KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
SLOVENSKA TRGOVSKA MLADINA V ZAGREBU
1856—1870
('Pri&pevek za študij o emigracijah slovenskih dijakov na Hrvatsko)
V arhivu zagrebške Trgovisko-indusitrijske
zibonaice' se hranita dve knjigii z evidenco
irgovslkiih vajencev in pomočnikov, ki so se
izučili trgovskega pidklica :pri tamikajšnjih trgov-
cih. Prva knjiga z maslovom »iProtokoU der
Praotikanten und Lehrjunige« obsega razletja
1856—1870, druga »PirotocoU der Buchfiihrer
und Commis« ipa 1836^1857 dn 1876—1890. To
pomeni, da je Trgovslko-industrijislka ziboTinica v
Zagrebu ob svojem .konstituiranju 1952. leta
prevzela evidenci dotedanjih cehovskih organi-
zacij in jih nadaljevaila do reorganizacije trgov-
skega šolstva in obrti sploh v avstro-ogrski
monarhiji, izvajaine v zadnjih deceinijih pretek-
leiga stoletja. Vpisi v teh iknjigah obsegajo ru-
brike: dan v.pisa, ime in priimek vajenca ozi-
loma pomočnika, njegov rojstni kraj in politični
okraj, vero in starosit, potem priimek in ime
gosipodarja, trgovslko stroko in ipodatike pogodbe
ali prejšnjega učenja. Podatki iz teh iknjig nam
nudijo tudi zanimivo gradivo o dotoku mladine
iz slovenskih pokrajin v itrgovsiki stan na Hrvat-
skem, iposebno v Zaigrebu, ki je iMll že tedaj
močno itrgovsko središče in seveda tudi zelo
privilaono mesito za šolanje tistih, ki so si izbrali
trgovsOd stan ea življenjski ipoklic.
1. Protokoli der Praotikanten und Lehrjunge
(1836^1870) oibseiga v celoti 581 vpisov, od tega
števila pride na Slovence 45 vipisov ali 7,74 "/o.
Vpisovanje teče nepretrgoma s.koz,i vsa leta z
izjemo 1849. leta, ko ni vpisa. Ker nas zanimajo
posebno Slovenci, naj omenim število vajencev
le iz tistih let, v ikateriih so vpisani Slovenci.
Tako je bilo vajenceT 1856. leta 26 (4 Slov.),
1857. leta 9 (2 Slov.), 1859. leta 6 (1 Slov.), 1840.
leta 9 (1 Slov.), il841. leta 6 ^(2 Slov.), 1843. leta
27 (2 Slov.), 1844. leta 9 (1 Slov.), 1846. leta 17
(2 Slov.), 1851. leta 67 (5 Slov.), 1852. leta 30
(2 Slov.), 1855. leta-59 (3 Slov.), 1854. leta 25
(4 Slov.), 1856. (leta 26 (2 Slov.), 1857. leta 26
(2 Slov.), 1856. leta 20 (1 Slov.), 1859. leta 19
(2 Slov.), 1861. leta 55 (2 Slov.), 1866. leta 20
(1 Slov.), 1867. leta ll2 (i Slov.), 1868. lete 9
(1 Slov.), 1869. Ileta 16 (2 Slov.) in 1870. leta 10
(2 Slov.).
Glede na pristojnost vajencev pride na Šta-
jersko 23, na Kranjsko 21 in na Koroško 1; po
rojistnem kraju pa dobimo nasilednjo sliko:
Brežice 4, Celje 4, Celovec 1, Cadram 1, De-
stinci 1, Dolenja vas (Videm) 1, Gorenja vas
(Ribnica) 1, Klindorf (Kočevje) 1, Kostanje-
vica 1, Kozje 1, Krško 1, Ljubljana 2, Maribor 4,
Metlika 1, Mokronog 1, Novo mesto 1, Poljane
(Črnomelj) 1, Ptuj 1, Ribnica 6, Sodražica 1,
Skocjan 1, Šoštanj 1, Trava (Kočevje) 1, Tržič 1,
Velika nedelja 1, Videm 1, Višnja gora 1, Voram
(Gradec) 1, Vransiko' 1, Zusem 1.
Število vpisanih vajencev Slovencev po sta-
rosti imamo: od 11 let 1, od 12 let 2, od 13 let 5,
od 14 let 9, od 15 let 7, od 16 let 8, od 17 let 7,
od 18 let 5, od 20 let 1 in pa 2 brez navedbe
staTosti.
Po sitrolkah se je učilo trgovine z mešanim
blagom in špecerijo (Speozerev, Materiali, Niirn-
berger-Waaren, Galanierie, Gemischte Waaren)
55, trgovine s takstilnim blagom (Schmiitt und
Mode-Waaren, Coiirend, Tuch) 6, trgovine s ste-
Menino (Glass und Stein^gut, Porzelan) 2, trgo-
vine z železniino (Eisen) 2 in trgoviine s papir-
jem (Papierhandlunig) 1.
Vajenci so se večinoma učili 4—5 Jet svoje
stroke pri gospodanjih, v enem primeru je vi-
deti, da je z gospodarjem sklenjena pogodba le
na 2 leti in pol, v itreh primerih na 5 leta in pa
pri enem celo na 6 let.
2. Protocoll d. Buchfilhrer h. Commis {1836—
1857, 1876—1890)2 obsega v celoti 559 vpisov, od
tega do 1^7. leta 523 vpisov. 52 vpisov pride na
Slovence, to se pravi 16,09 "/o. Vpisovanje teče
nepretrgoma, ni pa vpisov za leta 1839, 1845,
1849 in 1850. Število trgo^vskih .pomočnikov v
letih, ko so vpisani tudi Sllovenci, je bilo 1836.
leta 48 (15 Slov.), 1837. teta 28 (3 Slov.), 1838.
leta 16 (4 Slov.), 1840. leta 15 (2 Slov.), 1841. leta
7 (a Slov.), 1842. leta 2 (1 Slov.), 1845. leta 26
(5 Slov.), il846. leta 16 (5 Slov.), 1848. leta U
(1 Slov.), 1851. leta 21 (2 .Slov.), 1852. leta 28
(1 Slov.), 1855. leta 39 (8 Slov.), 1854. .leta 22
(4 Slov.), 1855. leta 20 (2 Slov.) in 1856. leta 10
(1 Slov.).
Po pristojnos.ti pride na Kranjslko 32 in na
Štajersko 20 irgovskih pomočnikov, po rojstnem
kraju pa imamo:
Brežiice 1, Celje 1, Dolenji Lazi 1, Hoče 1,
Jurjevica (Ribnica) 1, Konjice 3, Kostanjevica 2,
Lipovec (Ribnica) 1, Lisce 1, Ljubljana 6, Mari-
ibor 4, Mrzla voda 1, Novo mesto 2, Podzemelj 1,
Postojna 1, Radgona 1, Ribnica 10, Sovnek 1,'
Središče 1, Sv. Jurij 2, Šmarje 2, Šoštanj 1, Trav-
nik (Ribnica) 1, Tržič 1, Videm 1, Višnja gora 1,
Stična 1 in Žužemberk 1.
Število vpisanih trgovskih pomočnikov Slo-
vencev po starosti je ttakolle: od 18 let 3, od 19
let 5, od 20 let 7, od 21 let 5, od 22 let 7, od
23 let 4, od 24 let 4, od 25 let 4, od 26 let 5, od
28 let 1, od 39 let 2, od 50 let 5, od 52 let 1, od
53 let 1 in pa 4 brez navedbe starositi.
Od trgoviskih strok so zastopane tukaj trgo-
vina z mešanim blagom (Spezerey, Material, Ge-
mischte Handlung, Nurnberger-Waaren) 34, trgo-
vina s tekstilnim blagom (Courend, Tuch, Mode)
9, trgovina z železmino (Eisen, Geschmid) 2 in
pa knjigovodje (Buchhalller) 2.
Trgovski pomočniki so se izučili svoje stroke
v različnih trgovinah, in sicer v Bratislavi 1, v
Celju 4, v Celovcu 1, v Konjicah 2, v Kostanje-
vici 1, v Kozjem 1, v Ljubljani 5, v Mariboru 5,
108
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
v (Novem mestu 2, v Ptuju 1, v Sevnici 1, v Slov.
Bistrici 1, v Varaždinu 2 in v Zagrebu 18, ni pa
raizvijdein kraj učenja za 7 vpisov.
Interesainitno je, da je bilo trgovslkih vajen-
cev največ vpisanih v letih 1851 (5), 1836 (4) in
1854 (4), itngovskih ipamočnikov pa zelo dosti
leta 1836 (15 ali 31,25»/o), poltem Ict-a 1853 (8 aili
20,51 "/o), pa leta 1038 (4 ali 25«/o) dn leta 1854
(4 ali 18:18*/»). Ugotovimo tudi deljstvo, da je
ikakih 20 vajencev in (pomočnikov iz Ribnice
ali njene okolice, potem iz Ljubljane 8. iz Ma-
riibora 8, iz Celja in okolice 8, iz Birežic 5 itd.
Končno na(j še navedem priimke iz obeh iknjig':
Arko (Ribnica, Sodražica), Baoher (Skocjan),
Cehech (Ptuj), Comzillia (Zužembeflk), Deack
(Ribnica), Dejaik (Doilenji Lazi), Eingler (Ljub-
ljana), Futz (Kočevje), Gadner (Novo mesto),
Gatsch, (iKositanjevica), Gerbez (Ribnica), Geyer
(Videm), Gliha (Višnja gora), Gorsche (Ribnica),
Hartnagl (Maribor), Heindl (Celovec), Hiegers-
perger (Maribor), Hoenigg (Čadram),, Iilz (Rib-
nica), Ingolič (Velika Nedelja), Inzinger (Mari-
bor), Javorek (Podzemelj), iKan:tezky (Maritor),
Kayser (Hoče), Kelner (Zusem), Kerbitz (Trav-
nik, .Ribnica), Ker)i-Kelirn-JKhem (Ljubljana),
Klemenčič (Maribor), Knans (Kočevje), Koshar
(Radgona), Kraiill (Maribor), Kuscher (Črno-
melj), Leber (Celje), Legan (Novo mesto). Lil--
leg (Ribnica), Louschin (Ribnica), Lusner (Metli-
ka), Maly (Tržič), iMercher (Ribnica), Mes.ner
(Šoštanj), Mikulioh (Ribnica), Mnrmever (Mari-
bor), iNamorš (Brežice), iNasko (Vransko), Nos-
sain (Ribnica), Orasohem (Ribnica), Osset-jOsseth
(Sv. Jurij, Celje), iPatriarch (Celje), Pdiarc (Mo-
kronog), (Peteln (Ribnica), Picliler (Lisce), Pi-
škur (Kostanjevica), RaJtischioh (Šmarje), Raz-
niik (Ljubljana), Sapada (iSv. Jurij, Celje), Sche-
ga (Ribnica), Sohivitz (Tržič), Schnidensich (Bre-
žice), Seidl (Celje), Sever (iKostanjevica), Sharl
(Ljubljana), Skardely (Gradec), Sollar (Sredi-
šče), Sottelscheg (Videm), Souvann (Sovnek, Ce-
lje), Startz {Ribnica), Steiner (Kon(jice), Sterger
(Videm), Suppantsitsch (Šmarje), Trček (Ljub-
ljana), Tsech (Desitinci), Unger (Konjice), Ur-
banohic (Stična), Vesselly (Travnik, Ribnica),
Vinzenz (Višnja gora), Vugriinchich (Mrzla vo-
da), Walenchak (Kozje), "VVaTiitsch (Krško),
Wogrinecz (Brežice), W.uigrinz (Brežice), Zehner
(Brežice), Zeme (Postojna).
Lisac Ljubomir-Andrej
OPOMBE
/. Trgovačko-inchistrijska komora u Zagrebu, .sedaj njen
arliiv v Axhivu grada Zagreba. — 2. Drugi del evidence, ki
obsega leta 1876—.IS^, nc pride v poštev, ker v teau razletju
ni vipisaniih Slovencev. — 3. V oklepajih je na/v^lba kraja;
pri imenih je obdržana izvirna ortografija.
109