Befistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 380435 FRANQUEO A PAGAB TARIFA REDUCIDA Coneesion N? 3824 Kedaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina - Victor Martinez 50 - Buenos Aires BUENOS AIRES, 24. DECEMBRA (DICIEMBRE) 1952 Ano (Leto) X (5) Sveta noč, blažena noč . Čez vso zemljo se bo razlilo ve¬ ličastje te pesmi in z mirom in ra¬ dostjo napolnilo duše. Vsem naro¬ dom bo pela veselo oznanilo in jih dvignila iz mraka pričakovanja: ro¬ dil se je Odrešenik, ki Vam je po¬ slan v odrešenje. Radujte se! Nikdar si riismo tako blizu kct prav ta večer: razdalje se skrajšajo, celo morja se zožijo. MiseL je lahka in nas poveže v veliko družino Sle venci pod svobodnim nebom bodo ta večer obiskovali svojo domovino; oni tam se bodo na tiho podali v vas k nam. Sladek šepet nas bo združil; zveste oči bodo zrle v oči. Velika, nikdar pretrgana ljubezen nas bo objela. Družine bodo spet pri jaslicah zbrane' kakor nekoč. | Tudi očeta ne bo manjkalo, čeprav \ živi v daljnji zemlji. Slišali bodo nje¬ gov glas, njegov dih. Ta se bo za hip približal in prišel voščit. Samo za hip. Duša pa bo potolažena. Tisoče dobrih misli bo križalo kontinente: samo drobne zvezde jim bodo kažipoti. V vsako, še tako skri¬ to, hišico bodo potrkale, povsod vo¬ ščile. Tudi tistim, katerih členki pr¬ stov so se zdrobili v prst.Vsepovsod: v jamah, gozdovih in rušah jih bodo našle. Tej dobri misli ni mogoče pre¬ povedati poti. . . Pozdrav in mir svete noči vsem, ki so dobre volje! To je tudi naš po¬ zdrav, ki ga pošiljamo vsem trpe¬ čim Slovencem doma, ki hrepene po miru in svobodi. Radujte se! Rojen je Odrešenik! Vaša vera je tudi va¬ še odrešenje! !0 l££r i? Srečne in blagoslovljene bo¬ žične praznike čeli vsem svojim sotrudnikom, naročnikom, pod¬ pornim članom ter oglaševal¬ cem, vsem Slovencem v Argen¬ tini, doma in po vseh konti¬ nentih SVOBODNA SLOVENIJA Veselja in milosti v svetih božičnih praznikih, zdravja, sre¬ če, miru, uspehov in obilje bo¬ žjega blagoslova želi vsem čla¬ nom in članicam in vsem Slo- vencem v Argentini . DRUŠTVO SLOVENCEV SILEN ODMEV TITOVE PREKINITVE ODNOSOV Z VATIKANOM V SVETU Strateški pomen ljub¬ ljanske kotline V Farizu so bili te dni važni vojaški razgovori poveljnikov držav, ki pripa¬ dajo NATO, to je Severni atlantski o- brambni zvezi. Na teh posvetih se obrav¬ navajo vse zadeve bodoče obrambe Ev¬ rope in zlasti njenih najvažnejših sek¬ torjev. Na tem zasedanju so po pisanju lista “New York Times” največji po¬ men dajali področju, ki ga tvorijo Ljub¬ ljanska kotlina — Trst in Avstrija. List piše, da Jugoslavija sicer ni članica a- tlantske obrambne zveze in tako tudi ni bila zastopana na teh pariških razgovo¬ rih. Pač pa je res, da se jugoslovanski vojaški krogi priključujejo vsem posve¬ tom, ki se nanašajo na obrambo tega te¬ ritorija. Vendar pa je med zahodnimi povelj¬ niki mnogo takih, ki zagovarjajo misel, da bi morala biti Jugoslavija'ravno za¬ radi izredne važnosti strateškega polo¬ žaja Ljubljanske kotline priključena k tej zvezi. Pred kratkim so se tudi člani jugoslovanskega gen. štaba začeli zave¬ dati posebnega pomena te kotline, skozi katero so se valile tiste invazijske čete, ki so prodirale iz Madžarske proti Trstu in Reki. Jugoslovanski vojaški stroko¬ vnjaki se tudi zavedajo, da ni mogoče braniti Ljubljanske kotline brez sodelo¬ vanja z obrambo, ki bo branila Avstrijo in Trst. Pristop k atlantski obrambni zvezi pa titovski zastopniki odklanjajo, ker na¬ vajajo, da bi slednje pomenilo tako poli¬ tično dejanje, da bi v deželah, ki so še red sovjetsko kontrolo, nehali s svojim dolom vsi tisti titovsko usmerjeni komu¬ nisti, ki jih smatrajo v Beogradu za svo'e zaveznike. Edino, kar si v Beogra¬ du žele, bi bili razgovori med posamez¬ nimi generalnimi štabi, ki bi razprav¬ ljali o obrambi tega skupnega področja v lcatsro spada tudi Ljubljanska kotlina. Odločitev Titove komunistične vlade v Jugoslaviji o prekinitvi diplomatskih stikov z Vatikanom, je vzbudila v svo¬ bodnem svetu izredno pozornost. Novi¬ co o prekinitvi odnosov so sporočili v svet iz Beograda dopisniki vseh velikih svetovnih agencij kot Reuter, AFP, INB, UP in AP. Veliki dnevniki v Buenos Airesu so jo objavili pod veliki¬ mi naslovi. Prav tako tudi drugod v svetu. Francoska agencija AFP je poročala, da temelji nota titove komunistične vla¬ de, s katero je Kardeljev pomočnik v zun. min. Aleš Baebler obvestil odprav¬ nika poslov beograjske apostolske nun- ciature Msgr. Silvia Oddi-a na “dej¬ stvu”, da se je Vatikan vmešaval v ju- goslov. notranje zadeve, da je dajal na¬ vodila duhovščini za njeno zadržanje in da je papež imenoval zagrebškega nad¬ škofa dr. Stepinca za kardinala.” KARDELJ POTVARJA DEJSTVA V enakem smislu je govoril takoj na¬ slednji dan tudi Titov zunanji minister Kardelj na izredni seji parlamentarne¬ ga zunanjepolitičnega odbora. Dejal je, da je bilo “imenovanje Stepinca za kar¬ dinala protijugoslovanska kampanja”. In ta “kampanja” da je v zvezi s Tito¬ vim obiskom v Londonu. “Stepinac je bil pred dobrim letom izpuščen na svobodo — tako pravi dalje Kardelj — ko je od¬ služil samo pet od 16 let naložene mu kazr.i zaradi kolaboracije z okupator¬ jem med drugo svetovno vojno. Toda to svobodo je dobil pod pogojem, da za stalno estane v svoji rojstni vasi Kra- žiču”. Kardelj je zatem nadaljeval z na¬ padi na osebo kardinala Stepinca ter je trdil, da Stepinac nosi “moralno in de¬ jansko odgovornost za poboje in uniče¬ vanje pravoslavnega in judovskega prebivalstva za časa kvislinškega reži¬ ma dr. Paveliča” Dodal je tudi še, da ga je jugoslovanski režim izpustil po¬ gojno na svobodo, ne da bi spremenil svojega mnenja o njegovi krivdi, “pač pa zaradi svojega” demokratskega na- strojenja n a p ra in verskemu čustvovanju dela jugoslovanskih narodov in tistih katolikov v inozemstvu, ki so pod vpli¬ vom Vatikana mislili, da naš režim pre¬ ganja katoliško Cerkev v Jugoslaviji”. 7At ?m pa je nadaljeval: “gonja proti Ti¬ tovemu obisku v Angliji dokazuje, da organizatorji kampanje s strahom opa¬ zujejo prijateljsko sodelovanje med An¬ glijo in Jugoslavijo in drugimi zahodni¬ mi silami in da jih je celo strah prija¬ teljske izmenjave pogledov med an¬ glede Najcenejša in naj zanimivejša knjiga je Koledar - Zbral« Svobodne Slovenije m leto 1953 Nad 90 lepih slik in 256 strani pestre vsebine. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije v vsako slovensko družino! gleško in jugoslovansko vlado obrambe svetovnega miru.” Svoja izvajanja je zaključil s trditvi¬ jo, da je Jugoslavija uredila odnose med državo in pravoslavci, muslimani, judi in drugimi verstvi in da se je trudila isto doseči tuli s kat. Cerkvijo. “To pa je bil edini primer, kjer ji ni uspelo, ker Vatikan sistematično preprečuje s pomočjo nekaterih krogov vzpostavitev odnosov med kat. Cerkvijo in državo.” Država da bo še nadalje “podpirala” kat. Cerkev, pri tem pa je takoj nagla¬ sil, da zemlje ki ji je bila odvzeta z agrarno reformo, ne bo dobila nazaj. Poudarjal je tudi stari kom. propagan¬ dni trik, da bo država "spoštovala svo¬ bodo vere in verskega pouka, kakor tu¬ di obstoj svobodnega verskega tiska”. Država, da bo tudi “tolerirala” cerkve¬ ne poroke, toda samo v tem slučaju, če bodo sklenjene po civilni poroki. Kat, duhovščino je pa pozval, naj bo “reali¬ stična” in “naj preneha biti sredstvo za italijansko ekspanzijo proti našemu lastnemu narodu.” Tako je pred komunističnimi poslan¬ ci potvarjal dejstva Kardelj sam, ko je zatrjeval, da je država uredila odnose tudi z drugivii verami, predvsem s pra- j voslavci, ko je pa svetu znano, da so | med pravoslavno duhovščino za sodelo¬ vanje s komunisti samo tisti duhovniki ki so se kot Cirilmetodarji vpregli v službo kom. režimu, vse drugo pa je proti ko¬ munizmu in zagovarja popolno svo- i bodo svoje vere. Druga laž je s podpi¬ ranjem cerkve. Saj so nedavno ravno vidni kom. prvaki napovedali, kako bo¬ do z davki uničili cerkev. Tretja laž: svoboda verskega pouka. Ne samo, da je poučevanje verouka po šolah ukinjeno, ampak tudi vse tiste učitelje in učite¬ ljice, ki so bili znani radi izpolnjevanja Svojega verskega prepričanja, so komu- irsti pometali na cesto. In končno iro¬ nija vseh ironij: komunisti govore o svobodi verskega tiska, ko so pa ravno oni nedavno sami zadavili še zadnji ver¬ ski listič v Ljubljani, tamošnje “Ozna- irlo”. Tako je komunist Kardelj znova potrdi! dejstvo, da ne bi bil pravi komu¬ nist, če svojih propagandističnih izjav ne bi zavijal v laži in z njimi skušal sle¬ piti svet. TITOVI KOMUNISTI HOČEJO USTANOVITI SVOJO “NACIONALNO CERKEV” Toda danes ima svet o komunistih pravo sliko in pozna tudi vse odtenke njihove lažnive propagande, zato je na novico o prekinitvi odnosov med titovi- no in Vatikanom silno reagiral. Tako poroča agencija Associated Press o vtisu, ki ga je prvo poročilo o prekinitvi odnosov med Jugoslavijo in Va tikanom napravilo v vatikanskih krogih. Omenjena agencija ve povedati, da so vatikanski krogi mnenja, da prekinitev odnosov med Beogradom in Vatikanom EL CONGRESO NACIONM SANCIONO EL II PLAN OUINOUENAL Despues de un largo debate y en el curso del cual los legisladores de ambos sectores, en amplias exposiciones realizaron un analisis exhaustivo de la trasce- dental iniciativa oficial, fue el viernes pasado aprobado por la Camara de Dipu- datos el Segundo Plan Quinquenal de Gobierno. Por la afirmativa se pronunciaron 126 miembros de la mayoria presentes en la Camara joven y por la negativa los 14 integrantes del bloque radical. El resultado fue recibido con una prolongada salva de aplausos por parte de los diputados Peronistas. El II Plan Quinquenal aprobado por la Camara de Diputados fue inmediata- mente enviado al Senado para su deliberacion y sancion final. En las sesiones que el Senado realizo el sabado y domingo pasado quedo converddo en ley el Segundo Plan Quinquenal tambien por el. NARODNI KONGRES ODOBRIL II. PETLETNI NAČRT Poslanska zbornica je ves prejšnji teden razpravljala o II. petletnem načtru, ki ji ga je poslala v odobritev vlada. V debato so posegali tako vladni, kakor tu¬ di opozicionalni poslanci in je bila tako razprava vsestranska in temeljita. V pe¬ tek popoldne je bila debata zaključena ter je poslanska zbornica odobrila II. pet¬ letni načrt. Za II. petletni načrt so glasovali poslanci večine, t. j. peronistični poslanci, 126 po številu. Proti je glasovalo 14 radikalnih poslancev. Rezultat glasovanja so peronistični poslanci sprejeli z navdušenim odobra¬ vanjem. Predsedstvo poslanske zbornice je po končani seji II. petletni načrt takoj do r stavilo senatu v nadaljnjo razpravo in končno odobritev. V senatu so senatorji razpravljali o II. petletnem načrtu v soboto in nedeljo ter ga v celoti odobrili in s tem uzakonili. jasno potrjuje namero beograjske kom. J vlade o ustanovitvi lastne “nacionalne cerkve”, kako)- so to napravili komuni¬ st' že v drugih državah, n. pr. na Če -1 ške:n in Madžarskem. Ta “nacionalna j cerkev” z Vatikanom sploh ne bi imela: nobenih zvez in bi bila podrejena samoj vladi ter bi bila pod njeno kontrolo. Va¬ tikanski krogi tudi izjavljajo, da je se-j daj Jugoslavija “zopet padla popolnoma j za železno zaveso v isto vrsto z ostalimi moskovskimi sateliti.” VATIKAN NI BIL PRESENEČEN Drugi viri iz Rima navajajo, da papež nad tem Titovim korakom ni bil preše- j nečen, da pa ga obžaluje. V Vatikanu S da so sedaj zaskrbljeni radi bodoče uso-: de kardinala Stepinca in so sedaj pred i vprašanjem: ali je bolje poklicati kar¬ dinala Stepinca v Rim, ali ga pa pusti¬ ti kot najvišjo cerkveno avtoriteto med katoliškinvi verniki v Jugoslaviji, če¬ prav bo gotovo izpostavljen novim pre¬ ganjanjem. Direktna zveza Vatikana z njim je sedaj prekinjena in bo mogoča samo z redno pošto, katero so pa kar¬ dinalu Stepincu komunisti ze sedaj stro¬ go cenzurirali. Nekateri tudi menijo, da bodo komu¬ nisti verjetno sedaj kardinala Stepinca znova zaprli. KOMUNIZEM VEDNO EDEN IN ISTI Italijanski tisk je priliko prekinitve stikov med Beogradom in Vatikanom porabil za nove napade na Tita in nje¬ gov komunistični režim. Glasilo pred¬ sednika vlade de Gasperija “II Pcpolo” v uvodniku poudarja, da je sedanja od¬ ločitev Beograda znova dokazala, “da je komunizem pod slehernim plaščem vedno eden in isti”. OGORČENJE MED SEVERNOAMERIŠKIMI KATOLIČAMI O reakciji v Severnih Ameriških drža¬ vah p vroča svetovna agencija United Press. Poudarja, da je vest o prekinit¬ vi odnosov med titovino in Vatikanom silno razburila severnoameriške kato¬ liške kroge. Diplomatski predstavniki razrch držav pa napovedujejo, da bo ta prekinitev imela za posledico močno po¬ slabšanje odnosov med USA in Titovo ■1 ugoslavijo. Ogorčeno izjavo proti Titu in nje¬ govemu kom. režimu v Jugoslaviji je po¬ dal vodja National Catholic Welfare Conferencc Msgr. Thomas J. McCarthy, ki je poudaril, da se Jugoslavija ne raz¬ likuje prav nič od Rusije v svojem “o- hupnem naporu, da zatre organizirano bogoslužje”. Msgr. Mc Carthy je tudi izjavil, da je pričakovati odločne reakci¬ je na Titov korak s strani 29 milijonov severnoameriških katoličanov. Drugo poročilo iz diplomatskih virov v Severni Ameriki pa pravi, da bo pre¬ kinitev odnosov med Jugoslavijo in Va¬ tikanom brez dvoma imela za posledi¬ co žilno povečanje opozicije proti še na¬ daljnjemu sodelovanju USA s komuni¬ stično Jugoslavijo in podpiranju njego¬ ve komunistične tiranije z ameriškimi dolarji. SVOBODNI SVET OBSOJA TITOVO KOMUNISTIČNO DIKTATURO Zadnja poročila iz Rima pravijo, da dobiva sv. Oče in Vatikan iz vseh držav na svetu od številnih kat. in nekatoli- ških ustanov in organizacij brzojavke, s katerimi te države in ustanove obso¬ jajo preganjanje in zatiranje kat. cerkve v Jugoslaviji in njenih vernikov. Tako je Tito dosegel, da je znova opo¬ zoril ves svet na neznosne razmere, v katerih morajo živeti narodi in posebno katoliški verniki pod njegovo komuni¬ stično diktaturo ter z globokimi sim¬ patijami spremlja junaški odpor jugo¬ slovanskih kat. škofov in vernikov v o- brambi svojih pravic pred brezbožnim in zločinskim komunizmom in njegovo na¬ mero, da uniči krščansko civilizacijo in jo zamenja s komunističnim barbar¬ stvom. OBNOVA PRIJATELJSTVA IN TOVARIŠTVA MED EISENHOWERJEM IN MAC ARTHURJEM V New Yorku sta se v sredo, 17. t. m. sestala Eisenhower in MacArthur na stanovanju generalovega zun. ministra Posterja Dullesa. Obravnavala sta Mac Arthurjev načrt za rešitev korejskega Vprašanja. MacArthurjev načrt je ostal V popolni tajnosti tudi po konferenci, ker oba generala nista hotela izdati no¬ benih skrivnosti. Eisenhower je časnikarjem dejal: “Imela sva silno zanimiv razgovor o splošnem problemu miru ne samo na Koreji, ampak na vsem svetu.” Obrnil se je nato k MacArthurju in nasmejan dejal: “Upam, da bo moj stari koman¬ dant spregovoril nekaj besed”. Mac Ar¬ thur je nato izjavil: “Nisem videl Eisen- hcwerja že šest let. S tem sestankom se obnavlja staro prijateljstvo in tovari¬ štvo, ki traja že 30 let.” Eisenhower nato ni hotel dati nobene izjave več. Vse kar je še dejal časnikarjem, je bil odgo¬ vor na vprašanje: “Ali se bosta še kdaj sestala?”, ko je dejal: “Da, toda upam, da ne bo minilo spet šest let.” Pozneje jo iz svoje pisarne Eisenhower izdal na¬ slednje poročilo: “Razpravljala sva o možnosti vzpostavitve miru na Koreji, zlasti v zvezi s splošnim svetovnim po- lcžanjem, s katerim ima korejska vojna neposredno zvezo.” Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. XII. 1952 IZ TEDNA V TEPEN USA: Eisenhower je imenoval ra svo¬ je vojaške ministre naslednje republi¬ kanske strokovnjake: za vojsko Rober¬ ta Tenbroecka, za mornarico Bernarda Andersona in za letalstvo Harolda Tal- bota. Prva dva sta znana ameriška ve¬ letrgovca, tretji pa advokat. Imenovanja teh kakor vseh drugih ministrov mora potrditi senat. — USA namerava v pri¬ hodnjem letu podariti Franciji za nje¬ no borbo proti komunistom v Indoki- ni nadaljnjih 30 milijonov dolarjev. — Truman, je javno priznal, da je s svo¬ jo zunanjo politiko doživel polom. ANGLIJA: Churchill bo med 15. fe¬ bruarjem in 10. marcem'odpotoval na se. stanek z novim ameriškim predsednikom gralom Eisenhovverjem. FRANCIJA: Francoski parlament je enoglasno odobril zakon o obvezni vo¬ jaški službi vseh tujcev-mladeničev med 18 in 25 letom starosti, ki že dalj kot eno leto prebivajo v Franciji. Zakon je predvsem naperjen proti Amerikancem, ker so v ;USA že 1. 1950 izglasovali tak zakon za vse tujce v isti starostni dobi. Proučujejo še dodatek k zakonu, da ne bi prišlo do možnosti dvakratne mo¬ bilizacije bodisi enih ali drugih, ko bi se vrnili domov. — Za NATO poveljni¬ ka nad britansko vojno mornarico v Sredozemlju je bil po dolgih konferen¬ cah med Angleži in Amerikanci imeno¬ van Anglež admiral Mountbatten, eden od sorodnikov angleške kraljevske dru¬ žine. — Zun. ministri držav članic NA¬ TO, ki zasedajo v Parizu, so znižali fi¬ nančni program za oborožitev svojih armad za 1. 1953 od 150 na 80 milijo¬ nov funtov šterlingov. Glavni motiv za znižarje oborožitvenih stroškov je strah pred gospodarskim polomom, ki bi ga povzročilo novo zvišanje že itak viso¬ kih davkov. — Francoski komunisti so se verjetno prvič v svoji zgodovini po¬ stavili proti stavki francoske zveze pre¬ mogovnih rudarjev, ker jo je za dosego povišanja plač proglasila socialistična veja te organizacije. Jasno je, da šo bili komunisti proti stavki zato, ker je niso oni izvedli. BERLIN: Nad 100 nemških delavcev je v sredo zjutraj nasilno vdrlo čez mej¬ ne barikade med ameriško in sovjetsko cono v Berlinu in zaprosilo za politično varstvo ameriške oblasti. Sovjetski stra¬ žarji so bili tako presenečeni, da niso utegnili niti streljati pa množico. EGIPT: V Kairu se je v palači zun. ministrstva sestala na konferenco Arab¬ ska liga ter obravnava vprašanje fran¬ coske severne Afrike in Palestine. Judje so iz Palestine zaradi te konference za¬ gnali velik vik in krik, in opozarjajo zapadni svet na nekakšno arabsko ne¬ varnost proti mirnemu sožitju držav na Bližnjem vzhodu. Ameriški opazovalci pa so mnenja, da bi bilo tako “arabsko nevarnost” možno odstraniti z izbolj¬ šanjem odnosov s temi državami, seve¬ da na škodo državice Izrael. Egiptovski diktator gen. Naguib po poročilih iz Kaira namerava v najkrajšem času od¬ potovati v USA ravno za tako izbolj¬ šamo odnosov med USA in Arabci. PERZIJA: Obsedno stanje v Tehera¬ nu, ki traja že od marca 1950, ko je bil Ub : t bivši preds. Ali Razmar, je Mosa- dek podaljšal še za tri mesece. JAPONSKA: Vlada je izdala ukaz o takojšnji vrnitvi na delo vseh stavkujo- čih rudarjev. Delavske organizacije grozijo z nepokorščino vladnemu ukazu. PROSLAVA 61) LETNICE I. SLOV. KAT. SHODA V USA Liga slovenskih kat. Amerikancev je priredila v nedeljo 16. novembra t. 1. uspelo proslavo 60 letnice I. slov. kat. shoda. Proslava je bila v veliki dvorani Slov. narodnega doma na St. Clair Ave, počastili so jo pa s svojim obiskom prevz. Ijb .škof g. dr. Rožman, Msgr. Oman, župnik pri Sv. Lovrencu in pred¬ sednik Lige, Mskr. škerbec, Rev. Julij Slapšak, Rev. Godina in ugledne sloven¬ ske osebnosti v Clevelandu iz vrst starih slov. naseljencev na čelu z g. A. Grdi- r.om, st. in Matt. Intiharjem ter Joe Nemaničem. Iz Washingtona je prišel na proslavo predsednik NO za Slovenijo g. dr. Miha Krek iz Nev Yorka pa g. Ivan Avsenek. Za uvod je pevski zbor “Lira” pod vodstvom Martina Košnika zapel nekaj k-pih slov. pesmi, takoj nato je pa slav¬ nosti govornik g. Ivan Avsenek povzel besedo ter je v globoko zasnovanem go¬ voru orisal razmere doma, ki so Sloven¬ ce pi*ed 60. leti privedle do tega, da so priredili I. kat. shod v Ljubljani. Podal je potek tega shoda in njegove sklepe. Poudarjal je, da se vsi z hvaležnostjo spominjajo udeležencev I. kat. shoda in s spoštovanjem zro na njihovo delo. Za¬ vedajo se pa tudi, da njihove ideje ni¬ so zastarele in da njihovi ideali veljajo še danes. Svoja temeljita izvajanja je g. Avse¬ nek zaključil z besedami: “Današnji dnevi so pač taki, da ne mo¬ remo storiti Bog ve kaj pi-ida, da bi jih razvili in razširili. Ako pa tega ne zmo¬ remo, pa je naša dolžnost, da jih va¬ rujemo in skrbimo za nje, dokler ne pride čas, ko bodo prišle v domovini zo¬ pet do veljave. Smo kakor listje na na- rodntjžn: drevesu: počasi odpadamo eden za drugim v grob, za nami pa bo na tem drevesu zopet zazelenelo. Da se pa tudi to novo zelenje na narodnem dre¬ vesu od časa do časa zave, kaj je pome¬ nil in še pomeni ta katoliški shod za naš narod, zato je treba praznovati take ob¬ letnice.” Po govoru g. Avseneka so otroci slov. sobotne šole prikazali prizorček, ki ga je za to priliko napisal g. Karel Mau- ser. Otroci so nato pod vodstvom gdč. Slavice Poznetove zapeli še nekaj pri¬ srčnih slov. pesmic. S tem je bil 1. del programa zaključen V drugem je pa g. Anton Grdina, ki je bil nedavno na obisku v Sloveniji, na Primorskem in Koroškem, govoril o svo- ,iih vtisih s tega obiska. Predavanje so spremljale slike Ljubljane, raznih kra¬ jev na Primorskem in v Slov. Benečiji ter na Koroškem. Janez Hladnik - petdesetletnik G. Janez Hladnik ima letos leto samih j jubilejev. S svojimi sošolci v škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano je | slavil obletnico mature, na praznik sv. Petra in Pavla je v svoji župni cerkvi sv. Jožefa v Lanusu praznoval srebrno- mašniški jubilej in s to proslavo je bila, zadružena tudi 16. obletnica njegovega plodosnega dela med slovenskim življem v Argentini. Izredno težka je bila njegova pot. To¬ da on s svojo žilavostjo in vztrajnostjo je podiral vse ovire. Kot izseljenski du¬ hovnik v Argentini je to prostrano de¬ želo večkrat prepotoval vzdolž in počez in ni je menda slovenske družine ali na¬ selja v Argentini, kjer g .Hladnik ne bi bil ponovno. Med nje je prihajal, jim delil dušno tolažbo in prinašal sloven¬ sko branje. V Buenos Airesu je pa bil stalno slovenskim ljudem za vse. Pisal iim je prošnje, jih spravljal v službe, iskal stanovanja, za nje prosredoval. Skratka bil jim je vse. In pri vsem tem ogromnem in napornem delu, ki ga je moral dolgo vrsto let opravljati sam, je : mel še vedno dovolj časa, da je izdajal : n : urejal “Duhovno življenje”, ter ga ram tudi razpošiljal ne samo med Slo- | vence v Argentini, ampak tudi v druge držhve. Gospod Janez pa ni imel samo srca ra svoje “stare” naseljence. Njegove ljubezni in velike naklonjenosti smo bi¬ li deležni tudi “novi” naseljenci. Pri predsedniku republike generalu Peronu je izposloval vselitveno dovoljenje za 10.000 slovenskih beguncev, ki so trpe¬ li po raznih evropskih taboriščih. Z možnostjo prihoda v Argentino jim je omogočil obnovo rednega življenja po tolikih letih trpljenja in ponižanja. Kaj vse je zanje storil, ve samo tisti, ki je od blizu gledal začetke naše nove emigracije v Argentino in najskromnej- še poskuse našega organiziranega kul¬ turnega delovanja v novi domovini. Vse to je storil zanje, ker jih je imel rad in jim je zato pomagal v času njihove največje stiske. V znak priznanja ga je Društvo Slovencev izvolilo za svojega častnega predsednika. Ko je vse to ogromno delo opravil, ni miroval, kakor bi marsikdo drugi tako napravil. Poslovil se je od ljubeznivega župnišča na Pasco 431, kjer je prebil najlepša leta svojega dela v Buenos Ai¬ res in je zaprosil za premestitev v La- nus, v kraj, kjer živi industrijsko delav¬ stvo. Po njegovem posredovanju so šte¬ vilni slovenski naseljenci prišli poceni do stavbišč, na katerih že nastaja no¬ vo slovensko naselje in kjer se je prav zaprav iz nič ustvarila nova fara, za katero se g. Hladnik ves žrtvuje. Pri tem pa ni pozabil na ostale Slovence in pride vedno rad med nje in še vedno rad pomaga, kjer in kadar more. Gospod Hladnik gotovo spada med najzaslužnejše slovenske izseljenske du¬ hovnike kar smo jih imeli v posameznih državah. S svojim pionirskim delom med njimi si je postavil častno mesto v zgodovini slovenskega izseljenstva. Pa tudi kot slovenski kulturni delavec, ki je vsa leta s svojim “Duhovnim življe¬ njem” za katerega je ves živel in se žrtvoval, je vedno služil lepi slovenski besedi ter resnici in pravici in je v tej službi odločno udaril tudi po največji zmoti naših časov, po brezbožnem, pro- tinarodnem in zločinskem komunizmu. Tedaj ga marsikateri slovenski ljudje niso razumeli, kmalu so mu pa dali prav tudi ti. Ob petdesetletnici se mu Slovenci v Argentini najiskreneje zahvaljujejo za vse njegovo nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je opravil zanje ter prosijo Boga, da bi mu podelil še mnogo let, da bi lahko izvedel vse svoje velike na¬ črte in da bi njogovo delo tudi v bodo¬ če Bog spremljal s tako obilnim blago¬ slovom, kakor doslej. Gospod Janez Hladnik — še na mno¬ ga, mnoga leta! To Vam najiskreneje želi Svobodna Slovenija Dne 22. decembra t. 1. se je pa ves delaven, 'živahen in razgiban srečal z Abrahamom. Janez Hladnik — petdesetletnik! Mar¬ sikdo se bo začudil, ker gospod Janez jih petdeset let še ne kaže. Ves mlado¬ sten je še sedaj in ogromne daljave tu¬ di danes zanj niso noben problem. Ob svojem petdesetletnem življenskem jubileju g. Janez Hladnik lahko pogle¬ da na svoje bogato delo, ki ga je opravil v tem času tako kot du¬ hovnik doma, zatem kot izseljenski dušni pastir, kot slovenski kulturni in javni delavec in sedaj na svojem zadnjem službenem mestu kot župnik župnije sv. Jožefa v Lanusu. GRM. VAN FLEET ZA SPROŽITEV SPOMLADANSKE OFENZIVE PROTI KOMUNISTOM Na Koreji je bojišče tudi v zadnjem tednu pred božičem bilo skoro popolno¬ ma mirno. Globok sneg in hud mraz sta onemogočila suhozemske operacije. Za¬ radi jasnega vremena pa je zato bilo živahnejše ameriško letalstvo, ki je iz¬ vedlo več silovitih napadov na severno Korejo in je zlasti z letečimi trdnjava¬ mi, katere so odvrgle na stotine do 500 kg težkih bomb, prizadejalo komuni¬ stom velika razdejanja . Amerikanci so na Korejo pripeljali v zadnjih dneh najnovejše poljske mine, ki jih z nobenim aparatom sovražnik ne bo mogel odkriti. So izdelane iz plastič¬ nega materiala, ki ne reagira na nobeno magnetno pripravo, poleg tega pa so še eenejše od min, ki so jih do sedaj upo¬ rabljali. Poveljnik ameriške 8. armade na Ko¬ reji gen. Van Fleet je po poročilih iz Tokija po odhodu Eisenhowerja izjavil, da mu je za časa obiska na Koreji pred¬ ložil sprožitev velike spomladanske o- fenzive proti severni Koreji do reke Ya lu. Če bo Eisenhower pristal na ta pred log, potem da hoče Fleet še ostati na poveljniškem mestu, sicer da bo odsto¬ pil. V južni Koreji vlada pripravlja no¬ ve odredbe za nadaljnjo mobilizacijo vojaštva, tako da bo v nekaj mesecih po načrtih skušala doseči 2 milijona mož močno armado. V Madridu pa je gen. Franco prese¬ netil svet z izjavo, da je pripravljen po¬ slati na Korejo v borbo proti komuni¬ stom španske prostovoljce, čeprav ZN še niso hoteli sprejeti Španije v svojo organizacijo. Izjavil je, da “jih hoče po¬ slati zato, ker se Amerikanci tako od¬ lično borijo proti komunistom in tako daleč od domovine. Svet še ne uvidi, kak¬ šne žrtve morajo Amerikanci pri tem doprinašati.” Pogoj pa je postavil ta, da bodo morali biti španski prostovoljci pod direktnim poveljstvom španskih častnikov. Slovenci v Aires PRAVICA DO OODIHA IN POŠTENE ZABAVE Slovenci smo pridni in vztrajni de¬ lavci. Pravijo, da smo celo preveč pri¬ dni in da gre ta prevelika pridnost že na račun zdravja, človek ni stroj in potrebuje tudi odmora in oddiha, tele¬ snega in duševnega. Tak odmor pa boš našel le v družbi svojih prijateljev, s ka¬ terimi se pogovoriš o vsem, kar je dra¬ go Tvojemu srcu. Tak odmor in taka prilika za lep raz¬ govor bo veliko silvestrovanje Društva Slovencev na Pristavi in te vabimo, dra¬ gi rojak, da prideš na to lepo slovensko prireditev, kjer boš imel občutek, da si doma. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Prispevajte v tiskovni sklad SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda, novemberska šte¬ vilka. Vsebina: Socialni krožki pri nas in po svetu (Rudolf Smersu), El salario familiar debe cumplir su funcion social, Soudeležba delavcev na dobičku, kapi¬ talu in upravi podjetja (Rudolf Smer. su). Krščanski socialni nauk izvira iz krščanske vere (F.D.), Odnosi med indu¬ strijo v Sloveniji in v Jugoslaviji (A.D.), Ob krstni predstavi dr. Koci¬ prove dt-bme “Svitanje” (Milan Majnik), sejni Argentini bra t. 1. Vse cenjene oglaševalce prosi¬ mo, da nam pošljejo novoletna voščila najkasneje do nedelje, dne 28. dec. t. 1. opoldne. Kam pa na Silvestrovo? Vsi bomo šli na Pristavo na silve¬ strovanje Društva Slovencev! Mamos Mejia Prosvetni sestanek krajevnega odbo¬ ra Društva Slovencev v nedeljo 11. ja¬ nuarja 1953 Ob 8 uri zjutraj v cerkveni dvorani. G. Smersu predava o izseljen¬ skih problemih. Slosario Nov dokaz velike volje in požrtvovanja Na tukajšnji medicinski fakulteti je dobil ponovni naslov doktorja vsega zdravilstva naš rojak g. dr. Stanko Mu- sulin. G. doktor je opravil celotni štu- ARGENTiNA Drugi petletni načrt. V zadnji šte¬ vilki smo omenili, da je za izvedbo celotnega načrta državnih investicij v II. petletnem načrtu predviden kre¬ dit 33.500.000.000 pesov in da je od tega zneska določenih 1.379,800.000 pesov za socialno akcijo. Za gospo¬ darsko akcijo je v II. petletnem na¬ črtu določen kredit 10.881,100.000 pe¬ sov. Posamezne postavke so nasled¬ nje: Sanacija polj 200 milj., poljedel¬ stvo 722,500.000, živinoreja 150 milj., ohranjevanje naravnih surovin 60 milj. pogozdovanje 76 milj., rudar¬ stvo 240 milj., vodna sila 800 milj., petrolej in tekoča goriva 4.600 milj., električna sila 2.500.000.000, železna, jeklena in metalurgična industrija 980 milj., obrt in mehanična indu¬ strija 145 milj., kemična industrija 260 milj., ribolov 48,600.000, ladje- delstvo 100 miljonov. Za druga javna dela in ustanove je določen kredit 14.239,100.000 pesov in sicer za transport 5.000.000.000, pošto, telegraf in telefon 2.215 milj., cestno omrežje 3.500.000.000, prista¬ nišča in vodni promet 1.050.000.000, sanitetna dela 1.280.000.000, varnost¬ ne ustanove 490.400.000, tehnična raziskovanja 130.000.000, študij na¬ črtov 15.000.000, javna zgradbe 203 milj., druga javna dela 355 milj. 700.000 pesov. Za vojsko je določen kredit 4.000.000.000 pesov. Od tega odpade na suhozemsko vojsko 1.260.000.000, na mornarico 1.200.000.000, na letal¬ stvo 1.140.000.000 in na narodno o- brambo 400.000.000 pesov. Za državni načrt je kredit 30.500 miljonov pesov. Državni prispevek k provincijskim načrtom je pa obsežen v kreditu 3.000.000.000 pesov. V vojaški akademiji je bila te dni ob zaključku letnika velika slavnost, na kateri je bil navzoč tudi predsed¬ nik republike gral. Peron. Slavnosti je prisostvoval tudi buenosaireški nadškof kardinal Copello, ki je blago¬ slovil sablje, katere je potem pred¬ sednik gral. Peron osebno izročil no¬ vim častnikom argentinskih oborože¬ nih sil. Trgovinska pogajanja med Argen¬ tino in Veliko Britanijo so se uspeš¬ no zaključila. Po novem trgovinskem sporazumu, ki bo podpisan v Buenos Airesu dne 29. decembra t. 1. bo Ar¬ gentina izvozila v Anglijo 250.000 ton mesa po ceni 160 liber za eno tono. V Buenos Airesu je te dni zasedal I. justicialistični kongres geologov. Predstavniki udeležencev tega kon¬ gresa so obiskali predsednika grala Perona ter mu v imenu celega kon¬ gresa sporočili, da bodo argent. geo¬ logi z vsemi močmi podpirali izved¬ bo II. petlenega načrta. Predsednik se je za to zagotovilo zahvalil ter je nato govoril o ciljih I. in II. petlet¬ nega načrta. Omenil je, da bo v II. petletnem načrtu Argentina dobila tudi industrijo, ki bo imela na razpo¬ lago domače surovine. dij v 35 mesecih, ki sicer traja 6 let. Ordiniral bo v Rosario za splošne in živčne bolezni. Iskreno čestitamo! Vsem Slovencem želi v imenu rosa- rijskih »rojakov prav prijetne, zdrave božične praznike in srečnejše novo le¬ to 1953. Zoran Pristovec. Novi protesti radi napovedanega Titovega obiska v Angliji Poročali smo že o ogorčenju, ki ga je med angleškim katoličani povzročilo po¬ vabilo angl. zunanjega ministra Edena, ki ga je v imenu predsednika sed. angle¬ ške vlade Churchilla izročil Titu ob nje¬ govem zadnjem obisku v Beogradu. Zgražanje angleških katoličanov nad o- biskom najdoslednejšega komunistične¬ ga nasilnika deželi tradicionalne demo¬ kracije se ni poleglo tudi po izjavah, ki jih je o tem obisku podal Eden v an- Novoletna številka “Svobodne Slove-, gleški spodnji zbornici, nij^ bo izšla že v ponedeljek 29. decem- Danes navajamo dva nova protesta KOLEDAR-ZBORNIK Svobodne Slovenije za 1953 naj zanimivejša in najlepša knjiga slovenskih protikomunističnih Slovencev v svobodnem svetu. Globoki načelni članki, zanimivo zgodovinsko gradivo ter pod- učno in zabavno branje, lepe povesti in pesmi slovenskih pisate¬ ljev in pesnikov in slike, mu dajejo trajno vrednost. “The Universe Bulletin” v Clevelandu dne 24. oktobra t. 1., je o napovedanem Titovem obisku Londonu objavil nasled¬ nje poročilo iz Anglije: “Škof C. Heenan v Leeds je pozval starše na zborovanju v Halifaxu naj ti¬ soči kristjanov te dežele vprašajo tega “groznega človeka”, ko bo prišel v Ve¬ liko Britanijo: Kaj delate z dušami otrok? Naj ga vprašajo zakaj brutalno preganja škofe, duhovnike, redovnice, u- čitelje in katoliško prebivalstvo.” Londonski “Catholic Times” pa ugo¬ tavlja, da diplomati zagovarjajo se¬ danje prilizovanje Titu z istimi razlo¬ gi, kot so svoj čas zagovarjali pesto¬ vanje Sovjetov med vojno. Nato se pa vprašuje: “Kako je vendar mogoča sploh kaka zveza s Titom? Kako se moremo sploh zanesti na besede človeka, ki uči, da je dobro vse, kar je dobro za komuni¬ zem. Saj je sam Eden priznal, da z ru- INadalievanie na 3. strani) Buenos Aires, 24. XII. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ohonice iz Josip Vidmar, predsednik Zveže knji ževnikov Jugoslavije, v politični funk¬ ciji pod komunisti pa predsednik Prezi- dija Ljudske skupščine LR Slovenije, je po smrti vseuč. profesorja dr. Ramovša postal tudi predsednik Akademije zna¬ nosti in umetnosti v Ljubljani. Tako je sedaj tudi najvišji slovenski znanstveni in kulturni zavod pod močnim nadzor¬ stvom, da v njem ne bodo imeli več be¬ sede ljudje, ki sedanjemu režimu niso po volji, kakor so komunisti očitali pok. dr. Ramovšu, da je na zavodu trpel in ščitil dr. Jakoba šolarja nostjo”. Že prvi večer bivanja v Lj. si je slekel talar in se napravil v civilno obleko. Odšel je v kavarno Slon in se vsedel za mizo. Deset minut po njego¬ vem prihodu je orkester zaigral Guono- dovo Ave Maria. Župnik Gau je takoj razumel vso “jugoslovansko stvarnost” in prečuječo budnost oznovskega zasle¬ dovanja ter je sklenil, da odtlej na po¬ tovanju po Jugosl. re bo slekel več ta¬ larja. Seveda lj. časopisje k temu zapisku pohlevno pripominja, da bi bilo napačno misliti o kakem prikritem nadzorovanju V Metliki je dne 28. novembra t. 1. v 81. letu starosti umrl znani mesar in gostilničar Ivan Mežnaršič, po domače Bartus. Pokojnik zapušča več otrok, od katerih so en sin in dve hčeri v Slove¬ niji, ena hčerka v Kanadi in dva sinova z družinama v Argentini. Snaha z vnu¬ koma je gospodinja uradniške menze v Loma Negri, kjer je tudi mnogo pokoj¬ nikovih znancev Belokrajincev. Naj po¬ čiva v miru! “Prikrito nadzorovanje” je naslov po¬ ročila v francoski ilustrirani reviji! “France Illustration” o dogodku, ki se! je pripetil francoskemu poslancu, žun-' irku Gau. Kot član francoske parlamen¬ tarne delegacije je pred nekako dvema mrsecema obiskal Jugoslavijo in tudi Ljubljano. Hotel se je “neposredno in tajno seznaniti z jugoslovansko stvar- (Nadaljevanje z 2. strani) .skim eksperimentom nismo prišli nika¬ mor. Sedaj pa poskuša popolnoma isto stvar z neko drugo deželo.” Pripominjamo, da sta bila ta dva pro¬ testa napisana že v oktobru mesecu. Ka¬ ko bodo le reagirali angleški katoličani sedaj, ko je jugoslov. komunistični di¬ ktator brutalno prekinil še diplomatske stike z Vatikanom, samo, da bo lahko še bolj davil in zatiral kat. Cerkev in pre¬ ganjal njene vernike v svoji komuni¬ stični državi! SLOVENCI ŠPANIJA Vsem Slovenkam in Slovencem v Juž- i ni Ameriki voščimo milosti in notranje¬ ga zadovoljstva polne božične praznike, v novem letu 1953 pa božjega blagoslo¬ va pri svojem delu. Zveza Slovenskih katoliških visokošol- eev: Predsednik Marijan Magister, taj¬ nik Srečko Pregelj. ČILE Sedmorčke in kraljica Višnja I. Ugledni časniki Santiaga so prinesli 28. nov. senzacionalno vest svetovnega značaja, da je v predmestni ulici pre¬ stolnice preprosta mati dobila ponoči sedem zdravih hčerkic. Mati naj bi se bila osebno podala k babici, ki je pozne¬ je pri zaprtih hišnih vratih z balkona 1. nadstropja ob asistenci dveh bolničark oznanjala v nočnih urah zbirajoči se množici veselo vest, ne da bi pustila vstopiti kaki drugi osebi, češ, da ji je tako naročila zdravstvena oblast in da ,je stanje matere in deklic odlično. Vsto- j;'ti pa ni mogel niti zdravnik dr. Ayen- ide, senator in do 4. septembra levičar¬ ski kandidat za predsednika republike, ki je bil med prvimi na messtu. dve bol¬ nišnici sta poslali osebje, zdravila in ambulance za vsak slučaj. Prihajali so dajalci krvi, fotoreporterji, karabinerji i in časnikarji. Sef karabinerjev je s ceste Društvo Slovencev VABI VSE SLOVENKE IN SLOVENCE na VELIKO SILVESTROVANJE ki bo zadnji dan leta na Pristavi v Moronu Igra slovenski orkester HARMONY JAZZ. Pripravljen je lep in pester program. Kuhinja in klet bosta založeni z vsem potrebnim. Začetek ob 19. uri. PRIDITE, da skupaj pričakamo prihod novega leta in si voščimo srečo. Društvo Slovencev voščila za blagoslovljene in milosti pol- poslanca Gaua, pač pa da igra orkester to skladbo skoraj vsak dan — celo že nekaj let sem. Kdo jim verjame? Našli bi se heroji, kateri bi javno naskočili vrle godce, ki bi si upali igrati tako “sodobnosti neprimerno skladbo” in jih obtožili reakcionarnosti, belogardizma, sodelovanja z Vatikanom ali pa krive razširjevanja mračnjaških idej. — Pa naj še kdo trdi, da delegacije raznih dr¬ žav morejo priti do dna stvarnemu po¬ ložaju v Jugoslaviji! Najlepše darilo za Božič je Koledar-Zbomik Svobodne Slovenije za leto 1953 PO SVETU tiho spraševal babico ali je vse v redu. Nek časnikar ga je rotil naj ustavi promet, da bodo novorojenke mirno spančkale. Vsi navzoči so se raznežili ob objavljenju velikega 'dogodka. Neki časnikar je hitel po hišah iskat srečne¬ ga očeta. Ljudje so sprva mislili, da se mu je zmešalo, ker očeta ni bilo nikjer. Dvanajst ministrov je tekmovalo med seboj, kateri od njih bo boter. Vlada je obljubila vso pomoč. Komunistični list je slavil proletarsko mater. Svetovne radijske postaje so tekmovale v objav¬ ljanju vesti v vseh jezikih. V USA naj bi se ukrcalo osebje televizijske družbe z vsemi aparati, da bi na licu mesta v C'ilu pokazali svetu novo zgodovinsko ču¬ do. Fotoamaterji svetovnih filmskih družb so si rezervirali mesta v leta¬ lih za potovanje v Čile. Iz Londona so prosili za podrobnosti o dogodku, ki je tam vzbudil izredno zanmianje. Vse to je bila posledica šale nekate¬ rih visokošolcev, ki imajo te dni svoje vsakoletne praznike in norčije po pre¬ stolnici. Saj smo v najlepši pomladi in se bliža konec šolskega leta. Kot vsa¬ ko leto, so si izvolili tudi kraljico. Le¬ tos je bila izvoljena Jugoslovanka Viš¬ nja Milonič, študentka medicine. Ker je prva tega imena, se imenuje Nj. V. Viš¬ nja I. Sprejeta je bila pri predsedniku Ibanezu, ki ji je čestital. Vsem seveda ni všeč, ker je inozemka. Obenem s kraljico izvolijo tudi “Grde¬ ga kralja”, ki je pa letos prišel v zapor kot glavni krivec požara na univerzi, ki so ga uprizorili z umetnim ognjem. Ko se ljudje videli plamene, so klicali gasilce, ki so po nepotrebnem hiteli na kraj požara. Glavni krivec pa je iz kral¬ ja postal jetntik. Ko se je ugotovila potegavščina gle¬ de sedmorčk je javnost različno reagi¬ rala. Senator Ayende, ki je celo noč tam stal, je dejal: Potegnili so me. Notranji minister se je razhudil, a končno dejal: Škoda, da ni res. Večina se je smejala. Drugi so zahtevali najstrožjo preiskavo in kazen, celo mučenje in smrt za krivce, da se kaj takega več ne ponovi. Saj je lani ob enaki priliki sam severnoame¬ riški poslanik hitel na hrib sv. Krištofa sredi Santiaga gledat leteči krožnik, ki se je zaletel v hrib. Jer tudi dejal: Pote¬ gnili so me. —Vsekakor tu še žive ljudje, ki kljub inflaciji še niso izgubili smisla za šalo in smeh na račun vsega sveta. Slovenkam in Slovencem v Argentini in drugod po svetu voščijo vesel božič in srečno novo leto. naročniki in bralci Svobodne Slovenije iz Čila. ANGLIJA Na Koledarju za 1. 1953 morem le če¬ stitati prav iz srca. Prosim Vas spo¬ ročite vsem Vašim sodelavcem, kakor tu¬ di ‘v^eni drugim Slovencem moja iskrena ne praznike ob božiču ter mimo in sreč¬ no novo leto Vaš vdani Ignacij Kunstelj. KANADA Vsem sotrudnikom in bralcem Svo¬ bodne Slovenije želi blagoslovljene bo¬ žične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto •France Košir. Društveni oglasnih Dnevi ljubezni in obdarovanja so božični prazniki. Spomnite se v teh dneh revežev med nami in sloven¬ skih beguncev v begunskih tabo¬ riščih v Italiji, v Trstu, v Nemčiji in Avstriji! Pošljite zanje svoj dar na Društvo Slovencev v Buenos Airesu, OfJVFSTSI.A SFZ: Božični sestanek v nedeljo 28. dec. ob 17 uri na Pristavi. — Sestanek odbojkarjev 28. dec. Ob 15.30 uri isto- tam. V soboto popoldne ob 17.30. uri no¬ gometna tekma na Slov. zemljišču v La- nusu med člani lanuškega odseka SFZ in ostalimi člani SFZ. Začetek slov .tečaja za otroke v San Martinu v nedeljo 4. jan. 1953. ob treh popoldne. — Otroci, ki se udeležujejo slov. tečajev, imajo v nedeljo 28. dec: 1952 celodnevni izlet v Merlo. Izlet pod vodstvom učnega osebja je samo za otro¬ ke. V NEDELJO 4. JANUARJA VSI NA PRISTAVO v MORON, kjer bo velika prireditev: VELET 0 M B 0 L A z nad 400 DOBITKI, med katerimi so ra¬ dio kombiRado r moško in žensko kolo, več ur r več radijev, krasni namizni pribor za šest oseb r električni lonec, in drugo. - Po tomboli, ki se začne ob IS in konča okrog 20, bo ZANIMIVA SC1N0PREDSTAVA na prostem S PLANINSKIMI FILMI, v katerih bomo videli našega Dinka Ber¬ tonclja in jih bo tolmačil naš športni prvak Franc Jerman, ter mnogimi ZABAVNIMI!- ZalZBORNO POSTREŽBO bo poskrbljeno po zmernih cenah. - Tombolske tablice samo po 3 pese. ' ANDREJ: Sreien Božič Toplo ju je pogrelo pri srcu, ko sta se srečala. Prijatelja, ki se že nekaj me¬ secev nista videla. V miljonskem mestu ni kakor na vasi, kjer na drug konec spoznaš vsakogar že pa hoji in obleki. “Kako si se otovoril? Kakor bi kramo prodajal!” je dejal Lojze. “Ko jo bi, bi vsaj kaj izkupil”, je od¬ vrnil Ludvik. “Kam vendar prenašaš te punkeljce? Eden, dva, tri, štiri...” jih je štel, ka¬ kor jih je imel Ludvik naložene pod pa¬ zduho. Jezuščku jih nesem, da jih bo prepe¬ ljal čez široko morje in izročil mojim malim.” Sladko se je nasmehnil, komaj vidno, v očeh pa mu je zažarel svetel plamen. Zadovoljstvo mu je dahnilo v lice ob misli, da bodo čez kak mesec, če bo Bog dal, zaživele ob teh malenkostih oči nje¬ govih otrok. Lojze se je ozrl v nebo, kjer je votlo zagrmelo in naznanjalo obisk pomlad¬ ne nevihte, črno se je zavesilo in so- parico je tiščalo k tlom. “Stopiva pod streho! Prevedriva in vrček zvrneva,” je povabil Lojze. Sedla sta k mizi pod streho na napol odprti galeriji. Pod njima se je košatil jasminov grm z belimi cvetovi, ki so raz¬ livali obilico sladko omamljivega diša- vja. Prve debele kaplje so prevrtale o- zračje in se vsesale v izsušena tla. Lojze je naročil steklenico piva. “Kdaj neki ga bova pila spet pri Oreš¬ ku doma?” je pripomnil. “Na to tudi jaz veliko mislim, a da¬ tumov ne postavljam. Kaj tebi, ki si sam in le zase skrbiš!” je Ludvik za¬ mahnil z roko. Odmaknil je kozarec in začel razve¬ zovati zavojčke. Skrbno in rahlo je od¬ vijal, kakor bi se bal, da česa ne zdrobi. “Vse bom spravil v en sam večji zavoj,” je pripomnil. Na pripravljeni pa¬ pir je položil dve lepi rdeči jopici in dvo¬ je črnih kril. “Ali ne bosta moji punčki lepi? No, zdaj sta že deklici, še spo¬ znal ju ne bi.” Iz žepa je potegnil list¬ nico in položil sliko pred Lojzeta. “Po¬ glej si ju!” “In ta fant zadaj?” je Lojze vprašal. “Francelj. Moj Francelj!” je Ludvik odvrnil s rosnimi očmi. V hipu je preletel ta leta, odkar so ločeni. Bogme, sedem jih je in mladi rastejo. Sicer je prav, da bodo kaj kma¬ lu mogli jesti svoj kruh. On jih je gle¬ dal še vedno tiste majhne, ki so se ko¬ maj docela postavili na lastne noge in jih je bila sama živahnost iz žgolenje kakor ptičev spomladi. Še vedno jih vidi živo na hribčku pri smreki kot ob zadnjem slovesu od njih. Večja dva sta jokala, mali pa se mu je smehljal, ko ga je poljubil, ka¬ kor bi bil pričakoval od njega igrače. Ni še razumel, kaj pomeni: zbogom, dokler se ne vrnem... In zdaj mu je vedno hudo, da so rasli brez njega, da je njegova ljubezen in skrb zanje osta¬ la neizrabljena, da jim ni mogel v srca zasaditi svoje očetovske besede in jih prepojiti s trdnostjo, ki jo ima dom z očetom. Kolikokrat bi jim razložil živ- ljensko modrost, ko bi se zatekali k nje¬ mu in se veselil v sreči tudi najmanj¬ šega koraka. Toliko ljubezni je imel zanje, a umira v njem ko rože, ki jih niso pustili potrgati. Priložil je zimske nogavice, volnene rokavice, kape s cofkom za deklici in pi¬ san šal za fanta. “Doma bom pridal še za njo, ki jim je | zdaj mama in očka. Potem pa križ božji | čez vse, da bi srečno prišlo. Za Božič bodo veseli in vsi srečni, ker bodo v vsem tem spoznali tudi mene na obisku pri ! njih”, je zaključil. “Veliko potrošiš zanje”, je pripomnil Lojze. “Dostikrat ne gre za vrednost, ki jo pošlješ. Več velja tak neposredni stik z njimi. Najbolj živo začutiš, da imaš ne¬ koga nekje, ki ti je hvaležen za vsako malenkost in tvoja skrb ne neha prazna, niti ljubezen ne pojema, ampak le še bolj zagori. Meni je ta skrb sladka, ne v breme, v uteho”, je razkladal Ludvik. “Ne vem, če je tudi drugim tako, ko pripravljajo pošiljko...” “Ne morem vedeti, ker nikomur nič ne pošljem. Ves zaslužek sem vtaknil v streho nad glavo. Vsa leta tu sem sti¬ skal in zlagal, da sem postavil tiste stene. Zdaj, ko jih imam, jih nisem nič kaj vesel. Ne čutim pravega zadovolj¬ stva z njimi. Majhne in revne so, pa to¬ liko truda in skrbi so mi požrle...” je jamral Lojze. “Zakaj ti ne kupiš kake¬ ga lota?” “Ga že imam. Tu le pripravljam me¬ sečni obrok; ker je ta prav božični, je nekoliko večji. Vidiš? Tam na oni stra¬ ni imam lot in hišo, ki je prav nikdar ne bi zamenjal za dve tvoji. To so moji mali in ona. Pa nikar ne misli, da jaz nisem delal in stiskal. Garal sem, mo¬ rebiti mi je bilo težje kot tebi, ki žago vlečeš kakor doma. Poglej roke: veš, da so bile nekoč gladke in jim svinčnik ni zajedal brazgotin. Tu so od železa odrte, natisnjene, ožuljene, razpokane. Delo s peresom mi je premalo vrglo: moj dom je potreboval več in moral sem ga za¬ menjati s težaškim. Pri vseh trdotah in bolečinah me je grela toplota veselja, da se mojih sadov radostijo še drugi. Sicer pa... kaj bi ti razlagal, ne bog me ra¬ zumel. Ti si sam, želel si hišo, lepo in prijazno, da bi se imel s čim pokazati pred ljudmi. Zdaj se boš pa morebiti ože¬ nil in šele potem začel živeti in misliti drugače...” “Zase bi pa le postavil majhen kot, takole za vsak slučaj. Mogoče pridejo kdaj za tabo in imeli bi ga za prvo si¬ lo”, je rinil Lojze s svojo mislijo, kakor bi bil hotel prehitro skrb za hišo opra¬ vičevati. “Mogoče še okna ne bi kupil za to, kar vidiš,” je pokazal na kup stvari pred sa¬ bo in jih začel zavijati. “Vse življenje bi pa se kesal ,za tisto nedolžno blaže¬ nost, ki bi jo ukradel mojim doma. Ta¬ ko pa si bodo na sveti večer natikali te malenkosti in se ogledovali drug druge¬ ga. Slišim ženine pojoče besede, izvira- joče iz dna srca; naš očka je že pred mesecem dni mislil na naš sveti večer. Otroci, s spoštljivostjo jemljite vsako stvar v roko, ker jo je očkova dlan bo¬ žala. Delal je veliko in težko, da nam je lahko to poslal... In fant bo pristavil: kako je vedel, da prav šal rabim, zaradi katerega me bodo zavidali. Točno je po- gruntal velikost moje roke za rokavice. Naš očka je res dober... In deklica bo zažgolela: kako bom lepa v jopici in j krilcu! Da je tako daleč in ga ne mo- ] rem pritisniti na srce ter mu povedati, j da vedno mislim nanj... Najmanjša pa se bo zazrla v mojo sliko na steni, jo dolgo gledala, kakor bi iskala spoznanja prav na začetku svojih spominov in pro¬ sila mamo: povejte nam o očku! Zakaj je odšel in ne pride k nam...” Ludviku se je zazdelo, da je tam sredi med tem ljubkim čebljanjem. Posluša ga, a mu ne more glas iz srca, da bi jih potrdil v veliki veri, da je res vedno v UHSjjh /pri njih, da jih objema njegova ljubezen in da jim trosi blagoslov v du¬ še. Premagalo ga je. Od sladke boleči¬ ne mii je kanila solza iz očesa. “Razumem te, razumem...” je jecljal Lojze. “Verjetno bi bil tudi jaz tak, ko bi bil imel več mladosti. Tako pa sem šel zgodaj od hiše in niti ne vem, kaj je dom. Stati sem moral na lastnih nogah.” “Vidiš, premalo ljubezni je v svetu! Nihče ti ni z njo postregel. Hladnost si srečal vsepovsod. Tudi sam je nisi znal vzdramiti v sebi. Ravnaš kakor so dru¬ gi počeli s teboj...” “Kaj bi pa naj storil?” “Mi nisi rekel, da nikomur nič ne pošlješ? Zakaj se ne spomniš koga po¬ trebnega?” je trkal Ludvik na njegovo , srce. “Nihče mi ne piše in ne prosi za nič!” se je opravičeval Lojze. “Ne čakaj prošenj! Te so vedno nad¬ ležne. Zdaj, ko imaš že hišo, se spomni koga, ki nima prav nikogar. Našel boš vrsto takih...” Lojze je molčal. Ni se upiral, kar mu je Ludvik svetoval. Le da se ni že prej spomnil na kaj takega! Res, malo do¬ brote in ljubezni do tistega, ki ga svet s hladnostjo obdaja. Hitro je pobrskal po hišah v vasi. Na skrajnem robu je zagledal s slamo kri¬ to bajto, okrog nje pa krpo zemlje. Tam je ostala Ločnikarjeva sama s tremi otroki: na Rabu so jim zagrebli skrbne¬ ga očeta... Ko se je razvesilo nebo in je večer¬ no sonce spet pokukalo na umito zem¬ ljo, sta stopila oba v trgovino. Ludvik je pomagal Lojzetu izbrati stvari, da bo Ločnikarjeva za Božič pošteno oblekla otroke. Večer je Lojzeta prepojil z velikim za¬ dovoljstvom. Gledal je kopico nakuplje¬ nih stvari, ki bodo čez dni že plule po morju. Hiša se mu je zdela prijaznejša, kakor da je tiha sreča začela lezti va¬ njo. Osrečevala ga je ta mala žrtev v slutnji, da bo nekdo zaradi njegove do¬ brote srečen in da mu bodo oči nepri¬ čakovano v radost zažarele. Na sveti večer bo mislil na tisto nizko kočo, ki jo bo sneg tiščal k tlom: v mislih bo stopil vanjo in jo obiskal. Pri- rokavice, kape s coflom za deklici in pi- krito bo zrl v smehljajoče se obraze in prisluhnil: tako daleč je, a se nas je spomnil. Del njegove ljubezni je v tem. Bog mu daj srečo in zdravje! Dober člo¬ vek je. Otroci, molimo zanj... Ludvik in Lojze pričakujeta božične¬ ga večera na tujem. Nista žalostna, niti ju ne teži samota. Njume misli bodo po¬ vezane s srečnimi srci. Sveta noč bo za njiju praznik dobrote in ljubezni... SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 24. XII. 1952 Stran 4. AS#?; Cim Kot živa plamenica je zgorela v gradu Dob v št. Rupertu na Do¬ lenjskem še isti dan. Od pokojne družine je ostalo samo 5 sinov in bratov, od katerih sta živa samo še dva: č. g. lože in Franc. Ob desetletnici tragične smrti naših dobrih staršev, bratov in sester bo opravil zanje sveto mašo zadušnico sin in brat č. g. Jože dne 27. decembra t. 1. v USA, v Argentini pa č. g. svetnik Karel Škulj na božični dan, dne 25. decembra t. 1. ob 8.30 uri v San Martinu Pokojno družino priporočava v toplo molitev! Žalujoča sinova in brata Jože in. Franc | VESEL BOŽIČ IN NOVO LETO VAM VOŠČI % JOfJ E RWJS | A. - stavbni tehnik S % MOLINA 1114 LINIERS t Vsem Slovencem po širnem svetu sporočam, da. bo 27. decem¬ bra, t. 1. minilo 10 let, odkar je bila zajeta cd komunističnih revolu¬ cionarjev slovenska makabejska družina M A X S A Sl Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem ce¬ njenim odjemalcem ČASA MARGARITA Villa Lugano — Capital V novem letu bomo lahko po¬ stregli vse dame s prvovrstnimi damskimi potrebščinami od roka¬ vic, nogavic do damskega perila in lepotičja, športnih torbic itd. Tudi okusnih daril s slovenski¬ mi motivi za vsako priliko ne bo manjkalo. • V Lugano vozijo naslednja vozila: Iz Liniersa: kolektiv 220 in 217; iz Plaza Italia omnibus 141; iz Plaza Miserere (Once) omnibus 144; iz Boce micro omnibus 403; s postaje Dr. Saenz (Nueva Pompeya) vsakih enajst minut vlak FCNGB; iz Caba- llita: omnibus 141 in kolektiv 236; iz Ciudad Evita s postaje Querandi vlak vsakih enajst minut (FCNGB) in kolektiv Villa Lugano. Isti kolek¬ tiv ima zvezo z Ezeizo in Barrio I. • Vsem odjemalcem se še v bodoče toplo priporoča ČASA MARGARITA Murguiondo 4138 — poleg kolo¬ dvora Villa Lugano) — Capital Srečen Božič in Novo leto vsem prijateljem in znancem! Priporočam nakup prvovrstnega ALP M A PRIBORA po zelo nizkih cenah. Ogled in naročila pri gdč. Olgi Milavec na Victor Martinez 50, Buenos Aires JLuhm Milhtireie Las Heras 2171 San Fernando FRIZERSKI SALON ¥ E M A vošči, vsem svojim cenjenim strankam prav prijetne in vesele božične praznike, kakor tudi sreč¬ no novo leto Toplo se priporočamo še za nadaljnji obisk Frizerski salon “VENA" Calle Ersilla Gl20 (blizu Liniersa) { G ■ as Naš mladi rod raste v tujini. Sliši o domovini, o lepi slovenski zemlji, o cerkvicah na gričih, o naših va¬ seh, mestih, planinah, pa si vsega tega ne more predstavljati. Kako radi bi jim pokazali vsaj slike iz na¬ še domovine! Kako vse drugače bi mogli naši vzgojitelji in predavatelji pričarati naši mladini lepoto slo¬ venske zemlje, ako bi imeli potre¬ ben skioptični aparat. A tudi sta¬ rejši bi prišli — in še kako radi — poslušat in gledat. Odbor Društva Slovencev bi tak aparat takoj kupil, če... Kae veliko je naše slovenske uče¬ če se' mladine. Največ tu v Argen¬ tini. Pa tudi v U.S.A., v Kanadi, An¬ gliji in drugod po svetu raste naš rod na tujih tleh in pod tujim vpli¬ vom. Mnogo se za to mladino tru¬ dimo, da bi ostala narodu in jeziku zvesta. Še več bi radi storili, pa ni pripomočkov. Kako zelo bi n. pr. bi¬ la potrebna knjiga o slovenski do¬ movini, o tem kakšna je, kako na njej naš slovenski rod živi in o zgo¬ dovini naše zemlje in našega naro¬ da. V rokopisu je taka knjiga pri¬ pravljena. Odbor Društva Sloven¬ cev bi jo takoj založil, če. ... Naša Pristava nam je že kar do¬ mača postala. Kadar pa imamo tam kakšno prireditev se naši ljudje radi pogovarjajo o tem, kako in kaj bi bilo še treba urediti, zgraditi in olepšati, da bi vedno bolj služila za naše namene. Odbor Društva Slo¬ vencev bi zelo rad kaj pripomogel k temu, če... Ali niso božični prazniki posebno l primerni, da vsak razmišlja tudi o tem, kaj vse bi še mogli storiti, •če... ČE BI VSI ČLANI DRUŠTVU SA¬ MO ČLANARINO V REDU PLAČE¬ VALI... Če bi tudi Ti sklenil, da boš za no¬ vo leto poravnal zaostanek, ki ga društvu dolguješ.., Če bi sklenil, da boš odslej redno vsak mesec plačal članarino ... Vse to in še kaj več bomo zmogli, če... CERKVENI OGLASNIK Polnočnica za Slovence v Buenos Ai¬ resu bo tudi letos v spodnji cerkvi San- te Rose, Pasco 431. Pri polnočnici bo pel Gallus slovenske božične pesmi. Spo¬ vedovanje od enajste ure naprej. Cer¬ kvena nabirka določena za Vincencijevo konfereco. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1953 želi vsem obiskovalcem in prijateljem RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda de! Trabajo 5986 - Bs. Aires Vesele božične praznike in sreč- j no novo leto voščim vsem svojim j cenjenim strankam €H&m Frčsl lastnik agencije Pakexport Vesele božične praznike in bla- : goslovljeno Novo leto želi vsem obiskovalcem ter vsem rojakom BRAVNICA IN PARFUMERIJA "EOS AJLPES” Calle Drysdale 5614, Carapachay Nasproti šole j Blagoslovljene božične praznike in mnogo sreče v novem letu vošči vsem rojakom FOTOGRAFSKI ATELJE BLo§ze Erjm,v>ec Alvarado 350 Ramos Mejia T. E. 658 - 0827 Po ugodni ceni prodam 40 m2 smrekovih desk (pino spruce) co¬ lo debelih. Vprašati: Calle Pringles 4619, Tablada, FCNDFS (poleg alma- cena Rovan) ali ob nedeljah v San Justo po slov. maši g. Ivana Mehleta. s? C1§A B0T1.7 T,«, mrarasa m rfsfttsaružt Tel. 76 - 9160 GLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 PRAV LEPE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELI VSEM SLOVENCEM, ZLASTI PA SVOJIM ODJEMALCEM IN STRANKAM € ASA B o w 17 «SS®£SSJJSeS53«SeS£3