134
Ocsne in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XV 1992
Razstave
Razstava Življenje tia listkih I945 ly90,
Ljubljana 1492
Če se dobršen del slovenskih arhr istov ukvarja pretesno z gndivom, na"tal'tn po letu 194f (ali celo 196j) - v 10 jih (j^ do sedaj?) silifla) zahteva zakona o prevzemanju gradiva po preteku 15 ali celo 5 let in pa ustvarjalci, ki so se hoteli s predajo gradiva čimprj c tresti skrbi zanj - pa ugotavljajo muzealii, da je »obravnavanje in proučevanje sedanjosti. , razmeroma ml^da dejavne st.« Vsaj tu pa je arniviEtika kakšen korak pred zgodovinopisjem!
bKupma kustosov za povojno obdobje (nekdanjih j muzejev revolucije in pokrajinskih muzejev jt povezal? svoje delo s predstavitvijo »teh naših 45 let« socialističnega oMobja s pomočjo drobnih listkov. Primeri bankovcev, vstopnic, vabil in dokumentov sc predstavljeni kot »drobna o gledalca celotne družbene biti lr. njsne nadstavbec, kakor v uvodu kataloga razstave pse Janez Kos. Omenja tudi; da so želeli z razftavo opoLDri i predvsem na vprašanje »valorizacije gradiv za obdobje po 1. 1445« seveda z v dika muzeafcke usmeritve k široki vrsti sodebnega gradiva. Misel o valorizaciji (graliva po letu 1945) m ari "vistom orav nič tuja in morda tud ni naključje, da jo je zapisal nekdanji arhivih. Bolj kot to pa -e vredna pozornosti zanimiva urmerjenost muzcalcev sodobne zgodovine tudi k drobnemu, vsakdanjemu gradivu in »življenju na listkih«
Razstava pre dstavJja obdobje 45 let v štirih sklupih prva povojna leta (kmečka in delavska družina, mladina), petdeseta leta (mlada družina, osnovna Sola), šestdeseta leta (d"ig družinskega standarda, srednja sola 19(^2-1966. študij 1966 1971, vojaščina) ter ¿edemdeseta in osemdeseta leta (prva zaposlitev ir mlada družina). Kot razberem iz h^sedila v katalogu je okvir teh po glavij zgodba o kmečkem Janezu in delavski Mariji, ki se po vojni poročita, nato pa slrdimo njima in njunima otrokoma skozi šolanje do sinove poroke V ta okvir pa so postavljeni posamezni1 listki, osebne izkazn ee, potrošniške nakaznice, račun za štedihik. vstopnice za kito, potne dovoljenja, potrdila o udarniškem delu, štafetro pismo »Našemu ljubemu voditelju«, mesečne izkaznice, razli čn< i etikete ir kreditne kijrtiee ter vse kar sodi zraven. Muzealije, irh-valije in drubni tiski. Del razstave pa je pred-
stavil še nekatere zbirke »listkov:: razglednice, znanke, denar ipd.
Raz ¡tavni krtalog z 28 (neoštevilčenimi) stranmi je poleg uvodnih tekstov (Nataša Urbane, Ki je tudi vodila postavitev razstave, Janez Koo, Rolar.Ja F><gger-Gennadnik) pririnel tudi seznam razstavljenega gradiva pretežno iz zbirk osro;h muzejev, v zanimivem, mapi podobnem o itku pa tudi nekaj tipičnih listkov s Kratkimi komentarji o posebnih vrstah »listkov« (znamke rargledni;e, etikete pivovarne Laška voščil ma-1 in o Primonki v tem času. Zamisel, dati obiskovalcu v roke take listke kot prave (ne le kuverto, razgledr._co, temveč tudi pismo s stenčasa, živilskr nakaznico m spričevalo) pa je mikavnosti razstave dodab še svo; čar. Kaj ni pnjetne odnesti z razrtave s seboj kar razstavni eksponat (cepr?v le pr merno razmnožen)?
Razstava, ki je gostovala v v č slovenskih krajih, je v L:ubljani dajala vtis povojnih sten-čarov, k |ih je k sreči dopolnjevalo nekaj zanimanja vrednih predmetov, k' smo jib imeli »še včeraj« domi Prav škoda je, da si je razstava prvi" ,-ibonJa zgolj poletni termin (1992) v sicer gosti serij! razstav v muzeju, kk deluje v Ceki-njvem gradu v Šiški, saj je devolj zanimiva in tudi pedagoško pestro postavljena, da bi tudi šolnikom lahKo DOmagaia pri predstavitvi problemov zadnjih 45 let z vidika vsakdanjega življenja. Drupc je (bila) na ogled od koma 1942 do aprila 1993.
ArhivUtom pa bi (ali je bilo) take skoraj vse znano: Histkc, ki jih je vse polno v upravnih, go ■ spodarskih in privatnih fondih, so muzealci uvrstili v svoje zbirke z zbiranjem gradiva od privatniki iv. K sreči so jih manj skrbele razmejitve med muzejskim m arhivskim gradivom k ikor ¡.podbujalr a vnema, ohrariti kot sledi preteklosti tudi drobne zapise vsakdanjega življenja. Razstava je lahke na eni stran- spodbuda z» široko-grjdnejšo valorizacijo arhivskega gradiva na drugi pa pomislek p.' razstavljanju sodobnega ari v-sktga (predvsem enod:menz<onalnega, ploskrv-nega) gradiva brez ustrezne družbe trodimen-zioralmh muzealij, ki niso manjkale tudi na razstavi o življenju na listkih.
Branko Šuštar