X. LETNIK
JANUAR 1969
1. ST.
Cena 30 par ali 30 S din
SKUP1IOST
cjtastficr szd£ CJuj&tjcuaa. ‘moste-'fiot|e

1:'
Sama
sredi
hele
opojnosti
Občani ljubljanskih občin naj odločajo o tem
Kako naj bo urejena Ljubljana
Na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Ljubljana Mostc-Polje sredi decembra so razpravljali o predlogu sprememb republiške ustave. Poleg članov izvršnega odbora so bili navzoči tudi predstavniki krajevnih skupnosti, člani kluba odbornikov, predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Miha Košak, republiški poslanci in zvezna poslanka Živa Beltram.
Uvodne misli je podal član republiške ustavne komisije Janko Cesnik.
Udeleženci posvetovanja so živahno posegli v razpravo o nekaterih bistvenih problemih, ki naj bi dobili svoje mesto v novi ustavi, kot na primer: V bodoče naj bi se upoštevalo načelo neposrednih volitev poslancev in odbornikov za vsa predstavniška telesa; posebno pozornost bo treba posvetiti sestavu posameznih zborov republiške skupščine ter kriteriju zastopanja in številu poslancev, predvsem pa o kriteriju volitev poslancev v zbor občin.
Predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Miha Košak je
v svoji tehtni razpravi poudaril, da bi morali Ljubljančani ob razpravah o spremembi ustave načeti tudi problem ureditve mesta kot družbenopolitične skupnosti, kajti nevzdržno je, da o tem več razpravljajo ljudje zunaj Ljubljane kot Ljubljančani sami. Tudi drugi razpravljavci so sc zavzemali za to, naj bi to urejali predvsem s statuti mestnega sveta in ljubljanskih občin na podlagi predhodnih dogovorov vseh zainteresiranih in prizadetih dejavnikov v Ljubljani.

Čas kufe nas, mi kalema čas
Morda prav ob koncu leta najbolj občutimo, kako neznansko teče čas. Kot reka, ki prinaša in odnaša.
In če časa ne bomo znali izrabiti — ga zgrabiti in iz njegovih kvalitet graditi svojo kvaliteto —, nam bo zdrsel skoz prste kot puščavski pesek.
Nihče ni iz časa izvzet in v slehernem opravlja čas svoje. Vsakdo je zato sebi zgodovina in domovina. Zob časa še ni nikomur prizanesel; niti planetom sončnega sistema niti Keopsovi piramidi ali faraonu Ramzesu II. niti »sončnemu kralju« Ludoviku XIV. Tudi tisti holivoodski lepotici, ki je dobršen del življenja presedela pred ogledalom in se lispala, je čas zgubal obraz.
Nezadržno kot reka teče čas in s svojim delom mu trgamo iz struge vse novo in novo, ki izpodriva staro. Dir konja je zamenjal let rakete. Celo pešec nosi v sebi čas nadzvočne hitrosti.
Cas!
Ali ga bo človek kdaj prehitel? In kaj je večnost v času in prostoru? Razdalje se manjšajo! Medtem ko je Kolumb premagal »veliko lužo« v 92-tih dneh, jo je Ap-polo-7 preletel v borih desetih minutah. Da bi
vsaj tako hitro po vsem svetu rasli iz src v srca mostovi.
Naši otroci se porajajo zaznamovani z atomsko dilemo. Silne dinamike se sproti zaletavajo v včerajšnje okvire. Šele ko je leto okoli, se zavemo, kaj vse smo storili in kaj vse zamudili. Zamujeno — za vedno izgubljeno!
Najbrž se je tega prepozno zavedal vojskovodja, ki je izgubil bitko, ker mu sveže sile niso pravočasno prišle na bojišče; politik in državnik, ki nista pravočasno spoznala zarotnikov in so ju le-ti prehiteli; železničar, ki ni pravočasno obrnil kretnice in je povzročil smrt toliko ljudi; ali pa tisti propadli študent, ki ni dosegel življenjskega smotra, ker je raje pohajkoval, namesto da bi se resno lotil knjige.
V istem času so ljudje tudi umirali in se starali, rušili strehe in govorili v prazno sredi reke časa, ki nezadržno teče. Vendar __
Vesel in žalosten hkrati je ta naš čas.
Ali si bomo znali in hoteli odvzeti sredi nezadržne reke časa trenutek. v katerem si bomo pogledali v obraz, kjerkoli po svetu smo, z željo. da bi nam bilo vsem — SREČNO!
Franc Fajdiga
(J)t*ebepi tudi...
KLICAJ......................... 3.	stran
IN VENDAR SE GIBLJE............ 5.	stran
MALO ZARES — MALO ZA ŠALO ....	7.	stran
NAGRADNA KRIŽANKA............... 9.	stran
ŠPORTNA INVENTURA............10—11.	stran
izlila asetn alčanant sccčua itaaa leto
Poslanci o delu republiške skupščine
STAROUPOKOJENCEM SE OBETAJO BOLJŠI ČASI — VEČJI OSEBNI DOHODKI SOLNIKOM — RAZPRAVA O TEM, ALI SMO V LJUBLJANI ZA ENO ALI PET OBČIN, SE BO NADALJEVALA. — VEČJE DAVČNE OBREMENITVE OBČANOV.
Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje je konec novembra sklical na posvet širši politični aktiv, katerega so se udeležili tudi vsi republiški poslanci, voljeni v občini Moste-Polje, in sicer: VLADO ČRNE, SLAVKA ŠEMROV, BOJAN KARDELJ, BORIS BUTINA, JANEZ HOČEVAR in IVAN LAMPIČ.
Na tem sestanku so poslanci — kot je to že ustaljen način dela — seznanili navzoče z vsebino dela in pripravami osnutkov novih zakonov, o katerih so razpravljali in sklepali posamezni zbori republiške skupščine SRS. Če bi hoteli čisto na kratko strniti letošnjo aktivnost in dejavnost republiških in zveznih poslancev v predstavniških telesih in med volivci, potem lahko ugotovimo, da je bila zelo pestra. Položaj, vloga in naloge poslanca so danes vse bolj zapletene in odgovorne, kajti mi-
ki jih bo treba z zakonom enotno urediti, o valorizaciji pokojnin nasploh in podobno.
Nove obveznosti do narodne obrambe, kritje stroškov za šolstvo, za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa terjajo nove vire financiranja, kajti od gospodarstva ni moč pričakovati in zahtevati dodatnih obremenitev, ker bi to prizadelo sklade delovnih or-ganizac;j in le-tem onemogočilo planirane rekonstrukcije in modernizacijo proizvodnje. Zato so v naslednjem letu predvidene nove davčne obre-
Na seji političnega aktiva so poslanci poročali o delu republiške
skupščine
nili so časi, ko je poslanec z dviganjem rok formalno soglašal z osnutkom — predlogom nekega zakona. Danes se v skupščinsk;h telesih stališča večkrat ne ujemajo ali celo ostro nasprotujejo. Ni redek pojav, ko je že pripravljeno gradivo novega zakona v celoti zavrnjeno. V takem primeru pa mora b;ti poslanec nenehno pripravljen z argumenti braniti svoje stališče, biti mora skratka vedno na tekočem o vseh dogajanjih na terenu in v republiški skupščini. Ta dvostranska odgovornost pa nalaga, kot že rečeno, poslancem nove obveznosti.
O tem smo se prepričali tudi na tem sestanku, ko so poslanci izčrpno poročali o dejavnosti zborov republiške skupščine, katerih zastopniki so:
VLADO ČRNE: -V gospodarskem zboru — pa tudi v drugih — smo v zadnjem času obravnavali predvsem problematiko notranjih odnosov v delovnih organizacijah in delitev dohodka, financ;ranje šolstva, prosvete in kulture, zdravstva, socialnega varstva ipd. Mino tega je bila na dnevnem redu tudi problematika delitve dohodka med federacijo in republikami ter med republiko in občinami. Osnutki zakonov o zdravstvenem in pokojmnskem zavarovanju bodo prihodnje leto dani v javno razpravo, leta 1970 pa bodo sprejeti. Bistvene spremembe v novem zakonu o pokojninah se nanašajo na odpravljanje prevelikih razlik med sedanjimi upokojenci in tistimi, ki so bili že pred leti upokojeni.
Na področju socialnega varstva je vredno omeniti, da uvajamo v republiki temeljno skupnost otroškega varstva in enake skupnosti otroškega varstva v občinah. Razpravljali smo še o stanovanjih za borce NOV, o priznavalninah,
menitve občanov. V znatni meri bo povečan davek na skupni osebni dohodek. Davčna osnova bo ostala verjetno na isti ravni kot lani (20.000 dinarjev), predvidene pa so olajšave za družine z otroki, kjer določa cenzus za vsakega otroka 5000 N dinarjev in za nezaposleno ženo 2500 din. Obdavčeno bo tudi premoženje občanov (hišnina, davek na gradbene parcele, vikende ipd.). Verjetno bodo zvišane tudi pristojbine in takse za osebne in tovorne avtomobile.«
BOJAN KARDELJ: »Kulturno prosvetni zbor republiške skupščine se je v zadnjem času predvsem ukvarjal s problematiko šolstva. V naslednjem letu predvidevamo, da se bodo osebni dohodki šolnikov izboljšali in približali OD zaposlenih v gospodarstvu.
Tako naj bi imel učitelj v povprečju 1.050 N dnarjev mesečnega osebnega dohodka, predmetni učitelj 1.320 N dinarjev, profesor pa 1.600 N dinarjev. Znano je namreč, da je bilo delo v kulturi in prosveti, še posebej v šolstvu, vsa leta po vojni docela razvrednoteno. S tem pa še ni rečeno, da bomo problem šolstva kompleksno rešili. Tu je vrsta nerešenih vprašanj, med njimi npr. izboljšanje socialne strukture študentov na višjih in v;sokih šolah, kar bi veljalo reševati tako, da bi omogočili nadaljnje šolanje talentiranih dijakov s podeželja, predvsem iz revnejših delavskih in kmečkih družin. Sedanja struktura je zelo neugodna in zaskrbljujoča, saj je na visokošolskih zavodih kar 50—60 odstotkov študentov iz večjih mest in pretežno iz uslužben-skih družin.
Predvidene so tudi nekatere spremembe in dopolnitve zakonov o osnovnem šolstvu. Uveden bo obvezni dopolnilni pouk na osnovnih šolah. Za višje razrede (5—8 r.) bodo
uvedeni popravni izpiti iz slovenščine. matimatike m tujega jezika. Če učenec ne bo uspešno opravil izpita iz tujega jezika, bo lahko napredoval, toda ne več kot dve leti.
Z zakonom bo tudi določena možnost strokovnega izobraževanja mladih ljudi. V ta namen bo izdelana nomenklatura poklicev. Uvedeni bodo tečaji za učence z nedokončano osnovno šolo in se želijo poklicno usposabljati.«
SLAVKA ŠEMROV je seznanila prisotne člane političnega aktiva z nekaterimi problemi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kmetov. Socialno zdravstveni zbor — katerega član je tudi sama — je razpravljal in sklepal o položaju kmetij v hribovskih predelih, pri čem je upošteval koristne nasvete ;n priporočila občinskih skupščin, med katerimi so tudi analize in priporočila občinske skupščine Moste-Polje. Dotaknila se je tudi primanjkljaja v skladih socialnega zavarovanja in poudarila, da je vračanje sredstev v te sklade zelo zapleteno in pot zelo dolga.
JANEZ HOČEVAR je govoril o gradivu, ki je bilo predloženo republiški skupščini, v katerem je obdelana vsebina dela in pot nadaljnje utrditve občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. Pri izdelavi omenjene študije je sodelovala cela vrsta znanstvenih inštitucij. Gre za to, da bi naj bila občina razbremenjena vseh tistih dejavnosti, ki ne sodijo v njeno domeno dela in se posvetila bistvenim družbenopolitičnim in gospodarskih problemom svojega območja. Študija vsebuje zelo dognane ugotovitve o vlogi svetov in komisij pri občinski skupščini, vlogi krajevne skupnosti, zborov volivcev ipd.
V svojih izvajanjih je omenil tudi nekatera bistvena izhodišča, ki naj bi j;h vseboval novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, ker povzroča sedanji zakon delovnim organizacijam mnogotere težave.
Posamezni zbori so razpravljali — ali pa do konca leta še bodo — o nekaterih predpisih, kot npr. požarni in pro-
^pedal
metni varnosti, inšpekcijskih službah, carinski službi, o republiškem proračunu, o komunalni ureditvi Ljubljane idr.
Na koncu je poslanec BORIS BUTINA odgovarjal na zastavljena vprašanja s področja stanovanjske samouprave, zaposlovanja upokojencev, obdavčitvi zasebnih obrtnikov in še o nekaterih drugih aktual-hin problemih.
F. F.
Vesti iz
občinske skupščine
(23. seja 5. 12. 1968)
UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Odborniki so razpravljali in sklepali glede poročila o delu Soseske — podjetja za urejanje stavbnih zemljišč — v letu 1968 in o programu dela za leto 1969. V poročilu so bile navedene mnogotere težave in problemi, s katerimi se srečuje to podjetje, ki samostojno deluje šele nekaj mesecev. Po končani razpravi je skupščina sprejela sklepe in priporočila, med katerimi so tudi naslednja:
a)	nosilec vseh nalog s področja urejanja zemljišč v občini Moste-Polje je le podjetje Soseska;
b)	Soseska naj vodi celotno politiko določanja cene zemljišč oziroma odškodnin za zemlj;šča po novodilih občinske skupščine Moste-Polje;
c)	čimprej naj bodo sprejeti republiški zalcon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, zakon o kriterijih določanja odškodnine bivšim lastnikom in ustrezno tolmačenje 37. člena zakona o razlastitvi.
PRISPEVEK ZA UPORABO
MESTNEGA ZEMLJIŠČA
Skupščina je sprejela informacijo o zbiranju in trošenju prispevka za uporabo mestnega zemljišča v letu 1968 in predlog za leto 1969. Ta prispevek, ki je bil letos uveden na vsem mestnem območju občine, je zelo pomemben vir sredstev za financiranje obnove obstoječih in za gradnjo novih komunalnih naprav in je strogo namenski. Uporabljati se sme samo za gradnjo ali rekonstrukcijo naprav skupne komunalne porabe, med katero sodijo predvsem ulice, trgi, pločniki, hodniki, kolesarske steze, rekreacijske površine, otroška igrišča, javna razsvetljava, kanalizacija ipd.
V	letu 1968 so bili iz teh sredstev urejeni naslednji komunalni objekti: del Proletarske ulice in Partizanska cesta, pločniki na Kodeljevem, Tovarniška in Vzajemna ulica, Kavčičeva ulica, Kajuhova cesta, Križna ulica, Avsečeva cesta, avtobusno postajališče ob Kajuhovi cesti in še nekaj drugih. Mimo tega je uvedena javna razsvetljava ob Partizanski cesti, Vzajemni ulici in Kajuhovi cesti, projektirana pa je ob Letališki cesti. Tovrstne investicije v krajevnih skupnostih Stepanja vas, Hrušica, Vevče, Polje, Zalog in Zadobrova so znašale 51.902,20 dinarjev.
Po predlogu mestnega sveta Ljubljana, ki ga je kot sklep sprejela tudi občinska skupščina Moste-Polje, se v mestnem merilu združuje 30 odstotkov letne obveznosti plačil prispevka za uporabo mestnega zemljišča za sofinanciranje programa prioritetnih investicij mestnega pomena. Med te investicije sodi tudi gradnja podvoza ob Kajuhovi cesti, ki bo predvidoma veljala 9,410.00 dinarjev. Vse priprave za gradnjo tega objekta morajo biti končane do 1. marca leta 1969. Letošnje obveznosti občine Moste-Polje do tega sklada so znašale
450.000	dinarjev, prihodnje leto pa bo občina morala odšteti še 480.000 dinarjev.
V	prihodnjem letu bo na voljo iz sklada za uporabo mestnega zemljišča v občini Moste-Polje 2,198,083,44 dinarjev, S temi sredstvi bodo v Mostah uredili Rojčevo, Društveno in Ribniško ulico, na Kodeljevem Pugljevo ulico, v Zeleni jami del Zvezne ulice
in ulico ob Zeleni jami ter v Jaršah del Avsečeve in del Križne ulice.
Krajevnim skupnostim Hrušica, Polje, Vevče, Zalog, Zadobrova, Bizovik in Zadvor naj bodo vrnjena sredstva v višini letošnje realizacije (191.600,00) din s pogojem, da jih uporabijo za modernizacijo cest in združujejo z drugimi sredstvi (cestni sklad, lastna sredstva KS in samoprispevek občanov ter delovnih organizacij).
Za modernizacijo in obnovo cest bo v prihodnjem letu na voljo še 700.000 dinarjev iz cestnega sklada, kar pa naj bi predvsem uporabili v tistih krajevnih skupnost5h, ki so v programu prispevka premalo ali pa sploh niso upoštevane.
PRESKRBA Z VODO
Zelo zanimiva in živahna je bila razprava o informaciji glede preskrbe z vodo na območju občine Moste-Polje.
Izrazit problem preskrbe z vodo nastaja na območju Do-brunj, Sostrega — Zavogla, delno tudi v Zalogu, Zajčji dobravi in B:zoviku. Nekateri odborniki so se zavzemali za to, da bi skupščina morala posvetiti večjo pozornost manjšim, celo zasebnim vodovodom v hribovskih predelih občine, in sicer s kreditiranjem in strokovnimi nasveti.
Okvirni program podjetja Mestni vodovod — ki bo tudi financiral gradnjo - predvideva v občini Moste-Polje za leto 1969 položitev 6760 m primar-n;h in konzumnih cevovodov, iz sredstev investitorjev podjetja Soseska pa naj bi položili še 84 metrov cevovodov.
Za konzumni cevovod v Do-brunjah ob Litijski cesti bodo zagotovljena tudi sredstva iz občinskega proračuna v višini 50.000,00 dmarjev. Skupaj bodo torej znašala investicijska sredstva v te namene za leto 1969 2,400.000,00 dinarjev.
Za ureditev krajevnih vodovodov na Prežganju, na Tujem grmu, v Zg. Besnici, Senožetih in Vinjah-Dolini, bo občinska skupščina iz proračuna prispevala nadaljnjih 230.000.00 dinarjev.
Skupščina je v zvezi s tem sprejela tudi priporočila in sicer:
a)	mestni svet Ljubljana in podjetje Mestni vodovod naj preučita možnosti zvišanja tarif pitne vode v Ljubljani. S tako zvišanimi tarifami bodo zbrana dodatna namenska sredstva za gradnjo novega vodovodnega omrežja. Tarife v Ljubljani so namreč v primerjavi s tarifami v drugih slovenskih mestih nižje;
b)	Mestni vodovod naj preuči smotrnost 30-letnega kreditiranja omrežja mestnega vodovoda s strani občanov, delovnih organizacij in drugih interesentov. Tako dolga odplačilna doba namreč posojilodajalcev ne stimulira.
Skupščina je potrdTa zazidalne načrte posebnega pomena za zazidalne otoke industrijske in servisne cone v Mostah. Ti zazidalni načrti so bili svoj čas javno razgrnjeni v prostorih občinske skupščine Moste-Polje in na magistratu, skupščina pa je o njih razpravljala že pred javno razgrnitvijo.	g'
Skupščina je sprejela sklep o delovnem času za stranke v občinski upravi, ki bo od 1. decembra 1968 dalje OB PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH OD 8. — 12. ure in OB SREDAH SE OD 17. DO 19. ure.
Ob delovnem jubileju
Kolinska tovarna hranil je letos praznovala svojo 60-letnlco obstoja. Ustanovila jo je češka tovarna v Kolinuj po katerem je tovarna tudi dobila svoje ime. Kolinska je do II. sve-v tovne vojne izdelovala predvsem kavovine, t. j. sladno kavo in cikorijo. Pravi gospodarski razmah je Kolinska doživela po osvoboditvi, ko je bistveno spremenila in dopolnila asortiment svojih izdelkov. V letu 1951 se je Kolinski pridružil še obrat 2’ka v Rožni dolini, tam so sprva izdelovali kavovine, danes pa delajo napolitanke.
Pred vojno je Kolinska izdelovala 200 ton kavovin letno, v letu 1967 pa že čez
8.000	ton raznih izdelkov. Danes zaposluje Kolinska 500 delavcev, tj. 10 krat več kot pred vojno.
V svojem programu je Kolinska še nadalje ostala zvesta kavovinam. Pri tem velja omeniti, da je prav zadnje mesece zopet dala na trž:šče svoj značilni izdelek — cikorijo, vendar v nekoliko spremenjeni, sodobnejši embalaži. Kolektiv Kolinske se lahko pohvali, da ima v svojih obratih najmodernejšo elektronsko napravo za praženja, saj vemo, da stroji precizneje opravljajo razne operacije, kot bi to storil človek s svojimi čutili in gibi.
duveč, leča ter že pripravljene začimbe Evo za razne jedi, juhe in prikuhe. Med mlevskimii izdelki so med našimi potrošniki priljubljeni Metka biskvit, Metka marmorni kolač, kakaove rezine. Ob mlevskih izdelkih ne smemo pozabiti suhega kvasa. Suhi kvas v vrečkah zagotavlja gospodinjam, da bodo v vsakem času lahko spekle pecivo ali kruh, saj je suhi kvas uporaben 6 mesecev.
Klasičnim pudingom Ro-yal v vrečkah so se pod istim imenom pridružili še pudingi brez kuhanja za hitro pripravo in desert pudingi, ki so pomembni zato, ker nasičujejo, a ne redijo.
Za doraščajočo mladino pa tudi za odrasle je Kolinska pripravila žvečilni gumi Koloy’s v lističih. Delovanje Koloy’sa v lističih je razen osvežitve pomembno še zato, ker čisti zobe, utrjuje dlesne in marsikateremu mladincu lahko nadomesti kajenje. Dobrodošel bo tudi tistim, ki se skušajo odvaditi kajenja ali ga vsaj omejiti.
V prvih mesec'h prihodnjega leta bo v okviru tehnično proizvodnega sodelovanja med podjetjem Knorr in Kolinsko odprt nov obrat za izdelavo predvsem juh. S svetovno znanimi juhami Knorr, ki so se približale okusu doma kuhanih juh, namerava Kolinska osvojiti tiste potrošnike v Jugoslaviji, ki doslej zaradi neprimerne kvalitete industrijskih juh niso kupovali. Novost na jugoslovanskem tržišču so predvsem instant juhe, to so juhe brez kuhanja, ki predstavljajo resnično pomoč naši zaposleni gospodinji. Pomen sodelovanja Knorr-Kolinska je tudi v tem, da bodo mnogi naši presni in predelani kmetijski pridelki našli pot na svetovna tržišča prav na osnovi gospodarskega sodelovanja Kolinska-Knorr.
Občani Most z zadovoljstvom spremljamo razvoj Kolinske in njeno vlogo v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu ter ji v prihodnjih letih želimo nadaljnih uspehov.
J. S.
Saturnus storil pomemben korak v poslovnem sodelovanju
V začetku novembra je delavski svet podjetja SATURNUS sprejel pomembno odločitev: potrdil je pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju med podjetji Plutal Ljubljana, Pluto Zagreb in SATURNUS Ljubljana na področju proizvodnje kovinskih zapork za steklenice.
Z gospodarsko reformo je usklajevalna vloga države kot regulatorja skladnosti razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti, še posebno na področju investicij, popolnoma odpadla. Gospodarske organizacije, ki so bile soočene v novih, razvijajočih se tržnih pogojih s konkurenco, so začele iskati izhod iz te situacije seveda v najlažji obliki, to je v investiranju. Vsak je želel biti konkurenčen s cenejšim izdelkom. Začelo se je investiranje v nove, modeme zmogljivosti, s tem pa tudi kopičenje neizkoriščenih zmogljivosti za posamezne proizvode in potrebe tržišča.
Zato se je vedno bolj pojavljala potreba po takšnem samoupravnem mehanizmu, ki bo na tem področju zagotavljal gospodarnost pred vsemi drugimi interesi, kljub decentralizirani samoupravnosti gospodarstva, Opazna so bila prizadevanja, da bi uveljavib samoupravljanje v višjih oblikah poslovnega in proizvodnega povezovanja ter v organiziranju gospodarstva. Ta prizadevanja se kažejo v sa-
moupravnih dogovorih in sporazumih za napredek proizvodnje in učinkovitejše gospodarjenje, v sodelovanju na področju delitve dela, specia-lizacije, modenizacije in financiranja skupnih nalog, v skupnih raziskavah in vlaganjih, v proizvodnem in finančnem povezovanju in ne nazadnje v dogovarjanju in skupnem načrtovanju razvoja. Te oblike samoorganiziranja so bistveni, sestavni del novih socialističnih odnosov na področju samoupravnega usmerjanja tržnega gospodarstva.
Pogodba, ki jo je potrdil delavski svet Saturnusa, je vsekakor posledica gospodarske nuje, ki so jo spoznala v pogodbo vključena podjetja ter je rezultat daljših dogovorov in kompromisov, ki nekako zadovoljujejo želje vseh pogodbenih strank, a s tem ne ogrožajo osnovnega cilja. Zavedajo se, da bo razvojna pot sodelovanja prepredena s težavami, saj so se združili v poslovanju dosedanji zagrizeni konkurentje.
Slavko Gerlica
V novi okusni embalaži sta prišla na trg vanilin sladkor in sladkor za kavarne v vrečicah z narodnimi nošami jugoslovanskih narodov.
Kolinska mnogo prispeva k razbremenitvi naše zaposlene žene s svojimi pol-gotovimi ali polpripravljenimi jedili. Tako so pomembni Evo expres izde-ki’ srbski pasulj, rižota,
Ob Novem letu se bomo porazgubili vsak po svoje. Nekdo se bo odšel smučat, oni bo obiskal prijatelje, marsikdo se bo v teh dneh posvetil samo družini, prav gotovo pa je, da se bo vsakdo zamislili nazaj v staro leto, morda celo nekaj let nazaj, da bi se potem lažje predal načrtom in upanjem, ki nam jih bo razprostrl prihod v novo leto.
Tisti, ki tega ne bi storili, naj sežejo neobvezno, za trenutke, ko bodo mor-, da celo iskali snov za pre-mišljanje, po temle zapisu.
Začetek leta 1969 bo koledarska desetletnica, od kar se je pojavila prva številka MOSCANSKE SKUPNOSTI. Ob tem jubileju, ki je za mesečnik neke občine že kar lep uspeh, je prav, da opozorimo na nekaj dilem in možnih rešitev, ki zadevajo nadaljnje delovanje in obstoj časopisa.
V prihodnjem letu se bo najemnina sobici, kjer je uredništvo časopisa, podražila za petdesetkrat. Stalno se dražijo tudi stroški tiskanja in druga režija. Sredstva, ki jih je časopis do sedaj prejemal iz občinskega proračuna, so
bila pičla, v nobenem primeru pa niso mogla zdržati primerjave z nekaterimi drugimi ljubljanskimi časopisi. Uredništvo je krilo rastoče stroške in minimalne honorarje svojih sodelavcev z naročnino od reklam in oglasov meščanskih podjetij in gospodarskih organizacij. Vsako leto večje zahteve drugih uporabnikov občinskega proračuna pa pogojujejo bojazen, da list iz občinskega proračuna ne bo dobil predvidene predračunske vsote, čeprav je minimalna in upošteva vse predvidene podražitve. Vse to zahteva, da velja poiskati nove realne rešitve financiranja, ki bi zagotavljalo večjo stalnost in sigurnost ter tudi omogočilo stalnejše in globlje stike lista vse.h področij občine pa tudi spodobno honoriranje dopisnikov iz teh krajev.
Dosedaj se je pojavilo nekaj ugotovitev, mnenj in variant, kako naj bi rešili problem naklade in financiranja. Prav gotovo predstavlja naročnina le majhen, celo neznaten del financiranja. Realen faktor bi postala šele takrat, ko bi zelo porasla naklada, tako da bi prav vsaka družina v občini prejemala ča-
sopis in tudi plačala naročnino. To pa je zelo težko izvedljivo. V zvezi s tem sta prisotni dve varianti. Po eni naj bi list brezplačno prišel v vsako hišo. Temu nasprotujejo pristaši teorije, da se vsaka stvar vrednoti in ceni po tem, koliko zanjo plačaš. Ti menijo naj se naročnina, kljub temu, da v proračunu ne predstavlja bistvene postavke, zbira preko poštnega vplačevanja, oziroma pri vplačevanju članarine za socialistično zvezo.
Verjetno najbolj efektna in realna pot zagotovitve sredstev pa je sporazum med časopisom, občinsko skupščino in delovnimi organizacijami. Velika večina delovnih organizacij vsakoletno predvidi neke vsote za komercialno propagandno dejavnost. Res je, da so nekatere delovne organizacije vsako leto v časopisu objavljale plačane reklame; vendar je ta način preveč negotov, premalo stalen; razen tega pa, kot že povedano, zajema premajhen krog teh kolektivov. Prepričani smo, da bi na podlagi takega samoupravnega dogovora, ki pa bi moral — če naj bi bil učinkovit — zajeti prav vse delovne (organi-
zacije, kar najuspešneje postavili izhajanje in delovanje lista na povsem nove osnove. S takim dogovorom bi občinski skupščini, oz. posredno pri socialistični zvezi uspelo učinkovito zamašiti vrzel v financiranju, prek reportaž, oglasov in reklam povezati in še bolj približati problematiko in delovanje vseh delovnih kolektivov naše občine ter res brez velikih diskusij o umestnosti in oblikah pobiranja nerealne oziroma simbolične naročnine zagotoviti, da bo prišel časopis, ki je v neki meri tudi medij delovanja in vodenja občinske politike, res v vsako družino v občini.
Na koncu (kot da je obravnavana problematika zadovoljivo rešena) bodrilno in stimulativno vsem nekdanjim in bodočim dopisnikom:
Mnogokrat smo že poskušali dobiti stalne dopisnike iz cele občine, vendar nam to doslej ni dovolj uspelo. Majhna finančna sredstva nam ne dovoljujejo, da bi hodili v vsako oddaljeno vas brskat za novicami, potreba po objektivnem obveščanju pa nam to narekuje. Imeli smo že stike z nekaterimi do-
pisniki, ki pa so ali utihnili ali pa so nas kljub njihovi dobri volji zasipali s strokovnimi, za naš list neuporabljivimi članki. Potrebujemo — tudi bralci — pa kratke, zanimive in aktualne vesti z vseh območjih naše občine!
V prihodnje si torej želimo tudi tesnejšega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, šolami in organizacijami!
Mnogo uspeha in plodnega sodelovanja v novem letu!
Uredništvo
-
Z zadnje seje predsedstva ObžKPO
Cankarjevo
izročilo
ZVMZVVOCi U E DE
Čas ni za vsakogar zlato
V našem mestu se je že dalj časa šušljalo o tein, da bo potrebno zgraditi moderno kopališče. In res, glej ga zlomka, nekega dne je »padla« odločitev!
»Pomislite, tovariši,« je svečano dejal eden navzočih na sestanku iniciativnega odbora za gradnjo kopališča, »kakšna pridobitev za naše mesto. Zares imenitna zamisel! Sedaj nam ne bo treba več hoditi na kopanje v poletni vročini k oddaljeni, umazani, mrzli in nevarni Savi. Kopališče bomo imeli pred nosom. Prepričan sem, da se strinjate tudi vi, če rečem, da bo ta športni in rekreacijski objekt v ponos našemu mestu. Vsi bomo znali kaj kmalu plavati kot ribe.«
Pri zadnjem stavku je z rokami zaplaval po zraku, da bi kar nazorneje in čimbolj prepričevalno učinkoval na poslušalce.
Priznati moram, da so pobudniki te plemenite akcije »iznašli« nekaj posebnega. Natiskati so dali zelo okusne vstopnice, s katerimi bi imeli občani prost vstop v kopališče kar skoz vse leto. Z enim udarcem na mah ubiješ dve muhi. Dobiš prepotreben denar za gradnjo kopališča in si obenem že naprej zagotoviš stalne obiskovalce. Pa naj še kdo reče, da ideja ni originalna.
Ko sem tudi v časopisju prebral to veselo novico, sem urno odjadral domov in kar z vrat zaklical ženi:
»Ali vidiš, draga, kaj se nam obeta?«
Zena je bila presenečena. Pohitela je v sobo, kjer imamo shranjen denar, izvlekla iz denarnice modri bankovec in ga dala v posebno ovojnico, na katero je napisala:
»Prispevek za kopališče.«
Čakali smo in čakali, kdaj bo kdo potrkal na vrata in nam pomolil pod nos vstopnico. Toda vse zaman.
Sam sem v hudi letni pripeki poležaval na balkonu svojega stanovanja in se za trenutek predal sladkim sanjam. Lahkotno sem plaval in čofotal po bistri zelenkasto modri vodi in užival v čudovitem sončnem poldnevu. Okrog mene je bilo vse polno kopalcev, ki so vsi v en glas vpili in mi očitali: »Janez, kje pa je vstopnica! Vstopnica, vstopnica ...«
KOPALIŠČE
KODELJEVO
PIACANA VSTOPNICA EA KOFAJLNO SEZONO
1970
30.00 din
din)
S POPUSTOM M MLADINO DO 16. LETA STAROSTI
SKLAD ZA DROŽREN) STANDARD
SOb Ljufctja«.*- Mori«. Pol jv
Ko sem se zbudil, mi je še dolgo po ušesih zvenela tista prečudna beseda »vstopnica«. Občutek krivde je bil očiten. Spomnil sem se, kako mi je nekdo iz iniciativnega odbora zatrjeval, da je prav, če tudi občani prispevajo svoj delež h gradnji kopališka, kajti vsi stari in mladi — se bomo v »pasjih dneh« hladili v bistri vodi in uživali vse blagodati tega toliko pogrešanega objekta.
Se je dodal:
»Janez, vstopnice so nared, kopalna sezona je na višku — sedaj je čas. Kujmo železo, dokler je vroče! Zapomni si, dragi moj — CAS JE ZLATO!
Toda železo se je polagoma ohladilo in ostalo ne-skovano. Dragoceno zlato, ki mu pravimo čas, je zapravljeno. Prišel je september, nato oktober, november in december. Akcija je šla polagoma v po-
zabo. Vse visokoleteče besede, izrečene na sestanku iniciativnega odbora o potrebi prodaje vstopnic so se razpršile in usahnile kot balonček milnice. Na sestanku je bilo točno dogovorjeno in vse dobro pretehtano. Ni bilo sploh vprašanje, kdo bo pokrovitelj akcije in kdo jo je dolžan izpeljati. Zataknilo se je samo — kot je pri nas v takšnih rečeh navada —
pri takšnih malenkosti, kot je na primer: kako preiti od besed k dejanjem.
Kaj pomaga, če so tovariši, ki so bili neposredno odgovorni za uspeh akcije, lepo govorili, kot bi ložice sadil. Ze čez nekaj dni so vse skupaj obesili na klin.
Pesnik je takšni neodgovornosti nasproti napisal:
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
In če vprašate, zakaj, kako, kdo, kje in čemu — bo odgovor prav tako »kratko« jasen: Dedek za repo, babica za dedka ...
Modri bankovec pa še vedno pohlevno čaka v ovojnici tistega dne, ko ga bo mogoče zamenjati za vstopnico za kopališče.
Užaljeni in prizadeti občan JANEZ POKORN
114 cicibanov sprejeto v pionirske vrste
Predsedstvo občinskega sveta kulturno prosvetnih organizacij naše občine je pred dnevi sklicalo razširjeno sejo, na kateri je Milan Pritekelj govoril o Cankarjevem izročilu ob 50-letnici njegove smrti. Posebej je poudaril njegov umetniški in politični program, ki je utiral pot našemu razvoju in nas bo nujno spremljal še v prihodnosti. Za hlapce rojene nas je proglasil in nam zapisal preroške besede: »Narod si bo p^al sodbo sam...«, ali pa: »Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo dvignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno ... Jaz verujem v to družino svobodnih narodov ..«
Cankar ni napisal vsega, kar je z grenkobo in upanjem v srcu čutil in obetal, saj je umrl še precej mlad. Napisal pa je umetniški in politični program slovenskega naroda, ki ga ob 50-letnici njegove smrti še bolj razumemo in ga skušamo uresničiti.
Na to obletnico smo navezali še razgovor o kulturnem življenju v naši občini. Tajnik ObZKPO Stefan Trob;š je poročal o stanju DPD Svobod oziroma KUD, o njihovih programih in tudi o težavah, ki jih spremljajo pri delu.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij ima poleg predsedstva še štiri strokovne komisije, ki pomagajo društvom oziroma organizacijam pri njihovem delu.
Komisijo za gledališko dejavnost vodi gledališki delavec Marjan Benedičič. Komisija je pregledala objektivne in subjektivne možnosti vseh društev in jim na temelju tega svetovala za letos izbor dramskih del. Nudi pa jim tudi pomoč pri režiji.
Skoraj vsa društva bodo sodelovala pri občinski reviji gledaliških skupin v februarju oziroma marcu leta 1969. Komisija za glasbeno dejavnost, ki jo vodi učiteljica glasbe Nada Jurjec, pripravlja programsko in organizacijsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov naših osnovnih šol, ki bo od 20. do 25. aprila 1969. Ustanovila je tudi aktiv pevovodij, ki bo skrbel za njihovo strokovno izpopolnjevanje. Razveseljivo je tudi
dejstvo, da je iz mladih pevcev osnovne šole Kette-Murn zrasel dekliški pevski zbor pod vodstvom Marije Mikeln.
Papirniški pihalni orkester Vevče bo čez dobro leto praznoval 70-letnico svojega delovanja. Ta orkester je nedvomno najmočnejša kulturna organizacija v naši občini in je doslej že ogromno prispeval k širjenju glasbene kulture pri nas, pa bo zato prav, da mu vsestransko pomagamo pri pripravah za proslavo njegovega visokega jubileja.
Komisija za likovno dejavnost pripravlja razstave naših domač;h umetnikov in skuša tako približevati to zvrst umetnosti našim delovnim ljudem. Likovnik Aladar Zahariaš vodi tudi klub mladih likovnikov, ki pa so mu bili pred nedavnim odpovedani delovni prostori. Žal ni-namo pri nas primernih prostorov ne za likovne razstave niti ne za to vrsto dejavnosti.
Klubska dejavnost mladine se je začela tudi pri nas hitreje uveljavljati. Samomicia-tivno nastajajo novi klubi, ki jim pa bo seveda potrebna mentorska in materialna pomoč. Trenutno delujejo na našem področju že štirje klubi. To komisijo vodi dijak Aleš Kardelj.
Občinska zveza namerava v prihodnje organizirati v svojem centru predavanja ali razgovore za ljubitelje filmske, gledališke, likovne in glasbene umetnosti in književnosti. Ciklus takih predavanj bo organizirala mestna zveza kulturno prosvetnih orgamzacij, v občini pa bi posredovali za naše pogoje primerna predavanja ali razgovore. Precej obsežen program kulturno prosvetne dejavnosti bo zahteval v prihodnje več sredstev, kot so jih te organizacije prejemale doslej od občinske skupščine (Moste 60.000 dinarjev, Bežigrad 130.000 dinarjev, Center 130.000 dinarjev, Š:ška 140.000 dinarjev, Vič
136.000	dinarjev). Prav bi bilo da bi pri razdelitvi proračunskih sredstev naše občine za prihodnje leto odborniki občinske skupščine o tem temeljito razmislili in preudarno odločili.
Letos, ko smo praznovali srebrni jubilej naš republike, smo pionirji osn. šole Vide Pregare še prav posebno svečano dočakali njen praznik. Vsi krožki prostovoljnih de-
javnosti so se zagnali v delo, zlasti še tisti, ki so vključeni v šolsko kulturno društvo. Pod vodstvom pionirske in mladinske organizacije so pripravili program in ob pomoči učiteljev vsak dan vadili pe-
smi, recitacije, deklamacije, plese. Treba je bilo mnogo truda, ker smo predvidevali tri prireditve: v sredo pred praznikom svečani sprejem 114 cicibanov v naše pionirske vrste, združen s kulturno prireditvijo, v četrtek pa dva nastopa za vse učence.
Kot članica odbora mladinske organizacije sem se udeležila vseh treh prireditev. Najbolj so me prevzeli trenutki, ko so naši najmlajši ob sprejemu v PO tako zavzeto obljubili: »... da bom zvest tovariš in dober človek, vreden otrok svojega ljudstva, vreden član velike družine narodov ...«. Pomislila sem, da pravzaprav šele zdaj postajajo res pravi člani naše družbe in stopajo na pot, ki jih bo čez sedem let privedla v vrste revolucionarne mladine, med delavce in samoupravljavce. Med povabljenimi je svečanosti prisostvoval tudi naš nekdanji ravnatelj Stefan Trobiš. Kolikokrat je že bil na takem sprejemu, sem pomislila. In vem, da je bilo to tudi zanj spet novo doživetje — kot zame, ki sem ga prvič zavestno doživljala.
Po prireditvi so bili vsi novi člani PO pogoščeni. Za to se moramo zahvaliti delavcem
tovarne Saturnus, ki tudi sicer dokazuje svojo pripravljenost pomagati šolskim organizacijam.
Četrtkovi proslavi sta bili posvečeni prazniku republike. Recitatorji in deklamatorji so nam pretresljivo doživeto podali preteklost našega naroda, pevci in godbeniki pa so prišli do veljave bolj v drugem delu prireditve, ki je bil posvečen življenju v svobodni domovini.
Lučka Jurjec
8. c r. osn. š. Vide Pregare
BRALCEM, NAROČNIKOM IN SODELAVCEM
ŽELI USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO
1969
Uredništvo Nsk
Toplarna
Ljubljana
Vsem občanom, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem želimo obilo uspehov v letu 1969
(<(<<<((<<<<<<<<<<<<<<<<<<(<<<<<č«<<<č<<<<<<«< :««««««<«
m KRITIKA
/m vendar se giblje...
Na straneh našega časopisa občasno objavljamo tudi nekatere probleme s področja stanovanjske samouprave. Polemični prispevki, katerih kritična ost je včasih naperjena proti temu ali onemu, naj bi izzveneli kot dobronamerna kritika, ki bi spodbujala prizadete k boljšemu delu. Za vse težave in probleme na tem torišču ne moremo kriviti samo stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste ali pa samo hišne svete in druge samoupravljavske inštitucije. Treba je videti in slišati eno in drugo plat.
Tokrat objavljamo o tej problematiki tri sestavke, in sicer odgovor stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste na članek EPPUR, ki je bil objavljen v prejšnji številki NsK, zatem pismo MANICE LOBNIK in izvlečke iz razprave METODA JURoICA na nedavni seji političnega aktiva občine Moste-Polje, na kateri so bili navzoči tudi republiški poslanci.
Bralce pa prosimo, da se tudi oglasijo k razpravi o tej problematiki ter s svojo objektivno kritiko in konstruktivnimi predlogi prispevajo k hitrejšemu reševanju položaja na tem področju.
SPOŠTOVANI TOV. UREDNIK
Prosimo vas, da po določilih zakona o tisku objavite » vašem časopisu na isti strani in pod istimi naslovom naš odgovor pod naslovom EPPUR ,..
V 11. številki vašega časnika ste objavili članek pod naslovom EPPUR ..katerega vsebina predstavlja grob napad na naše podjetje. Moramo pripomniti, da je občan, ki je svoje nestudiozno poročanje o delu nekega podjetja skril za anonimnostjo, popolnoma zgrešil svoj cilj. Tak članek, kakršnega smo imeli priliko brati, je namreč zaradi frontalnega napada na celotno poslovanje podjetja v bistvu izgubil svojo kritično ost, čeprav vemo, da to ni bila piščeva želja. V podjetju smo nekaj časa razmišljali, če bi na članek sploh odgovorili. Ker pa je objavljen v časniku, ki ga bere mnogo delovnih ljudi s področja Most in drugih ljubljanskih občin, ter obstaja nevarnost, da bi si del teh bralcev ustvaril zmotno mnenje o poslovanju stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste, se nam je zdelo nujno, da na članek reagiramo. Avtor članka zatrjuje, da so TRIPLEK garaže v Mostah dokaj nesolidno izdelane ter da je bilo glede izdelave precej reklamacij. Pristojna služba v podjetju ni do dne našega odgovora na članek prejela nobene pismene reklamacije. S tem pa ne želimo trditi, da predstavljajo TRIPLEK garaže v Mostah nekako vrhunsko kvaliteto in pozivamo kupce garaž, da nam javijo pomanjkljivosti, ki so jih odkrili. Res je, da je bil rok izgradnje za dva meseca prekoračen, vendar je najbrž tudi o stvari popolnoma neobveščenim občanom jasno, da taka zamuda v našem gradbeništvu ni krivda samo enega faktorja. Prav tako skušamo urediti vse probleme, ki so nastali z obveznostjo plačevanja prometnega davka.
Avtor članka nam pripisuje tudi nedemokratičen, nesa-moupravljavski in sploh nehuman odnos do dela ljudi, zaposlenih v našem podjetju, tj. do hišnikov in snažilk. Trditve člankarja ne ustrezajo resničnemu stanju in ravnanju Podjetja glede tega problema.
Podjetje se je lotilo urejanja nagrajevanja hišnikov in snažilk ter višine njihovih delovnih zadolžitev na popolnoma demokratičen in samou-Pravljavski način. Posebna homisija v podjetju, ki je pri-
pravljala celotno gradivo, je skupaj z direktorjem podjetja ter predstavniki vseh organov upravljanja imela tri sestanke z delavci samimi. Na teh sestankih je bilo razloženo, kaj prinaša novi sistem nagrajevanja in obseg delovnih zadolžitev. Komisija je v svojem končnem dokumentu upoštevala skoraj vse pripombe teh delavcev samih. Vsi organi upravljanja v podjetju se namreč jasno zavedajo, da je novi sistem nagrajevanja novost v delu in plačevanju storitev te kategorije naših delovnih ljudi. Zato ta naš sistem ne predstavlja ničesar statičnega, temveč se dopolnjuje z vsemi koristnimi predlogi in sugestijami od katerekoli strani.
Lahko zatrdimo, da so vsi ti meseci po sprejetju novega načina nagrajevanja pokazali, da je smer, za katero smo se odločili, pravilna ter da moramo korigirati samo nekaj manj pomembnih negativnih odklonov. V članku je na primer trditev, da so naši rajonski tehniki izmerili delovne operacije ene same hišnice, ki da niti ni vedela, zakaj jo testirajo. Ta trditev je popolnoma nerealna, kajti če bi člankar res govoril s katerikoli naših delavk, bi ugotovil, da so bile izmere opravljene v vsaki stavbi. Naši delavci so popolnoma potrdili ugotovitve naše strokovne službe, ki je merila čas, potreben za posamezna dela, vse njihove pripombe pa so bile v končni fazi upoštevane. Tistim delavcem, katerim se je dohodek zmanjšal, je bilo ponudeno dodatno delo v drugi stavbi po prosti izbiri. Glede tega pristopa k problemu, ki smo ga pravkar omenili, naj povemo, da je bil vseskozi odkrit in demokratičen, saj so se pogovarjali enaki z enakimi. Na koncu naj glede tega problema, katerega obravnavamo tudi na skupščini občine Moste-Polje, ravnamo po vseh normah, ki jih sprošča samoupravljavsko poslovanje kateregakoli podjetja. Glede bojazni člankarja o znižanju higienske ravni v delu mesta, za katerega skrbijo ti naši delavci, naj pripomnimo, da je bojazen upravičena, vendar ne zaradi našega ravnanja. Vsem je znano, da sicer majhen del občanov ne ravna z družbeno imovino tako, kot bi si to večina želela ter se tako tudi ravna. Nobeno stanovanje ali stavba v mestu ne bo postalo Avgijev hlev, česar se člankar tako zelo boji. Potrebno je samo, da bodo vsi stanovalci skupne
prostore v stavbah normalno uporabljali, naši delavci pa bodo stopnišča pometali 5-krat na teden. Glede drobne trditve, da smo zreducirali tudi ometanje pajčevin, naj pripomnimo, da smo z našim novim pravilnikom naše delavce šele prvič zadolžili, da opravijo v stavbi tudi to delo. Člankar trdi, da se tudi predsedniki hišnih svetov niso strinjali z novim načinom nagrajevanja oziroma ukrepa uprave podjetja. Glede načina nagrajevanja in delovnih zadolžitev ni ukrepala nikaka uprava podjetja, temveč vsi organi upravljanja v podjetju. Preden pa so merila začela veljati, je bil v prostorih 'podjetja tudi razgovor s predstavniki hišnih svetov. Res je, da so imeli v začetku pogovora nekateri predstavniki hišnih svetov kritične pripombe na novi način nagrajevanja, vendar se je med diskusijo razjasnilo, da je ta kritičnost v veliki meri posledica neobveščenosti. Na tem prvem
Sedanje odnose med hišnimi sveti in stanovalci na eni in stanovanjskimi podjetji na drugi strani ne moremo okarakterizirati drugače kot odnose državnega organa s tipičnimi birokratsko-etatistič-nimi metodami nasproti samoupravljavcem brez samoupravnih pravic. Kratko rečeno: Stanovanjska podjetja so cokle samoupravnim odnosom ter prosti in razširjeni reprodukciji v stanovanjskem gospodarstvu. Zato je že več kot nujno, da bi te kasarniške odnose zamenjali demokratični-samoupravni in gospodarski opravičljivi odnosi. Sedanji prinašajo samo nepopravljivo škodo tako stanovalcem samim kot tudi stanovanjskim osnovnim sredstvom.
Navajam nekaj konkretnih primerov: Stanujem v bloku z 220 stanovanji in z ok. 650 prebivalci. Zgrajen je bil pred 2 letoma oziroma delno pred letom dni. Poleg velike zazidane površine imamo tudi okolico, kakor asfaltirana pota, ceste in parkirne prostore, pa tudi zelenico, katere zemljišče pripada k hiši in je njena ureditev stala težke milijone. Stavba ima 11 stopnišč z vsemi drugimi urejenimi ali neurejenimi skupnimi prostori, kurilnico in skladišči. Vsi stanovalci so bili na zboru stanovalcev soglasni, da je za tako veliko stavbo potreben hišnik. Vendar je stanovanjsko podjetje samovoljno ukinilo delovno mesto hišnika. Zelenice, asfaltirani deli, pa tudi stopnišča so bili do kraja zanemarjeni. Nasprotno je pa prišel referent za čistilke stanovanjskega podjetja točkovat delovno mesto kurjača, katerega plačujemo stanovalci iz svojih sredstev, ter določil plačo za kurjača 4 peči 190.000 S dinarjev, tj. s prispevki več kot 300.000 S dinarjev mesečno. Poleg tega je bil postavljen ultimat, da hišni svet ne sme vzeti drugega kurjača, kot ga oni določijo, in po ceni, ki so jo oni določili. Hiša je s strani izvajalca zgrajena zelo slabo in s polno pomanjkljivosti, kjer nastaja že sedaj velika škoda. Streha zamaka, zunanji cementni omet na velikih površinah odpada, omet na stopniščih je že odpadel in po-
razgovoru s predstavniki hišnih svetov smo se tudi dogovorili za nov sestanek, na katerem bi obravnavali vse morebitne probleme po nekajmesečnem izpolnjevanju novih pravil v praksi.
Avtorjev p. d. je tak, da bi podjetje v očeh dobronamernih, a neinformiranih občanov dokončno dobilo vlogo, katero jim je namenil. Lahko samo povemo, da podjetje ne razdeljuje nobenega dobička, ker ga niti ne ustvarja. Normalno pa je, da se glede na uspeh poslovanja za nekaj odstotkov zviša vrednost točke. Tako je bilo tudi v tem primeru, o katerem je člankar popolnoma neobveščen oziroma nepopolno obveščen, saj drugače ne bi mogel citirati izjave vodilnega delavca v podjetju, ki ni bila nikdar nikomur dana.
STANOVANJSKO PODJETJE BEŽIGRAD — MOSTE Ljubljana, Crtomirova 10
dobno. Stanovanjsko podjetje poleg intervencij nič ne ukrepa. Po poteku garancijske dobe je prišla kolavdacijska komisija za prevzem. Na zahte-
vo hišnega sveta in stanovalcev je bil napravljen površen zapisnik — bolje:	rezultat
kompromisa med izvajalcem in stanovanskim podjetjem. Cez dva meseca smo se na zboru stanotmlcev vpraševali, zakaj podjetje pomanjkljivosti ne odpravi, pa sem podpisani dobil odgovor od pred-
stavnika stanovanjskega podjetja, da bodo ukrepali, ko bodo našli čas napisati zapisnik. Tako bo sedaj pod vplivom zmrzovanja in zamakanja odpadel ves zunanji omet spodnjega dela hiše, popraviti pa ga bo treba s sredstvi hiše, namesto da bi to opravil že izvajalec v garancijski dobi.
Na zboru stanovalcev je bilo zagotovljeno, da je bilo pred kratkim izdanih 300 žarnic, vendar je v polovici stopnišč tema. Opravičuje se več sto kg pralnih sredstev — po čistoči pa je videti, kot da jih sploh ne rabijo. Doslej stanovanjsko podjetje ni podalo še nikakršnih obračunov, kam gre naš denar, oziroma kako se z njim gospodari. Pravni referent stanovanjskega podjetja pa kliče stanovalce na raport, če kdo pri čistilkah intervenira, da ni dobro očiščeno. Na vprašanje, zakaj ni vsak dan očiščeno, ko vendar za to plačujemo, je bil odgovor, da so hodniki izenačeni s stanovanjskimi površinami. Vprašujem, ali vodilni pri stanovanjskem podjetju samo trikrat tedensko pospravljajo svoja stanovanja! Stanovanjsko podjetje se na kasarnski način meša v zadeve stanovalcev ter zabranjuje npr., da stanovalci ne smejo spravljati cvetlic v neizkoriščene skupne
prostore, čeprav je bil sklep zbora stanovalcev, da se lahko spravijo ne samo v neizkoriščene skupne prostore, temveč tudi v kote na stopnišču, ker so v okras pozimi ter se oiu-vajo za pomlad in poletje, kar daje bloku lepši videz.
(Nadaljevanje na 6.. str)
Etatizem v samoupravnem socializmu
Jm vendar &e g^Mfe..
(Nadaljevanje s 5. str.)
Sprašujem se, kje je logika stanovanjskega podjetja, da je sprejel kot osnovno sredstvo hišo s stanovanjskimi površinami, ki dajejo s plačevanjem stanarine neposredne koristi stanovanjskemu podjetju, noče pa prevzeti kurilnice s pečmi in drugimi napravami ter zahteva, da bi šla vsa morebitna popravila teh naprav neposredno na račun stanovalcev. Po nobeni logiki ne morejo odpasti skupni prostori ter vgrajene nepremične naprave v posebna osnovna sredstva, za katera je odgovoren hišni svet, vse drugo, za kar se plačuje, pa v osnovna sredstva stanovanjskega podjetja.
Zato se stanovalci upravičeno sprašujemo, kdaj bodo voljeni poslanci in drugi družbenopolitični organi pri-
šli do spoznanja, da so stanovanjska podjetja tipičen ostanek etatističnih odnosov in da zanje ni več prostora v našem samoupravljavskem socializmu. Nujno je, da se priznajo hišnim svetom pravice pravnih oseb z vsemi samoupravnimi pravicami in možnost neposrednega razpolaganja s sredstvi za prosto reprodukcijo. S sredstvi za razširjeno reprodukcijo pa naj bi razpolagal koordinacijski upravni odbor v občini ali pri mestnem svetu v Ljubljani. To je edini način, da bi s stanovanjskim skladom res razumno gospodarili ter zagotavljali potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo. Hišni sveti pa bi priznali — po dialektiki našega razvoja — nujne samoupravne pravice tudi tam, kjer ljudje prebivajo, ne samo tam, kjer delajo.
Metod Jurčič
Ni vse tako črno...
Spoštovani tovariš urednik, spoštovani bralci!
Oprostite, ker je tudi nas "popadlo-, da bi povedali nekaj svojega o lem bežigrajsko — moščanskem podjetju.
Ce bi nas (hišni svet namreč) kdo kdaj vprašal, če smo za stanovanjsko podjetje, bi rekli, da smo. Načelni razlogi o koncentraciji sredstev, o boljši gospodarnosti itd. so nas pač prepričali. Zato smo bili celo, kljub jezi, za tisto začetno moščansko stanovanjsko podjetje, ki se je utapljalo in delno tudi vtopilo pod bremenom nalog, ki so mu jih naložili čez noč. Tembolj smo torej danes za že dokaj urejeno in tako podjetje, ki se vendarle giblje, giblje naprej, za to naše bežigrajsko-moščan-sko stanovanjsko podjetje. Prepričana sem, sodeč po obiskih na sestankih, ki jih občasno prireja stanovanjsko podjetje, da opozicija hišnih svetov upada in da so hišni sveti le spoznali, da je bolje s stanovanjskim podjetjem sodelovati, kot ga ignorirati, kajti če sodeluješ, ga poznaš in če ga poznaš, ga tudi lažje kritiziraš. To pa dandanes vsi tako radi počenjamo. In če bi dopisnik Naše skupnosti oz. pisec članka EPPUR prihajal na te sestanke, bi mu gradiva nikoli ne zmanjkalo.
EPPUR je poleg zamere o garažah omenjal tudi slab odnos stanovanjskega podjetja do lastnih ljudi. Prvega problema ne poznam, želela pa bi, ne da bi karkoli vedela o njihovih medsebojnih odnosih, pojasniti neke probleme, ki imajo dosti globlje korenine kot je to videti na prvi pogled. Sem namreč ena tistih predsednic hišnih svetov, ki sem se po sklepih neštetih zborov stanovalcev borila za tak sistem nagrajevanja, kot ga danes uveljavlja stanovanjsko podjetje. Naša hiša ima 41 stanovanj. Zgrajena je bila leta 1960, v tako imenovanem obdobju varčevanja, kar se "lepo- pozna v neštetih pomanjkljivostih na eni in v širokogrudnosti skupnih prostorov in hišniškega stanovanja na drugi strani. Čeprav je hiša štiri in pol nadstropna, nima dvigala. Ima pa jašek za dvigalo, kar potrjuje, da so tudi investitorji upali na boljše čase. Občina je baje takrat del pralnice in sušilnice od-ščipnila za dvoje dodatnih sta-itovanj svojim uslužbencem. Spričo dejstva, da imajo danes že vse stranke pralne stroje in praktično nihče več pralnice ne uporablja, ji tega tudi ne moremo zameriti.
Vprašanje hišniškega stanovanja je bilo urejeno tako, da je postala hišnica žena občinskega uslužbenca.
Ker že nekaj časa delam v hišnem svetu, tudi vem kolikokrat smo ugotavljali, da si taka hiša ne more privoščiti hišnika s polnim delovnim časom in vsemi dolžnostmi, ki izhajajo iz takega delovnega razmerja. Dejstvo namreč je, da potrebuje hiša kvečjemu čistilko, ne da bi se ob tem še spuščali v dodatno presojanje, kako je s kvalifikacijo hišnice. Hiša ima namreč dvoje stopnišč brez dnevne svetlobe in je delo snažilke omejeno na pometanje teh stopnišč, tedensko umivanje stopnišč, mesečno čiščenje sušilnice, pralnice, podstrešja in kleti; na umivanje vhodnih vrat in pometanje okrog hiše. Naštela sem glavna dela; razumljivo je, da so še manjša, vendar ta dela še zdaleč ne morejo izpolniti sedemurni delovni dan.
Do ustanovitve stanovanjskega podjetja je hišnica obremenjevala hišo z nekako
25.000	S dinarji in povzročala neprestana razmišljanja o smotrnosti takega razmerja. Ob ustanovitvi stanovanjske ga podjetja Moste so bila med prvimi zagotovili tudi taka, ki so predvidevala delitev dela in plačila teh delavcev med dve ali več hiš. Problem se je navidezno omilil, ko so ti
tudi plače in je tako 1. 1. 1967 naprej hišnica bremenila vsak mesec'z 62.000 S dinarjev naše tekoče vzdrževanje in s tako plačo sproti izčrpavala ne samo sprotna, temveč tudi od prej prihranjena sredstva. Takrat je bil v veljavi še predpis, da mora hiša z več kot 21 stanovanji imeti hišnika in hišni svet je bil brez moči, da se takim načinom kakorkoli upre. Pogodbe s hišniki, ki so tako postali delavci stanovanjskega podjetja, je sklepalo podjetje samo, ne da bi hišni svet lahko kakorkoli soodločal, čeprav — poudarjam — je bil plačnik hišni svet in če upoštevamo, da ima pravico s tekočimi sredstvi razpolagati hišni svet. Ne vem, kako je bilo pri drugih hišah, toda mi smo se temu že lani uprli in se temu že ves čas upiramo. Stanovanjsko podjetje, ki se je tudi samo zavedalo absurdnosti takega položaja, je tudi začelo iskati ustreznejše poti nagrajevanja, ker so se bolj ali manj vse hiše znašle v primanjkljaju. Se vedno pa se mi zdi zgrešeno, da bremeni plača stalno nastavljenega delavca le tekoče vzdrževanje, ko pa je nedvoumno, da dobro tekoče vzdrževanje (k temu spada tudi čiščenje) razbremenjuje na koncu koncev investicijsko vzdrževanje. Trdim torej povsem nasprotno od tistega v članku EPPUR (ne da bi se mogla spuščati v postavljene norme), da je stanovanjsko podjetje končno tudi v teh zelo bolečih in nepriljubljenih osebnih vprašanjih upoštevalo (kakor to že od vsega začetka dela v tehničnem pogledu) mnenja hišnih svetov. Sama sem sodelovala na takem sestanku in ponovila zahteve zbora stanovalcev, da je taka mesečna plača prevelik izdatek in da tudi ne opravičuje dela v naši hiši. Menili smo torej, da se naj hišniško delo strne na nekaj dni in se temu ustrezno zmanjša tudi nagrajevanje. Da pa bi hišnica ne bila finančno prikrajšana, smo predlagali, da se ji naj dodeli še delo v epi sosednjih hiš. Kolikor vemo, stanovanjsko podjetje to tudi namerava.
Razumljivo je, da vsakodnevno pometanje stopnišč ni isto kot pometanje vsak drugi dan, toda to je pač tisto manjše zlo, ki smo ga izbrali. Menimo torej, da je stanovanjsko podjetje s takim načinom vsaj v naši hiši odpravilo razkošje, za katerega smo kratko malo prerevni. Ce je to najboljše, še ne vemo, je pa realnejše. Realnost pa je vedno vzpodbudna.
Manica Lobnik
G&čani pišejo..
SPOŠTOVANI TOVARIŠ UREDNIK
V Naši skupnosti je bil v 12. številki — december 1968 na 5. strani objavljen članek Visoki jubilej Totre. V tem članku je zapisano, da je tovariš Branko Grošelj izrekel naslednjo trditev:
"Ne samo mi, tudi člani mestnega sindikalnega sveta so opazili, da splošni sektor ni tako učinkovit, kot bi moral biti. Pravilniki, ki jih izdelujemo, so dokaj nerealni in pa predvsem — delamo jih predolgo.-«
K tej trditvi dajem po 34. členu zakona o tisku in drugih oblikah informacij naslednji
odgovor:
"Trditev tov. Branka Grošlja v članku Visoki jubilej Totre, da splošni sektor ni tako učinkovit, kot bi moral biti, ni točna. Očitek, da so pravilniki dokaj nerealni, sicer ne gre na rovaš splošnega sektorja v sedanjem sestavu, vendar je treba ugotoviti, da morajo člani delovne skupnosti to, ali je predlog pravilnika realen, premisliti takrat, ko je predlog objavljen, ne pa šele po sprejemu.
Strokovno delo za spremembe in dopolnitve pravilnikov je bilo opravljeno pravočasno. Zamuda je nastala šele takrat, ko bi morali opraviti svoje delo drugi delavci in organi. Razen tega je bil tovariš Grošelj tudi zaveden v zmoto z izjavo nekega odgovornega delavca, s katero je bil položaj nepravilno prikazan in odgovornost za zamudo neutemeljeno zvaljena na eno osebo.
dr. Vladimir Skerlak vodja sploš. sektorja v Totri
Konferenca mladinskega aktiva Saturnus
Mladi iz tovarne Saturnus so se 6. XI. zbrali na svoji redni letni konferenci. Ker prostor ni dopuščal, da bi se bili zbrali vsi (vseh je skoraj 400), so bili udeleženci predhodno izvoljeni po delegatskem sistemu. Prisotnih je bilo 72, poleg teh pa tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter strokovmh služb podjetja. Vabilu so se odzvali tudi predstavniki vodstva občinskega in
Franc Prošek — novi predsednik mladinskega aktiva v SATURNUSU, ki šteje 386 mladih. Star je 24 let, po poklicu strojni tehnik, v podjetju je od leta 1964, član ZKJ je postal leta 1963.
Z zadnje seje Občinske skupščine
ljudje postali delavci stanovanjskega podjetja in je bilo pričakovati, da jih bo to podjetje tudi plačevalo. Leta 1967 pa se je izkazalo, da bremeni hišniška plača tekoče vzdrževanje hiše, torej tistih 10 % najemnine, ki ostaja hišnemu svetu za vzdrževanje hiše (skupni prostori, beljenje stopnišč, zavarovanje, plačilo dimnikarjev, nabave čistilnih sredstev itd.). Da bi bila mera polna je v tem času stanovanjsko podjetje zvišalo
(Nadaljevanje z 2. str.)
Skupščina je dala soglasje k finansiranju dela potreb pri organizaciji splošnega ljudskega odpora na območju ljubljanskih občin. Zbiranje teh srdstev naj bi bilo zagotovljeno po kriteriju: 50% po številu prebivalstva in 50 odstotkov po narodnem dohodku. Tako bo občina Moste-Polje od osmih občin (vštete so tudi občine Logatec, Vrhnika in Cerknica) ljubljanske regije, ki morajo zbrati v ta sklad 1,932.235,30 dinarjev, prispevala 254.185,55 dinarjev.
■
Skupščina je sklenila, da se iz občinske proračunske rezerve za leto 1968 odobri enkratno izplačilo v višini 44.740 di-nirjev kot dotacija mladinskemu klimatskemu zdravilišču Rakitna za kritje poslovne izgube v letu 1967. Skupni primanjkljaj omenjenega zdravilišča znaša 248.558 dinarjev
in naj bi ga na predlog občine Vič-Rudnik krile vse ljubljanske občine. Poslovna izguba je nastala zato, ker skladi zdravstvenega zavarovanja niso imeli sredstev za izplačlo storitev tega doma, in to ne po krivdi osebja doma. Po zagotovitvi uprave zdravilišča v letu 1968 ne bo izgube, ker so kapacitete v celoti zasedene. Ker se je v zdravilišču od leta 1965 dalje zdravilo tudi 239 meščanskih otrok, je prav, da del izgube krije tudi občina Moste-Polje.
Pod to točko dnevnega reda je bil sprejet tudi sklep o gradnji vzgojnovarstvenega zavoda Selo ob Kajuhovi ulici, ki bo predvidoma zgrajen do 31. 8. 1969.
Finančna sredstva v višni 1,261,930 dinarjev bodo zbrana v skladu za razvoj družbenega standarda občine Moste-Polje. V zavodu bo prostora za približno 120 otrok.
mestnega komiteja ZMS ter mladinci iz Tomosa, Rade Končarja, Save, Pletenine in Totre.
Iz poročila predsednika Srečka Resnika je bilo razvidno, da je bilo delo mladinskega aktiva v Saturnusu zelo plodno. Poleg tovarniškega komiteja, ki je na svojih 18. sestankih usmerjal delo organizacije, je delovalo še 5 komisij, ki so si samostojno pripravile delovni program in ga sle o raj v celoti izpolnile.
Kritične so bile ugotovitve, da nekatere komisije niso delovale dovolj samostojno in zavzeto in da je moral tovarniški komite nenehno bedeti nad njimi. Zato je ob volitvah novega vodstva komisij in TK potrebno to ugotovitev upoštevati z vso odgovornostjo.
Ostalo je nekaj obširnejših problemov, ki jih je novo vodstvo dolžno še v bodoče reševati kar najširše in s sodelovanjem drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb.
Prvi tak problem je dopolnilno šolanje mladih. Lansko leto so šli v široko akcijo, da bi mladi, ki nimajo končane osnovne šole (teh je 40 % od vseh mladih), to končali. Kljub možnosti obročnega odplačevanja šolnine pa je bil odziv zelo slab. Večina je menila, da jim končana osnovna šola nič ne pomaga in da tudi brez nje dobivajo enake osebne dohodke kot oni z dokončano osnovno šolo.
Drugi širši problem mladih so stanovanja, problem, ki ga sami mladi nikakor ne morejo rešiti. V razpravi je bilo predlagano, da je potrebno mlade že precej ob zaposlitvi usmerjati v namensko stanovanjsko varčevanje ter skupno s samoupravnimi organi najti najprimernejši in najsti-mulativnejši način zanj. To predvsem zato, ker so tudi osebni dohodki mladih nizki in je v tem tudi ena poglavitnih težav.
Se več je problemov in težav, ki pa se jih da z nenehnim budnim in zavzetim delom mladih, s sodelovanjem In razumevanjem drugih progresivnih sil v podjetju uspešno in sproti odstranjevati.
Kot najosnovnejša želja in predvsem potreba za uspešnost pa je, da se krog delovnih mladincev poveča in razširi na celotno organizacijo.
Slavko Gcrlica
u
)
) ;
Hum!
rrrA^SFJF Poročila z
\ŽIVINO... TOREJ \bo STRIC Po= SKRBEL 2A Mojo Sll/ž&O
\
UJ SPLOH /JE- BI PRjsei //£ SEM HIŠNIK IN ' CA MM , PA ZAKLENEM IN GREM -
'Inf
OPMRNiM ^ Peljejo v Skupščino...
zBok VOLIVCEV,
P*
r\
TOVARIŠ, kAko,pA si s/l Al O TJ TR/STL ?
'tnjLftn

SAJ BI GASILI
Z BOLJŠO OPREMO,
PA N/ DENARJA 24
CARINO...
gZ-
f/\
v


cv’
'v/

/T
>a
/i
SC/
srmmm)
VODJEV s I
i

TRGOVINA
Au
FROMST DAVKI ipo,
fol
skupnost
}> -
M
skzrrA REZERVA
^C==: V-
Ob redni letni konferenci ZMS Moste-Polje
Podprimo ustvarjalni nemir mladih

Sredi decembra je bila letna konferenca Zveze mladine občine Moste-Polje, zadnja v taki sestavi, ker bo odslej dejavnost mladine v Ljubljani drugače in ustreznejše organizirana.
Čeprav so se pobudniki predlogov za celovitejše in učinkovitejše delovanje Zveze mladine v Ljubljani močno prizadevali, da bi našli čim
dih po tako imenovanem proizvodnem načelu. Da bi se mladi, ki delujejo v delovnih organizacijah, hitreje in učinkoviteje organizirali, so delegati na konferenci menili, da bi naj mestni komite v najkrajšem času sklical posvetovanje predstavnikov mladinskih aktivov iz vseh delovnih organizacij v Ljubljani. Podobna posvetovanja pa so v
ustreznejše' organizacijske oblike in rešitve, je vprašljivo, ali se bo izboljšala tudi vsebina dela. To bo pokazala šele prihodnost.
Po tem konceptu naj bi terenske organizacije ustanavljali postopoma in predvsem na območju, kjer so doslej imeli sedež občinski komiteji ZMS, kjer je treba upoštevati kadrovske in materialne možnosti. Tako je bila na tej, zadnji občinski konferenci izvoljena 18-članska skupina, ki jo bo vodil ALEŠ GOLJA. Skupina ima nalogo ustanoviti terensko konferenco ZMS Ljubljana Moste-Polje. Ta konferenca pa bi potem pripravila vse potrebno za ustanovitev več podobnih terenskih organizacij v občini (Mo-ste-Kodeljevo, Polje-Zalog in Nove Jarše-Smartno ob Savi). S tem je ukinjen dosedanji občinski komite ZMS in so vse obveznosti prenesene na mestni komite. Terenska organizacija bo imela svoj program dela, na podlagi katerega bo dobivala finančna sredstva od mestne konference ZMS.
Mimo tega je treba omeniti potrebo po združevanju mla-
bodoče možna tudi v občinskem merilu.
Delegati so se na konferenci dotaknili še nekaterih drugih žgočih problemov, kot na primer sprejemanje mladih v Zvezo komunistov, vključevanje v interesne dejavnosti in podobno.
VELETEKSTIL
Ljubljana
Vsem potrošnikom želimo zadovoljno in uspešno novo leto 1969. Istočasno se priporočamo za obisk in nakup v naših poslovalnicah:
Svila I — Kresija Svila II — Kresija Cveta, Stritarjeva Perlon, Čopova Ajdovščina, Gosposvetska Cveta, Miklošičeva Moška moda, Trubarjeva Modna konfekcija, Tavčarjeva Veletekstil, Celovška Veletekstil, Zalog Veletekstil, Črnomelj
Delo odreda Borisa Trošta v Polju
V Polju imamo dve šoli, in sicer staro šolo, ki jo obiskujejo učenci do četrtega raz-
reda, in novo, ki jo obiskujejo učenci višjih razredov.
Letošnje leto smo organizirali četice na nižjih stopnji,
ki jih vodijo učenci višjih razredov. Na učnih urah obravnavamo razne športne discipline, pogovarjamo pa se tudi o učenju in vedenju čete. Kakor na novi, smo tudi na stari šoli izvolili pododbor našega odreda, ki pomaga glavnemu pionirskemu odboru pri raznih nalogah in akcijah.
Skoraj vsi učenci obiskujemo razne krožke. Ti so: pevski, folklorni, baletni, reci-tacijski, šahovski, atletski, rokometni in drugi.
Ze sedaj se pripravljamo na razna tekmovanja, imamo pa tudi redne sestanke, na katerih pregledujemo, koliko izpolnjujemo naloge, ki smo si jih zadali v začetku šolskega leta.
Za dopisovanje v okviru JPI smo si izbrali dve šoli in sicer šolo v Splitu in Tolnimu. Za zimo predv;devamo smučarske tečaje, spomladi pa bomo imeli več športnih tekmovanj.
Martina Šubelj 7. b os. š. Polje
Nekaj pikrih je bilo izrečenih na rovaš pomanjkljivega dela z mladino na osnovnih šolah. Nekateri celo menijo, da je osnovni šoli nepotrebna mladinska organizacija, kar je nesmisel. Sprejem v Zvezo mladine na teh šolah naj bi bil še naprej v sedmih razredih, šolniki pa bi morali delu z mladino posvečati večjo pozornost kot doslej.
Nedejavnost nekaterih mladinskih aktivov so doslej ponekod opravičevali s pomanjkanjem prostorov, kjer bi se mladina zbirala. To je lahko eden opravičljivih razlogov, ni pa edini, kajti znano je. da je včasih mladina neaktivna — ali pa napačno usmerjena — tudi tam, kjer ima prostore. Klubska dejavnost mladih je le ena oblika njihovega dela in še ta pretežno vezana na zimski čas.
Delegati so menili, da je bistveno to, da je sleherni mlad človek vključen v to ali ono interesno dejavnost, društvo, družbenopolitično organizacijo ipd. in da je z nečim koristno zaposlen, motiviran. Takšna aktivnost je najboljše zagotovilo, da ne bo zašel na kriva pota.
Na koncu konference so podelili nagrade dolgoletnim mladinskim aktivistom v občinskem komiteju, med drugimi tudi dosedanjemu predsedniku občinskega komiteja ZMS Moste-Polje Milošu Mikoliču in sekretarju Ivanu Kuharju.
OBČANI!
V prihodnjem letu bomo zopet volili najboljše zastopnike v predstavniška telesa. Tudi te volitve bodo nedvomno najpomembnejša družbenopolitična manifestacija leta, zato storimo vse, da bodo potekale v kar najbolj svečanem in delovnem ozračju.
Prepričani smo, da bo sleherni naš občan, kot doslej, pokazal visoko zavest in oddal svoj glas pod geslom: ZA NAJBOLJŠEGA!
r%
rfTjma
/ r 'tllk / ^ hai^ harf
(J

(D
LJUBLJANA
TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR PE ŠPECERIJA, PRODAJALNA POHIŠTVA — LJUBLJANA, PROLETARSKA 4/1 NUDI VSEM SVOJIM KUPCEM POD ZELO UGODNIMI POGOJI, TJ. NA 24-MESEČNO IN 12-MESEČNO ODPLAČEVANJE BREZ POROKOV NASLEDNJE INDUSTRIJSKO BLAGO:
1.	POHIŠTVO, SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE IN DRUGE LESNE IN TAPETNE ELEMENTE;
2.	PREPROGE IN POSTELJNINO;
3.	GOSPODINJSKE APARATE (PRALNE STROJE, HLADILNIKE, ŠTEDILNIKE, ELEKTRIČNE, PLINSKE IN KOMBINIRANE, PEČI NA OLJE IN PLIN, ŠIVALNE STROJE);
4.	ELEKTRIČNI MATERIAL (TELEVIZORJE, TRANZISTORJE IN DROBNI ELEKTRIČNI MATERIAL);
5.	LESTENCE VSEH VRST.
VSE NAVEDENO BLAGO JE V PRODAJI PO KONKURENČNIH DNEVNIH CENAH.
MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA IN PERILO Z MALENKOSTNIMI NAPAKAMI PO IZJEMNIH CENAH V PRODAJALNI ZALOŠKA 22.
VABIMO VAS NA OGLED PRODAJALNE IN NAKUP BLAGA. POSTREGLI VAS BOMO TAKO, DA BOSTE KAR NAJBOLJ ZADOVOLJNI!
VSEM CENJENIM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO!
Novoletna nagradna križanka
L. IMPRESIONISTIČNI	TEŽA
SLIKAR	OVOJA
TAPETA, DEL ZASTOR OBLEKE
MATEJI
DEL
ROKE
TRETJA
SOJENICA
ANG. POPEV-KARITOMMTI
OTEPENO
SADJE
I
I
ANTIČNO MESTO V MAKEDONIJI
PREB IRSKE
LJUBKOVALNO M IME
EGINSKI
KRALJ
ZVEZA
SINDIKATOV
VNETJE
OČESNE
ŠARENICE
KARLOVAC
ZEMELJSKI
PLIN
GLAVNO
MESTO
JEMENA
IME
PEVKE
PRODNIK
TOVARNA
KAMIONOV
V
MARIBORO
IME
SKLADATELJA
LJAOOVA
I
I
BAT
REKA PO-
\
MITOLOGIJI AL BANO
ZABLJENJA I GRŠKI
STRINA
VRSTA
KOKTAJLA
MODEL
Švedskega
avta
STARA
PLOSKOVNA
MERA
SKRAJŠANO IME ZA CATHERINE
TEGA LETA
ALEKSANDER
VALIČ
NAVODILA ZA REŠEVANJE SLIKOVNE KRIŽANKE
Vsi opisi so vključeni v lik križanke bodisi s slikami bodisi s teksti. Več puščic iz iste slike pomeni, da je treba vpisati v polja več sorodnih rešitev. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgornji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo besedo. Ce je v polju le en opis, velja za edino možno smer. Pri navedenem imenu in priimku je treba vpisati njuni začetnici, pri kemičnem elementu njegov kemični znak, pri kraju avtomobilsko oznako ipd. Črtkana črta pomeni več besed.
Med reševalce, ki bodo poslali pravilne rešitve, bomo razdelili pet nagrad v skupnem znesku 200 din, in sicer:
1.	nagrada 100 din,
2.	nagrada 40 din,
3 nagrade po 20 din.
Rešitve pošljite na izrezanih ali točno prerisanih likih na naslov: Uredništvo Naše skupnosti, Ob Ljubljanici 42-11. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Vsaka rešitev naj bo v posebni ovojnici. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do ponedeljka 6. januarja 1969.
UREDNIŠTVO NsK
PREMEŠANE ČRKE
E, SILVO V STRANJE ...
... že ne bo šel, ampak na zabavo ob odhodu starega leta. Na katero zabavo?
POSETNICA
VELJAK LEO ANTON
Lea je doma čakalo presenečenje, ki so ga pripravili otroci za praznovanje novega leta. Kaj je bilo to?
športna inventura 1968 * športna inventura 1968
MOČNEJE -
Letošnje leto 1968 je bilo olimpijsko leto. Žal olimpijsko leto le za šport. Dobro namreč vemo, da olimpijskega leta niso bili deležni niti vsi športniki. Saj veste, za kaj je šlo: za olimpijski mir, ki je pri starih Grkih zavladal v času njihovih iger.
Človek ima včasih občutek, da se ljudje razvijamo le v tehničnem pogledu, da se nam nabira suho tehnično znanje, da pa v normalnem, v duhovnem pogledu nazadujemo.
Pred tisočletji so bili zmožni ljudje doseči med seboj tak dogovor, da so za določen čas prekinili vse boje. In ta dogovor so tudi spoštovali. Danes, po skoraj 3 tisočletjih, tega ni moč več doseči. Tako daleč smo, da nihče več ne pomisli na tako možnost. Mehikanci so sicer predlagali, da bi vsaj med olimpijskimi igrami v Mehiki prenehale vojne, ki divjajo na naši ljubi zemlji: Vietnam in Biafra. A njihov poziv je izzvenel kot reklamni trik, še huje, malo je manjkalo, pa bi vojna zdivjala še pri njih doma, v Mehiki.
Vera Časlavska, eden simbolov letošnje olimpiade, je trenirala za nastop na olimpiadi tako, da je v nekem češkem mestecu nakladala premog na železniški postaji. Ne zato, ker bi to predvideval načrt njenega treninga, ampak ker jo je k temu prisililo »bratovsko srce« modernega človeka. Kot je prekinjen utrip mirnega življenja Čehov in Slovakov, je bila prekinjena tudi priprava njihovih športnikov na olimpiado.
Da, Grki so prekinili v olimpijskem letu vse vojne. A mi... mir.
ALTIUS, CITIUS, FORTIUS — s tem geslom je hotel začeti novo dobo olimpijskih iger baron Coubertaine.
FORTIUS — močneje. To da, o tem ni dvoma, čedalje močnejši smo!?
CITIUS — hitreje. Tudi hitrejši!?
ALTIUS — višje. Ne in ne. Naša višina se meri v cm pri dosežkih atletov, v metrih pri osvajanju gorskih vrhov in kdo ve v kakšnih merah pri osvajanju vesolja. To da. A naši ideali — duh človekov — morala — etika — spoštovanje med ljudmi — ljubezen ...
Podira se nam tudi že sam olimpijski ideal — ideal poštenega, nesebičnega športnika-amaterja. Z olimpijskimi lovori se kitijo profesionalci in vemo, da smo tudi Jugoslovani krepko v koraku s časom (Vera Nikolič in še kdo). Ni čudno, da so mnogi, in to ne le v Mehiki (kot je znano), poskušali razbiti tudi same olimpijske igre.
Da, vrenje, ki dviga temperaturo današnjega sveta, je zajelo tudi šport. Res so še ljudje, ki imajo šport za svet zase, za svet zaslužkov ali svet idealov (omenimo le skrajnosti), a dogodki letošnjega »olimpijskega« leta so nam pokazali, da je tudi šport le del človekove dejavnosti in kot tak seveda podvržen tudi vsem zakonitostim, ki tudi drugim ne prizanesejo.
Ko se spuščamo s svetovnih in olimpijskih višav domov, v našo občino, v to »našo realnost«, ne smemo pričakovati, da bomo zapluli v miren pristan. Miren pristan brez valov s svetovnih morij. Vanj so tudi prišli valovi, in sicer v obliki razprav o vseljudskih obrambi, o telesni pripravljenosti občanov. To je val, ki lahko razburka naš športni pristan. Kako? Takole: Lepa narodna obramba brez branilcev.
Ali res? No, če štejemo tudi tiste, ki imajo razne telesne napake, potem smo branilci kar mi vsi. A ta val je prinesel na dan, z dna morja, tele podatke:
— V Sloveniji ima več kot polovica vseh šolskih otrok razne telesne napake (ploska stopala pr. 20 %, deformiran prsni koš pr. 10 % in skoraj 25% slabo držo - Moste 47%;
—	57 % slovenskih osnovnošolcev ne zna plavati (med II. svetovno vojno je 6 % izgub sovjetske armade odpadlo na vojake, ki so utonili — ker niso znali plavati) ;
—	V deželi, kjer je smučanje narodni šport, 67 % osnovnošolcev ne zna smučati, oz. ni še stopilo na smučke;
—	v zadnjih dveh letih smo v Sloveniji zgradili 15 novih šol brez telovadnic;
—	v občini Moste-Polje imamo 5 osnovnih šol, a 3 od njih so brez telovadnice.
Val za valom. Vsaj kaže, da je tako.
Kaj pa naj sedaj z vsem tem?
Razbiti velja našo samozadovoljnost. Ponosni smo na košarkarje in rokometaše Slovana, hokejiste in plavalce Slavije ter na telovadke Zelene jame. Pri tem imamo občutek, da vsi športniki delujemo, da je naša občina športnikov, da vse mlado teče, skače, meče žogo v koš in plava, da vse vadi in se krepi. Da nam raste mlad, zdrav rod. Iz dneva v dan se prepričujemo o tem iz dnevnega časopisja in ne nazadnje še iz Naše skupnosti.
A vseh, ki se količkaj sistematično ukvarjajo s telesno vadbo, je v naši občini le 16	%	in le	četrtina	od
njih nastopi več kot enkrat letno na kakšnem tekmovanju.
Ne kaže razbijati le zaradi razbijanja. Velja pa razbiti samozadovoljstvo nad tem, česar ni. To pa zato, da bi se zavedali, da moramo v prihodnje mnogo več misli posvetiti šolski telesni vzgoji, skrbi za gmotni položaj šolske telesne vzgoje, za nove športne objekte	in	sploh	za vso	te-
lesnovzgojno dejavnost. Moramo priznati, da je ta skrb danes res vse preveč naložena le nekaj posameznim funkcionarjem, ki pravzaprav s skrajnimi napori dosegajo le to — naše stanje samozadovoljnosti.
Vse do sedaj	napisano	velja bral-
cem v premislek. Menda je ob novem letu čas za to,	in	ne le	da se	ve-
selimo, kaj bi lahko naredili. Vsak sam naj tu napravi svoj zaključek in si ustvari svojo sodbo.
Sam pa bom, za zadostitev novo-
letne tradicije, napravil kratko inventuro naših 6 % aktivnih športnikov in nekaterih dogodkov okoli njih.
V naši občini delujejo naslednji športniki:
KOŠARKARJI. TELOVADCI, ROKOMETAŠI. PLAVALCI, NOGOMETAŠI.
iz leta v leto bore, da ne izpadejo iz lige. Sicer pa, če izpadejo, se takoj naslednje leto vrnejo vanjo. A udarna moč Slovana je mladina. Med vsemi pionirji v Sloveniji so bili letos le tolminski boljši od Slovanovih. Mladinke so bile tretje, mladinci pa drugi v Sloveniji. Levji delež za te uspehe In uspehe prejšnjih let gre predvsem trenerjem inž. Andreju Ciuhi. ki že 13. leto vodi pionirje, in Branku Soku, ki trenira mladince menda že peto leto. Slabše so bile letos le članice Slovana, ki si, kot smo že napovedali v NsK, še ne bodo taka kmalu ooomogle od revolucije letos poleti, ko se je skujala vsa ženska ekipa.
Košarkarji KK Moste so letos poskrbeli za izreden republiški rekord. Pionirji iz Most so doma, v Mostah, izgubili srečanje s pionirji iz Kočevja z rezultatom a 111 : 0. Pravijo sicer, da so bili nekateri Kočevarji še za mladince prestari (no, to naj bo opravičilo za 111 prejetih košev). Ne vemo pa, ali je res, da nekateri Moščani še iz plenic niso zlezli (to bi pa lahko bilo opravičilo za 0 danih košev). No, ta rekord so dosegli pionirji, sicer pa je KK Moste razširil svojo dejavnost, tako da ima po dolgem času zopet ekipo članic.
V KK Zeleni jami je prišlo do spremembe v vodstvu. Dolgoletni trener mladincev inž. Pangerc, ki je vzgojil že igralce za mladinsko reprezentanco Slovenije, je odšel v JLA. Sedaj trenira mladince inž. Trotovšek.
TELOVADCI — ne, telovadke so naš najnovejši ponos. Jože Mavrič, trener, je pripeljal letos v razne ju-
r£;
V<ZŠZ&\
voze MAMIČ
tz>wm
goslovanske reprezentance kar 3 mladinke iz Zelene jame:	Labovičevo,
Miillerjevo in Perišičevo. Te tri In še Končnikova predstavljajo tudi slovensko reprezentanco članic I. razreda. Za njimi pa je v društvu še prek 30 tekmovalk — vse pionirke in še več najmlajših, ki bi tudi rade tekmovale. Za telovadbo pa so ogreta skoraj izključno le dekleta. Fantje imajo rajši žogo, torej . . .
ATLETI. HOKEJISTI. SMUČARJI. KEGLJAČI, BALINARJI, STRELCI. IGRALCI NAMIZNEGA TENISA, DRUŠTVA TVD PARTIZAN IN SINDIKALNA TER ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA.
KOŠARKA:	Slovan, Moste, Zelena
jama.
Menda so košarkarji tekmovalno najuspešnejši, pa zato najprej o njih. Člani Slovana so v I. zvezni ligi. Brez svoje dvorane In »dobrih stricev« se
ROKOMETNI KLUB SLOVAN. Rokometaši so letos dosegli zopet lepe uspehe. Člani so že drugič med svojim obstojem prvaki jesenskega dela slovenske lige; še uspešnejši so bili mladinci, ki so slovenski prvaki. Dekleta, ki so vsa zadnja leta prekašala fante v osvajanju naslovov, so letos ostale brez njih. Pa vendar so prav dekleta perspektiva kluba, saj prof. Kristan že 4. loto vodi žensko
pionirsko šolo. Najstarejše hodijo že v 4. razred te šole (in so letos osvojile pionirsko prvenstvo Slovenije), medtem ko so najmlajše stare 9 do 10 let.
PLAVALNI KLUB ILIRIJA - SLAVNA je nova pridobitev naše občine. Letos poleti sta se namreč združila znana ljubljanska kluba, in sicer zato, da sta združila — sicer skromna — sredstva in da bi tako lažje prodrla v jugoslovanski vrh. Sedaj ima klub 2 trenerja:	prof. Gašperina in Kar-
lina; uspehi pa bodo tako obljubljajo, prišli prihodnje leto (zadovoljni smo lahko že z letošnjimi). Domači bazen novega kluba je v Vevčah.
SLAVNI MOSCANSKI NOGOMET je na dnu. Iz II. zvezne nogometne lige (enaka usoda sedaj tepe Aluminij iz Kidričevega) ie Slovan prispel prek
slovenske lige v consko ligo, kjer je sedaj drugi - od zadaj. Tako se morajo za staro slavo občine boriti Vevčani. Igralci Slavije so minulo tekmovalno leto igrali odlično In bili celo resni kandidati za slovenskega prvaka. To bi pomenilo II. zvezno ligo in . . . kaj se ve. Zaobrnilo se je drugače in »častna naloga«, do zbira denar za II. zvezno ligo, jo zadela občino Šiško. Oboji: Vevčani In Moščani pa imajo bolezen: Vevčani delajo dobro s pionirji, še bolje s člani - a z mladinci nikakor ne pridejo na zeleno vejo. Slovanove! po vse slabo, a mladinci so vsako leto odlični. Morda bi skupaj . . .
Letos smo v Mostah prvič priredili večje športno tekmovanje, in sicer je to bilo slovensko prvenstvo v ATLETIKI za mlajše mladince In mladinke, na Kodeljevem v počastitev občinskega praznika. To pot Slovanovi atleti niso dosegli takih uspehov kot prejšnji dve leti v tej konkurenci. Kaže pa, da so se pri tem poučili, da bo zopet treba širšo zagrabiti. Danes že vodijo Slovanovi trenerji atletsko krožke po šolah.
DRUŠTVO PARTIZAN so veselje noše občino. Res da jo dokončno razpadel letos še TVD Partizan v Dolskem, ki je zadnja leta obstajal le še formalno. Namesto njega pa je bilo ustanovljeno novo društvo v Polju, ki ima že lepo število tekmovalk-tolo-vadk in telovadcev ter rokometašev. Seveda pa sta ponos občine društvj

■k JL
•»
Zelena jama In Moste. V vsakem Je prek 200 članov, ki vadijo redno — to pa pomeni več kot četrtino vseh aktivnih športnikov v občini. Zasluga gre predvsem prizadevnima načelni-
* športna inventura 1968 * športna inventura 1968 * športna
HITREJE
ir
koma Jožetu Mavriču v Zeleni jami in Tinetu Havvlinu v Mostah, pa številnim voditeljem ter manj številnejšim funkcionarjem v obeh društvih.
Se enega zveznega Ugaša imamo v občini, to so HOKEJISTI SLAVNE. Čeprav so v Ljubljani v senci Olimpije, vseeno upajo, da se bodo v zvezni ligi tudi obdržali. Pomembnejše od tega tekmovanja pa je tekmovanje s
Dimitrij Kobilica, medtem ko drugi kaj kmalu izgube voljo. Od nekdanjih 13 strelskih družin jih dela sedaj le še 5, in sicer: Vida Pregare, Železniška postaja, Gradis, Graničar (vojaki) in Železniško gradbeno podjetje.
V Dolskem in delno v Zalogu poskušajo s treningi NAMIZNEGA TENISA, a ni dovolj volje. Tako v ob-
ta mladina, ki tako uspešno in zavzeto deluje v šolskem športu, navzela teh navad in se jih držala skozi vse življenje.
Da ne bo v zrelejših letih tako, kakršno je danes stanje v SINDIKALNIH ŠPORTNIH AKTIVIH. Res se občani ukvarjajo s športom tudi »na roko«, a to ni opraviličilo, da je v celi občini en sam sindikalni aktiv, kjer ne samo na papirju, ampak tudi v resnici narede vse, da omogočijo telesno-vzgojno razvedrilo in delovanje čim-več mladim pa tudi starejšim. To je sindikalno športno društvo tovarne
Saturnus, kjer imajo zelo delovne sekcije planincev, nogometašev, kegljačev, strelcev in igralcev namiznega tenisa, nad vsemi pa še smučarjev, ki skrbe od tečajev za otroke satur-
niških delavcev do tekmovanja starejših članov. No, res kaže, da vidijo dobre plati tega tudi že v vevški papirnici, v Gradisu, Kemični tovarni in nekaj v Toplarni.
Tako. Tak je torej pregled telesne kulture v občini Moste — Polje la leto 1968. V tem drugem delu, o delu posameznih klubov, ni nobenih številk, tabel in lestvic, kajti za to je dovolj časa in prostora čez leto. Tudi športnika leta bomo še izbrali in objavili to lestvico v NsK. Pa tudi o tistih, ki igrajo mali nogomet, košarko itn. na novozgrajenih športnih ploščadih v Zeleni jami, Jaršah, Zadobrovi, Polju, Sostrem in na Selu bomo še pisali, in to podrobneje.
Ob tej priliki pa le toliko, da vemo, komu in kako želimo vse najboljše in obilo uspeha ob vstopu v novo leto 19691
Občinsko prvenstvo v orodni telovadbi
časom In denarjem. Letos so izvedli pripravljalna dela. (v vrednosti prek 30 starih milijonov) za umetno drsališče pri hladilnici v Zalogu. V letu 1969 bi bilo umetno drsališče že lahko nared če . . . saj se ve: če bo denar.
SMUČARJI (SK — Golovec) so tisti klub v naši občini, ki sicer tudi vzgaja odlične smučarje, a mu je prvi cilj množičnost. Pri tem imajo velike in vidne uspehe. K sodelovanju so pritegnili že nekatere sindikalne aktive v občini, medtem ko je smučanje na šolah — v okviru pogojev — že kar po tradiciji zelo priljubljeno.
Tudi združena kluba imamo letos v občini dva. Drugi so KEGLJAČI. Kegljači Slovana	so se združili s sin-
dikalnim aktivom tovarne Saturnus, pri čemer	jim	jo bolj	všeč	ime Saturnus ...	Ta	združitev	pa	sploh ni
presenečenje, saj je precej članov iz Saturnosa. Od tu so (razen Karla Streklja) tudi ustanovitelji tega kluba in graditelji kegljišča na Kodeljevem:	Zdravko Rakušček in Janez
Deisinger.	Vsi	omenjeni	so	še vedno
aktivni.
KAR 3 BALINARSKE klube Imamo v občini:	Polje, Kemična tovarna in
Gradis. Se vedno so najuspešnejši balinarji iz Polja na čelu s Stanetom Požrlom. Ti so včasih osvajali celo državna prvenstva. Danes uvajajo v ekipo mlajše igralce. Kvalitetno napredujejo tudi tekmovalci Kemične tovarne in so letos dobili novega trenerja Jožeta Okretiča.
Ne le v Mostah, ampak v Sloveniji nasploh doživlja STRELSKI ŠPORT vsa zadnja leta nenehno upadanje. Strelski šport res ni poceni in morda je to eden vzrokov. Drugi vzrok je to, da strelstvo ni atraktivno, ne privablja gledalcev. Tretji vzrok pa je verjetno (v naši občini), da se skozi vsa zadnja leta intenzivno ukvarjata s problemi le Lado Krošelj in
čini ie nimamo namiznoteniškega kluba, ki kljub velikemu zanimanju za ta šport.
Prav za konec našega pregleda smo prihranili naša SOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA. Delajo no vseh šolah v naši občini.
Na prvenstvu vseh šol bivšega ljubljanskega okraja so naša šolska športna društva dosegla največji možen uspeh. Od 13 prvih mest v 7 športnih panogah, kjer so tekmovali, so osvo-
Vsi gostje, ki so si ogledali jesenski del prvenstva osnovnih šol naše občine v orodni telovadbi, pa seveda vsi strokovnjaki so dejali, da to naše prvenstvo po kvaliteti presega skorajda republiško prvenstvo za pionirje. Kako tudi ne, saj je nastopilo kar 9 moških in 11 ženskih vrst; kaj takega ne spravijo skupaj vse druge slovenske občine. Na republiškem prvenstvu za pionirje ni toliko ekip.
To je seveda v prvi vrsti priznanje učiteljem telesne vzgoje vseh šol naše občine. Zasluga gre tudi TVD Partizan Zelena jama in Moste, ki sta letos res vzorni društvi. In nazadnje je zapaziti še prizadevanje občinske zveze za telesno kulturo, ki je znala zbuditi zanimanje med strokovnjaki v naši občini, da so se ogreli za orodno
jill 7 prvih mest: 4 druga mesta in eno tretje mesto. Le v ženski košarki se nobena šola Iz naše občine ni uvrstila na eno prvih treh mest.
V šoortu pionirjev smo torej Meščani naredili daleč največ v Ljubljani. Želimo le naprej, da bi se vsa
telovadbo, pa še odlično organizacijo.
Sedaj pa o tekmovanju:
Jasno je, da tekmovalkam iz Zelene jame nobena druga vrsta ne more ozroziti prvega mesta ne letos in niti
ne v prihodnje. Na šoli Vide Pregare imajo tako uspešno sodelovanje s TVD Partizan Zelena jama, da ne more uiti strogemu očesu Jožetu Mavriča prav noben telovadni talent. Vendar pa s tako premočjo telovadk Vide Pregare in Zelene jame tekmovanje za vse druge ni izgubilo na privlačnosti. Novi center v TVD Partizan Moste se uspešno razvija in sodelovanje s šolo
ški »prijem« za vzgojo sposobnejših mladincev in mladink.
Sedaj pa še besedo, dve o najboljših telovadcih v občini:
Med pionirkami je bila najboljša Lučka Jurjec, ki pa ni zmagala s tako prednostjo, kot smo pričakovali od nje. Res je do naslednjih tekmovalk razlike kar 0,5 točke, a je zato do
Ketteja in Murna že prinaša prve tekmovalne rezultate. Zasluga za novi center gre Doljani Košuta, navdušenje šolark pa spodbuja prof. Vanda Bedenk. Brez sodelovanja s Partizanom so le šolarke iz Polja, pa mora vse nadoknaditi Meri Zupanc, ki je na srečo strokovnjak za žensko gimnastiko.
Kaže pa, da se preobrača položaj pri fantih. Superiorni telovadci iz Zelene jame se bodo sicer letos še obdržali na prvem mestu, a drugo leto jih bodo zamenjali šolarji iz Polja, kjer vadi Marjan Krevh vsakodnevno s svojo najboljšo vrsto, še več možnosti pa imajo Meščani. V TVD Partizan Moste namreč ustvarja Tine Haw-lina na podoben način kot Mavrič v Zeleni jami širok krog tekmovalcev. Verjetno bo prišlo do formiranja dveh močnih telovadnih mladinskih centrov, in sicer za dekleta (je že) v Zeleni jami, za fante pa raste v Mostah. Delo tega novega centra se bo poznalo udi v tekmovalnem uspehu šole Ket-te-Murn, še posebej, ker je za telovadbo zavzet tudi učitelj telesne vzgoje Aco Močnik.
Omenili smo že poljske pionirje. Kaže pa, do bo iz lanskih odličnih telovadcev te šole, ki so že končali šolanje, in iz letošnjih talentov nastalo društvo TVD Partizan v Polju.
Res da ob tem tekmovanju govorimo le o tekmovalcih in o perspektivi tekmovalne gimnastike. Tako bi morda kdo mislili, da gre le za vzgojo tekmovalcev. Pa ne. Ti telovadci, ki so nastopali na občinskem prvenstvu, so le najboljši predstavniki prek 200 telovadk in telovadcev v Mostah, prav toliko v Zeleni jami in še kakih 100, ki vadijo v okviru šolskih športnih društev. Vse to so množične organizacije, kjer je tekmovanje le pedago-
7.	in 8. tekmovalke (tekmovalk Most in Ketteja in Murna) razlika le 1,2 točke. Ta razlika je bila doslej mnogo večja. Presenečenj med pionirkami ni bilo in skoraj niso mogoča, saj so najboljše znane že z lanskih tekmovanj.
Med pionirji je brez konkurence zmagovalec iz zadnjih dveh let Miran Ferjančič (Vida Pregare), ki je dobil na bradlji najvišjo možno oceno: 10 točk. Za njim pa bo boj mnogo hujši In vanj bodo enakopravno posegli tekmovalci iz Most, s šole Vide Pregare in iz Polja. Torej: prvo mesto je oddano, drugo in tretje pa ostaja odprto do spomladanskega zaključnega dela.
REZULTATI:
Pionirke:
1.	Lučka Jurjec (VP) 28,9;	2.-3.
Milena Ostojič in Jana četrtič (obe VP) 28,4; 4. — 5. Nataša Mozetič In Nataša Trinkaus (VP) 6. Metka Černe (Zelena jama) ; 7. — 8. Koščak Meta (Kette-Murn) in Jasna Krofak (Moste) ; 9. — 10. Lidija Honzak (Jože Moškrič) in Joža Miiller (VP).
Ekipno je zmagala šola Vide Pregare.
Pionirji:
1. Miran Ferjančič (VP) 29,5; 2. Jožo Delo (VP) 28,7; 3. Marko Hawlina (Moste) 28,5; 4. Marjan Smodiš (VP) in Ivo Poljanec (Polje); 6. Jože Mravlje (Moste) ; 7. Marjan Marolt (Polje);
8.	— 9. Boris Rozman (Polje) in Zoran Radetič (Kette-Murn) 10. — 11. Anton Novak (Polje) in Sandi Djorovič (VP).
Ekipno je zmagala šola Vide Pregare.
OBVESTILA
Dragi bralci
Zastonj bomo objavili zapise o pomembnih dogodkih v vaši družini, pni prijateljih in znancih (rojstva, poroke, obletnice, diplome inp.) Delovni kolektivi, društva in organizacije: ob delovnih jubilejih čestitajte svojim članom v našem časopisu.
Napišite nam: priimek in ime slavljenca, stanovanje, kratek opis dogodka in datum jubileja. Naročnik se mora obvezno podpisati in navesti svoj naslov. Sporočilo pošljite na naslov: Naša skupnost, Ob Ljubljanici 42/11.
Ker je Naša skupnost moščanski časopis, je najbolje, če je slavljenec doma iz naše občine ali pa da dela v enem od meščanskih podjetij.
Delovni jubileji
delavcev, ki so zaposleni v kombinatu ŽITO nad 20 let
Valter Munda,
Franc Uršič,
Avgust Marušič,
Rudi Gantar,
Marjan Jerman,
Miro Pavčič,
Angela Belak,
Francka Drglin,
Matevž Bozovičar,
Avgust Kladošek in Mila Fatur.
Delavska univerza
SOLE, PREDAVANJA, TEČAJI
Delavska univerza Moste-Polje, Proletarska c. 1, vpisuje do 20. januarja 1969 kandidate za naslednje šole In tečaje:
-	V 7. in 8. OSNOVNE SOLE ZA ODRASLE. Pričetek pouka 1. februarja 1969. Pouk traja 4 mesece, 5 krat tedensko, od 18. ure dalje. Šolnina znaša 485 dinarjev in se lahko plača v dveh obrokih.
-	V TEČAJ KUHANJA IN GOSPODINJSTVA. Pričetek tečaja 20. januarja 1969. Tečaj traja 6 tednov, 3 krat tedensko od 17. ure dalje. Šolnina znaša 300 dinarjev in se lahko plača v dveh obrokih.
-	TEČAJ PRIKROJEVANJA. Tečaj traja 5 tednov, 3 krat tedensko v večernih urah. Začetek bo javljen naknadno. Šolnina znaša 160 dinarjev, ki se plača ob vpisu.
STARSI
V dogovoru z osnovnimi šolami in vzgojno varstvenimi zavodi bo delavska univerza organizirala cikluse predavanj in pogovorov o problemih in vzgoji otrok za starše:
1.	predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih;
2.	šolskih otrok od 1. do 4. razreda osnovne šole:
3.	šolskih otrok od 5. do 8. razreda osnovne šole in
4.	šolskih otrok - gimnazijcev.
Predavanja za starše pod 1. bodo
v vzgojno varstvenih zavodih Angelce Ocepek, Kodeljevo. Jarše, Polje, Vevče in Zalog.
Predavanja za starše pod 2. In 3. bodo v šolah Ketteja in Murna, Hrušica Jože Moškrič, Polje, Sistro in Zalog.
Predavanja za starše otrok pod 2. bodo v VVZ Angele Ocepek.
Predavanja za starše pod 4. bodo v VI. gimnaziji Moste.
Ciklus obsega 6-7 predavanj, vsako po 2-3 šolske ure s pogovorom vseh. Predavali bodo psihologi, pedagogi in zdravniki. Predavanja se bodo začela v januarju in februarju 1969, in to po eno predavanje v enem ali dveh tednih v večernih urah.
O vsebini predavanj, točnem pričetku in razporedu predavanj vas bodo seznanila vodstva Šol in VZZ.
Svojo udeležbo prijavite vodstvom šol in VZZ, da boste potem lažje in bolje reševali probleme pri vzgoji svojih otrok.
Vse druge informacije dobite na sedežu DU, Proletarska c. 1, telefon 311-231 in 311-357.
Seznam porok
OD 16. 11. do 14. 12. 1968
16.	11. 1968
Mlakar Veronika, Lj. Bavdkova 1 in Petrač Tomislav.
23.	11. 1968
Florjančič Mitja, Lj. Ob Kajuhovi bl.C-l in Zalar Genovefa.
27.	11. 1968
Pestotnik Franc, Senožeti 1 in Volf Romana, Polje 343. Lampič Janez, Bizovnik 92 in Pleško Marija, Lj. Sp. Hrušica n. h.
28.	11. 1968
Krstič Sreten, Lj. Jana Husa 18 in Korelec Veronika. Skube Janko, Vevče 63 in Mikec Zofija. Dukič Borislav, Polje 363/a in Nartnik Katarina, Polje 363/a. Stojanovič Vojislav, Zg. Kašelj 128 in Djukič Vida. Zg. Kašelj 128.
7. 12. 1968
Merčnik Marija, Lj. Zakotnikova 1 in Lavrič Filip. Veljič Miloje, Lj. Kajuhova 42 in Bratina Irma, Lj. Kajuhova 42. Skrlec Matija, Lj. Jarška 35 in Arnejšek Nataša, Polje 443.
Umrli
Kavka Peter, 17. 11. 1968, Dolsko 9; Plohl, deček B 27. 10. 1968, Zg. Besnica 6; Tonič Josip, 13.	11.	1968,
Koblarjeva 35; Toni Vinko, 7. 11. 1968, Litijska 6; Bančič Jakob, 27. 11. 1968, Jarška c, 5; Kovačič Ljudmila, 28. 11. 1968, Partizanska 37; Marolt Margareta, 1. 12. 1968, Obrije 17; Aškerc Jože, 12. 12. 1968, Smartinska c. blok J-9; Rohn Terezija, 12. 12. 1968, Pokopališka 32; Žitnik Ivan, 12. 12. 1968, Na gmajni 39; Musar Ana, 10. 12. 1968, Vodmatska 5; Seničar Franc, 10.	12.	1968,	Kavčičeva	64; Sicherl
Ivana, 20. 11. 1968, Zalog 19; Pintar Alojz, 19. 11. 1968, Zg. Kašelj 119; Ježek Franc, 7. 12. 1968, Slape 14; Jager Marija, 3. 12. 1968, Vevče 101; Safran Ludvik, 14. 12. 1968, Polje 92; Omahen Alojzij, 4. 12. 1968, Zadvor 63; Mencin Alojzija, 5. 12. 1968. Studenec 40.
KINO
SPORED ZA JANUAR 1969 KINO TRIGLAV
1.-3. ANGELIKA IN KRALJ - fran-cosko-italljanski barvni cs film;
4. - 6. POROČNIK ROBIN CRUSOE
—	Disneyeva barvna komedija;
7. - 9. RANČ SMRTI - ameriški barvni vvestern film;
10. - 12. ŽELEZNI KAPETAN - Italijanski barvni zgodovinski cs spektakel ;
13. - 14. BOMBA OB 10.10 - Jugoslovanski barvni vv film;
15. - 17. VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH — ameriško-angleška barvna cs komedija;
18. - 20. PIRATI IZ MOONFLEETA-ameriški barvni pustolovski cs film;
21. - 23. UPOR APACEV - ameriški barvni vvestern film;
24.	27. LORD JIM - ob 17.30 in 20. url angleško-ameriški barvni pustolovski cs film TOM in JERRV V VESOUU
—	samo ob 16. uri ameriške barvne risanke;
28. - 30. MAČEK DETEKTIV - Di-sneyeva barvna kriminalna komedija;
31. francoski barvni dokumentarni film SVET BREZ SONCA.
KINO VEVČE
1.-2. WINNETOU IN OLD FIRE-HAND — nemški barvni pustolovski cs film;
3.	- 5. RANČ SMRTI - ameriški barvni vvestern film;
8. - 9. POROČNIK ROBIN CRUSOE
—	Disneyeva barvna komedija ;
10.	-12. ANGELIKA IN KRALJ -francosko-italijanskl barvni cs film;
15. - 16. BOMBA OB 10.10 - Jugoslovanski barvni vv film;
17.	- 19. UPOR APAČEV - ameriški barvni vvestern film;
22. - 23. PIRATI IZ MOONFLEETA-ameriški barvni pustolovski cs film;
24.	- 26. REVOLVERASI RANCA ČASA GRANDE — ameriški barvni cs vvestern;
29.	- 31. LORD JIM - angleško-ameriški barvni pustolovski cs film.
KINO ZALOG
1. - 2. POROČNIK ROBIN CRUSOE
—	Disneyeva barvna komedija;
4.	- 5. WINNETOU IN OLD Fl-REHAND — nemški barvni pustolovski cs vvestern;
samo 9. ANGELIKA IN KRALJ -francosko-italijanski barvni cs film;
11.	- 12. BOMBA OB 10.10 - jugoslovanski barvni vv film;
samo 16. UPOR APAČEV - ameriški barvni cs vvestern
18.	- -19. VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH — ameriško-angle-ški barvni cs film — komedija;
samo 23. LORD JIM — angleško-ameriški barvni pustolovski cs film;
25.	- 26. MAČEK DETEKTIV - Di-sneyeva barvna kriminalna komedija;
samo 30. SVET BREZ SONCA -francoski barvni dokumentarni film.
KINO ZADOBROVA
I.	-2. RANČ SMRTI - ameriški barvni cs vvestern;
4.	- 5. ANGELIKA IN KRALJ -
francosko-italijanski barvni cs film;
samo 8. ŽELEZNI KAPETAN - Italijanski barvni cs zgodovinski spektakel ;
II.	- 12. POROČNIK ROBIN CRUSOE — Disneyea barvna komedija;
samo 15. UPOR APACEV — ameriški barvni cs cestern;
18. - 19. BOMBA OB 10.10 - jugoslovanski barvni vv film;
samo 22. REVOLVERASI RANCA ČASA GRANDE — ameriški barvni cs vvestern;
25. - 26. PIRATI IZ MOONFLEETA
—	ameriški barvni pustolovski cs film; samo 29. SVET BREZ SONCA -
francoski barvni dokumentarni film.
Občinska skupščina
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 5. XII. 1968 sprejela odlok o delovnem tednu za občinsko upravo.
V smislu tega odloka je od 1. XII. 1968 dalje delovni čas za stranke:
ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.—12. ure,
ob sredah pa še od 17.—19. ure.
Pošta
Pošta Ljubljana-Moste Zaloška cesta 48, telefon 317-178, posluje vsak dan (razen nedelje) od 8—18.30; pošta Ljubljana Polje, telefon 48-053 in 48-054 / odprta vsak delovni dan od 8—12 in od 17,00 do 18.30; pošta Dobrunje odprta vsak dan od 8—12 in od 17—19 ure. Telefon 49-000 in 49-010; pošta Dol pri Ljubljani odprta vsak delovni dan od 8—15 ure, telefon 311-408.
Matična služba
Rojstva, poroke ali smrti se prijavi na matični urad Uprave za upravnopolitične zadeve Ljubljana Mačkova ulica 1 (Kresija), telefon 315-663. Tam izdajajo vsa potrdila in tudi potrdila o državljanstvu.
Osebne izkaznice
Osebne izkaznice izdaja ali zamenja prijavni urad Uprave za upravno politične zadeve Ljubljana Mačkova ulica 1 (Kresija) telefon 315-861. Uradne ure so vsak delavnik od 7 do 19 ure.
Lekarna
LEKARNA Moste telefon 317-227 je odprta vsak delovni dan od 8—19 ure.
Namizni Krniš v Zalogu
Namizni tenis, ki je z odhodom nekaj marljivih športnih delavcev amaterjev Iz Zaloga pred 2 letoma skoraj propadel, je spet zaživel.
Pred dobrim mesecem dni so ponovno izvolili novi odbor TVD Partizan, ki si je postavil kot prvo nalogo ponovno organiziranje tekmovanj v namiznem tenisu. Ta športna panoga ima v Zalogu številne ljubitelje, ker je dostopna vsakemu pa cenena še je. Novi odbor ima za svoje delo glede materialnih sredstev res vso podporo vseh organizacij v Zalogu. Tudi glede tekmovanj si je napravil odbor koledar, s katerim hoče doseči množičnost in kvaliteto. Igralci si hočejo ponovno pridobiti mesto v slovenski ligi, kjer so že z uspehom tekmovali. V tem mesecu so že imeli prijateljski dvoboj s tradicionalnim nasprotnikom TVD Partizan Dolsko, katerega so po dolgem utrujajočem dvoboju premagali z rezultatom 5:4. To je vsekakor uspeh ekipe Zaloga, saj Dolsko tekmuje zdaj že 3 leta v slovenski ligi. Poleg tega tekmovanja pa so se igralci prebila med 16. in 30. mesto, venskega conskega prvenstva v Trbovljah. Največ uspeha sta imela D. Židan in V. Sluga, ki sta se med 100 igralci prebila med 16. In 30 mesto, ter dvojica B. Meršol in V. Sluga na 4. do 8. mesto. Na tem prvenstvu * Trbovljah so igrali tudi igralci DK Kajuh iz Most, ki pa so bili izločeni iz nadaljnjega tekmovanja že v prvih kolih. Tako imamo v občini Moste-Polje trenutno tri klube, če lahko tako rečemo, ki se resneje ukvarjajo s tem športom. Vsekakor pa velja še naprej za žarišče namiznega tenisa v občini Moste-Polje — Zalog s svojim TVD Partizanom, ki bo imel poleg Partizana Dolsko še dolgo primat v svojih rokah.
Vilko Sluga
Dopisuj V svoj lisi
Rešitve ugank iz prejšnje številke
KRIŽANKA. Vodoravno:	1. kroki, 6.
rama, 10. Hribar, 11. Ozalj, 13. slalom, 14. Triglav, 16. pa, 17. alinea,
19.	Ant, 20. oče, 22. Nil, 23. Menči. 25. legat, 28. kerub, 30. EČ, 31. kronometer, 34. I(gor) S(travinski), 36. ameba. 37. aneks, 40. Mirko, 42. Art, 44. Jur, 45. ala, 46. arkada, 49. me. 50. martini, 53. Marjan, 55. koala, 56. barbar, 57. gram. 58. Kreon.
NOVE ZAČETNICE:	čudodelec, ro-
tacija, nagrada, Idrija, mešetar, ravnina, astra, velikan. Končna rešitev: črni mrav.
POSETNICA: Riko Azall ■» Izolirko.
sicupkasT
»UASILO SZDL UIUBUJAMA MOST*-POU*
Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljubl.j. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 ročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tisk«, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini.
Rokopisov ne vračamo.
Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca
december 1968
PSIHOLOGIJA: Ivan Toličič, Vera Smiljanič-čolakovič — Otroška psihologija;
DRUŽBENE VEDE (sociologija, politika, šolstvo) : Josip Broz-Ti-to — Dela; Mojca Drčar-Murko — Kdo bo jutri odločal v Ameriki; Miloš Ilič — Sociologija kulture in umetnosti; Dragoljub M. Petrovič
—	Pobuna Slovaka u Kragujevcu 1918. godine; Leon Zorman — Preverjanje in ocenjevanje znanja ter opazovanje učencev v šoli;
PRIRODNE VEDE: Earl Stannard Herald - Ribe;
MEDICINA, higiena: Marjan Pocajt in Sirca Anton — Anatomija in fiziologija; Theodor Van de Velde — Popolni zakon;
UMETNOST, šport: Tivadar Artner — Srečanje z antično umetnostjo; Miha Potočnik - Srečanje z gorami; France Stelč — Božidar Jakac; Drago Ulaga, Janez Tome - šport za mlade;
ZEMLJEPIS, zgodovina: Larry Collins in Dominique Lapierre — Gori Pariz?; Jože Curk — Ozemlje slovenjebistriške občine; Percy Harrison Fawcett — Strupeni pekel; Tone Ferenc — Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941—1945; Rafael Perhauc
—	Letalci prefeomorci; Makso šnuderl — Osvobojene meje. Kronika Maribora in slovenske severne meje v letih 1918/19;
LITERARNA ZGODOVINA: ANTON Slodnjak — Slovensko slovstvo;
PESNIŠTVO: Majski žubori; Franček Rudolf — Dnevi v predalu;
DRAMATIKA: Ivan Potrč — Drame o Kreflih; William Shakespeare — Rihard III. — Ukročena trmoglavka;
LEPOSLOVJE za odrasle: Jorge Amado - Pastirji noči; Ivan Cankar — Zbrano delo. 8. knj.; Josip Jurčič — Zbrano delo. 8. knj.; Stephen in Ethel Longstreet — človek z Montmartru. Roman o življenju Mauricea Utrilla; Sandra Paretti — Roža in meč; Prežihov Vo-ranc — Zbrano delo. 4. knj.; Dimitrij Rupel - Na pol poti do obzorja; Emile Zola — Denar;
KNJIGE ZA OTROKE: Racey Helps - Tri zgodbice; Advan Ho-zič — Vrabec s puško; Angel Karalijčev — Bolgarske ljudske pravljice; Dragan Lukič — Zgodba o teh besedah; Olivera Nikolova — Zoki Poki; Leopold Suhodolčan — Veliki in mali kapitan; Helena šmahelova — Dobra volja; Marija Tršar - Zgodbe o psu Riku; Ivo Zorman — Gnezdo sršenov. 2. knj.; Oton Župančič — Pokonci izpod korenin.
SlClfPklOST
(jtostCo- stdC tju&tjcjMa. mosbz-'pot}e.
V olilni informator
LJtIBLJANA, JANUAR 1969
ST. 1
Program volilnih priprav
PRIPRAVE
1.	do 11. februarja
krajevnih kandidacij-.. konferenc in kandi-I ClJ.skih konferenc v de-vmh organizacijah
h« S0s^nki drugih druž-i-0? Političnih organizacij društev itd.).
^ obravnavajo in predla-niu° kandidate za odbor-atr občinske in mestne skupščine,
1„_^. obravnavajo in pred-ni^0 rno^ne kandidate za
Poslance,
oh;v izvobj° delegate za ocin. kandidacijsko konfe-oo po ključu določenem občinskem pravilniku.
14. februarja nuh^didacijska seja resor • konference SZDL
ejme predlog liste za
rori0gacij° v zb°r na-Se; °v. ZS (obvezno pred rol 011 kandidacij. konfe-nc v vseh občinah!)
0dll. do 12. februarja
flj., elava predlogov mož-(oK kandidatov za poslance st'1, ava v občinah!), se-Ij. a Poročila za občinsko j)ri .didacijsko konfei-enco, so^obivanje poprejšnjega dat aS'la 0<^ možnih kandi-2bav 7-a poslance vseh ov republiške in zvez-skupščine.
0<? 21. do 27. februarja
dachiu-uobčinskih kandi-slclic.S- h konferenc (ot
gatpU se Pošlje vsem dele-Predk - tU-di PreSle<i vsel dato\
J eblaganih možnih kandi-Za Poslnnco in re-Preki1- izgovorov o po-dldiriiam soglasju za kan-
ŠLf"Km
lranje).
§ .	27. februarja
Občinskih kandida-C|jskih konferenc
njUi Obravnavajo, dopol-dloen °1.in glasujejo o pre-dov>U bste za Zbor narobe ^ezne skupščine, o j. Obravnavajo poročilo določuj ih dejavnostih in p0(J l}o merila za izbor iz c\dr!ih predlogov.
•n(.j0 Predlagajo in sprej-Ce kandidate za poslan-šii arov republiške skupno ’ ki so v okviru ob-eP°ta Sključena volilna
Obravnavajo predlo-Posl^bznih kandidatov za ^Ce štirih zborov zve-Uto* .^upščine in predloge Vlh kandidatov za po-blijb0 Ustih zborov repu-skupšČine, ki so ipj y 1 s sosednjimi občina-dstr.ler Predlagajo naj-medobčinski dacijski konferenci. str6z ^berejo (izvolijo) u-?aeiir!0 sestavljeno dele-> ki se bo udeležila
seje medobčinske kandidacijske konference.
f) Sestavijo predlog kan-ditatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji.
Od 1. do 5. marca
Obdelava predlogov in stališč občinskih kandidacijskih konferenc za medobčinsko kandidacijsko konferenco (za zvezno volilno enoto in za skupne volilne enote za republiško skupščino) v občini, ki je nosilec volilne enote; sestava poročila za sejo medobčinske kandidacijske konference.
Od 5. do 10. marca
Sklic medobčinskih kandidacijskih konferenc za združene volilne enote za zbore republiške skupščine (velja za tiste občine, ki so s sosednimi v skupnih volilnih enotah za posamezne zbore republiške skupščine).
10. marca
Seje medobčinskih kandidacijskih konferenc za
združene volilne enote za zbore republiške skupščine.
a)	Obravnavajo poročilo o prejšnjih dejavnostih in določijo merila za zbor iz podanih predlogov.
b)	Predlagajo in sprejmejo kandidate za poslance tistih zborov republiške skupščine, za katere je volilna enota dveh ali več občin.
c)	Sestavijo predi, kandidatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji.
d)	Sprejmejo poročilo o svojem delu, ki ga predložijo skupno s sprejetimi kandidati zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v vsej volilni enoti (dveh ali več občin).
Od 10. do 14. marca
Sklic medobčinskih kandidacijskih konferenc za zvezno volilno enoto.
(K vabilu se priloži tudi poročilo o predlogih vseh občinskih kandid. konferenc za možne kandidate
poslance štirih zborov zvezne skupščine).
14. marca
Seje medobčinskih kandidacijskih konferenc po
zveznih volilnih enotah.
a)	Obravnavajo predloge občinskih kandidacijskih konferenc za zvezne poslance; določijo skupna merila za izbor iz podanih predlogov.
b)	Predlagajo in sprejmejo kandidate za zvezne poslance.
c)	Sprejmejo poročilo o svojem delu, ki ‘ga predložijo skupno s sprejetimi kandidati zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v vsej volilni enoti.
d)	Sestavijo predi, kandidatur in jih predložijo (državni) volilni komisiji.
Od 14. do 29 marca
Zbori volilcev in zbori delovnih ljudi
a)	Ocenijo, dopolnijo ali ovržejo kandidate za odbornike občinske skupščine, (za oba zbora — v o-kviru volilne enote ali več volilnih enot) — ter dokončno sprejmejo kandidate za odbornike občinske in mestne skupščine.
b)	Poslušajo poročila delegatov, ki so sodelovali v delu občinskih in medobčinskih kandidacijskih konferenc in obravnavajo ta poročila,
c)	Se izrekajo o sklepih kandidacijskih konferenc,
d)	Po potrebi: l)dopol-njujejo predloge za poslance,
e)	ovržejo sprejete(ga) kandidata(e) za poslance, republiške in zvezne skup-ščinc.
f)	Zbori delovnih ljudi izvolijo elektorje za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti zvezne in republiške skupščine.
g)	Sestavijo predloge in jih predložijo (državni) volilni komisiji.
29. marca
Predlog kandidatur volilnim komisijam. Zadnji rok je 15 dni pred dnevom volitev.
Cenjene bralke in bralci!
Pred vami je prva številka izredne izdaje Naše skupnosti, Volilnega informatorja, ki je namenjena letošnjim volitvam. Do volitev, ki bodo v aprilu, bomo izdali še eno ali dve izredni številki, v katerih vas bomo sproti in podrobno seznanili z vsemi pripravami in potekom volitev.
V zvezi s tem vas prosimo, da se glede vseh nejasnih vprašanj obračate na volilne komisije pri krajevnih or-ganizcaijah Socialistične zveze ali pa direktno na občinsko volilno komisijo, Ob Ljubljanici 42/11, telefon 315-980.
Z željo, da bi bile volitve resničen odraz demokratične volje in hotenj občanov — volivcev, vas pozivamo dragi bralci, da po svojih močeh prispevate svoj delež k uresničitvi tega cilja.
VOLITVE
(verjetni datumi!)
I.	Neposredne volitve
Občinska
skupščina
10. aprila
Zbor delovnih skupnosti
13. aprila
Občinski zbor
Mestna
skupščina
10. aprila
Zbor delovnih skupnosti 13. aprila Mestni zbor 13. aprila Republiška skupščina Republiški zbor
Zvezna
skupščina
Družbeno politični zbor
Republiška
skupščina
Gospodarski
zbor
Prosvetno kulturni zbor Socialno
zdravstveni zbor
Zvezna
skupščina
Gospodarski
zbor
Prosvetno kulturni zbor Socialno zdravsveni zbor
III. Volitve v republi ški skupščini
6.	maja Republiška skupščina Konstituiranje
republiške skupščine
Zvezna skupščina Zbor narodov
II. Volitve v občinskih IV. Volitve v zvezni skupščinah	skupščini
23. aprila	16. maja
Občinska	Zvezna
skupščina	skupščina
Konstituiranje	Konstituiranje
obč skupščine	zvezne skupščine
Značilnosti letošnjih volitev
Spremembe Zvezne ustave in predlogi za spremembo ustave SR Slovenije posegajo tudi na področje volilnega sistema. Obetajo se večje spremembe pri volitvah v skupščine vseh družbeno političnih skupnosti, od občine do federacije. V ta namen bodo sprejeti novi zakoni o volitvah zveznih poslancev, o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije in o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Razen tega bodo spremenjeni tudi zakoni o določitvi volilnih enot za volitve zveznih in republiških poslancev.
Glavne značilnosti, ki se obetajo pri volitvah v skupščine družbeno političnih skupnosti, bodo predvidoma naslednje:
1.	Zvezna skupščina bo imela pet zborov: družbeno politični zbor, gospodarski zbor, prosvetno kulturni, socialno zdravstveni zbor ter zbor narodov:
2.	skupščina SR Slovenije naj bi predvidoma imela štiri zbore: republiški zbor, gospodarski zbor, kulturno prosvetni in socialno zdrav-
stveni zbor. Odpravlja se torej organizacijsko politični zbor in ne bo ustanovljen zbor občin, kot je bilo sprva predlagano;
3.	volitve v vse zbore vseh skupščin bodo vsaka štiri leta in ne kot doslej, ko smo vsaki dve leti volili polovico poslancev vsake skupščine;
4.	bistveno se spremeni kandidacijski postopek z uvedbo novega instituta — kandidacijske konference na vseh ravneh. Podrobnejši sestav in način dela kandidacijske konference se določi s pravilniki Socialistične zveze;
5.	delno se razširi krog volilnih upravičencev, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v zbore delovnih skupnosti (npr. študentje visokošolskih zavodov);
6.	poslance v zbore delovnih skupnosti Zvezne in Republiške skupščine ne volijo več samo občinske skupščine, ampak volilno telo, ki ga sestavljajo odborniki občinske skupščine in delegati, izvoljeni v delovnih organizacijah s področja go-
Konec na 2. str.
PREDLOG
SPREMENJENIH VOLILNIH ENOT ZA OBČINSKI ZBOR SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
KS Moste
VE 1. Pod ježami, Na klanč-ku, Domžalska, Ulica 15. aprila, Ribniška, Partizanska od h. št. 26, 27. — Volivcev je 695.
VE 2. Zaloška od h. št. 56 do 63a, Vodmatska, Stara pot. — Volivcev je 459.
VE 3. Društvena, Prvomajska, Rojčeva do h. št. 10 in 13. — Volivcev je 585.
VE 4. Pokopališka do proge, Rojčeva od h. št. 10 in 13 do konca, Proletarska, Vide Pregarčeve do h. št. 8a in 9. — Volivcev je 989.
VE 5. Ob železnici h. št. 1, 2 in 3, Partizanska od h. št. 28—29 do konca Vide Pregarčeve od h. št. 10 in 11 do konca, Ulica Bratov Rozmanov. — Volivcev je 811.
VE 6. Zakotnikova, Poljska pot do vključno žel. blokov, Kajuhova h. št. 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46. Volivcev je 987.
VE 7. Zaloška od h. št. 58 do 65 do konca in S/1, S/2, Poljska pot od železniških blokov do konca, Pet na Fužine. — Volivcev je 945.
KS Zelena jama
VE 8. Pokopališka od proge do konca, Ob železnici, Pot na letališče, Bazoviška, Baudekova. — Volivcev je 814.
VE 9. Bernekarjeva, Kavčičeva razen h. št. 15 in 17, Šmartinska od h. št. 47 do 55 in 30—64, Savska, Pohli-nova, Poljedelska, Perčeva, Zvezna. — Volivcev je 816.
VE 10. Tovarniška, Ob Zeleni jami, Bezenškova, Sredi-ška. — Volivcev je 632.
VE 11. Rožičeva, Kavčičeva h. št. 15 in 17, Vzajemna, Šmartinska h. št. 49, 50, 53, 55, 64, 64a, 65. — Volivcev je 762.
VE 12. Kajuhova, Cilenško-
va. — Volivcev je 629.
KS Jarle
VE 13. Kodrova, Mirna pot, Žalska, Jarška. — Volivcev je 870.
VE 14. Avsecova, Stražarjeva, Slovenska, Križna, Lunačkova. Volivcev je 807.
VE 15. Šmartinska od h. št. 100 in 103 do h. št. 184 in 187, baraka in bloki J/1 do J/11, Cesta v Obrije. Volivcev je 853.
KS Šmartno
VE 16. Šmartn oob Savi, Obrije, Hrastje. — Volivcev je 530.
KS Zadobrova
VE 17. Zg. Zadobrova od h. št. 149—172, od h. št. 176 do 180 in h. št. 146, Sneberje, Sp. Zadobrova od h. št. 22
do 65. — Volivcev je 808.
VE 18. Zg. Zadobrova od h. št. 1—45 ter h. št. 147, 173, 174 in 175, Sp. Zadobrova od h. št. 1 do 21. — Volivcev je 682.
KS Zalog
VE 19. Zalog — novi del.
—	Volivcev je 978.
VE 20. Zalog od h. št. 9 do 36, Podgrad, Sp. Kašelj.
—	Volivcev je 545.
KS Dolsko
VE 21. Dolsko, Petelinje, Kamnica, Senožeti. — Volivcev je 651.
KS Klopce
VE 22. Vinje, Klopce, Osredke, Vrh, Zagorica, Kri-ževska vas. — Volivcev je 278.
KS Besnica
VE 23. Sp. Besnica, del Zg. Besnice, Janče, Vnajnarje, Gaberje, Tuji grm, Dolgo br-do, Prežganje, Volavlje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebe-Ijevo, Mali vrh, Javor, Ravno brdo, del Zg. Besnice. — Volivcev je 715.
KS Lipoglav
VE 24. Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Pancah, Repče, Brezje. — Volivcev je 215.
KS Zadvor
VE 25. Sostro, Češnjice, Zagradišče, Podlipoglav, Sa-dinja vas, Šentpavel. — Volivcev je 816.
VE 26. Zadvor, Zavoglje, Podmolnik — Volivcev je 739.
VE 27. Dobrunje — Volivcev je 520.
KS Vevče
VE 28. Zg. Kašelj — del vzhodno od industrijske proge med Ljubljanico in Zaloško cesto. — Volivcev je 668.
KS Polje
VE 31. Polje — del severno od železniške proge Ljubljana—Zalog, vzhodno od ceste Polje—Zadobrova in severno od Zaloške ceste. — Volivcev je 692.
VE 32. Polje — del južno od železniške proge Ljubljana—Zalog, zahodno od ceste Polje—Zadobrova in južno od Zaloške ceste. — Volivcev je 1272.
VE 33. Slape, Studenec, Aerodromsko naselje. — Volivcev je 648.
KS Bizovik
VE 34. Bizovik. — Volivcev je 591.
Značilnosti letošnjih volitev
Nadaljevanje s 1. strani
spodarstva, kulture in prosvete ter zdravstva in socialnih služb.
To je le nekaj bistvenih sprememb, ki izvirajo iz že sprejetih ustavnih spreminjevalnih predlogov k Zvezni ustavi in iz predloga zakona o volitvah zveznih poslancev, pa tudi iz
predlogov za spremembo Republiške ustave in republiških volilnih predpisov.
Ker bodo volitve vsaka štiri leta v vseh volilnih enotah, se sedaj nudi priložnost, da občine korigirajo volilne enote za volitve odbornikov obč. skupščin ter v ta namen nemudoma izdajo potrebne odloke.
KS Hrušica
VE 35. Zg. Hrušica, Sp. Hrušica, Fužine. — Volivcev je 624.
KS Stepanja vas
VE 36. Hruševska, Kamnoseška, Litijska, Na gmajni, Stepanjska, Štepanjsko nabrežje, Trpinčeva, Žamovci.
— Volivcev je 772.
KS Kodeljevo
VE 37. Menardova, Povše-tova, Puterlejeva, Gortanova,
Marčenkova, Miklavčeva. — Volivcev je 1038.
VE 38. Moškričeva, Na peči, Ob Ljubljanici. — Volivcev je 1212.
VE 39. Okiškega, Pintarjeva, Klunova, Malejeva, Pugljeva, Goce Delčeva. — Volivcev je 1135.
VE 40. Koblarjeva, Kosovelova, Jana Husa, Zadružna, Poljanska, Hradeckega, Koširjeva. — Volivcev je 1105.
—45 ter h. št. 147, 173, 174 j]' 175, Sp. Zadobrova od h. "■
(Občinska volilna enota šM8!
Zalog — novi del.	.
(Občinska volilna enota št-1'l
Zalog od h. št. 9—36, Podgrad, Sp. Kašelj.	.
(Občinska volilna enota ŠL*®I
Dolsko, Petelinje, Kamnic3' Senožeti.	.
(Občinska volilna enota št. *'l
l/ I „ --^	/-1 L-C*
PREGLED
PREGLED VOLILNIH ENOT V MESTNI ZBOR NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
(9 volilnih enot]
VE 17. obsega ulice in ceste:
Pod ježami, Na klančku, Domžalska, Ulica 15. aprila, Ribniška, Partizanska od h. št. 26, 27.
(Občinska volilna enota št. 1]
Zaloška od h. št. 56—63a, Vodmatska, Stara pot.
(Občinska volilna enota št. 2)
Društvena, Prvomajska od h. št. 10 in 13.
(Občinska volilna enota št. 3)
Pokopališka do proge, Rojčeva od h. št. 12 in 13 do konca, Proletarska, Vide Pregarčeve od h. št. 8a in 9. (Občinska volilna enota št. 4] Ob železnici h. št. 1, 2 in 3, Partizanska od h. št. 28—29 do konca, Vide Pregarčeve od h. Št. 10 in 11 do konca, Ulica bratov Rozmanov. (Občinska volilna enota št. 5) Volivcev je 3539
VE 18. obsega ulice in ceste ter naselja:
Zakotnikova, Poljska pot, vključno železniški bloki, Kajuhova h. št. 34, 36, 38, 40, 42, 44, 46.
(Občinska volilna enota št. 6)
Zaloška od h. št. 58—65 do konca in S/l, S/ll, Poljska pot od železniških blokov do konca, Pot na Fužine. (Občinska volilna enota št. 7] Pokopališka od proge do konca, Ob železnici, Pot na letališče, Bazoviška, Baudko-
(Občinska volilna enota št. 16] Volivcev je 3060 VE 21. obsega naselja ter ulice in ceste:
Bizovik.
(Občinska volilna enota št. 34)
Zg. Hrušica, Sp. Hrušica, Fužine.
(Občinska volilna enota št. 35)
Hruševska, Kamnoseška, Litijska, Na Gmajni, Stepanjska, Štepanjsko nabrežje, Trpinčeva, Žamovci.
(Občinska volilna enota št. 36]
Menardova, Povšetova, Pu-ferlejeva, Gortanova, Marčenkova, Miklavčičeva.
(Občinska volilna enota št. 37) Volivcev je 3025
VE 22. obsega ulice in ceste:
Moškričeva, Na peči, Ob Ljubljanici.
(Občinska volilna enota št. 38)
Okiškega, Pintarjeva, Klunova, Malejeva, Pugljeva, Goce Delčeva.
(Občinska volilna enota št. 39)
Koblarjeva, Kosovelova, Jana Husa, Zadružna, Poljanska, Hradeckega, Koširjeva.
(Občinska volilna enota št. 40] Volivcev je 3452
VE 23. obsega naselje:
Zg. Zadobrova od h. št. 149 do 172, do h. št. 176—180 in h. št. 146, Sneberje, Sp. Zadobrova od h. št. 22—65.
(Občinska volilna enota št. 17)
Zg. Zadobrova od h. št. 1
VE 24. obsega naselja:
Sp. Besnica, del Zg. Besnice, Janče, Vnajnarje, Gabef-je, Tuji grm, Dolgo brdOi Prežganje, Volavlje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebelj® vo, Mali vrh, Javor, Ravn°
brdo, del Zg. Besnice.	.
(Občinska volilna enota št. *3I Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Sela pri Panca i Repče, Brezje.	.,
(Občinska volilna enota št. * J Sostro, Češnjice, Zagrad' šče, Podlipoglav, Sadinjava*' Šentpavel.
(Občinska volilna enota št.* >
Zadvor, Zavoglje, Podmo
(Občinska volilna enota št. ^ Dobrunje.	,-1
(Občinska volilna enota Št.* Volivcev je 3005
VE 25. obsega naselja: Zg. Kašelj.	..
(Občinska volilna enota št.*!
Vevče — del vzhodno
od
industrijske proge med Lju Ijanico in Zaloško cesto. . (Občinska volilna enota Št.* , Vevče — del zahodno ^ industrijske proge med Lj11 Ijanico in Zaloško cesto. (Občinska volilna enota št.'j Polje — del severno železn. proge Ljubljana--log, vzhod, od ceste P^Ua-Zadobrova in severno od loške ceste.	-ii
(Občinska volilna enota št-Polje - del južno od *
lez. proge Ljubljana—^ai s
zahodno od ceste Polje-' ,e dobrova in južno od Zalo ceste.	-ji
(Občinska volilna enota št-Volivcev je 3915
va.
(Občinska volilna enota št. 8)
Slape, Studenec, Aerodromsko naselje.
(Občinska volilna enota št. 33) Volivcev je 3409
PREGLED
VOLILNIH ENOT ZA ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POl*1*'
VE 19. obsega ulice in ceste:
Bernekarjeva, Kavčičeva, razen h. št. 15 in 17, Šmartinska od h. št. 47—55 in 30 —64, Savska, Pohlinova, Poljedelska, Perčeva, Zvezna. (Občinska volilna enota št. 9) Tovarniška, Ob Zeleni jami, Bezenškova, Središka. (Občinska volilna enota št. 10) Rožičeva, Kavčičeva h. št. 15 in 17, Vzajemna, Šmartinska h. št. 49, 50, 53, 55, 64, 64a, 65.
(Občinska volilna enota št. 11) Kajuhova, Cilenškova. (Občinska volilna enota št. 12) Volivcev je 2749
VE 20. obsega ulice in ceste ter naselja :
Kodrova, Mirna pot, Žalska, Jarška.
(Občinska volilna enota št. 13)
Avsecova, Stražarjeva, Slovenska, Križna, Lunačkova. (Občinska volilna enota št. 14) šmartinska od h. št. 100 in 103 do h. št. 184 in 187, baraka in bloki J/l do J/XII, Cesta v Obrije.
(Občinska volilna enota št. 15)
Šmartno ob Savi, Obrije, Hrastje.
St.
VE
12
13
14
15
Delovna organizacija
Števil«
zaposlen v volil111 enoti
Saturnus — obrat Zalog Saturnus — EE: tehnični predmeti, razvojne delavnice, Plastika Polje Saturnus — EE: embalaža, tiskarna, ambulanta, toplarna Indos, Mineral, Megrad Tovarna kleja, Kemična tovarna Moste Teol, Arbo, KB in hranilnica Lj. — Eksp. Moste
Agrokombinat - Emona EE: klavnica, čre-varna, razsekovalnica, poltrajni oddelek, trajni oddelek, ekspedit in EE: uprava, del maloprodajne mreže, transport, remont Veterinarska postaja Posavje Kolinska tovarna, Črevarna Žito: pekatete, pekarna, uprava centralno skladišče, silos, mlin Papirnica Vevče EE: papirna dvorana, sati-naža, vsi proizvodni oddelki Papirnica Vevče EE: delavnice, vozni park, uprava, obrat DUR Metalurški institut Totra, Zima, Pletenina Bizovik Slovenija ceste, Pionir Železniško gradbeno podjetje Gradis — strojno prometni obrati, kovinski obrati
330
594
409
734
486
530
405
412
510
651
622
Konec na 3. str001
PREGLED
VOLILNIH ENOT ZA ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
St.
VE
16
17
18 19
20
21
22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
32
33
34
35
36
Število
Delovna organizacija	^voUlni1
enoti
Gradis — polizdelki, Gradis obrat Zalog
Tehnika, Obnova
Izolirka, Zidar Kočevje
SAP — EE: avtobusni in tovorni promet,
Zastava servis, mehanični in karoserijski
servis, uprava
Javna skladišča, Elektrotehna, Dom-export, Metalka, Astra, Steklo-export, Chemo, Slo-venija-avto, Agrotehnika, DZS, Vesna film, Papirografika, Fotomaterial, Kovinotehna Celje, enota skladišče, Dalmacija transport, Volan-servis — Savska Železniško transportno podjetje Moste vse Pošte z območja občine Železniško transportno podjetje Zalog
Mercator Polje, Tobak Polje, Dalmacija vino, Split Polje, Krajina vino Zalog, Kmetijski živinski kombinat Radgona, Zadobrova in Vevče, Veletekstil Zalog, vse gostinske delovne organizacije z območja Polja, vsi zasebni gostinci, člani zbornice in njihovi delavci z območja Polje; — vse gostinske delovne organizacije z območja Most, vsi zasebni gostinci člani zbornic in njihovi delavci z območja Most, Istra vino Kavčičeva, Slovenija vino Klunova, Vinoprodukt Zagreb Tovarniška, KZ Vino Koper Pod ježami 10, Tališ Maribor Stepanjska 11, Kmetijski kombinat Kranj — tržnica, Semenarna — tržnica, Sadje zelenjava — tržnica in Jana Husa, Vršački vinogradi — tržnica, Vinogradarski kombinat Ljutomer — Zaloška, Mestno prehrambeno podjetje Novo mesto Kodrova, Tovarna mesnih izdelkov poslovalnice Moste, Ljubljanske mlekarne poslovalnice Moste, Mercator Moste, Tobak Zaloška 2X, Planika Kranj Zaloška, Tekstil promet poslovalnice Moste, Cankarjeva založba Zaloška, Kurivo Moste; Hladilnica Zalog; Petrol Zalog in poslovalnice Moste, Koteks-Tobus Zalog Izolit, Olma, Protektor-Vulkan, Brivnica-če-salnica, Mizarstvo Moste, Ellux, Dimnikarsko Podjetje, Pohištveno mizarstvo Litijska, Kino Triglav, Obrtni servis Moste, Slaščičarna Konditor, vsi zasebni obrtniki člani zbor-nice in njihovi delavci z območja Most Elektroobnova, Obloga, Mizarstvo Kašelj, So-hoslikarstvo in plastika, Mizarstvo in tesar-stvo Zadobrova, Snaga, enota Sostro, vsi zasebni obrtniki, člani zbornice in njihovi delavci z območja Polje
Vektor, Prehrana, Avtonabava, Mavrica, Hermes, Delamaris, Petrol — mehanična de-Mv., Unija Kavčičeva 3, Dalmacija transport, Predstavništvo, Interevropa Koper
Agrokombinat - Emona, Tovarna močnih kr-Ijhil, uprava, obrati: Zadobrova, Zalog, Dolsko, Biro za gozdarsko načrtovanje Osnovna šola Sostro, Osnovna šola Lipoglav, Osn. šola Besnica, Osn. šola Janče, Osn. šola Javor, Osn. šola Prežganje Osnovna šola Polje, Osn. šola Zadobrova, Osn. šola Zalog, Osn. šola Križevska vas, Osn, šola Senožeti, Osn. šola Dolsko, VVZ Bolje, VVZ Vevče, VVZ Zalog Psnovna šola Vide Pregare, Osn. šola J. Mo-shrič, golski center tiska in papirja, Prehodni mladinski dom, VVZ A. Ocepek, VVZ Jarše
Osnovna šola Kette-Murn, Osn. šola Hru-sica, VI. gimnazija, Glasbena šola, Delavska Ur>iverza, Knjižnica J. Mazovca, Visoka šola za telesno kulturo, VVZ Kodeljevo Zdravstveni dom Ljubljana — enota Moste, Lekarna Ljubljana, enota Moste, Zavod za socialno delo, Zdravstveni dom Ljubljana, enota Polje
Klinična bolnišnica za psihiatrijo — moški oddelki, obrtne delavnice, kuhinja, strokovne onote za skupne potrebe Klinična bolnišnica za psihiatrijo — ženski oddelki, uprava, ekonomija, Ambulatorij Fu-
JLA
^kupščina občine Ljubljana Moste-Polje,
Gbčinska konferenca SZDL, Občinski odbor HK, Občinski odbor ZZB, Društvo prijateljev JjMadine, Občinska zveza za telesno kulturo, športno društvo Slovan, Carinarnica, Postaja LM Moste-Polje
559
733
390
1025
841
763
361
875
377
618
523
39
128
249
169
168
162
158
181
Pripomba:
1.	V zbor delovnih skupnosti bo treba voliti 40 odbornikov s tem, da se v naslednjih volilnih enotah volita po dva odbornika:
19. (SAP)
23.	(Gostinstvo in trgovina Moste)
24.	(Obrt Polje)
32. (Zdravstveni dom)
2.	Nosilci izvedbe v posameznih volilnih enotah so tiste delovne organizacije, ki so na prvem mestu in so krepkeje natisnjene.
3.	Skupina gospodarstva obsega volilne enote od 1 do 27. Skupina prosvete in kulture obsega volilne enote od 28 do 31.
Skupina zdravstva in socialnega varstva obsega volilne enote od 32 do 34.
Skupina ljudi v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih obsega volilni enoti 35 in 36.
PREDLOG
VOLILNIH ENOT ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI MESTNE SKUPŠČINE
L Skupina gospodarstva
Mestna VE 21
Saturnus (obč. VE 1, 2, 3), Indos (obč. VE 4), Tovarna kleja (obč. VE 5), Teol (obč. VE 6). — 3075 zaposlenih.
Mestna VE 22 Kolinska tovarna (obč. VE 8), Žito (obč. VE 9), Javna skladišča '(obč. VE 20, Izolit (obč. VE 24). — 2605 zaposlenih.
Mestna VE 23 Papirnica Vevče (obč. VE 10), Papirnica Vevče (obč. VE 11), Totra (obč. VE 12), Mercator Polje (obč. VE 23), Elektronabava (obč. VE 25).
—	2729 zaposlenih.
Mestna VE 24 Agrokombinat - Emona (obč. VE 7), Agrokombinat
-	Emona (obč. VE 27). — 1009 zaposlenih.
Mestna VE 25 Slovenija-ceste (obč. VE 13), Železniško gradbeno podjetje (obč. VE 14), Gradis (obč. VE 15), Gradis (obč. VE 16), Tehnika (obč. VE 17), Izolirka (obč. VE 18). •— 3311 zaposlenih.
Mestna VE 26 SAP (obč. VE 19), Železniško transportno podjetje, Moste (obč. VE 21), Železniško transportno podjetje Zalog (obč. VE 22), Vektor (obč. VE 26). — 2767 zaposlenih.
II.	Skupina prosvete in kulture
Občinske VE 28, 29, 30, 31 tvorijo skupaj z ustreznimi VE občine Bežigrad 40. VE v skupini prosvete in kulture za mestno skupščino (naše VE tvorijo vsi šolski zavodi, vzgojni in prosvetno kulturni zavodi).
III.	Skupina zdravstva in socialnega varstva
Občinske VE 32, 33, 34 tvorijo skupaj z ustreznimi VE občin Bežigrad in Šiške 46. VE v skupini zdravstva in socialnega varstva za mestno skupščino. (Naše VE obsegajo enoti ZD Moste in Polje, obe lekarni ter Klinično bolnišnico za psihiatrijo.)
IV.	Skupina državnih organov, družbeno političnih organizacij in društev
Občinski VE 35 in 36 tvorita skupaj z ustreznimi VE vseh ostalih ljubljanskih občin 49. VE v tej skupini državnih organov, družbeno političnih organizacij in društev za mestno skupščino.
(Naši VE obsegata vse zaposlene v upravi, druž-
beno političnih organizacijah in društvih ter zaposlene v JLA.)
Predlog
VOLILNIH ENOT ZA REPUBLIŠKI ZBOR IN ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE SRS
I.
32. VE Ljubljana Moste-Polje I
obsega del občine Ljubljana
Volilna komisija pri občin, konferenci SZDL Ljubljana Moste—Polje je na seji, 22. januarja letos razpravljala o pripravah na volitve. Sejo je vodil predsed. konference Anton Nanut, navzoči pa so bili tudi predsed. krajevnih organizacij SZDL.
Zaradi pomembnosti posredujemo bralcem, najzanimivejše podrobnosti in najvaž. sklepe.
Udeleženci seje so ugotovili in poudarili, da SZDL z vso odgovornostjo prevzema nalogo priprav izvedbo skupščinskih volitev. Pri tako pomembni politični akciji je treba nujno zaposliti člane ZK, ZB, mladino in vse družbeno politične organizacije in društva na terenu ter jih aktivno vključiti v volilno dejavnost.
Po daljši razpravi o vsebinskih in tehničnih pripravah na skupščinske volitve so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Osnutek volil, pravilnika za priprave in izvedbo volitev v naši občini, katerega so sprejele vse osnovne organizacije in člani občinske konference SZDL, prične veljati takoj, ne glede na še nerazčiščena dokončna stališča, ki bodo znana po sprejetju republiške ustave oziroma volilnega zakona.
Volilni pravilnik bo z določenimi popravki dokončno sprejela občinska konferenca SZDL.
2.	Pri vseh KO SZDL naj se takoj ustanovijo volilne komisije, ki naj bodo sestavljene po določilu pravilnika.
3.	Volilne komisije naj
Mosfe-Polje, in sicer naslednje krajevne skupnosti: Zelena jama, Jarše, Smarfno, Zadobrova, Zalog, Dolsko, Klopce, Besnica, Lipoglav in Polje.
33. VE Ljubljana Mosle-Polje II
obsega del občine Ljubljana Moste-Polje, in sicer naslednje krajevne skupnosti: Moste, Kodeljevo, Stepanja vas, Hrušica, Bizovik, Vevče in Za-dvor.
II.
1.	Gospodarski zbor — VE
št. 14 obsega vse gospodarske organizacije na območju občine Ljubljana Moste -Polje in Litija.
V	tej volilni enoti volijo 2 poslanca.
2.	Prosvetno kulturni zbor
—	VE št. 14 obsega vse delovne organizacije s področja prosvete in kulture na območju občin Ljubljana Mosfe-Polje in Litija.
V	tej volilni enoti volijo enega poslanca.
3.	Socialno zdravstveni zbor
—	VE št. 14 obsega vse delovne organizacije s področja zdravstva in socialnih služb na območju občin Ljubljana Moste-Polje in Litija.
V	tej volilni enoti volijo 2 poslanca.
takoj pričnejo z evidentiranjem vseh možnih kandidatov za odbornike občinske skupščine, mestne skupščine in poslance za republiško in zvezno skupščino.
4.	KO SZDL in volilne komisije naj se dosledno ravnajo po osnutku pravilnika in programu republiške konference SZDL.
5.	Kandidacijske konference v KO SZDL morajo biti zaključene do vključno 11. )februarja.
6.	Vse predloge o evidentiranih možnih kandidatih dostavijo volilne komisije pri KO SZDL občinski volilni komisiji po priloženih dopisnicah.
Tovariš Bajt predsednik volilne komisije pri obč. konferenci SZDL je navzoče seznanil z načinom in potekom volitev v naši občini.
V	občinsko skupščino bo treba izvoliti neposredno 40 odbornikov s terena in 40 odbornikov iz delovnih organizacij. Obč. skupščina bo tudi v prihodnje štela 80 odbornikov.
V	mestno skupščino bo treba voliti neposredno 9 odbornikov s terena in 6 odbornikov iz delovnih organizacij.
Pri volitvah v mestno skupščino bo v tem primeru volilo več volilnih enot enega odbornika.
V	republiško skupščino bomo volili neposredno dva poslanca v republiški zbor in sicer:
v 32. volilni enoti, ki zajema območje krajevnih organizacij: Zelena jama. Jarše Šmartno, Dolsko, Zadobrova, Zalog, Klopce, Besnica in Lipoglav — e-nega poslanca
Konec na 4. strani
Se o volilnih pripravah
Kakšen naj bo odbornik?
Ob razpravah o družbeno ekonomskem in političnem položaju občine in nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, nadalje o spremembah nekaterih določil zvezne in republiške ustave in ob pripravah za volitve novih predstavniških organov je prav, da opozorimo javnost, zlasti še krajevne organizacije Socialistične zveze in vse občane, ki bodo izbirali kandidate za odbornike in poslance, na to, kakšne ljudi je treba izbrati za odbornike in kaj je treba spremeniti in dopolniti v skupščinskem sestavu, da bo deloval uspešneje in še bolj demokratično.
Vloga odbornikov v občinski skupščini in v odnosu do volivcev je odvisna od številnih dejavnikov, zlasti pa od položaja občine v ureditvi samoupravljanja, od sestava odbornikov občinske skupščine.
Lahko rečemo, da sedanji
materialni in tudi veljavni okviri, ki določajo prostor občinski samoupravi, ne opredeljujejo občine v zadovoljivi meri kot osnovno družbeno politično skupnost. Preveč je običajna praksa, da širše družbeno politične skupnosti odmer-
Še o volilnih pripravah
Nadaljevanje s 3. strani v 33. volilni enoti, ki zajema območje KO: Moste, Vevče, Zadvor, Bizovik, Hrušica, Stepanja vas, Kodeljevo — enega poslanca Število poslancev republiškega zbora se je zmanjšalo od dosedanjih treh na dva poslanca zaradi zmanjšanja skupnega števila bodočih republiških poslancev.
V	zvezno skupščino bomo volili neposredno enega polanca v volilni enoti št. 66.
Ta volilna enota združuje sedem občin in sicer: Tri Zasavske občine, Litijo, Ljublj. center, Ljubljano Bežigrad in Ljubljano Moste—Polje.
Iz tega je jasno, koliko odbornikov in poslancev ni v katere skupščine in zbore bodo volili volivci neposredno 13. aprila 1969.
V	gospodarski zbor republiške skupščine bodo potekale volitve po številu zaposlenih v delovnih org.
Po dosedanjem predlogu naj bi volili v: Gospodarski zbor — dva poslanca,
kultrno prosvetni zbor — enega poslanca, socialno zdravstveni zbor dva poslanca, to je pet poslancev skupno z občino Litija.
Volitve v vse zbore republiške skupščine so posredne.
Krajevne organ. SZDL in delovne organizacije so prejele že prve predloge prej evidentiranih možnih kandidatov za poslance in odbornike. Ti predlogi so le informativni in niso v nobenem primeru obvezni, niti jih ni dokončno sprejel noben forum SZDL. Te predloge so dale razne družb., strokovne in druge org. na republiški ravni. Nekaj predlogov pa je dala tudi volilna komisija.
Vsaka KO SZDL ali delovna organizacija lahko mimo tega predlaga svoje kandidate neodvisno od že prej evidentiranih.
Zaradi pomembnosti kandidacijske konference in važnosti gradiva, ki je predvideno za razpravo na zborih volivcev so se navzoči odločili, da bodo kandidacijske konference po predvidenem programu od
1. do 11. februarja, zbori volivcev pa ločeno med 9. in 17. februarjem, oziroma v času, ki ga bo predpisala občinska skupščina.
Sprejeti so bili še naslednji sklepi:
— Kandidacijske konference naj bodo javne, na katerih naj sodeluje čim širši krog občanov.
— Za tehnično izvedbo in nemoten potek je odgovorna KO SZDL.
— Potek kandidacijske konference je moč videti v osnutku pravilnika in programu o poteku volitev.
— KO SZDL so o sklicu kandidacijske konference dolžne pravočasno obvestiti občinsko konferenco SZDL.
— KO SZDL naj pri izbiri delegatov za občinsko kandidacijsko konferenco upoštevajo politično odgovornost članov občinske kandidacijske konference.
Navzoči so v razpravi opozarjali na pomanjklji-
Prijavite pravočasno spremembe bivališča zaradi pravilnega vpisa v volilni imenik, prav tako pri Upravi za upravno politične zadeve — volilni imenik, Mačkova ul. 1.
vosti, ki so se pojavljale ob zadnjih skupščinskih volitvah. Te pomanjkljivosti so bile med ostalim volilni imeniki, ki otežkočajo normalen potek in v končni stopnji tudi vplivajo na rezultat volitev.
Predlagano je bilo, naj se volilni imeniki pravočasno dostavijo na KO SZDL ali krajevni skupnosti zaradi preverjanja točnosti potrebnih podatkov.
V ta namen naj se dajo na razpolago določena sredstva za plačilo izgubljenega časa osebam, ki bodo v KO preverjale volilne imenike.
— Za tehnične priprave naj bi občinska volilna komisija predvidela določena sredstva s katerimi bodo kriti stroški v KO SZDL.
KO SZDL naj dostavijo predračun potrebnih finančnih sredstev za pripravo in izvedbo skupščinskih volitev.
jajo in določajo, kako bo občinska skupščina vodila svojo ekonomsko, finančno, socialno, zdravstveno, komunalno in drugo politiko. Od tega, koliko lahko odborniki občinske skupščine sami ali skupaj z občani odločajo o načinu zadovoljevanja potreb občanov, je odvisna tudi njihova pripravljenost, da odgovorno opravljajo svojo odborniško vlogo. Odborniki občinske skupščine pa tudi občani-volivci bodo tem dejavnej-ši v samoupravnem življenju občine, kolikor večje bodo njihove materialne in veljavne pristojnosti. Nedvomno, da tako ozek prostor samoupravne svobode, kot je sedaj določen občinski skupščini, negativno vpliva tudi na dejavnost odbornikov skupščine.
NEREDNA UDELEŽBA NA SEJAH
Na osnovi nekaterih podatkov in razgovorov s poznavalci problema lahko ugotavljamo, da odborniki velikokrat ne prihajajo na seje skupščine ali jih tudi zapuščajo; so pa na njih tudi tiho prav zaradi tega, ker mnoge stvari, ki se obravnavajo, zanje in za občane ne predstavljajo nekaj, o čemer bi se bilo potrebno samostojno odločiti, saj so o tem v največ primerih že odločile širše družbeno politične skupnosti.
Izostajanje odbornikov od sej slabo vpliva nadelo občinske skupščine in tudi na delo odbornikov med volivci. Odbornik, ki neredno prihaja na seje občinske skupščine, ne more dovolj informirati skupščino o interesih občanov niti občane o delu občinske skupščine. Med odborniki in občani prihaja pogosto do popolne odtujitve, saj ti izgubljajo stalni stik z volivci in vpogled v njihove interese in potrebe. To pa slabša odnose med volivci in občinsko skupščino kot celoto.
Neinformiranost oziroma nezadostna informiranost pogosto povzroča tudi osebno ali pristransko tolmačenje ustreznega dogajanja v občinskem družbenem prostoru. Občani velikokrat menijo, da so določeni ukrepi občinske skupščine nesprejemljivi, rezultat zahtev ozkih skupin vplivnih ljudi in ne objektivnih potreb večine občanov. O tem, kaj je bolj nujno in kaj manj, razpravljajo ob raznih neformalnih priložnostih ter s tem širijo nezaupanje v ukrepe občinske skupščine.
Nedopustno bi bilo, če bi velik del nedejavnih odbornikov na sejah občinske skupščine skušali opravičiti s tem, da jih označimo kot nesposobne. Nedvomno so mnogi »nedejavni« odborniki tako strokovno kot politično in tudi družbeno ekonomsko dobro razgledani ter sposobni razpravljati na sejah občinske skupščine. Vprašanje je le, ali so objektivne možnosti takšne, da spodbujajo k razpravi, ali pa pogosto celo pre-
prečujejo vsako razpravo. Dnevni redi sej občinske skupščine so prenatrpani s točkami, ki zahtevajo samo pravno nevsebinsko odločanje, kar seveda zmanjšuje možnosti za razpravi in odpiranje problemov. Zato odborniki pogosto nastopajo bolj kot potrjevale! manj številnih samostojnih in več nesamostojnih odločitev m manj kot resnični ustvarjalci občinske politike.
Razprave na sejah občinske skupščine so pogosto
MLADI VOLIVCI!
Vsi, ki ste dopolnili 18. leto starosti, poskrbite, da boste pravočasno vpisani v volilne imenike!
Ali ste že vpisani v volilni imenik: Poizvedite glede tega pri Upravi za upravno politične zadeve — volilni imenik, Mačkova ul. 1.
Ne pozabite, da bodo volitve 13. aprila. Do takrat uredite vse potrebno glede vpisa v volilni imenik!
omejene samo na ozek krog odbornikov, zato seje občinske skupščine še ne predstavljajo mesta, kjer bi odborniki iznašali potrebe, stališča, voljo in želje svojih volivcev. Čimbolj se bo razprava odbornikov občinske skupščine na sejah občinske skupščine omejevala le na ozek krog vedno istih oseb, potrjevanje pa na vse, tembolj se bo zmanjševala vloga odbornika kot upravljalen in se krepila vloga odbornika kot nevsebinsko pravnega potrjevalca.
STIKI Z VOLIVCI SO NUJNI
Dejstvo je, da pomembne vloge, ki bi jo moral odbornik opravljati, to je, da seznanja občinsko skupščino z interesi volivcev in volivcev s stališči občinske skupščine, ne opravlja. Da bi odborniki lahko resnično zastopali interese volivcev, bi morali tesneje sodelovati z vsemi interesnimi skupinami, v katerih se volivci združujejo. Prav bi bilo, ko bi obiskovali tudi seje najrazličnejših odborov, organizacij, društev, kakor tudi njihove skupščine. Le tako bi lahko odborniki celoviteje spoznavali problematiko, potrebe in interese volivcev, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na njihovo delo v občinski skupščini. Po drugi strani je pa tudi res, da odborniki vsega dela ne zmorejo.
Odborniki ne bi smeli imeti samo strokovnih ali splošnih, ampak tudi samoupravne in družbeno politične kvalitete. Brez stika z družbeno političnimi organizacijami, društvi, združenji si je težko zamisliti kvalitetno delo odbornika. Prav pripadnost ali pa vsaj stik z raznimi skupinami mu omogoča, da laže spoznava potrebe in interese občanov, kar je izrednega pomena za njegovo uspešno delovanje v občinski skup-
ščini. Če se zavzemamo za to, da bi imel odbornik čim več stikov z raznimi interesnimi skupinami državljanov, pa bi morali gledati tudi na to, da bi imel čim manj funkcij, ki bi ga obremenjevale z delom.
OBJEKTIVNO
ODLOČANJE
Občinska skupščina naj bo tudi sestavljena iz tistih odbornikov, ki bodo lahko najbolj uspešno zastopali tiste potrebe svojih volivcev, za katere menijo, da jih je treba v mandatnem obdobju nove občinske skupščine uresničiti.
Ker smo pred volitvami novih občinskih skupščin, je treba poudariti, da je to, kakšni bodo odborniki, odvisno predvsem od jasne zamisli programske usmeritve občine in kadrovske politike. Le-ta ne smeta biti odraz dela ozko zaprtih skupin, ampak odraz najpomembnejših potreb občanov, kot porabnikov in proizvajalcev. Le program, ki bo rastel iz potreb in interesov občanov, bo nagibal občane, da bodo izbirali za odbornike takšne ljudi, ki bodo ta program skušali z vso zavzetostjo in odgovornostjo uresničiti. Čimbolj bo delovni program skup' ščine rastel iz potreb in interesov občanov, tembolj bodo lahko volivci sami vodili uspešno kadrovsko politiko, tem boljši bo tudi kadrovski sestav občinske skupščine. Za odbornika občinske skupščine je zato pomembno dvoje:
—	da se je pripravljen zavzemati za to, da se uresničijo tiste potrebe občanov, ki jih je občinska skupščina na demokratični način sprejela v svoj delovni program;
—	da bo s svojo družbeno politično aktivnostje prispeval k razvoju socialističnih družbenih odnosov.
Da bi ti dve funkciji uspešno opravljali, pa m°' rajo imeti bodoči odborniki določene delovne, strokovne, moralne in politične kvalitete ter družbeni ugled med občani.
SOCIALISTIČNA ZVEZA IN ODBORNIKI
Socialistična zveza lahko največ pripomore k ustvarjanju pogojev za večjo aktivnost odbornikov v občinski skupščini in v odnosu do volivcev. Se posebno bo Socialistična zveza lahko nastopala v taki vlog* sedaj, ko se povečuje m utrjuje njena vloga v na^ samoupravni ureditvi. D0' sedaj je Socialistična zveza na terenu vse premal0 spremljala delo občinske skupščine.
Konec prihodnjič
Izdaja Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Ob Ljuh' Ijanici 44. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorn urednik Bogdan Šturm. ''' Tisk Železniška tiskarn* Ljubljana. — Klišeji Ljudska pravica Ljubija0*' — Številko uredil Tod Bančie