VAROA IN ČEBELAR DIAGNOSTIK MILAN MEGLIC Večina slovenskih čebelarjev se že zaveda problema varoe. Brez dvoma je med čebelarji že zavladal strah, da bo varoa naredila še več škode. Ta strah pa je predvsem posledica premajhnega poznavanja našega sovražnika in različnih možnosti boja proti njemu. Čebelarji smo najbolj zainteresirani za to, da so naše čebele zdrave in da lahko ponudimo porabniku visoko kakovostne čebelje pridelke. Zato se morajo tisti čebelarji, ki problema varoe še ne poznajo do- Samica varoe s potomci -samo najstarejša hči je sposobna za nadalnje življenje vse druge (nedozorele) odstranijo iz celic čebele čistilke, dr. G. Liebig, 1998 Varoe so s prostim očesom v drobirju težko opazne. Po daljšem času se navadimo, da jih takoj prepoznamo in tudi dokaj natančno ocenimo njihovo število. V začetku pa priporočam štetje in vodenje evidence. Foto: M. Meglič volj, o tem dodobra poučiti, saj se v praksi že kaže, da se bomo z varoo ubadali še lep čas. Vsak čebelar mora obvladati osnove biologije varoe. Pridobiti si mora tudi temeljno znanje, da bo lahko ob vsakem času postavil diagnozo (koliko varoj je v čebelji družini). V zvezi s tem so za čebelarja pomembna predvsem naslednja izhodišča: 1. Naravni osip varoe. Dokazano je, da lahko na podlagi povprečnega naravnega odpada varoe ugotovimo približno število varoj v čebelji družini. V obdobju zaleganja se za tak izračun uporabljamo faktor 120. Se pravi: število povprečno naravno odpadlih varoj na dan pomnožimo s faktorjem 120 in tako dobimo skupno število varoj v čebelji družini. Pozno jeseni, APRIL MAJ JUNIJ JULIJ 200 400 800 1.600 Takšne odrasle varoe najdemo v drobirju. Pri preiskali drobirja štejemo samo takšne varoe. Samice varoe so široke nekaj več kot 1 mm. dr. G. Liebig, 1998 Pri povečavi drobirja je lepo vidna razlika med obliko delcev drobirja in varoo. Velikost varoe je vidna y primerjavi s konico svinčnika. Foto:M. Meglič ko zalege skoraj ni več, pa moramo uporabiti občutno višji faktor 300 ali celo 400. Da je rezultat bolj zanesljiv, pustimo testni vložek v panjih (po možnosti prek cele podnice) sedem do deset dni. Ko testni vložek izvlečemo iz panja, preštejemo naravno odpadle odrasle varoe, to število delimo s številom dni, kolikor časa je bil testni vložek v panju, nato pa dobljeni rezultat pomnožimo s faktorjem 120. Npr.:Odpad ene varoe na dan pomeni, daje v čebelji družini približno 120 varoj, če jih na dan odpade deset, pa jih je v čebelji družini 1.200. 2. Razmnoževanje varoe v obdobju zaleganja. Zaradi preprostega izračuna vzemimo, da poteka razmnoževanje varoe v tem obdobju po načelu šaha; se pravi, vsak mesec jih je dvakrat več. AVGUST SEPTEMBER 3.200 6.400 Pri odločanju o načinu zatiranja in pričakovanih uspehih zatiranja moramo predvsem vedeti, da je varoa v obdobju zaleganja predvsem v pokritih trotovskih in čebeljih celicah (70 do 90 odstotkov) in da se tam dokaj zaščitena, skrita pred čebelami, tudi razmnožuje. 1. Prag nevarnosti ali prag škodljivosti je tisto obdobje oz. tisti hip, ko doseže število varoj v čebelji družini kritično mejo in mora čebelar nemudoma ukrepati, sicer bo varoa povzročila čebelji družini nepopravljivo škodo ali bo čebelja družina celo propadla. UGOTAVLJANJE ŠTEVILA VAROJ V ČEBELJI DRUŽINI (V OBDOBJU ZALEGANJA) NA PODLAGI NARAVNEGA OSIPA VAROJ IN KDAJ UKREPATI POVPREČEN NARAVNI OSIP VAROE / DAN ŠTEVILO VAROj V ČEBELJI DRUŽINI KDAJ UKREPATI KONEC MAJA MAJ JUNIJ JUUJ AVGUST SEPTEMBER 3 360 720 1.440 2.880 5.760 PREVEC POŠKODOVANIH ZIMSKIH ČEBEL, ZATO UKREPAJTE ŽE POLETI ALI TAKOJ PO SPOMLADANSKI PAŠI 10 1.200 2.400 4.800 9.600 + UKREPATI NAJPOZNEJE KONEC JUNIJA 20 2.400 4.000 9.600 + UKREPATI V PRIHODNJIH DVEH DO TREH TEDNIH 30 3.600 7.200 + UKREPATI TAKOJ TESTNI VLOŽEK NAJ BO PREK CELE PODNICE V PANJU 7 - 14 DNI VIR: ANTON IMDORF IN JEAN-DANIEL CHARRIERE, SEKTION BIENEN, FAM, LIEBEFELD, 3003 BERN SCHWEIZ, SCHWEIZERISCHE BIENEN - ZEITUNG 5/97. PRIREDIL: Milan Meglič Glede na število varoj v čebelji družini je prag nevarnosti lahko spomladi, poleti ali jeseni. Ker prag časovno ni natančno določen, odvisen pa je predvsem od ugotovitev prve točke, mora čebelar varoo nadzirati tako rekoč celo čebelarsko sezono, tj. od spomladi do jeseni. Če bo pri testiranju ugotovil, da število varoj v čebelji družini že povzroča škodo, mora nemudoma ukrepati oziroma zmanjšati njihovo število. Kako ukrepati, če tik pred pašo ali celo med njo ugotovimo, da je število varoj v čebelji družini preveliko in da čebelja družina do jeseni brez naše pomoči ne bo zdržala? Pri tem moramo upoštevati priporočilo strokovnih služb, da v obdobju paše ne smemo uporabljati nobenih kemičnih pripravkov. Od upoštevanja tega priporočila je zelo odvisna kakovost čebeljih pridelkov! V takem primeru nam preostanejo različni apitehnični ukrepi, npr. izrezovanje trotovine, lovilni sati, oblikovanje narejencev itd. ter uporaba nekaterih organskih kislin - seveda vse po navodilih strokovnih služb. Verjetno bo za čebelarja težavno, če se bo moral zaradi prevelikega števila varoj v čebeljih družinah umakniti s pozno jesenske paše in se lotiti akcije zatiranja Skupno število varoi 15000 14000 13000 12000 zima 11000 10000 9000 8000 poletje 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Naravni odpad varoe /število varoi na dan/ Razmerje med številom naravno odpadlih varoj in dejanskim številom varoj v čebelji družini je primerno za ugotovitev stopnje napadenosti čebelje družine. Morebitna diagnoza s katerem koli sredstvom je nepotrebna. dr. G. Liebig, 1998 varoe. Odločitev o tem, ali med ali varoa, bo morala govoriti v prid kakovosti medu, dokler znanost ne bo našla ustreznejše rešitve. Pravi čas za korenito zatiranje varoe je čas takoj po zadnjem točenju, ko moramo število varoj v čebelji družini kolikor mogoče zmanjšati. S pravočasno in uspešno akcijo zatiranja varoe si bomo zagotovili zdravo generacijo zimskih čebel. Po potrebi izvedemo še zimsko zatiranje, to pa nam pokažejo rezultati testnih vložkov, ki smo jih vstavili v panj oktobra (glej tudi Slovenski čebelar, 1997, št. 10, stran 268 - 270). Če bomo na ta način uspešno odstranili varoo iz panjev, se nam ne bo treba bati ne prezimovanja ne spomladanskega propada čebeljih družin zaradi varoe. Zavedajmo se, da je spomladanski propad čebeljih družin zaradi varoe ali celo zatiranje varoe februarja in marca, ko je v panju že nova zalega, dokaz čebelarjevega neznanja oz. čebelarjeve neresnosti. Čebelar, ki jeseni ni opravil testa uspešnosti zatiranja varoe in iz panjev ni odstranil večine varoj, je prezimil tudi svojega velikega sovražnika - varoo! Ce se je to komu zgodilo letos, se bo prihodnje leto gotovo odgovorneje lotil organizirane jesenske in po potrebi še zgodnje zimske akcije zatiranja varoe. Uspešno izvedeno zatiranje varoe po zadnjem točenju in po potrebi še zgodaj pozimi oziroma tedaj, ko se v družini poleže še zadnja zalega, bo tudi čebelarju omogočilo brezskrben zimski počitek, še bolj pomembno pa je, da čebelar zgodaj spomladi ne bo vznemirjal čebel z različnimi sredstvi za zatiranje varoe. Spomladi moramo čebelam zagotoviti možnost nemotenega razvoja. Zdrave zimske čebele bodo tako zgodaj spomladi lahko uspešno izročile štafetno palico na novo izvaljenim letnim čebelam. ČEBELARJI - TUDI V SVOJE DOBRO SE LOTITE DIAGNOSTIKE VAROE, SAJ Sl BOSTE PRIHRANILI MARSIKATERO NELJUBO PRESENEČENJE, VETERINARSKIM SLUŽBAM PA BOSTE ZELO OLAJŠALI DELO. VČASIH BO ZADOSTOVALO ŽE INFORMIRANJE IN PREDLOG UKREPOV PO TELEFONU.