vlada ianistvo za varstvo naših soroiakov »a Koroškem avstrijski socijalni demokrati ne VSTOPIJO V KOALICIJO. LDU. Dunaj, 20. Dr. Bauer je včeraj na socljalno - demokratskem zborovanju izja-'VU, da socijalni demokrati ne stopijo več v koalicijo s krščanskimi socijalisti. AVSTRIJSKI NARODNI SVET. LDU. Dunaj, 20. Novi narodni svet bo , Sestavljen približno tako-le: 82 krščanskih \ s°cijalccv, 66 socljalnih demokratov, 20 Ve* ! lenemcev, 6 poslancev kmetske straishc ln Otokar Czemin. PROTI GIOUTTIJli LDU. Berlin, 20. Kakor porogalo listi, se je združilo več poslancev z Nlttijem na čelu, da izsilijo demlsijo Olollttljevega kabineta. Po drugih vesteh se namerava Orlando polastiti oblasti. ANGLEŠKI PARLAMENT. London. 19. okt. (Reuter). Odgo-variaioč na razna vDrašania le za-stoonik vlade v Doslanski zbornici odgovoril da vlada namerava obe zbornici orositi za odohrente zakonskega načrta elede vlade na Irskem. Poslanska zbornica ie nato obravnavala noložal. ki pa ie povzročila stavka rudarlev. Trgovski minister Robert Horne Je iziavil. da se vlada ne more ukloniti želiam rudarlev ker noče doDust»ti. da bi dobila iavnost vtis da ie «-*avka edino sredstvo, da kakršnekoli zahteve prodre. KRIZA NA TURŠKEM. Pariz. 20. (Brezžično.) Tewfik Daša. kateremu ie ooverlena sestava novega turškega kabineta, le delal da le niegov program doseči, da nacionalisti snreimeio sevreški mir. Iz stranke. Sodrueom In sodrnžlc»m t Ljubljani Krajevna politična organizacija v Ljubljani je založila bloke za zbiranje volilnega sklada. Vsak blok Ima 50 listov po 2 K. Več so-drugov m sodružic }e že vzelo bloke In Jih pridno razpečavajo. Kdor še nima bloka, pa bi ga rad Imel, naj se zglasi pri sodrugn Kocmurju, Turjaški trg št. 4, prvo nadstropje, ali pa pri sodružici Strese-n o v I istotam. Naj ne bo tovarne ali delavnice, kjer bi ne bilo sodruga ali sodru-žice z blokom. Nabirajte za volilni sklad povsod, med znanci In prijatelji, zlasti ob plačilnih dnevih. Obračunava se vsak torek zvečer na zaupniškem sestanku, druge dneve pa pri imenovani sodružici. Rajhcnburg. V nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj se bo vršil shod v gostilni J. Loskovšek. Poročal bo sodrug Koren iz Celja. Cestnik $^©fe@sfe Seja centralnega odbora »Svobode sc bo vršila v petek dne 22.*4. m. ob 7. url zvečer v društvenli prostorih. Selenburgovl ulici 6 II. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže. Jasne pofme. :s Izza mnogoštevilnih izkušeni, ki ilh imamo 7, našo centralno vlado, odkar fo soloh imamo, bi bilo Dač Drecei naivno Drlčokovati mnogo navdušenia zanio. Celo meščanske stranke, ki io oodniraio irt 'sestavllaio so zpIo mlačne naoram plei kar le že zaradi tega zelo razumljivo, ker ni med niimi ne enakosti interesov ne zaunania in iih druži le strah, da bi s svniim odstopom vsaka utesnila izgubiti edino moč ki io Ima. Da da bi ostale tem brezobzimeie izrabi te oblast sebi v nrid. Sal ie šla ves čas politika naših meščanskih strank le za tem. da dobe državni aparat v svoie roke in se pa ooslužiio za svo-ie strankarske interese: zlasti ie hotela vsaka biti čim bliže krmilu v dobi volitev, zakai stara tradtena ie še vedno živa da se volitve lahko ztielaio« od zaoral. Prebiraioč časo-nise teh strank bi človek mislil, da so pravzaprav vse v oDoziciti • oa ven-, dar se vsaka drži vlade ka«or klop. in tisti ki vladaio za kulisami 11I1 ima»o vse na vrvici« Domočio stranu.. da se bodo »vodile« volitve brez so-delovania Puntarske stranke, vse za-bavliaio do listih kadar Da oriote do plasovania v famoznem Narodne® predstavništvu. se oa vsaka hiti* skliuči v dve pubi in preženiva gospodu Vesniču z vso ponižnostjo. kar zahteva. Nevidna vlada, ki ni odgovorna nobenemu parlamentu. pospo-dule na ta način, ima meščanske stranke tudi nod evoio oblastio. vendar na nima in ne more Imeti niih temveč lahko onazute od časa do časa povsem očitne izbruhe sovraštva. Mnoeo več razlogov za nezadovoljnost s centralno uoravo ima seveda delavstvo za katero nlmato naši državni krmarlJ Drav srnbene^a ra-zmnevania Nihče ne zahteva, da nai se Jusroslavila v dveh letih pretvori v dovršen rai in vsak razumen človek le orlnravHen vnoštevati težave, ki so dediščina »redvoinih in medvojnih časov. Toda na vodilnih mestih naše države Se kaže tako smoireno nreziranie delavstva in v mno^h slu-čaiih tako ostertativno sovraštvo, da iztrleda nocostoma kakor namera- vana orovokaciiaz namenom, da bi se proti umetno razdraženemu delavstvu tem lože porabila brutalna sila. Z zakonom n »redu in radu« nai bi se ta politika še boli nodkrenila in kar legalizirala Pravica stavke v vseh modemih državah že davno priznana kot sama ob sebi umevna nai postane na podlagi tega zakona iluzorič-na: a medtem ko vlada delavstvu lemlie z obema rokama, vorašnie Človek zaman- i^al mtt daie m kal. mu le že dala. ^ Nai se vrhovni voriia domače politike imenuie ali_Ves- nič, nai mu le pajdaš Korošec. Prtbi-čevič ali Biankini. delavski razred se smatra vedno za nekai tuieca In vedno ie na dnevnem redu yjira.šanie. ka’Ko se more vladati nroti niemu. Do sno?nania. da le orav ta razred nai-važneišl v državi da se narodu le te-dai dnbro Pf>di Ce «« dobro vodi delavstvu te tel tfosnodi dalie kakor do so^ca * Stara »gosnoska« ideolo-jriia da ie treba delavstvo krotiti sra držati v Dokorščini mu kazati kdo ie Josnodar IznolnHiie vso sociialno filozofira vladaiočih matadoriev. Tako imamo očitno nrntidelavsko zakonodajo. tako vidimo oblasti v slu-čaai socialni!) snorov vedno na strani delavskih nasprotnikov, ce Da dobi vlad? že. lesraltio nrilik.o da nastooi nroti delavcem, se naravnost fanatično vdaia žel« do maščevaniu kakor tin primer 'u™ železničarskega štraika. ko ie orometno ministrstvo smatralo za vrhunec modrosti kazati uslužbencem železno pest. ne oziraje se no to. koliko eoria ie niesrova trdovratnost povzročila v nedolžnih družinah, ne uvaževaie. da io »ri ta- kih dogodkih treba Jemati osihnlogBo mase v Doštev. Lhibezni do te centralne vlade tore! resnično ni nikier. Ali kakor koli ie to razumljivo, ie vendar tudi ttikai mešame polmov skraino škodliivo Prav teea ie bilo zadnle čase zonet toliko ooaziti. da ie treba nriklicati nekoliko Drevdarno-sti nred en se raziedo zmote, ki se tuoatam namenoma posnešuJeio. Korošci Dlcbiscit le bil eden tistih momentov. ki se od Časa do časa noiav-liaio in onvečavak) zmedo. Tudi v tem shičaiu ie imela beoeraiska vlada svoie vrehe kakor v mnovih druša'li tudi če ni šfrla baš duhovita. Izredni razbur-lilvi incidenti pa kai lahko naoeliuielo vodo na mlin vsakovrstnih avanturistov in kadar koli se primeri kai boli občutnega, dvismekv tudi senara-tlsti svoie Plave. Zavedno delavstvo ne more imeM s tnkimi tendencami absolutno hlč sknni>prfa Jn mora odločno odklanjati vsako tako nronaeando. JiuroslaviJa niJ tako ure?ena. da bi mo^la biti za-dovolini z^razmerami. Vladi se ne m.oreio naklan?ati delavske slmoatlte. Ali iz tes?a sledi, da mora delavstvo zbrati svoie moči in iih tako organizirati da bo moerb nadomestiti slabe uredbe % dobrimi odstraniti kapitalistično vlado in prevzeti upravo samo. na io tedai voditi v interesu de-laviifH/a liudstva ne na, da nai bi šel Droletarilat na limanice intrivantom. ki bi radi ra?deiali državo ooslužuio-či se razumljive nezadovolioosti. ne v interesu naroda, ne zaradi »mrrože-netfa slovenstva«, ne zaradi »žucaio-čeira orientalizma«. temveč le da bi se moffle vendar še na kakšen način v'nit! odstavjiene dinastiie in na novo dvteniti porušeni avtokratični troni. Volilni usoeh krščanskih soi?iial-eev v Avstriji ie vlil v razna še vedno činorumena srca nove nade ln ražni nrinci v Švici postaiaio nervozni oričakuioči vesti iz Budimpešte in z Dunaja. V niih kombinaciiah oa iprnlo tudi nekatera druir mesta svote vlotre in spletkarile Horthvievih man-datariev na Češkem in v Avstriii ka-žeio dovoli Jasno kako dalekosežne načrte imaio habsburški restavraterii Vsak separatizem v Juvoslaviii bi olačal oovum teh intrivantov. kakor !?a le madiaronska atntaciia na Slovaškem. Kai bi pomenil povratek Habs* buržanov. si pa lahko izračuna vsakdo. če se le iz .svetovne volne naučil kal vč kakor da se na bollščih strelia. Delavstvo v Jusroslavili more biti le opozicikmalen faktor dokler ne do-> seže samo politične moči. toda ooozi-clonalen faktor v Jusroslaviii. ne oa razbilalec države v nrid tulim so« vražnim silam v Di id svetovni reak-clH. Komur koli eredo še take butke po plavi, nai bo nreDričaii da naide v socHalističnm delavstvu nakxiloč-neišfipfa nasprotnika, ki ne bo trpel, da bi se nuini politični m sociialni razvoi naroda oviral z zahrbtnimi raahinacilami neireakcionarnelših sil. Sijajen shod soc. dem. stranke v Ljubljani (Dalie.) Vendar ne sinemo metati vseua na en kun Slovenila ni MacedoniJa, Zasreb ni Cetinie. Treba le računiti z razmerami. Imeti moramo zakone, ki iih lahko imenuiemo okvirne zakone ki določalo načela za vso državo ki oa daieJo nosameznim ookraiinam svobodo v nlihovem delokrogu. Ako nai država služi naroda mora biti centralizirana do take meie. da se bodo vsi nosli vodili v SDlošno korist in mora biti avtonomna v vseh svoiih delih od posameznika do cele pokrailne. da le celota pri tem ne troi šliode. Da se naide za vsa vpra-šania potrebna pot. ie treba stvari temelilto preštudirati in ugotoviti, kai zahtevalo razmere. Olede avtonomiie povemo to, Av-tonimiia sc nričenla že pri posamezniku. nri državllanu. Nekateri bi iz nas tadi zrwet napravili nodanike. kakor v starih časih. Mi nismo podaniki. mi smo člani države, katero hočemo imeti tako ureieno. da bomo v niei vsi enakoDravni One. ki opravliaio naše posle, si moramo imeti Dravico sami voliti. Imamo že pravico voliti poslance v konstitu-anto z raznimi omeiitvami. Volilni zakon ni tako len kakor trdiio po-snodie ki so pa sklamfali. Vendar nam dale pravico da volimo poslance. Kai pa v. onimi, ki zakone izvršu-teV>? 7nan posood iz demokratske strani le deial da mora krali imenovati sv(v- z?sJonnika v Liubiiani in da srbski peneral lahko v.sakcea ^apotii in vize v ječo ki ne ubosa. To ie oovračanie v črno-rumeno Avstnio. Res ie. da potrebujemo uraij- ^^v. Patrebulemo tudi sodnikov. Prav tako na to tudi res da bo 'Ki ie snnsobno voliti poslance da delaio zakone, menda tudi to- liko si>osobno. da samo voli uradnike. ki IzvrŠuielo te zakone ln sodnike kj sodiio 00 teh zakonih. Ako hočemo postati demokratični ie ta pravira neizogibna. Za demokracilo na ne zadostuieio le p^itlčne. temveč tudi le trba soci-Jalnih pravic. Ko le hrumela svetovna volna nreko Evrope in polovice sveta, ni porušila le nekai bait in strelskih »arkov prevrnila ni le nekai tnn^ov in kron temveč ta voma le noruSila ves stari sistem mišlie^a. stari sistem nroducirania tn izme vania katero se v kapitalistični družbi imenuie trgovina. Ne damo se valeti da le kapitalistični sistem že na tem. da propade natančno v 24 nrah 30 minutah in 35 sekundah. Vemo pa tudi da kapitalizem nima več tiste moči. kakor io Je imel nekdai, V tei dob ie kapitalizem dokazal da v časih krize svoiih lastnih poslov us more izvrševati Prišla ie voina. ki ie bila gotovo kapitalistična, ki so io vodile vlade zastopnice kaoitafiz-ica. Vse te zastopnice so morale priti do spoznania da na nodlnpi čistega kapitalističnega sistema ne mo-rfcio voditi voine in ne morek> .zmagati. Nainrimerneiše kapitalistično načelo >e bilo. da ie privatni lastnik •lOTiiieieii gospodar v svoii hiši. Delavcem sc ie vedno deialo: »Meni ne bo nihče komandiral laz sem gospodar«. Prišla oa ie voina in vb/la ie deiala: Če ne komandiram privatnega kaoitala iaz ne zmapam. Millta-rbiraln so se nodietia. Voiska bi bila pomrla od lakote da ni prišla vlada ti. vzamem pa iaz itd Podržavile so ti vzamem Pa iaz itd Podžavile so se železnice in vsa industriia naših mogotcev. Vse le prišlo pod oblast poneralov in maršalov. Te metale so se izvaiale po vseh državah. Bile SUau 3. ffAPKlA so izoosoiene Ir skladišča socilallz-nta in zmagal«1 le ideia. da ie nad privatno pravico nekai višiesra. Seveda kaDitalistične vlade niso smatrale za višio oravico volie in interesov naroda temveč svole interese, katere so izdaiali za interese cele države. Kapitalizem ie dokazal, da z lastnimi sredstvi ne more več izhaiati. kadar nride v krizo. Nastopi sedal VDrašanie ali ie živlienie v miru mani važno kot živlienie v volni. Volna, če tudi traia šest let. ie le iziemen slučai mir na ie traino stanle in ie zato v miru treba trainih uredb, ki nai narodu koristiio. kakor v voinl. Ako vidimo, da kapitalizem sam ne more izhaiati s svoiimi sredstvi imamo nravico trditi da so se stare uredhe preživele in so v mnoeih ozirih nostale tako trhle da se ne mo-reio več ohraniti. Zato moramo zahtevati da se državne uredbe v soci-ialnem oziru nostaviio na novo ooa-lavo da se demokracjta ne ooimuie le v političnem temveč tudi v soci-talnem smislu. Vemo da kar iutri ne moremo nrevzeti nrodukciie. prometa v svote roke Zato nam ie treba vzvoie in orvanizaciie Pripraviti moramo liudi za službo v interesu naroda namesto v interesu kapitalizma. Ce oa vem. kam mi ie treba iti hočem poznati tudi not. ki me naihitreie orineJte tia. Iskati not ie vorašanie taktike Na te« noti so pnstaie sociialne reforme Z osemurnim delavnikom še ni rešen naš oroblem. Vendar va ie bilo treba ker te razlika, če dela človek dva-naist ali osem ur. V prvem slučaiu mu ne nreostaia niti mmute da bi le razmišlial o svoiem stanlu. Kdor odtrga neka« ur kapitalizmu tih lahko porabi sebi in vibanlu v orid. ako iili posveti razmišltevaniu. oroučavantu in delu za sociialne probleme. Tudi m vseeno, v kakih razmerah živi delavstvo. Ako veste, da ie rudnik zavarovan da imate tovariše za nadzornike ie to oač nekai druzeva kakor če ste v strahu, da vas vsak trenotek oodsuie ker ni dovoli varnostnih naprav. Zahtevati moramo, da se sociialne reforme v državi uveliaviio v kolikor movoče naivečii meri. Zahtevati moramo, da se da delavstvu prilika. da se že sedal začne orioravliati za tiste nalove katere bo imelo kadar bo industrilo promet itd. vodilo samo Zahtevati moramo oo wh obratih sodelovame delavstva, zlasti pa delavsko kontrolo Pri vodstvu nai sedita delavec in oni ki se danes imjjnuie lastnik, zato da se delavec pouči k; kn se dela da se nauči unravliati da z dnem ko preneha kaniMlistična nrodukciia. stooi lahko na vodilno mesto Ako imamo unanie. da se uredi iuvoslovanska država v tem smislu moramo imeti to unanie le. ako odvzamemo kapitalističnim strankam moč in lo vzamemo v svole roke. Od posameznih volitev seveda ni pričakovati takoi rešitve ddavskeva razreda Delavstvo mora dobiti politično cmsnodarsko. strokovno in tudi intelektualno moč. Prvim orednovni vsake revoluciie ie revoluciia v plaval. Sama nezadovoljnost še davno ni revoluciia Ta samo razdira a mi notrebuiemo ustvariama Naša nalotra ni da rušimo tovarne ter razhltnmo lokomotive in vse kar ie kanitabzem ustvarit. Narobe V naši državi nam te potrebno, da ustvariamo še več. in sicer na ooliu. ki ie sedai še zane-marieno: to se nravi zlasti, da lo mora v naši državi pospeševati in-dusrriia. Za sociialno revoluciio te vedno joli sposobno tisto liud^tvo. ki se mu človeško vodi kakor tisto, ki živi v beraških razmerah. Moti se kdor misl« da ip beda revoluciinnaren element Beda ustvaria «z človeka hlapca berača in stavkokaza Ako ne rešiš vnrašania kie dobiti kos kruha vi s tem ndnravliena vsa druva vnra-Sania. ker oovineš. Za kos kruha se celo prodaš. Zato ie kapitalistična družba ustvariala armada bre?n- s-T-nih. katere ie movla izrabliati nroti sp si že kal priborili i uuamo delavcev, ki žive v Srr!merah V?emltP orenro-.1p,no oblecite vo- i n t -t v 'n na Koncerte tn sploh daite vživati vse uvodnosti ki tih nudita kultura in bovastvo Čez nar tednov na v a nrenustite zonet proletarskemu živlieniu: ali mislite. da ta človek ne bo temel';tpiši rovo- luciionar od oneoa ki Še nikdar ni okušal bovastva in ki ie živel vedno i bedi? Nič ni treba biti v strahu za tako-zvani končni akt socialne revoluciie: ta j>e vrši Kakor se bo moral izvršil se bo nrav če bo nroletarilat za to nrav nrioravlien. da oostaneio delavci preveč zadovoJini. če bodo že v sedanii družbi kal dosevll. Nasprotno! Čim boli bodo spoznavali, česa tim še manika do srečnega živllenia tem trdneišo volio bodo imeli, da raz-biieio vse okove. A tudi niihovp srla-ve bodo v bnliših razmerah bolle razumete da brez ustanovitve sociial-neva reda. v katerem vsi nroduciraio za vse in n«hče za privatni žen ni movnča resnična rešitev — Če se sociialistl bore za sociialne reforme, na nribaiate komunistični kritiki in deklamirate n malomeščanski politiki To ie fraza ki ie toliko vredna, kakor net krav za en vroš Malomeščanska politika temelii na ohranitvi sedanie-ca sistema v katerem zahteva malomeščanstvo vse mogoče varstvene zakone, ki nai bi ohranili malo obrt. malo trvovino in braniariio. To ie malomeščanska politika. Lueeerska politika ie bila malomeščanska Naši krščaski sociialci ki so obiinbovali malim moistrom rešitev so vodili malomeščansko politiko. Ta ie seveda nesmiselna in demavoška Kamor nride velika industriia in velika trvo- vina tam izelne mala obrt fo mala trvovina. ker se v konkurenc! s kapitalizmom. ki se vedno boli koncentrira ne more vzdržati. Dobro vemo. da ie vsako tako varstveno zakono-daistvo brez koristi, ker le trosnodar-ski razvoi zgodovinsko določen. Ako so tu vzroki, iih ne moremo odnraviti s oanirnimi zakoni. V sociialni evolu-ciii pomeni kai malo boi malomeščan-slva s katerimkoli druirim delom: veliki odločilni boi se vrši med movoč-no kaoitabstično buržoaziio na eni in nroletariiatom na druvi strani. V tem boiu kapitalisti nrav lahko zbližuielo brez ozira na nosebno politične tendence. Klerikalci m liberalci so nrl nas to storili že neštetokrat, le da so bili navadno liberalci oneharieni ne da bi se ka? spametovali Tako skle-pnuie kapitalističnih vrst ie povsod običaino. kier se nokaže moč orea-niziraneva delavstva. Vnričo teea ra^dva«ati delavstvo s praznimi frazami se pač pravi ierati v roke kapitalistom. (Konec prih.) Volilni proglas Demokratske zajednice. Demokratska Zaiednica ie skoro zadnin vstoniia v volilno borbo z ob-iavo svoie volilne platforme, s svo-iim oklicem na narod katereva poziva. »da se okuoi ood men bariak*. Liublianski demokratski listi še niso steer prinesli teva oklica, toda ker so cm nndnisal? tudi slovenski člani vlavneea odbora Demokratske Za-iedntep zato ni dvoma, da ie nro-crram. kakor va ie obiavila »Riieč« od 18. t. tn. veliaven in obvezen tudi za slovenski dal stranke, torei za J DR Polee ob'ča«nih in — odkrito rečeno — skorn že dosadnih slavospevov ua narodno in državno edinstvo. katero priznavate vsi pametni in resni liu^te kateri ravno ne špekulirate v »separatizmu«, se neča nrovlas v r.ret"ir' večini s čisto nolitičnjmi nroblemi mnogo Koli nevo z gospodarskimi. Demokratie zahtevate v političnem oziru ustavno monarhiio. okrožno oziroma ookraiinsko (toda ne historično-ookraiinsko) samoupravo in odklaniate odločno vsak federalizem. Kmetom obečaio nolee zemlie še nebrot druvih stvari, kakor: kreditne zadruge.kmetiiske šole zavaro-vanie prot' toči itd. Obrtnikom hočete dati kredit. trvovcem obliubliate svoboden izvoz, delavcem delež na dobičku oodtetii. kier delalo industri-ialcem npiširše eksoloataciie našega orirodneea bogastva Dalmatincem pristanišča invalidom in sirotam pomoč skratka, vsakemu vse kar sl želi. Obetate torei mnoeo: vorašanie oa ie le kai bodo dali. O čistn-oolitičnem delu demokrat-ffleeva nrovrama bomo imeli teltom volilne borbe še dovoli priložnosti iz-orevovoriti kakšno besedo. Za danes se hočemo omeiiti boli na eosoodar-sko stran. Naše mnen;e le. da bi bili demo-kmtie mnogo nametneiše naredili če bi bil? rekli: mi smo meščanska stranka, ki zastona intrerese onih »ki imate« Te interese zastopalo sicer tudi naši politični protivniki radikalci in niihovi zavezniki a mi tudi. Gre le za tn. kdo bo imel od zastopania meščanskih interesov korist, katero dale nosest državnih oblasti, ali ka-knt oravimo oo domače, kdo bo sedel ori notni skledi da ne rečemo: ori koritu. To bi bil kratek in iasen in kar ie veliko vredno odkritosrčen niogr^m. brez zaviiania brez nraznih obliub in brez uacilo-vdne krinke Naša država danes ni več narodnostna. amnak narodna država Nemški. madžarski in rumunski drobci ne nrideio politično niti v poštev z ozirom na ovromno večino homogenega našega naroda 7. ozirom na to dejstvo ie čisto odveč, če naplašaio stranke svoio narodno noto. Tega danes ni več treba, ker so vse stranke »narodne«. Narodno vorašanie. kolikor se še nas tiče ie nostalo za našo državo državno, vnanienolitično vorašanie ne notrante Iz tega oa sledi logično da se bo nofrantenolirični boi ori nas v ravno isti smeri razvil kakor se le razvil v naciionalno uiedinienih državah. Prenesel se bo na ekonomsko oolie. t. i na bot med kapitalističnimi strankami in sociia!ist;čno Kakšno stališče bodo zavzeli demokratie v tem boiu? Odgovor na to VDrašanie nam da-leio točke demokratskega oroviasa. kier se govori o uradnikih in delavcih. Oni obetate da bodo »učiniii sve da se ublaži klasna borba u našoi zemlb«. Leoo Kako bodo oa to naredili? V proglasu oraviio. da bodo delali na to da dobi delavec svo! delež na čistem dobičku nodietta. kier ie za.ooslen. Kakšen delež? Ce bo fabri-kant da! delavcem o Novem letu do 10 kron deleža od nvliionskeea dobička ki ga ima on sam bodo delavci težko da zadovolini Kar govori torei proglas o delavcih te lena. a nrazna fraza: že iz kratke stdizaclie onega odstavka ki govori o delavcih ie lasno razvidno da demokratom za delavca ni veliko in da so vpletli tistih nar besed za delavce v svoi program boli za radi lepšega, kakor na iz sociialnega čustvovante Za uradnike na demokratski proglas snloh nima dobre besede, niti toliko ne. kakor za delavce! Demokratska stranka torei ni stranka »malih liudi«. kakor to sama trdi. ampak stranka kanitalistov ki izrabMate v dosego svoiih ciHev tudi tisto nekaniralistično inteligenco, katero ie dr. Renner nekoč imenoval »die vvirtschaftslose Intelligenz«. kot nekako narodno krinko, da svet ne bi videl prehitro nraveea kapitalističnega obraza ood naciionalnim in čl-stonolitičnim odelom Za nas ne nostoh" niti naimaniši dvom. da se bodo takoi no otvoritvi konstituante našli boeatl gosnodie v srčnem obiemu kadar bo šjo za varstvo onih. »ki imaio«. na naisi bodo to demokrati ali radikalci ali Da klerikalci. Tok zgodovine ie tak. da se bodo usedli na eno stran zastopniki sedaniega družabnega reda. na drugo stran na tisti ki si žete Iznremembe sedanieva neznosnega stania Duševni in ročni delavci — kam? Združite se vsi in daite svoie glasove 28. novembra tistim ki so res demokratie in k« zastopalo iznremembo sedaniega stania v soriialnem ne oa v skrateo konzervativnem smislu to le sociialni demokraciji Politične vesti. + Volilni program demokratske stranke le obiavila zagrebška »Riieč« v svoji številki od 18. t. m. Proglas so podpisa« tudi štirje slovenski člani glavnega odbor« demokratske stranke v Beogradu: Adoti Ribnikar, dr. Albert Krainer, dr. Vekoslav Kukovec in dr. Milko Brezigar. Zato bi bilo pričakovati, da bo proglas, če ne istočasno, pa vsaj kolikor mogoče hitro objavilo tuoi ljubljansko glasilo demokratske stranke. Toda katero? + Demokratski volilni program In delavstvo. Volilni proglas demokratske stranke pravi: »Demokratska stranka sl Je postavila za program, da smatra za svoio dolžnost, osiguratt jim (delavcem) gospodarsko neodvisnost In obstanek za nje m njihove družine i deležem na dobičku podjetja, kjer delajo. Stranka bo storila vse, da ublaži razredni boi v naši zemlji ia bo • vso močjo pobijala nezrele poskuse, zanesti v našo domovino boljševiško zlo, ker im take pokrete ni nobenega razloga v tej deželi kmetov, ki nima skoro nobene industrije. Naša zemlja je po svoji prirodi kmečka in taka naj tudi ostane. — Torej: osi-guranje gospodarske neodvisnosti (ali hoče mar kdo uvesti zopet suženjstvo?) in delež na dobičku podjetja (ki pa menda ne bo previlik!) Nekoliko malo je to, malo Mogoče bodo dali gospodje vendarle nekaj večl + Največji prijatelji uradnikov so de-mokratjo. To se vidi Iz demokratskega volilnega programa. Z ozirom na uradništvo pravi proglas: »Upotrebiia bo (sc. demokratska stranka) vso svojo moč, da se bo postavila proti slabim oblastim in zloraol njihovega položaja na škodo zemlje In na-roda.Zato je demokratska stranka sprejela v svoj program točko, da morajo državni uradniki odgovarjati teko državi kakor vsakemu, katerih pravice bodo kršili.« To le vse, kar ve povedati proglas z ozirom na uradništvo. Zloraba oblasti, odgovornost, kaz. preiskava, ali ni to lepo? Kdaj bo naše intelektualno delavstvo — in uraa-ništvo vendar nič druzega ni — vsaj toliko odprlo oči kakor so jih odprli Hzični delavci že zdavnaj? Sicer pa, kakor kdo hoče. + Težko delo Narodnega Predstavništva. Naše Narodno Predstavništvo ima toliko dela, da samo ne ve, kje bi začelo. Predsednik je v veliki zadregi, ker ne ve, kaj naj postavi kot prvo točko na dnevni red. Iz zadrege si pomaga tako, da razpiše sejo in postavi na dnevni red kot prvo in edino točko: Določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo, češ naj si le gospodič poslanci sami belijo glave s tem, kaj hočejo razpravljati. Ker pa so narodni očetje žeto zaposleni s pripravami za volitve, ki so mnogo važnejše kot pa dnevni red, zaio »nema kvoruma« in predsednik zaključi sejo z besedami: »Ker ni navzočih dovolj poslancev za sklepčnost, zaključim današnjo sejo in sklicujem prihodnjo za 25. t. m. ob 16. uri popoldne.« Seveda — z istim dnevnim redom: določitev dnevnega reda z« prihodnjo sejo! Imeniten parlament je to zares, pa kaj hočemo; kakoršno življenje, taka smrt! + Razkol v komunistični strank! v Srblii In Bosni. Sociialistična ot>o-ziciia s kermnističneera vukovarskega komrresa med katero se nahaia tndi Dratriša I-ančevič. Topalovlč. Rausch iz Bosne in še nekai drueih znanih voditeliev sociialističneea vihania na iuer ie deiansko stonila v onozicite nroti sedaniemu vodstvu komunistične stranke s tem. da se ie odločila o.dstoniti od kandidature na komunistični listi in nostaviti svoio lastno. Lančevič ie sicer iziavil oa se onoziciia še vedno pokorava sklepom vukovarskega konvresa vendar Da bo komunistična stranka morala smatrati to za neposlušnost, tako da ie razkol v komunistični strnik pravzaprav že tu. Našemu sociialnemu demokratičnemu detav-stvu notriuie to deistvo. da se le komunizem Pidi v Juvoslavfii začel polagoma unašati kakor smo mi že tako! soočetka oovedali. Onemu delavstvu na. ki se ie zavedeno od komunističnih fantastov in domavneov vsled svoie neznrLovoltensti. prenaglilo v svoiem pričakovanju takoišnie uvedbe sociialteHč.neca reda bnoi to znak da ie tudi v komunističnih vrstah začel hladen ra^um polavoma obvladovali nestrpne živce In še enkrat: Delavstvo strni svoie vrste čimnrei v svoii edino nravi borni or-eanizaciii t. i. v sociialni demokraciji Ln temboli še v tem važnem tre-notku ored volitvami dne 28. novembra! + Dober zastopnik naših interesov pri pogajanjih z Italijo bo predsednik vlade g. Vesnič. To je dokazal že v Parizu. Kronika pripoveduje, da so se bavili nekega večera visoki gospodje, na katere je gledal tedaj cel svet z nekim svetim spoštovanjem, z važnim vprašanjem, čegave čete nai zasedelo današnje naše »okupirano ozemlje«. Francozle, Angleži In Amerikanci, ki so bili seveda prav malo interesirani na kra-škem kamenju, so vprašali tudi gospoda Vesniča, kaj in kako on misli. In gospod Vesnič je odgovoril iz samega velikega spoštovanja do velikih gospodov, v katerih družbi ie Imel čast sedeti, s primerno t»o-nižnostjo in uslužnostjo In j>opustliivostjo »Napravite, kakor želite!« Tako poroča kronika. Kronika pa poroča še nadalje, da je po konferenci namignil amerikanskl zastopnik g. Vesniču, da on njegove primerne ponižnosti in uslužnosti In popustljivosti nikakor ne razume. »Ko bi bili le besedo zinili, pa ne bi imeli Italijanske okupacije na svollh tleh« — tako |e dejal dalekovkl-nl Amerlkanec gospodu Vesniču, ki ie tudi to opazko sprejel na znanje s primerno ponižnostjo in uslužnostjo in popustljivostjo, še z večjo, kakor so sprejeli Italijani na znanje vest, naj vkorakajo. Tako pripoveduje kronika. 4- Še enkrat Italijanski socijalistl In Rusija. Spričo velike važnosti dogodkov ki se odigravalo med italijanskim proleta-rijatom z ozirom na vprašanje o stališču Italijanskega proletarijata napram zahtevam moskovskih boljševikov, se nam zdi potrebno, da o stvari še enkrat izpregovori-mo. V pričakovanju kongresa italijanske socijalističnc stranke, ki se bo vršil decembra letošnjega leta, so italijanski socijalistl Imeli nedavno v Reggio d’Emitia konferenco, da se pogovore o tem, kako obvarovati na strankinem kongresu enotnost stranke. Konferenci je predsedoval socijallstič-nl župan Milana, Zibordi. Povdarjal je, da Je treba preprečiti razkol stranke v Italiji. Mazoni je protestiral proti temu, da bi se sodrugi, kakor sta Turatti in Prampolinci enostavno izključili Iz stranke, kakor to za-hteva Moskva. Modigliani je izjavil, da morajo sociialistl priti do oblasti, vsled tega pa, da bi bilo absurdno odbijati pomoč tistih, ki jo nudijo. Prvi cilj mora biti Izvedba agrarne reforme. Mase je treba iztrgati Iz boljševizma, ki pomeni bedo, lakoto lo nazadovanje proletarijata. Turatti je na to, burno pozdravljen, naglasil, da delegati ki so bili poslani v Rusijo, niso imeli nikakršnega mandata, da vežejo stranko % moskovskimi pogoji. Boljševizem je zabloda ki poguba sploh, pa bodisi tudi v Rusijf. Delavstvu je treba govoriti resnico in širit! pravi socijalizem. Ciccotti je razpravlja! o tem, da bi posnemanje ruskih metod v Italiji bilo nekaj popolnoma zgrešenega in Darragona, ki se je vrnil iz Rusije, je ostro napadal sedanje vodstvo italijansko socijalistične stranke, ki se nahaja v rokah peščice boljševiških voditeljev, ki vodijo italijanski proletariat v pogubo, ker bi revolucija v Italiji pomenila sedaj katastrofo za delavski razred in bi delavstvo postalo brezposelno in bi industrija propadla. Koncem konference se je sklenilo, izdati na italijanski proletarijat manifest in v tem manifestu obrazložiti stanje razmer v Ru« siji. Italijanski ekstremisti, ki so proučili ruski boljševizem na licu mesta, nastopajo sedaj sami zoper boliševiške metode, naši komunisti pa se še vedno love v meglit + Socijalistične komisije nimajo vaiopa v Sovdepijo! »Pravo Udu* poroča, da so ruske sovjetske oblasti zadržale nekomunl. stične člane češkoslovaške komisije, ki je odšla v Rusijo v svrho proučevanja tamos-njih razmer, medtem ko je komunističnim članom bilo dovoljeno, nadaljevati potovanje po Rusiji. To je nov dokaz, da so sovjetskemu režimu dobrodošli samo sposobni agitatorji, ne pa tudi sposobni strokovnjaki. + Akcija francoskih socljallstov v prid ujetih sodrugov. V Parizu se je ustanovil pod predsedstvom Anatola Francea akcijski komite, ki agitira za to, da se izpustijo iz zaporov politični ujetniki v La Sainte, med drugimi Loricto, Souvarine in Momet. K temu komiteju pripade tudi sodružica Zola. jeva, udova velikega francoskega pisatelja. Gustav Terry protestira v daljšem članku proti francoskemu inkvizicijskemu sistemu, ki drži politične nasprotnike zaprte po ječah. + V razpravljanju o madžarskih vprašanjih meni »Daily Telegraph«, da je sprejem Madžarske v tnalo entento toliko časa izključen, dokler se mir ne ratificira in se na Madžarskem ne izvrši oddaja orožja in dokler se Madžarska ne pokori prepovedi vrhovnega sveta glede Habsburgovcev, List meni, da bodo narodnega kralja težke našli, ker je medsebojna ljubosumnost onih ki pridejo v poštev prevelika. Tudi kak an. gleški ali italijanski princ ne bosta imela veliko upanja. Kot najboljša rešitev vprašanja madžarskega kralja se zdi listu izv«. litev skandinavskega ali belgijskega princa. »Lavoratore« zooet izitaia. Po Štiridnevnem premoru ie danes ziut-rai izšel »Lavoratore«. Kateremu so kakor le bilo že iavlieno. fašisti razb‘!i tiskarno ter prostore uredništva in unravništva. Ker so tržaški stavci tedni bili odteč'1' da ne izide noben list nrei nevo bo m o ve! izhaiati »Lavoratore«. so tucli druvi tržaški listi izšli šele v torek Kerenskil ki ie dosnel te dni v Pravo se ie izrazil poročevalcem časonisov. da boliševizma ni rnovoče zlomiti brez ruskeoa naroda in nroti nlernu. Z belim teroriem carskih ve-neralov se ne da oremavati rdeči teror. Kerenskii se ie izrekel odločno nroti vsakršnemu vmešavanlu od zu-nai. Glede odnošaiev med Rušite in Češkoslovaško ie deial da si bodočih razmer ne more druvače nredstav-liati. kakor da nride med obema državama do naibli.žie zveze. Kerenskil ie menil da ie Drezvodai napovedovati katastrofe sovietske Rusiie za bližnie dneve ali mesece, čas likvi« Bache ie boli oddalten. kakor nekateri mislite. Protest nroti aretacliam Snarhl-stov v Italili. »Lavoratore della Sera« Diše i? Milana: Aretaciia ured. lista .Uinanita Nuova1 ter Malateste ie povzročila veliko ovorčenie ori delavcih ne samo v Milanu, amnak do vsel Italiii. Mnoeo liudi snravlia to aretacijo v zvezo z novim oostonaniem mmistrskeva predsednika Oiolitti postala torei mož železne nesti. Nekateri domnevate, da ie aretaciia Maia-tcsfa nekaka varstvena odredba za aretaciio Mussoliniia. katereva baie nameravate prileti orihodnie dni. Javno mnenie meščanskih steiev smalra da način nisania lista »Po-polo dMtalia« iavno ščuva k meščanski volni. Ustanovni občni zbor podružnice »Svo. bode« v Zagorju se bo vršil v nedeljo dne 24. t m. v prostorih konzumnega društva. Obenem se otvorl tudi v nedeljo knjižnico; knjige se bodo dobivale od 9 ure do 12 ure dopoldan v prostorih konzumnega društva. Dramatični odsek »Svobode ponovi v nedeljo dne 24. t. m. ob 19. uri v Travnov! dvorani na Glincah komedijo v treh dejanjih »Faun«, Vstopnice se dobe v prodajalni konzumnega društva na Glincah in v Rožni dolini. Stav. 245, >■ — NAPREJ, Stran 3. Dnevna kronika. _ Rektorska inaugaraclja na ljubljanski univerzi se bo vršila v soboto dne 23. t. m. ob 11. v zbornici (deželni dvorec). Vstop vsakomur prost. Cena šolskih knjig. Dodatna naredba poverjeništva za uk in bogočastje o cenah šolskih knjig določa, da velja naredba z dne 28. avgusta t. L, št. 330. za' šolske knjige na ljudskih in meščanskih šolah ter tudi za učne knjige na srednjih in njim sorodnih šolah, za slednje z dostavkom, da ie razen odobrene cene dovoljena kvečjemu 20 odstotna sortinentna doklada. Razpisa služb. Na drž. realki v Ljub-‘lani je nadomestiti II. stalnega šolskega slugo-hišnika s sistemiziranimi službenimi Prejemki, s pravico do službenega stano-vanja in službene obleke, oziroma denar-n °dškodnin za ti pristojbini. Nadalje je na drž- rea!ki v Ljubljani namestiti III. stalnega šolskega slugo s sistemiziranimi službenimi prejemki in s pravico do službene obleke, oziroma denarne odškodnine zanjo. Uradno stanovanje s tem mestom *ii združeno. Popolna sposobnost za labo-rantska dela v kemičnem laboratoriju je Pogoj. Prosilci naj pravilno kolkovane in s šolskimi izpričevali, z izpričevalom o znanju jezikov in dosedanjem službovanja ter z uradno-zdravniškim izpričevalom o Nravstvenem stanju opremljene prošnje vlože do 15. novembra 1920 pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. *'di 1;bodo »olttl Kakor poročajo tu-stvaJ *e ministrstvo za notranje liin da se židje vpišejo v vo- imenike za koustituanto. Verjetno je. ,.a, Se nareclba nanaša samo na avtohtone Z|ae (sefarde), medtem ko bodo avstralski zidje (askenazi) izključeni od volilne pravice, dokler se ne bodo poslužili °Pcijske pravice. Vendar enkrat. V predsedstvu belgraj-vlade izdelujejo naredbo o presbirojih bodo po tej naredbi spadali v resort Predsedništva, kakor je tudi v Angliji in Pranciii. Zadnji čas je že, da dobi Jugoslavija dobro organiziran poročevalni aparat. da ne bodo posamezni listi, katerih efi so na vladi dobivali poročila prej in ‘očneiša kakor so od dopisnih ura-tov. ako se namreč dogaja sedaj. Toda to le te Posledica omalovaževanja važnosti državnih dopisnih uradov s strani belgrajske vlade« - Belgrad je danes brez dopisnega -- Imenik poštnih, brzojavnih I„ tele- . uradov v kraljevini SHS je izšel llnarocak pri S^podarskem urada ‘ ‘tne^a m brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, Kongresni trg št. 8. Eden izvod stanc 10 dinarjev. Neprevidnost. Včeraj ob pol 5. popolne, ko se je peljal izvošček Ahlin proti trnovski cerkvi, je konj na most« čez Gra-daščico nenadno zavil proti ograji, ograjo Podrl ter z vozom vred in vdovo gospo V/eiss, ki se je peljala v vozu, padel na skale v Gradaščico. Voz se je razbil. Izvošček Ahlin ie bi! smrtno poškodovan, dočim je dobila vdova VVeiss le lahke poškodbe. Konja ie odpeljal konjač. Vzrok nesreče še ni pojasnjen, gre najbrže za nepazljivost izvoščka. — Državna posredovalnica za dela. Pri vseli podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mur Soboti je iskalo v preteklem tednu ol 10. do 16. oktobra 1920. dela 210 moških ta 78 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 173 moških in 82 ženskih delav- nih moči. Posredovanj se je izvršilo 480. — V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle* drvarji, zidarji, tesarji, žele-zostrugarji, livarji, navadni ključavničarji, koti. kovači, pohištveni, modelni in strojni mizarji, pletarji, tehtničarji, betonski delavci, šivilje, služkinje, kuharice, postrež-nice, vajenci, vajenke itd. Ljubljanskim šablsiom. V petek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer priredi v kavarni Evropa šahovski mojster univ. prof. dr. j ing. Milan Vidmar veliko simultansko igro. ! Ta prireditev bo tem zanimivejša, ker se | je udeleži do sedaj v Ljubljani še ne do- seženo število igralcev. Ker se jih je priglasilo toliko, da bi prirediteljem utegnilo zmanjkati šahov, naj igralci po možnosti prinesejo šah s seboj. S to simultansko produkcijo otvori obenem ljubljanski šahovski klub svojo zimsko turnirsko sezono. Prevoz mrličev. Ministrski svet 1e Alenii, zaprositi vlado zavezniških in prijateljskih držav, naj dovolijo čim večjo olajšavo pri prevozu posmrtnih ostankov onih naših državljanov, ki so umrli v tujini. Razen tega je tudi določil, da se taki prevozi oproste vsake carine, rodbinam pa se v ta namen izmenja na željo gotova količina denarja po državnem kurzu. Ako bodo zavezniške in prijateljske vlade po-voljno odgovorile na našo prošnjo, bo pričela naša vlada takoj nato izdajati dovoljenja za prevo* zemeljskih ostankov naših državljanov v domovino. Viom. V Celju so v torek dne 19. oktobra t 1. ob pol 3. uri popoldne vojaki na postaji vlomili vagon štev. G. g. 32909, naložen z usnjem za tvrdko Stossel v Celju. Vrednost usnja 900.000 K. Vlomilce oziroma tatove je zasačil sodrug Kolar Matija in jih oddal državni policiji v Celju. Čudno nadvse je to, da ima policija svojo stražo na kolodvoru, pa ne vidi, kaj se dla v njega okoliščit. To je nov dokaz, da so sumničenja na železničarsko osobje če se kaj ukrade, zlasti pa če je železničar sočijalni demokrat, neopravičena. Punt belgraiskih pekov. Belgrajskl peki so imeli v pondeljek v hotelu »Solun« zborovanje, na katerem so skleoli, da bodo zahtevali od mestne uprave, naj jim dovoli zvišanje cen za beli in črni kruh. Tem gospodom ie kruh gotovo še zmirom prepoceni. Sedaj groze že v drugič s stavko. Kakor Je znano, so pred meseci s stavko popolnoma pogoreli ob solidarnosti belgrajskih pekovskih pomočnikov, ki so pomagali občini v boju proti mojstrom. Uradni dnevi trgovske ta obrtniške zbornice se vrši v Mariboru dne 21. in 22. oktobra t. I. v prostorih Trgovskega gre-miša v Mariboru. Neprijetne 5atalce sreča Ljubljančan, ako gre v temi po ljubljanskih ulicah. Namreč ljubljanske ulice, posebno v bližini Ljubljanice, žive v temi, imajo svoje nočne pasante. Toda tisti, ki to bere. naj ne miši, da so to mogoče kaki tatovi, razbojniki ali roparji, ne to so prijazne temnosive barve in gladke kožice — podgane iz ljubljanskih kanalov. Ljubljana v vsem napreduje In bo Slovencem, posebno Primorcem, kmalu nadomestila Trst. Ljubljana postaja — beraška, ne velikomestna. Po svetu. Sodrug Tušar, bivši češkoslovaški ministrski predsednik, bo v kratkem odpotoval na svoje novo mesto v Berlinu kot češkoslovaški poslanik. — Vesti Iz regence. »Vedetta d' Italla« obžaluje izgrede, ki so jih kakor znano, v petek zakrivili fašisti. — »Bolettino UHi« ciale« (Uradni list) regence je objavil tri Pomembne odloke. Prvi odpravlja vse omejitve, katerim je bil doslej podvržen izvoz in uvoz s sosednjim kraljestvom SHS. Druga naredba prepoveduje na Reki razpečavanje listov »Avanti«, »Lavoratore della Sera«, s tretjim odlokom se v resnl-c' uvaja tiskovni zakon, veljaven v Italiji *n se določa: Kdor tiska ali razširja na ^akršenkoli način pisana anonimna sporo-c*to, ki utegnejo povzročiti potrtost jav-neea mnenja ali drugače ošibati stanovitnost prebivalcev, bo kaznovan po kazenskih določilih, predpisanih v prejšnjih naredbab. — Anarhistični list »Umanita Nuova« v Hanu je prenehal izhajati. — Uporaba nemščine pri zvezi naro-°v. Bivši francoski minister Albert Tho- '"as> vodia delovnega urada zveze naro-°v, ki se sedaj mudi v Berlinu, je imel "a Povabilo strokovnih organizacij govor 0rganizaeiji in o nalogah delovnega ura-*• Naglašal je, da smatra poleg franco-^ eKa in angleškega tudi nemški jezik za ^•akopraven in da bodo vse objave imeno-*ak-eSa urada ‘z^e tu<^ v nemškem jeziku, j a’ med 25 milijoni delavcev, katerih j0nDrese zast°Pa omenjeni urad, }e 10 mili-°v veščih nemščine, ne pa francoščine angleščine. febr~h .^tavk? na PoUskem. V Varšavi je *; Jc* "Ilx spio.iua stavka železničarjev, h) ii A„razAiri'a 2e na okraje Cieernlce, Lodz Bohovo. Vzrok stavke tiči v arem- ciji nekih železničarjev, ki so baje delovali proti državL Poleg političnih zantev so postavili štrajkujoči tudi množino gospodarskih. Promet v teh okrajih počiva popolnoma, še celo prevažanje na fronto je popolnoma ustavljeno. Po »Naprzedu« je izbruhnila stavka tudi v premogovnem ozemlju Dombrove radi obupnih prehranjevalnih razmer. — Poljski teror v holmskem ozemlju. V Holmu so Poljaki aretirali uredniško osobje »Nasze Zittia«. — Mobilizacija v Rusiji. Sovjetska vlada poživlja vse v letih 1886—1888, rojene k sestavi delovne armade. — VVranglova blamaža. General VVran-gel je zaprosil francosko vlado, da mu odpošlje veliko množino premoga, no, in Francija mu je prošnjo odbila. — Komunistična zarota v Mehiki. Iz Mehike poročajo, da so odkrili v armadi zaroto, ki Je komun, značaja. Nad tisoč Častnikov je bilo osumljenih, da so agitirati za komunizem. V Veracruzu so radi tega ustrelili troje višjih častnikov. Kulturni vestnik. »Od bajke do bajke«. Če hočem »blagohotno upoštevati« moram reči, da je bila uprizoritev boljša, kot sem pričakoval, dasi ne priznavam velikega napredka od lanskega leta sem, ker bi se pregrešil zoper svoje prepričanje. Tudi krivcev ne bom vlačil danes pred sodnijo; ob priliki sem jih označil In gledališko vodstvo ve, kaj bi moralo storiti. S tem je »zabavljanje« končano... Nedbalov balet je med njegovimi deli eno najboljših, škoda le, da zaide komponist tudi tukaj prevečkrat v ogabni dunajski operetni ton, ki je v stanu, da popolnoma ubije ugodni utis celote. Zato pa treba posvetiti temvečjo pazuost di- scipliniranosti baletnega zbora, ki vsled tra-dicionelne invencije mojstra Pohana že itak ne more ustvarjati čudežev. Par lepih ta--lentov je seveda med drugimi In škoda bi se mi zdelo, če ne bodo mogli vsled danih razmer napredovati. Več kot samo to najdem v gdč. Bežkovi, katere kraljevič v četrtem dejanju je bil poleg Pierrota v lanskih »Sanjah« ena najlepših ustvaritev, kar sem jih od nje videl. Globok smisel do stvari z izredno izdelanim podajanjem se družita v njenih kreacijah. Tudi gdč. Chla-dkova se človeku priljubi s svojo prirodno eleganco in umerjenim temperamentom, kar jo usposoblja za res dostojno interpretacijo vsake uloge; a gdč. Svobodova nam je podala vsaj tako prikupno podobo junaškega krojačka, da ji ne morem ničesar hudobnega povedati. Morda pa je nje ml-mični talent večji kot nje plesalski. Ce še omenim, da je orkester pod živahnim vodstvom mladega kapelnika Balatke doprinesel vse, kar mu je mogoče pri sedanji nepopolni in neizbrani sestavi, smatram svojo nalogo za danes končano in le še eno željo imam: da bi nam gledališko vodstvo v letošnji sezoni nudilo še več baletnih večerov — čimboljših, tembolje! »Narodni Podmladak«. Društvo za zaščito jugoslovanskih otrok v Beogradu namerava izdajati mesečnik z* otročje vprašanje pod zgornjim naslovom. List bo namenjen vsem onim, ki sodelujejo na zaščiti otrok, posebno staršem hi vzgojiteljem. V glavnem se bo pečal list z naslednjimi vprašanji: z zbiranjem podatkov o stanju naših otrok z ozirom na zdravje, stanovanjske razmere, vzgojo, strokovno izobazbo: navodila in strokovni članki o posameznih važnih vprašanjih: pregled naše in tuje književnosti o otročjem vprašanju; otročja zakonodaja; otročja higlje-na; šolska higijena — sploh z vsem, kar stoji v karšnisibodi zvezi z otročjim vprašanjem in z otrokom sploh. List bo izhaial v mesečnih zvezkih po 3 do 5 tiskovnih pol, letna naročnina bo znašala okolo 30 dinarjev. Priporočamo toplo ta list- Naslov: »Narodni Podmladak« — Belgrad. Studenička uiica 62, Dnevne vesti. DELAVCI LEPI ČASI SE VAM OBETAJO! Kakšni nesrečni zmešoglavcl so naši študentovski komunisti priča zadnja 41. številka njihovega glasilca »Rdeči Prapor«. Tam se pripoveduje, kako morajo mestni in industrijski delavci brezplačno delati na kmetih. »Rdeči Prapor« ves navdušen pi-Se o tem dobesedno takole: »V moskovski guberniji so se dosegli Izredni rezultati: 20 železničarskih brigad, ki so oborožene z vsemi mogčimi pripravami, je odšlo na kmete, da jim pomagajo. Vsi ekonomski uradi so preskrbljeni s potrebnim materiinlom za kmečke delavnice. 18.000 delavcev je šlo na kmete, da popravljajo pota, mostove ta da sploh pomorejo kmetom pri njihovem poljedelskem življenju. Sto in sto strankinih sodrugov ta so-drnžic je odšlo v najodaljenejše vasi, da razširjajo stvar kmečke prnsvete in revolucionarno kulturo. V guberniji KaUtga le 32 delavskih oddelkov šlo na kmete, da napravijo kmetom vsa podirebna dela za kmeta. Kovači, mUarji, sedlarji in Črev-Ijarji so odšli prostovljno v vasi, da brezplačno delajo za rodbine, katerih vodie se nahajajo v rdeči fronti. Velika tovarn se ie odločilo, da bodo delale preko časa *a kmete, tako tudi v nedeljo se ie v vseh tvornlcah delalo 2 url samo za kmečko korist. Celo krojaSKa in črevtjarska strokovna organizacija je delala prostovoljno perilo in obleko za kmete. fina cela delavna nedelja je biJa posvečena kmetom, W 80 *° de*o spremljali z velikim navdušenjem in veliko hvaležnostjo. Kmečka nedelja ie podrla vse pre-graie med vasjo in mestom in napravila tople in srčne vezi med proletarijatom po mestih in vaseh.« Toraj to le tisto »veliko delo« komuni-stov. Oni hočejo, da bi delavci zastonj, brezplačno delali «• kmetih, da bi poprav-liali dobro situiranim kmetom pota, mo-stove itd. Že ® prav radi »Rdečemu Praporu«, da »kmetje z navdušenjem opravljajo to delo«. »Rdeči Prapor« pozabi povedati, da so delavci prisiljeni to delo opravljati in da ie vsak izmed njih ustreljen, kdor se upira iti na tlako. Delavec, ki ne spregleda teh konfuziouistov, temu ni pomoči! »iz komunistične sloveni. JE.« Komunisti se gredo tudi volitve. Denarja imajo preveč baje. »Rdeči Prapor« ima 1000 odjemalcev, brezplačno ga sedal razpošljejo 4000. Svoj konfuzni »manifest« so tiskali v 20.000 izvodih. In drugih tiskovin so naročili za mnogo tisočakov. V zadnjem »Rdečem Praporu« zmerja g. dr. Lemež socijalno demokracijo zaradi zadnjega shoda v »Unionu«. Peni se, da je jojl Saj lahko. Vlada ga plačuje, da postopa in maže nedolžni papir po Hrovatinovi tiskarni, — Komunist Fabjančič je bil zadnji čas v Švici. Ali je šel tja po lire ali rublje? Enkrat se mu je že obnesel lov za kaaco.. skiml franki. 5000 frankov je tedaj zginilo v njegov žep! — Komunistični pobalini hodijo sedaj tudi na kmete. Kmetom obljubljajo, da jim bodo delavci morali zastonj delati, če pridejo oni na vrh. Kmetje se smejejo, da vse poka. — Na Štajerskem pripravlja g. Klemenčič novo stranko »Ujedinjeni socijalisti.« Pozor! Gospodarstvo. Po pogodbi s češkoslovaško, ki je bili te dni ratificirana, dobi Jugoslavija za žito 1000 vagonov sladkorja in 1500 vagonov koksa. — Nove brzojavne proge v srednji Evropi, V soboto Je bila otvorjena direktna brzojavna proga Fraga-Beograd preko Madžarske ter proga Praga—Trst prek) Avstrije. Te dni bosta otvorjeni direktni brzojavni progi Praga-Varšava In Praga-London. Direktno brzojavno zvezo z Ženevo bo vsekakor vzpostavila Avstrija. — Francoski proračun. Po izjavah finančnega ministrstva bo znašal Izredni proračun za leto 1921 pet milijard 499 milijonov frankov. Spori. Odborov« seja S. K. Svobode se vrši v petek 22. t. m. ob 7. uri zv. v društvenih prostorih. Prosimo, za polnoštevilno in točno udeležbo, ker zadeve so zelo važne! Tajnik. Društvene vesti. 25 letnico svojega obstoja praznuje po-podružnica mizarjev v Ljubljani, dne 23. okt t. L ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulici, ob 8 uri zvečer. Proslava ie združena s kouterzom. Ta jubilej hočejo praznovati ljubljanski mizarji na kar najbolj prisrčen način. Iftopisi. Iz Celja. Samostojna kmetska zveza ie imela v četrtek, dne 15. t. m. v Narodnem domu v Celju svojo okrožno konterenco, kjer je postavila za kandidate za predsto-ječe volitve v konstituanto za celjsko okrožje sledeče osebe: Potovalnega učitelj Goričana, kmeta Drofenika iz Sv, Jurja in kmeta Jesenika iz Dramelj. Druge kandidate bo imenovala liberalna stranka s tajnikom (bivšim avstrijskim stotnikom Sancinijem) samostojne kmetske zveze. Ubogi kmetje, niste 11 ie dovolj preizkušali avstrijske oficirje^ li nimate dovolj zapeljivosti že v času vojne od teh oficirskih patnjotov, danes Vas ie odslovljeni oficirji kot civilisti z« nos vodijol Žalostno! Iz Celja: »Nova doba« Je zopet začela lajati na socijaldemokratično tajništvo. V svojem članku »Nestrpnost« napada našega podtajnika, češ, da je neki krojač. Povdar-ja, da bi bilo boljše, da bi se držal svojega poklica, nego da očita očetom, zakaj imajo svoje sine pri drugih strankah. Seveda »Nova doba« pa ne pove, da je bil isti krojač žrtev kapitalističnih rabljev bivšega nemškonacijonalnega Mastnaka. No, mi smo pa na to ponosni, da imamo v »Delavskem tajništvu« delavce, izkušene boritelje za proletarski razredni boj. Kajti le oni razumejo delovati v korist solidarnosti delavstva. Liberalci (»Nove dobe« aemokratl) imajo pa za tajnika propadlega tnedicinca, ki M ne zna zlu žiti svoj kruh kot takšen, da je bolj »nobel«, se podpiše na list kot urednik »Nove Dobe«, (hudobni ljudle pravijo, da ta listič dobiva subvencije za r»*-na hujskanja), saj stvarnega tako nič ne 'prinese. Končno smo vziic temu čiankarlu hvaležni, da se ie izdal kot strokovno organiziran tiskar. Delavstvo v cinkarni bo vedelo očeta ta sina po njiju buržoaški bar- vi ceniti. Možica. Pri nas se podružnica »Svobode« zelo lepo razvija. Odkar smo postavili gledališki oder uprizarjamo gledališke predstave, ki so vse vsakokrat razprodane. Posebno zahvalo moramo izreči vsem igralcem ta igralkam, ki so se iotiU z veliko požrtvovalnostjo kulturnega dela. Dalje izrekamo zalivalo gospodu svetniku Cihelku, ki nas podpira pri našem kulturnem delu. Pravtako tudi t Oobeljšeku, Tir&ku, Lojlerju, Perviču, Repasu, Logariu. Ozimcu in Ferjančiču. Vsi ki ste pripornog-gli k ustanovitvi naše kulturne organizacije, ste s tem pripomogli, da smo nekaj korakov bližje našemu cilju. Predpogoj vsega našega dela je izobrazba. Zato proč z demagoštvom, treba je realnega dela. — M. Slovenj Gradec. Tudi v Slovenjgradcu so postopale oblasti pri sestavi in reklamacijah volllcev za konstituanto po celjskem vzorcu. Tako se je zgodilo, da je^antkajš-nja občina izbrisala iz volilnega Imenika preko 80 volilcev socialističnega mišljenja s pripombo, da so Nemci, med tem pa imajo volilno pravico osebe, ki jo P0 zakona in volilnih predpisih ne bi smele Imeti. Delavstvo je radi tega teroričnega postopanja zelo razburjeno, kar je razumljivo. Gospod buržuj ima strah pred socijalizmom, zlasti v krajih, kjer vlada še takozvani feudaJi-zem. — Dne 10. oktobra t. 1. so se vflHle volitve zaupuikov. v odbor za agrarno re- formo; to pa gospodom nikakor ni všeS, ker so soc. dem. na večih krajih zmagali pričeli so z najhujšim terorjem nastopati proti najemnikom zemlje, ki jo obdelujejo čisto po feudalnem receptu. Nekateri so se celo izrazili, ie najemniki ne bodo odšli, da jih bedo pognali z žendarml. Prizadeti so pri tem reveži, ki že po 15 in 20 let robo« tajo pri raznih kapitalističnih krvosesih. Vprašamo torej okrajno glavarstvo v Slo-venijgradcu, če je pripravljeno varovati interese revežev, to je za onega dela ljudstva, ki pripravlja gospodom vsakdanji kruh, v slučaju, če se bodo razni kapitalisti hoteli posluževati orožnikov v svrho zatiranja delavnih slojev. Proletarijatu v Slovenjgradcu pa kličemo: Le v slogi je moči Iz Avstralije. Avstraliia. četudi se nahafa na drugem koncu sveta, vseeno naDre-i4 biti omejevana, da ]o moramo prav tako ljubiti in čislati kakor moškega, da Je z moškim enakopravna, o tem ne more bili dvoma; zatrjevati pa, da je ženska sorazmerno pravtako nadarjena kakor moški in pričakovati od nje.kar pričakujemo od slehernega moškega, se pravi, vedoma varati samega sebe, in sicer na škodo ženske. Ako bomo od ženske pričakovali tega, česar od moškega, bomo to tudi zahtevali; a ko zahtevanega ne bomo dosegli, «c bomo utlajali iievolii in smatrali nezmožnost za zlohotnost. Priznanje, da je ženska duševno manj sposobno bitje, ni krutost do ženske; pač pa je krutost, ako jo priznavamo za enakovredno. Slabšo ali manjšo duševno silo imenujem manjšo pokorščino telestnosti duhu, zlasti pa, kar Je glavna poteza ženskega značaja, manjše zaupanje zakonom razuma. * Največ muk, izhajajočih iz občevanja med moškim in žensko, izvira iz popolnega nenmevanja med obema spoloma. Redki so moški, ki bi uinell, kaj pomenijo ženski otroci, kako mesto zavzemajo v njih življenju, Še manj pa je žensk, ki bi pojmovale, kaj pomenijo moškemu častne« družabne hi verske dolžnosti. * Moški more razumeti, dasi sam ni bil noseč in ni rodil, da je nositi in roditi težko, mučno in važno; a malokatera ženska more razumeti, da je težko in važno, nositi in roditi novo življensko naziranje. Komaj se pojavijo njih lastne skrbi, kakor gospodinjstvo, lišp itd., že ne morejo več umevali realnosti moškega prepričanja in vse to se jim zdi kot nerealne sanje v primeri s kolači in katunom. * Presenetila me je misel, da je eden glavnih vzrokov sovražnosti med moškim in žensko — tekmovanje, kdo naj vodi gospodarstvo in družino. Žena ne sme priznati, Ja je mož razumen in praktičen, sicer bi morala delati po njegovi volji, hi obratno. Ako bi sedaj pisal »Krentzerjevo sonato«, bi poudarjal to. Priskutnost našega življenja izhaja iz moči žensk; ženska sila pa Izvira Iz ne-vzdržnosti moških; tedaj je vzrok živ-ljenskega nereda — irevzdržnost moških. Mikavna ženska si govori: »On je umen, učen, odličen, bogat, velik, kreposten, svet, a se pokori meni glupi, neizobraženi, ubogi, ničevi, nekrepostni ženski; tedaj je um in učenost in vse... prazna pena. Ta zavest lih ugonablja in slabi. Koncem koncev vendar vladajo one, nad katerimi se izvaja nasilje, namreč one, ki izpolnjujejo zakon neprotivnosti. Tako zahtevajo ženske pravic, vladajo pa prav zato, ker so bile in so podrejene sil J. Ustanove so v rokah moških, javno mnenje pa v oblasti žensk. Javno mnenie pa je milijonkrat silnejše od zakonov in voj-skd. Da le javno mnenje v ženskih rokah, nam dokazuje dejstvo, da odločajo ženske nele v ureditvi stanovanj in brane, nego da razdajajo imetje, da tedaj opravljajo moška dela. Uspehi umetnosti, knjig, da celo imenovanja vladarjev zavise cd javnega mnenja, javno mnenje pa vodijo ženske. (Dalje prihodnjič.) =BE= letno ii sotidso. V mesti in ia deietf. Pripetarc se si. »bCinstvo PSE, raMeultt oteirisv lliliana, \\Mti testa 45. ^-===MI= ''' Tovarna Barva vsakovrstno - - - blago. Kemično čisti obleke. Oostilna Debevec Breg St. 20 .se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra kuhinja po zmernih cenah fitiDim ga In islo iiM! Citajte velezanimivo študijo Er, Oto Bauer - Uratnik ovratnike, zape- Ljubljana, Poljanski nasip 4. Btnice in srajce. Podružnica: še'enburgova ul 3. Maribor Gosposka ni. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. Cena K 2*— Naroča se v upravi , NAPREJ' Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. iinlii ilnjl in dni n Mc. Izborna konstrukciji In elegantna izvrlitev Ji tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. fntij* milit Itnpltin Pisalni stroji „Adlera. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Dilrkopp, Styrla, Wa!!enrad. Zfcčasno znliane cenel Erjavec A Turk, IZ pri »Zlati lopati" *•* preje Haitimerc hmldt, Piana, lataiiB« lig itn. 7. nasproti Krllansko carkva. LJUBLJANA, SELENBURCOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. _____________________ Izvršuje vse bančne transakcije :: nafkulantnefe. :: SPREJEMA: na tekoči račun proti najugodnejšemu obreeto vanju. KUPUJE .. PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA Brzojavi - ESKOMPTNA. n A IF • kredite in predujme na blago, efekte itd. 17n h IA • »krediUvo na vea tu • in Inozetnskn mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Int. telefon &t. 146. PiMjskt kaste ČZ‘ 7"»; K posamezne po 22 K vsaka ieleznigka postaja SEVER a KOMP., Ljubljana. Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vtčema) po K 58 - pesamezne vrte po K 22*— Iranko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Koidp. Ljubljana. Poleg realke. meblirano ali prazno i{iem sata kol. motilci t Mul. Cenjene ponudbe na upravo Napreja. Dr. Ješe zopet redno ordinira za očesne bolezni 10.—12. dop. Dunajska cesta 17. 1^25- Kdor si Zeli nabavili pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poaluiiti tvrdke; Pr«a haloSka trgovina s vinom ANTE KORENJAK in drug pri Sv. Barbari v Halozah. Prostovoljna dražba se bo vršila 25. in ‘26. oktobra 1.1. od 9 —12. ure dop. in 2.-5. ure pop. v Predilnici št. 39 (Kolodvorska ulica). Prodajala se bo nova in stara hišna oprava, več motornih (molocikljev) koles in mizarsko orodje s 5 skobelniki (Hobelbank) ter več vrst predmetov. POZOR! Mizarski obrtniki, ženini in neveste. POZORI IVAN GOLTES, mizarski mojster. Špecijalna trgovina angleškega sukna, velika izbira modnih in Športnih oblek za gospode in dečke, površnikov, raglanov, zimskih sukenj etc. Ravnokar došli la. delni plaiil za dame in gospode od K 900 - do K 1020*—. Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Lastil lOlilli atelje. Dvorni trg 3. LaStDl filflni SlEljB. L Gerkman Ljubljana. Velika zaloga podplatov, kož, i. t. d. na debelo. i¥ Petra testa 71. usnla . Mane, ileslie ii ^1101 mrfst mora p°8,niti*ee fe IM ulili) vporabljajo moja pre-' izkušeno iifjboijfca in povsod hvaljena sicdstva, kakor: u poljske miši 10 K, za podgane in miil 10 K, u »čurfct posebno močna vrata 20 K. posebna motna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti užem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za nii pri živini 6 in 10 K, prašek za ull v obleki in perilu i0 in 20 K, tinktura proti mrfesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, praiek proti mravljam 10 K, mazilo pioti ga rja m 12 K. — Poiilja po povzetju; Zavod za ek-sport M. Jfinktr, Zagreb 40, Petrlnjska ullea 3. Cenjenim naročnikom naznanjamo s tem, da smo zaželi oddajati od 14. oktobra 1.1. kot izborno priznano črno sladno pivo varjeno na Monakovski način. Z velespoštovanjem Thomas Gotz, pivovarna Maribor. Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturaim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito lažno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe se priporo&imo 8. s L SME, iMooia z lainfakiDiili blagi. UiHL U110. *—l-j-j . (v p la a na zadrug* i omejenim poroštvom) sprejema hranilne vloge, ti jil obfc 4 V Pri velikem podjetiu se sprejme kot poduradnike več pisarniških moči in enega računovodjo. Prosilci morajo biti popolnoma vešči slovenskega in nemškega jezika. Refiektira se samo na izvežbane moči. Tozadevne ponudbe, ki naj vsebujejo poleg navedbe dosedanjega službovanja in oseb ih podatkov tudi zahtevke plače, se naj vpošljejo j na upravništvo „Napreja“ pod geslom ,Računo\odja“. Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1088 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež •••••• K 41.647 42 Društveni sklad o • . . . • K 30.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je zn* šal K 2,329 207 94. Clan postane lahko vsak, kdor plaža vstopnino K 2’50 in delež K 40'—. ■ 'v. Pisarna o Zagorju Hov. 9». =====. , - = . | Jadranska banka IPH sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod •- najugodnejšimi pogoji. —. II Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatiia, ^»»***'■— 1——— ■! I III II ■ ------ Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, . -........■ Trst, Wien. - - ....... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. 1 D D ia Tisk »Učiteljske tiskata«« v UubUaok