Številka 317. Trst, v petek 17. novembra 1905. Tečaj XXX. IsbkjA vMkl dam. ~wm Tudi ob nedeliab m orazmrih ob 5. on. ob ponedelikib OD ari srntra). Poornifne številke se prodajajo po 3 bot6. 16 stotnik v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici, 1'eiji. ^raniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani. Vabrežini. Novemmesto rte Oglas«1 in uaroebe serejema uprava Usta .Edmoat", ailea r.jor^i« Gaiattl it. IS. — Uradne are so oa 2. pop. de s. zv«**f»r. — Cene oriaaom 16 st nm vrsto petit; poslanica, , i- cruiice. javne zanvaie in domaći osriaai no DosmdHi -^-^ccsca TELEFON itev. 11»7. Edinost blatil« oolitičaega društva ..Edinost'1 za Pnmortka, „7 mdinamti Je i OČI laroialna saaia ca vse leto 34 K. prii ieta 12 K. 3 mesece * K. — Na-aarodbe brez doposiane naročnine se uprava - ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista, Nefranki vana pisma se ae sprejemajo in rokoplct se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na nnravo lis'a. UREDNIŠTVO: al. Gtorgio Galatti 18. (Narodni doni.I ladajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatn k konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'a lista .tSdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti it., i S. PofttBo-branllničnl račun St. 841.652. Brzojavne vesti. Sklicanje državnesa zbora NAJ 16. Jutršo a »\Viener '/ eg caoje d/ž»vnega aoora z a 28. pravici. O Igovor 1 it u je v imenu Nemcfv arzenalskimi delavci v obeh teh mest h, ki po§!. dr. F. eh®. Konečab je posl. Skene so se izrekli za nadaljevanje štrajka, predlagal, usj se predlog maojšme odkloni, PARIZ 16. — Dalavci so pričeli delati D! NAJ 16. Jutrsn a »\Viener Z.itung« kar go giaaovali vaif razun Cehov. Na to tudi v arzenalih v Brestu in Lorientu. je na obeh galerijah nesLal velik ropot. Vi PARIZ 16. Danca ajutraj bo delavci v dvorano so bili vrženi rudtč listki. Slišali bo vaeh delavnicah arzenalov v Toulonu in v se klici : Šsan ial! Obdrž te vaših 20 man- Rochefortu zopet pričeli delati, dat,v, mi jih ne potrebujemo. Poal. Hybež CHERBOURG 16. Vei štrajkujoči de je z galerije imel nagovor na poslacca, v lavci ao zopet šli na delo. katerem je češ te poslance pozval, naj ob- PARIZ 16. — V Brestu je prišlo po pr.ofcč t. m. Podanik Sz»gyeny. DUNAJ 16. Avstrc-ugisai poslanik v Bertl oa S.ogvenv Merich 6e je podal danes na svoje mest». kralj Alfonz na Dunaju. DUNAJ 16. Za danes dolžen lov, ka- --r*-iT- Poslušajtd'svet toiža, ki va3'ljubi iD vam hi če dobro! Grof Witte. Pnnt t Kronstadtn. PETROGRAD 16. Uradna poro5".la iz Kronstadti konatatujejo, da je bilo skupao ubitih 18 rssb, oiem jih je pa potem *a ranami umrlo. Dva č&etnika in 81 vojakov in tNvilnih ceeb je bilo ranjeni, pet hiš je pogorelo, šest častniških stanovanj, 143 trgovin in devet krčem je bilo oplenjenih. Vsi strujirajo. Deželni glavar je konečno ukazal ahodu štrajkovcev do spopada z orožniki. ] putarji in plenilci so bili aretovani. Pri obiskovalci izpraznti galerijo, ki S) jo te;e^a so s, imeli udeležiti španski kralj ^^ zapU(JtiJi A t'»oz, nadvojvoda Fran Fvrdinand in Friderik. i* radi slabega vremena z stal. . lic- *- • i i_ DUNAJ 16 Cee ar je Mg.rUtg. ku.ta ' 8 k v.l he ra«, »«. »o vsprejel zakoo BRNO 16. Deželni zbor je v tretjem Ferdinand* pjvafcil na današnji obed v Set<>abrunnu in ta predstavo v §cLf>ibrun-ssem dvornem eleda-ieču. DUNAJ 16. Š^aoski kralj je bil danea epoludne na cbedu pri nadvojvodi -Frideriku Bolgarski knez. le Splošno je mnenje, da se je štrajkovsko gibanje izjalovilo. Maroška konferenca. MADRID 16 Vlada odpošlje nemudoma povabila na konfarenco v Algecirasu. Zdi se, da ugajajo vladam predlogi sultana, ki je ža imenoval svoje pooblaščence. Konferenca se snide najbrž dne 19. decembra 1905. Španska zbornica. MADRID 16. Vladni liati javljajo, da o spremembi dtžalnega reda m deželnega vo lilnega reda. Volitev novega norveškega kralja. KRISTIJANIJA 16. Minieterski predsednik Michelsen je danea naznanil v stor-tingu, da se bj volitev kralja vršila v soboto. Storting je s 100 proti 11 glasom DUNAJ 16 Bjlgarski knez je včera; vsprejel vladno predlogo glede apanaže 89 bo dne 18' u m- poslanska zbornica d«-posetil min atra vnanj h stvari, grela Goln- kralje. Šest členov ni bilo navzočih. V de- finifcivno konstituirala ter da nemudoma eh- uakega. Danes popoludne je kneza vepre- bati o vladni predlogi je radikalcc Tveiten Pri5ne razpravo o proračunu. Nadejati se el španski krali. predlagal svoto '»00.000 kron. Minieterski da bl d<> 23- decembra DUNAJ 16 Kmalo po vsprejemu bol- predsednik Micbe sen je nato izjavil, da 1905' garskega kneza te je š >anaki kralj odpeljal mora apaMŽa kraija biti nekoliko v raemerju Viharji na Španskem, v palačo Koburg, kjer je oddal avojo B apanažo drug,h skandinavskih držav. Vo-kartr. PoTt-lJnik demonstraeijskeea brodovja u avam m niBterskega predsednika ter jo proti Tnrdijl. izjavil, da smatra to vprašan e že rešeno po DUNAJ 16. »N. Fr. Pres.e. poreče, ljudakem ^laBovlinjo. da prevzame na temelju sporaiuma med ve- KRISTU ANIJA 16. Vlada je danrs levlasrmi vrhno pov,lja:št7o demonstracj- priobgila 8t0rtingU) da „ ja vgled pcobla3ti!a( skega brodovja en avstr.jsk, adm.ral. Kakor jej o(J ^^ obrnila nft danekega takega imenujejo podadm.rala R pper- a, ad m.rala pul skega pristaa:ščs. Budimpeštansko vseučilišče. apelu je manjkalo 34 mornarjev. Preiskava ee energično nadaljuje. Škof umorjen. MAGDEBURG 16. »Magdeburger Zei-tung« poroča iz Petrograda: Katolištega škofa v Kielcah je predvčerajšnjem neki etaroruB ustrelil. Škcf je bil voditelj poljskega gibanja. V Kutaisn KUTAIS 16. (Petrogr. brz. agentura). Vojno stanje je tukaj odpravljeno. V Moskvi. MOSKVA 16. Mestno eastop3tvo se pripravlja na volitev novega župana. V mestu je mir. Preiskara o dogodkih t Odesi. ODESA 16. Novi guverner je zaukazal preiskavo o postopanju policijskih agento7 za MADRID 16. Brzojavni promet ima ša ditslj republikancev Konov"se je""pridruil V?d°0 VeHke Zamudf* V B lba° 80 ' 8asa zadnjih nemirov. . . „ , ij., . . s ini viharji. Iz Barcelone porečajo o mno- V Varš lcjavam m nisterskega preJ»dmka J vi BUDIMPEŠTA 16. (O^r-k- b ro). — princa Karola. I^ti je odgovoril, da je v tlu5aju pr pravljen, vsprejeti norveško j riti vse> kar J_e v Dieni mo2i' da 8e ohrdni krono. Varšavi. goštevilnih nezgodah. V pokrajini Avila je VARŠAVA 16. Mes.'o je mirno. SdIc padlo mnogo snega. Bo otvorjene ter jih strti jo vojaki. Lrst Japonska za splošen mir. >Echo« je zopet izšel. LONDON 16 Japonski odpoelante Ha- VARŠAVA 16. Danes zvečer bo zopet jaši je sinoči v trgovinski zbornici izjavil, da otvorjen promet z inozemstvom na vatšiv- je Japonska pt> zvršetku vojne sklenila sto- sko-dunajuki prr gi. ;spkšcn mir. Prvi korak v tej smeri je an- (Ogrski biro). Na dan-^nji voi tvi v tretjem okraju je bil izvoljen državnim poslancem min ster za trgovino KRISTIJ ANIJA 16. Vladni načrt gleie g'eško-japonaka zveza. Nadškof Skrbensky pri papežu. razpravljal storting, zahteva Utnih 700.000 RIM ~' PaPež Je daneB v8PreJel v kr^n za dobo vladanja kralja. avdijenci praškega kneza in nadškofa kardi- KODANJ 16. Kakor por,ča list »Vcrt-:Dala Skrbenskega. predsednik v 1 Hrot Fl®nderski obolel, tajni seji danskega državnega zburj priobči), BRUSELJ 16. Grcf Fianderski je obo- stvarmi, b da5odo tudi cemeke in cngležke vojne lel " Pl u6nic3' Njegovo stanje je opasao. ladije spremljale princa Karola na potu v MtnoI° j« prespal slabo. Kriatijanijo. Princ Napoleon. PARIZ 16. Princ Louis Napoleon je dospd semkaj iz Petrograda. Nori norveški kralj. KRISTIJ ANI J A 16. List » Aftenposten« poroča, da se bo novi kralj zval Ktrol V. Vs?uč 1 sčai seaat ;e skleod. da zopet odpre i; u- i_ ^ -j r v apanaže za kraljevo his >, o katerem je danes vaeuć i š*e v ponedeljek 20. t. m. Konferenca odrskih škofov. BUDIMPEŠTA 16. Danes se je pod pretv m kaeza prmasa NTasearv-ja vršila . A . , . . , y v ■ ' land«, je včeraj ministrski š ;t fi ska kocffrencs, ki se je bavila z do-poin t *iio odsekov, s šo skim poroe li o tekfčih >tvareh ia s peticijami. Državnozbor.oka dopolnilna volitev v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 16. V drugem in t e tjecn okraju prestolnice se je danes vršila voli'ev v državni zb jr. Volite 7 ee je vršila mra" BUDIMPEŠTA 16 Velika manifestacija za splošno volilno pravico v nedeljo dne 12. no?. 1905. 3avni manifestacijski shod v Narodnem domu'. Izjava zastopnika socijalne demokracije V imenu socijalnih demokratov sa je oglasil za besedo g. Š k r b i c in je v prisrčnih besedah pDzdravil zbDrovalce, naj ostanejo konsakventni v t?m b^ju za politično enakopravnost. Obljubite nam — je — da p")jdet9 v slučaju po'rebe Na neki konferenci pri ministru vnanjih _ , , „ _„ , . " "" stvari je bilo baje danes določeno, da bo ' - Ladi-lav \ 0:01 z 8o0 gl«s>vi. Kandidat Ko-.. , , . usmiljenje kraljeva zastava uzrlhtne barve e zlatim le vom na polju. šutove stranke je dobil 562 glasov. Moravski deželni zbor. Novi volilni red. BUNO 16. Na današnji seji deželnega zb-<~a je po* . Siene poročal o volilni re Dogodki na Ruskem. Poziv Witteja na delavce. PETROGRAD 16. (Petrograjska brzo javna agent.) Ministerski predsednik W.tte vskliknil je odposlal delavcem vseh delavnic in tovarn tudi na ulico in v štrajk. Dos^iacje velilne nastopno brzojavko : Bratje delavci ! Pojdite krivice ne suemo več trpeti. IrJ.atti ima naš zopet na delo. Opustite nemire. laaejte slovenski narod vse vzroke, da fe b ri za z vašimi ženami in otroci. Ne splešno vo'ilno pravico. Naš nar.) i se sjetav- poaluaajte slabih zvetovalcev. Carje odredil, lja iz same demokracije : vzemite a'ovea^kemu da je obračati posebno pozornost delav- narodu kmeta, obrtnika in delavca in izbri-Strajk lrancoskih arzenalskili delavcev. 8kemu vprašanju, v katero avrho je ustanov Bali eta ga iz vrste živih narodov. (Vsestran-PARIZ 16. Strajkujoči arzenalaki de- ljeno ministarstvo za trgovino in industrijo, ' eko pritrjevanje). Naša etara dosedanja vo-lavci v Toulonu so sklenili nadaljevati štrajk, ki vzpostavi direktne odnošaje med podjet- lilna pravica je na smrtni po&telji, dela f jrmi. Na to e v imeau mmjšice poi'. dr. Delavci v Brestu in ndustrijalni delavci v niki in delavc . Dajte nam časa, da zamo- ; testament, ker narodi tirjajo svoje pravice. S:rac«sy g »veri. za spi šao :n enako volilno Lorientu so sklenili postopati solidar ao z r«mo s oriti za vas vse, kar nam je možno. ! V vprašanje, ki je na dne7Eem redu se PODLISTEK. 329 Prokletstvo. oftnU roman AvfuU i*aoa — Nadaljeval in doTriil I. E. Tomlć. val svet taj:nitven mir, Pavel se je bal mo- udušil njihovo vest, laskanje mogočnikov titi "a, pa bilo tudi le šepetom ufet. In je izbrisalo davne prisege iz njihove duše, močneje je stisnil prste stisnemh rok tin si zamotali bo se v zlati plajšč visoke časti, govoril tiho v svoji duši: misleci dj so s Um zakrili pred svetom — Hvala t'", Bog, na radosti ! Težko svojo grdo dušo. Zato nam je klonila tudi si nas izkušal in pretežko, mnoge roke si li^a, izdajstvo jej je izpodjedlo koren in vrgel na nas kakor na snove Judina v de- moj junaškiy nesrečni brat Ivaniš je bil vsa- želi misirski. Ali prepogosto se je dozdevalo kikrat v svoji domovini Mač ve žrtev pre- frevel m. o—a. Ss enkrat je Maiio ošinil jeznim o5e-aom le: Vai tmo dane* overjen:, da je »*ti ene, čeravno bi jim po številu ljudi elo-u.edeaje tp'ošne volilne praviet potrebno, ▼•■•ke nerodnoeti pripadtlo 7 teh učilnic! Vemo. kako te jt v Avttriji to vprašanje ^ledč dozdevne nepotrebe znptcšene tlovea-rarv^jalo. Delavci t3 bili prvi, ki eo začeli meičanake iole v Trbovljah pravijo, da glasao klicati po tej reformi, potem ro n » kmete v Trbovljah zadoetujc nndotna slo-jim pridružili tudi meščaneki krogi. Idejn veaekn dvoraaredaca, za rudarje ia obrtaike gre evojo pot naprej. Le naš državni abor aa P» <*» «*doščajo ondotue utrakvietične Ijuč-umeje tega. To je aremota. (Frenetično odo- 'ole. — »Uradnik in meščan — pravi bravanje!) Vlada ni doeedaj storila ničeear »od'! deželni odbor — pa tvoj h otrok ne resnega za realiziranje te važne reforme. V bo*» poš.ljele v aloveneke meščaneke šole«, parlamentu tt ne menijo za to, kaj je pra- Tako žali Sloveace prvi avtonomni organ v vično m ktj škoduje, tam jim je do rezgra- deieli, tiete Slovence, ki tvorijo tretjino pre- jaaja. (Aplavz). Ravno to pa mora mieliti vlada, Ja kaj stori, ko vidi, da a tem parlamentom ni možno nikako plodoncsao delo. Ali bati m je, da boio hoteli volilno reformo bivnletvn ia ki merajo toliko neušsih šol vadržavati, a njim ee ne privošča niti ena učilnica aloveneke. Kako po mačehoveko te akrbi na Slov. uvesti t tak mi pridržk', da bo popolnoma Stajerju, da bi ae nastavili domači uradniki, zgrešen z>željeni efekt. Saj tudi na Ogrskem kaže tudi to, de je n. pr. v Celju v nekem ni o č boljše. Tam gospodujejo madjaraki davčnem uradu 13 Nemcev in le 1 stm grtfi in haroaje, a Fejervaiv j t napovedal Slovenec! Da na Štajerskem nočejo več načrt splošna volilne pravice zopet a tikimi imenovati Slovencev aa eodnijeke uradnike, pridržci, da oetaae nadvledje madjarakega to je zaena atvar. Naaprotno pa večkrat elo-ž vi j a na i drugimi narodnostmi. Bati ae je, veaekega uradnika, Sa ao že katerega ietak-da ga je posaemal rudi avstrijski miniater, nili na kaki eodniji, premeščajo hitro na ter da bo h^tel tuli z volilno reformo thra- Kraajako, kakor ee je zcp&t pripetilo te dni. niti privileg je Nemcev in Lahov. Kako malo je še slovensk h uradnikov na Zahtevati moramo torej z vsem nagla- Štajerskem, to nam pripoveduje statistika, ki som, da se splošna volilna pravica res enako pa ai jo moramo Slovenci sami preskrbovati, ia pravično uvede (Navdušeno pritrjevanje), »Omladine«, glaeilo narodno radikalnega da ee tudi ta zakoi na njega izvajanju ne dijaštva, ae je lotila težavne naloge, da ee-pokvari, kakor se pokvarjajo meogi sicer 8tavj stetistiko uredn štva na Slovenskem dobri cakoni (Pritrjevanje) in kakor a e p o- OMmlju. V št. 8. od meseca listopada t. 1. k v a r j n tudi naša konstitucija, prinaša statistiko uredništva na Štajerskem. (Frenetičen aplavz). Absolutno ne smemo do- jz jBte posnemamo: Sodnijskiburad-poetu, da bi Be delale izjeme za posamične njk0v je na najvišem sodišču v Gradcu narodncs:i ali stanove. (Ponovno odobra- 26, izmed teh 23 Nemcev, 2 Slovetca ; (Op. vanje). ; ur. : Kar ni vštetih, so diug h narodnosti.) na okrožnem sodišču v Mariboru i a v njegovo področje spedajočih okrajnih sodiščih: žavnem zb ru, ali misliti treba tndi na de- ^g izmed teh 42 Nemcev, 14 Slovencev in žalne zbore. Kakor so ti neši deželni parla- 2 nezanesljiva; na okrožnem eodišču v Celju meni i, lahko neimo, da j« ni taka mizerije jn y nj0gOvo področje »padajočih okrajnih na vsem l.oijem svetu. (Hama veselost). V BOdš*h: 57, izmed teh 36 Nemcev, 20 Slo Istri na pr. delijo zastopniki manjšine — ki veneev jB X nezanesljiv. Na vsem dohod-pa v dtž. zboru tvorijo večino — dobrote in ninBkem eodišču ca Šrajersko, Kranjsko in milosti v« č ni prebivalstva. Zato ta večina Koroško 10, iemed teh 9 N.mcev, 1 Slove-niti potrebne ljudske šele nima. In ta mize- aec> torej skupaj sodnijskih urad-r.ja ne neha, dokler ne pride na molitvah j nj k 0 v 146 iEmed teh 106 Nemcev, Toda na nekaj sem hotel poaebzo opozoriti. Na sedanji agitaciji se govori le o dr- a i k o v je v rasnih alutbah in privatnih 121, iemed teh 83 Nemcev, 30 Slovencev, 6 Čehov in 2 neaanealjiva. — Živino-adravnikovje v državni, deželni in komunalni službi 24, izmed teh 10 Nemcev. 9 Slovencev, 2 Čeha ia 3 nezanesljivi. — Inftenerjev je v rasnih službah 67t izmed teb 65 Nemcev in IČeh. — Geometrov je 10, izmed teh 8 Nemcev, 1 Slovenec in 1 Čeb. — Agronomov je v deželni službi 5, sami Nemci. — Rudarski uradniki na o. kr. rudniškem ravaateljstvu v C siju so 3, izmed teh 2 Nemca in 1 Slovenec. — To ja prav žaloataa alika osobito glede ns sod-nijako in politično uradništvo, iaženerjev. Številke govore kako izgleda »sloveniziranje« terem čvekajo nemški listi, govore pa tudi, koliko neš h ljudi je še potrebno, da preplavijo slovenski uradniki urade vaah atrok ! ter na število jasno dovolj, uradov, o ka- Goriški deželni zbor. V seji dne 15- t. m. je bi'o na predlog poel. Verzegnassija sklenjeno pozvbti j vlado, da se takoj sestane mednarodna komisija glede ureditve obmejne reke Jadij. PobI. dr. F t i d u t t i je motiviral svoj predlog, naj deželni odbor izdela normalne načrte za zdrava stanovanja v onih krajih Furlanije, kjer razsaja pelagra. Predlog je bil vsprejet nujnim potom, ietotako tudi predlog posl. dr. Treota, naj se Kras preskrbi z dobro pitno vodo in naj ae toza- Nu, med tem ko Be v Hrvatski s krvjo pripravlja nova doba, se Dalmacija oborožuje z ljubeznijo in alogo, da napreduje v borbi aa svoje pravo. V saboru dalmatinskem ne aede madjaronski izdajice. V Dalmaciji je dozorela miael za ujedinjenje in odslej bo borba odločaeja. Izginilo je neapcrasumljenje, spor hrvat-sko-srbski, a tudi Italijani umevajo svojo dolžnoet, pak so ae postavili na atran ujedinjenih bratov. Hrvat ne bo več gledal Srba s nezaupanjem, niti na bo poslednji več dvigal roke na brata svojega. Dežela je spregovorila po svojih zaatopnikih v saboru, da so Hrvatje in Srbi enakopravni bratje — a sedaj naprej samo naprej!! V Dalmaciji se je Hrvatska porodila, Dalmacija je kasneje Hrvatsko obranila pred smrtjo, ona jo je probudila v tridesetih letih na novo življenje, ie Dalmacije odmeva tudi danes bratom preko Velebita klic na novo borbo. In ker v tej borbi gledamo danes najbolje hrvatske aile, preziramo grožnje naših varuhov in pobiramo vrženo tam rokavico. Boriti se hečemo. Malo ste mogli, gospoda, ko nas je trla nesloga, pak da vas vidimo, ko nas predvodi zastava vloženih bratov! devno stopi z vlado Grča je interpeliral v dogovore. Posl. vlado radi gimnazij- akega profesorja Nussbauma, ki se je ziniČ-ljivo izraeil o slovenskem jeziku. Posl. Tre je interpeliral radi premeščenja finančnega svetovalca Sacha v Gorico, akoravno :sti ni zmGŽea slovenskega jeziks. ljudstvo do besede — in dotiej se ne zman sa n.isi an3 fibttov, do tU j bo ta nesrečna pr krajina tudi gospodarski hirala. SI čno je tudi v Tistu. Vsi vemo, kako nas me*toi svet, oziroma deželni zbor skrbi za ma-o. Tudi na Goriškem se ta slovenske dele dežele skoro nič ne stor, vse dobrote ee aaklanja o Furinniji. It kratka : dokler bemo :aeli deželne ib^re na podlegi dosedanjega vcl.lnega reda, to!o jzvoljeni rastop-niki m slih le ca se, na stranke in stanove. Predltg* torej, da se v resolucijo vsprejme tudi zahteva, naj te tudi za deželce zbore uvede apkšaa in en&ka voiilta pravica! (Zivthno odobravanje). (Pride se.) ne sme Slovenska Štajerska ostati — slovenska! Dopis od Save). Kdor optzuje postojanje n ukrepe mogočo h cesarskih in deželn h organov na Sti jer-kem, ca.bito v glavnem me*tu, ta morn prit: do prepričanje, da so si ti faktorji iz braii za ge-lo beseae, ki smo jih nspisali tem vrst cam aa čelo. Najnovejši dog dek v šu,erszem deželnem zboru nam je tudi ne? dokaz za to trditev. Zbornici grašzi je bilo namreč predloženo poročilo deželnega odbora, 36 81ovencev. — Političnih uradnikov je na namestniševu v Gradcu 49, izmed teh 48 Neae>v in 0 Slovencev ; na okrajnih glavarstvih na Spodnjem Štajerskem 21*, izmed teh 26 Nemcev in 2 Siovenc?, torej skupaj 78, izmed teh 75 Nemcev ia 2 Slovenca. — V finančni službi je na finančnem deželnem ravnateljstvu v Gradcu 28 uradnikov, vsi Nemci, na finančnem okrajuem ravnateljstvu v Mariboru 14 uradnikov, izmed teh 13 Nemcev in 1 Slovenec, po drugih krajih na Spodnjem Š a-jerskem 8 finančnih uradnikov, iEm9i teh 8 Nemcev in 0 Slovencev, torej skupaj fi.anč-nih uradnikov 50, izmed teh 49 Ne race v i n 1 Slovenec. — Na c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu za Štajersko in Koroško je 37 u-adnikov, iemed teh 33 Nemcev, 3 Slovenci in 1 Oeh. — Pri advokaturi je odvetnikov 46, izmed teh 21 Nemcev in 25 Slovencev, odvetn ških kandidatov 17, izmed teh 4 Nemci in 12 Slovencev. — Pri notar i jatu je notarjev 23 , iemed teh 10 Nemcev in 12 Slovencev, not. kandidatov 9, zmed teh 1 Nemec in 8 Slo vencev. — Vdeželni službi je pri dež. sekretarijatu in pri deželnem statističnem uradu 11 uradnikov, vs Nemci. — Zdrav- Kri in nada. (J) In zopet Ee lije hrvatska kri, ki napaja hrvatsko grudo, da bo več mučenikov ! Na drugi strani pa da vaklije več ljubavi za { to aemljo: ljubavi in želje po csveti. Ali se spominjate zadnjega leta krvniške vlade Khuenov« ? Kaio se je tedaj nebo žarilo nad Hrviitiko, a remija je pordečela od krvi ! In vse, kar smo mogli, bilo je, da smo plakali na zli ueoii. Vzdignila sa je s cer lopata in motika, da se žrtvuje, ali novi časi so nam doni sli novih razočaranj. Narod ni bil pripravljen, a danes desnica ne more nič, ako nima uma in srca. Avstrija ni Turčija, pak na koristi spreminjati se v hajduke, ampak mora Be trpeti silo in — molčati. Khuan je Bicer res pal, ker ga je narod zrušil, ali tisti stari Dunaj je ovenčal svojega slugo ter ga nadomestil e domačim sicom, grofom Pejačevćim, da je danes Hrvatu teža pri srcu, ker ga bije domača, ali izrodjena pest. Da, Kbuen je odiiel, ali — tako je j rekel prav — Hrvatje se ga bodo spominjali šs dolgo, ker je bil duh njegove vlade tisti pravi, kakor ga treba kamarila ! Ia Peja-! čev 6 m nič drueega nego a 1 t e r e g o Kbuena. Svoboda besede ječi, sodstvo s uži policiji, a ta poslednja — breezakonitosti. Brez-zakonitust je zabo? za Hrvat^k". Svobodo uživajo samo eni, ki plamte od lažnjivib idejalov : razni Fraaki, Tomaš <$i, Josipovio, visoka gospoda in kmečki kralji. Ta orgija uzurpira ime »narodne stranke«, velikih Hrvatov in patrijotov, a Hrvatski podarja ijaničarBke sablje zagrebških »okonjenih« in ! — teror. Gorje ti Hrvatska, ko doživljaš Koprivnice, ko je tvoj prvi meščan en Amruš, ko ti »narodno« za&t ipatvo v t:sjSletnem tvojem saboru tankejonira razsulo države, uoč m bi se moralo boriti za — močno Hrvatsko! Zagreb! Mal, neenaten je Zigreb, da bi se ž njim zabavala lažnjiva humanitarnost Evrope, ker v njem ni Obrenov:«3v, in Ro-manovičev. niti se v njem ne goli slabo čifutom. O ne, zagrebški Ž dje so tam prvi meščani ! Mari ne zc.ate za Franka?! Zagreb spregovarja sopst. Bila blagoslovljena ona eveta kri neustrašljivih borilcev za Hrvatsko in človeška prava ! Mi se ne nadejamo takoj jutri sadov iz tega krvavega semena, ker je zemlja še dovolj neobdelana in ker po njem gazi — stara avstrijska pravica. Ali steblo svobode vetdar klije, v srcu Hrvatov goie mržnja in nade, močneja želja in zahteva za svobodo! Tudi v pose Etrimi Rusiji je pokvarjena birokracija izvo-jevala narodu avobo3o ! Drobne politične vesti. Japonska — velesi le. Kakor javljeno, sta Anglija in Ameriške zvezne države povzdignili svoji odposlanstvi v Tokiju v poslaništva. Kakor poroča sedaj pariški >Temps pravico. Govorit je g. Kopač ob splišuem odobravanju. Neumestno pa te nam je zdelo, da je predsednik shoda, nek i Marica, po Kopačevem govoru izustil par besed, s kater mt je hotel grajati navzočo množico, češ, da je ta poslednja kazala premalo navdušenja. To podtikanje l i si b.l g. predsednik lthko prihrani1, ko je bilo vmdar jtsao, da je go;or Kopačev ugajal vsem, brez rer i?e političnega mišljenja. Po ihodu je priredila mncžica spresoi do kolodvora in zopet nazaj v Nabrežine. — V Skoeljanu ja vJerej sjutraj dvakrat tresVlo v zvonik. Poškodovana ja tudi cerkvena streha in več hii. Nesreča vrh nesreče. Predvčerajinj m pj>poludas je v svobodni laki tem vpoele-iezu težaku Zajfsrta padla taika bala aa nogo ia mu jo poškodovala. Zvečer pa eo se nekemu koč.jažu aa ulici Miramar splaftili konji, da je padel a vosa. V U hip je priftel m mo brat gorirečeaega Zajferts, Ivan Zajfert, ki je, videči aetgodo, hitel kočijažu nt pomoč ter skušal ustaviti konje. O tem pa je prišel Za ter t semi v nesrečo: zlomil ei je aamreft nogo kakor njegov brst. Umrljivost v Trstu. Od nedelje 5. t. m. do 11. t. m. je umrlo 43 moških ia 48 ženskih, skupno 91 oseb, napram 70 v istem tednu m no leg a leta. Grad Miramar. Od prihodnjega ponedeljka naprej bo grad Miramar aopet pristopen občinstvu. Grad si ja mošao ogledati cd 10. do 12. prsdpoludae in od 2. do 4. [ o^oiudne. Poplava. Po predvčerajšajem viharnem vremenu z bliskanjem, gromenjem, dežjem ia ee!6 točo, smo imeli včeraj zopet enkrat oni ne redki prizor, ki ee nam nuja s plimo o južnem vremenu posebno se šilokem. Morje je izstopilo preko bregov in poplavilo vee obnžne ul ce. Te ulice so bile včeraj pred-poludne tako preplavljene, da je moral Tramvrav vstaviti svoj promet po teh ulicah. Ve': ki trg, vBe okrog Llojdove, okrog mestne in okrog namestništvene palače, pa notri r do cirkve sv. Petra v starem mestu — ves ta sraj js bil spremenjen v veliko jezero. Po nekod, in tudi v nek ter; h hišnih vežah, je bilo za meter vode. Tako je bila tudi v Barkovljah vea cesti poplavljene. V Berkovljsh je ta po-p'.ava provzročila posebno mnogo škode ribiči m. Zasačen tat. 18 letni Msrij Grison je bil aretovan včeraj popoludae v ulici Cavana, ker je skušal ukrasti veliko naramno ruto s zh.žbs trgovine gospe Virgiaije vdove Cat-talaai, ki ee nahaja v pritličju hiše it. 5 iste ul c*. Krvav pretep. 27-letai Fran Dolenc je bil sinoči težko ranjen v pretepu. Bil je v dražbi s tremi znanci. Pili so prej v neki krsa»i skupaj, a potem so si nekaj spo ekli. Eien onih treh je pa Dolenca 4 krat rani e a že m, in sicer dvakrat v levo etegDO in dvakrat v čelo. Ranjeni Dolenc je obležal oa ulici (pretep se je vršil v ulici della S:ac one) ; pozvan je bil k njemu zdravnik »e z travniške postaje, ki mu je rane obvezal in ara potem dal prenesti v mestno bolni-šn c3. _ Koledar in vreme. — Danes: tireg r, čudo delec ; Storit; Ljubava. — .lutri: Ko i an, poznavalec ; Ka ioiir: Oliva. — Temperatura včeraj : ob 2 uri popoldne 4- 115* Celsius. — Vreme včeraj : pred- polulne lepo, popoludns deževns damleazki, mu je to zabraail. Branitelj ee je sledajiS vdal, a izjavil je, da si pridržuje pravico uporabiti to pieaso — ki da es tiše neke iajave priče Škerjaae — v sviho ob zovljeaja kazenskega postopanja. Za dr. Turkom je govoril adv. dr. Ta-rabocehia, Kakor braaitelj Uraioha. V svojem govora je ta eknšal pobijati vee dokase, ki eo šteli proti njegovemu braajenou. Na to j« pa predsednik rasprave reaau-miisl vso raspravo. Ko je, na saključku reasumiranja, predsednik pojsšnjeval pravno razumevaaje glede »draftbe v tatvini«, je Jersaov branitelj dr. Tarek zahteval, ds se predeednikove beeede stsvijo aa zapisnik. Ob 1. ari ia četrt po polunoči je pred-eedn-k končal reseamiranje. Na to eo pa šli porotaiki v svojo sobo aa posvetovanje. Vrnili eo ee ob 2. ari ia pol ter proglasili pravorek, aa podlagi katerega je sodišče obsodilo Jeraaa ns 6 let, a Ursicba aa 3 leta teške ječs poostrene s postom vsake tri mesece. # * * Porotno sodišče. Kakor smo že včeraj na kratko poročali je kazenski razprava proti Je anu in pret Urs chu končala še le včeraj v jutro ob uri Zadnja seja te razprave je trajala torej celih 10 ur, to je od 5. ure predvčerajšnjem p io udne. Ta zadnja seja je začsla s preči-tanjem izvestja izvedencev kaligrtf»v, v kate e m se trdi, da so ble one besede na l-izu, zi so ga nesli v delavne kleparja Zora*, namreč >Po2bi bori! — Pifi spese !« nap šjne od J ero na kakor tudi da je Jeran nap sal nad jr na pismo, v katerem so bile Bi nki i evi soprogi poslane nazaj neke ansn ca in drugi ničvredni papigi, si so j h biii titov; vi e i z denarjem in drag jeeno -tmi vre;?. Zi tem je sod šče stavilo porotnikem 8 vprašanj, in ti ser 7 glede kri/de derana v vat h šiirih tatvinah, in eno glede krivde Urci-ba v tatvini na škodo Biank- nra. — Na to je govoril zastopnik državnega pra* di. iiva C.aiiei. Ta je v svojem govoru, k je trsjsl skoraj dve uri, nepobitno dokazoval krivd«« obeh tožencev. Za n,im je govoril Jeranov branitelj dr. Turek. V svojem govoru je ta branitelj v prvi vrsti pobijal verodostojnost priče Šker anc. Djkazoval je nadalje, da si popolnoma n kakih re*oi*nih dokazov o krivdi J«rjinovi. Niti ievestju izvedencev kaiigrčfov da ni vere i. Sklenil je svoj govor s zahtevo, da »e Jerana proglasi nekmitn in ee ga oprosti obt žbe. Mej govorom je hotel branitelj prebirati neko pismo, ki mu je b.lo d slo 'potem ko je bilo zasliševanje prič že zaključeno, a predsednik raeprave, vit. Na- Včeraj se je pa vršila kazenska razprava proti 30 letnemu Hermana Geni t am in njegovemu bratranca 29 letnemu Franu Geniram, ki eta oba trgovska agenta in sta bila v službi pri tvrdki I. Biull, ter proti 27 Henrika Calligaris. Ti trije sd b i tošeai nadaljevane goljufije. Predeedoval je razpravi sodni svetaik Pederzolli, votanta sta bila sodni svet. Codrig in sodni tsjnik Rismondo. Branitelji eo bili: sa Hermana Geniram od v. dr. Vidacovich, sa Frana Geniram odv. dr. Gsseer in zs Henrika Calligaris dr. Bobba. Herman Geairasa in Calligaris sta bila tožena, da sta sporazumno spravljala veče množine kave is svobodne luke, a carino da Eta sleparskim načinom stavljala na račun tvrdke Bi u 1. Tako sta izpeljala is svobodne luke 7 krat po veo vreč kave, sa katero je morala tvrdka Biull plačati 5727 kron in 69 stotink carine. Sam Hermsn Geniram je pa bil tožen ds je v letih 1902. in 1903. falsificiral oa škodo tvrdke Biull štiri pobotnica za skupno svoto 141 kron. Fran Geniram pa je bil tošen, da je Calligarisu in svojemu bratrsacu Hermanu pomagal na isvedeaju goljufije, torej sokrivde v goljufiji. Toženci so se na včersjšnji razpravi vsi trije priznali krivimi. Ali o tem podamo jutri obširneje poročilo. noet predmetov daje draštvn upanje, da se tudi teh preda vsaj adeleši občinstvo v velikem število. * * Razprave je končala siaoči malo pred 11. uro. Herman Geniram je lil obsojen radi poneverjenja onih 141 kron (potom falzificiraaja pobotcic) na 2 meseca težke ječe poostrene z dvema patoma in na povrnitev ponever,eaega denarja ; Henrik Calligaris je bil oproščen, a Fran Geniram je bil obaojen v plačilo globe 10 kron, ker je — ko je bil aretovan — imel pri sebi revolver bree orožnega lista, dočim je bil i oa oproščen vseh estalih točk obtežbe. Poštni promet z Rusijo. Omoti in pisma z vrednestmi za Kus.jo, — ivzemži varšavsko gubemijo, kjer še niso vzpoztav-Ijene poštne zveze — se bed > zepet vspre jema.i na avstrijskih pt štab. Društvene vesti in zabave. »Slovenska Čitalnica v trorici« priredi v soboto 18. novembra 1905. koncertno veselico s plesom, na kateri sodeluje orke* eter c. in k. pešpolka š:v. 47. Začetek ob 8. uii zvečer. K plesu bode s\iral vojaški orkester. Po dovišanem vsporedu naj se slavno občinstvo blagovoljno umakne v druge društvene prostore, da ee uredi dvorana za ples. Nedruštveniki dobijo vstopnice pri društvenem čuvaju, ako se ogla ijo poprej pri odboru. Odbor. Društvo »Ljudski oder« naznanja, da priredi v dneh 24. in 25. t. m. v veliki dvorani delavskega doma ulica Boechetto št. 5. 11. nad. dvoje snanetvenih predavanj. Predaval bo znani govornik in slovenski pisatelj E t b i n Kristan in sicer : v petek dne 24. t. m. ob 81/« ari zvečer, »O zgodovini ruske revolucije«; v sobe to dne 25. t. m. ob 8 7* ari zvečer pa o predmetu »Življenje in umetnost«. Vstopnina za vsako predavanje 20 stot. na osebo. Na svobodno razpolago je 400 sedežev. Tisti, ki imajo plačane listke suspendiranega zadnjega predavanja se lahko z istimi udeleže omenjenih predsvaaj. Važ- Darovi. V pečeštenje spomina prijatelja Dra getina Martelanea aabralo se je v novem >Konsnmnena društvu« ▼ Bsrkovljah sa možko podružnico družbe sv. Cir. ia Met. na Greti 1 K 40 etot. ; brat Vic ceno dodsl 1 krono. Književnost in umetnost Broj 142. »Tršćanskog Lloyda«, lista zs nsrodno gospodarstvo izlaze^eg svake subote uTretu, donosi dne 11. studenoga t. g. bogati i saaimivi sadržaj. »Trfdanski Lloyd«, preporuče se sam po sebi. On donoei člsnke u svim strukama narodnog gospodsrstva. Stoga nijeden otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, pomorac, ae bi smjeo biti bez njega. I svratiste, kavaae, gostione, čitaonice, obć ne, štedionice, benke, obrtne i vjereaijske zadruge, jednom rieČi, svi bi morali držati »Trčćanski Lloyd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju nade budućnosti, našeg dobrosta-njs, koje je jedino sredstvo našeg uskrsnuća. A to je polje : narodno gospodarstvo. Predplata na »Trčćanski Llcvd« iznosi na gedinu K 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro-ugarskoj. Izvaa Austrc-Ugarske, gdje godj bilo, godišnja predplata isnosi 20 franaka u slatu. Novci i pisma šslju se vlastniku i glavnom uredniku »Tršćanskog Llcyda«, g. Fr. K u č i n i 6 u, Trst, Via Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kud*). Loterijske številke izžrebane dne 15. novembra 1905. Praga, L v o v, 50, 56, 45, 73, 84. 33, 47, 88, 19, 76. Razne vesti. Glad na Japonskem. L'st »Tiji Šimpo«, ki izhaja v Tokiju, je priobčil grosne podrobnosti o lakoti, ki vlada sedaj na mnogih krajih Japonske. Le osem odstotkov riža je take kakovosti, da se ga izplača požeti. In riž je glavna hrana Japoncev. Poroča se o slučajih, da prodajajo roditslji svoje otroke za poldrugi šiling, ter da s tem denarjem zapuščajo svojo domovino. Povrnivši se vojaki niBO sploh več naš.i svojcev, ker ao te ti že izeelili. Neki vi j«, k je zapustil domovino, ker, nsvajen vojaške hrene, ni mcgel vživat: domače. Mnogo ljudi b;va radi pomanjkanja kuriva v podzemskih luknjah. Davkov se ne plačuje in policija ns dobiva nikake plače. London, 10 L«r. 240.10 240.07 V« 100 državnih mark 117.62 V, 117.45 20 mark 23.50 23.48 90 frankov 19.16 19.13 100 Hal. Ur 95.60 95.60 Oesarski cekini 1182 11.32 P^rižka In londonska borza. > r i z. <3klrp.) — Francoska renta 99 30, italijiu - n r. nt* 105.70. španski ezterieor 92 27, a»cii<> oi.i iaaske banke 603.—. Menjiee na London 25:.r»0. far! s. fHMep.) Avstrijske državne lete«- e —.— Lombardi 126.— anlfUrfrana tnzfka lento 90 3i, avstrijska - zlata no 30, ogiaka 4'/, zia.. r»nta 96 45, Linderbao —.— ttulks srefii e 137.75 peesfka banka 15 45, ftalliansk* msrMi-jonalse akeije 745.— akcije ftto i.1ot> 16 40. .Slabotna. Loados. (Sklep) K)asolidit«4 dom 83®;. Lombardi 5, ireb*> 29% i pa a tka r«im 9ls/„ u lijanaka renta 115, trini diskont 4.— omojuj »• Dunaju --.—. Trdna. Tržna porodila 16. novembra. Bndlmpelta. PSen><-« april K 17.34 d K 17.36, rž za april K 14.42 do 14.14, oves za april od K 14. aO do 14 62; kornza trn maj K 14.14 do K 14.16. PEsnisa: ponndte in povpraševanje dobre, tendenca vzdržana. Prodaja 50.000 met. stoto v, rn 5 do 10 stotink viSje. — Druga žita vzdržano. — Vreme : dež. Havre. (Sklep.) Ka?e Santo« »» - Htfa ca tak. bsotm po ou k« 46.1,'» f»z. aa marec 46.»/«. Nev-Tork. (Otvo<- . Kava Rio *» Će Stalno, nespremenjeno, do 5 st. nižje. Prodnja 9 0C0 vreč. a Mir s u * * (Skle •«» 'v»*a ^s"*- good avera«« ea dec. 37.*/« ** marec 3^—) sa maj 33.1, za september 39.'/, Stalno. Kavn fiu onv-a •» loeo 39 - 40. navodnu 'tkin 41—42 dobre, 43 —45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november, 16 60, za dec. 16.85, za januvar 17 05, za febr 17.15, za marec 17.25, za april 17.30. Mirno. — Vreme : lepo. Sladkor tuzem ki Centrifngal 5 promn. fled K 70 — do 72.—, za nov.-avgust K 65-50 do 6S 50 Concasse in Melisitl promptno K 72.50, za nov. i vgust K 67.50 do 63-—. London. Sladkor ts rep« narov 33/ie Si. Trdno. Pariz. Kž za tekoči mes^r 16 40 rt december 16.25, za jan.-februvar 16 65 januvar-april 16.50 (mirno). — tezoći m «c 23.lr, za december 23 35. «» januvar - fobruvar 23.70, za jac.-april 23.90 (stilno). Moka za ttzofii mesec 3135, ca dec. 31.15 «» jan.-februvar 3130 za jan. ap il 31.50 stalno). — Repični olje z« tekoči mesec 5->.25, t» dec. 55.75 za januvar-april 56 25 za roaj-avguat 5.575 (napeto . — Špirit ta tekofi mesec 34.75, za dec. 34 50, za jan.-april 34.50 za maj-avgust 35.50 mirno). — Sladkor surov 88* u«o nov 20.--20.35 -,mirno\ bel za tekoči mescc 24.*/» dec. 24 \'5, za januvar-april 25—, za marec-junij 25.l/t, (trdno) raaniraa 56.50—57,—. V reme : m raz. Trgovina se zaklanimi prešiči. Včeraj je bilo pripeljanih 83 zaklanih preii&ev. Pro ialo se je vse, in sicsr I. vrste blago po K 124.—, II. vrste po K 112.— do 116.—. Kupčija djbra, povpra-šjvanje velike. Vreme: deželno in hladio. Borana poroeiia dae 16. novembra Tržaška borza. Napoleoni n.l».14—1916. angie£kt> imi K —.— do —.—, London krateč termin K 240 20—240 45 Francija K 35.52—95.62— italija ^ »fv70—j£.»0 itaslijaneki bankovo. K —. — —.—. Memcija — 117.55--117.65 nemAki oenkovui —. - —. - avstrijska ednotaa renta K fK*.8Q 100.— c grška kronaza renta K 95.25 95 25, luiuiauo^a —.— —.— kreannt- azci]e ^ 669 — — 671.— državne železnice K 663.-- 670. — tvorno* 120,— 122.—, Llojuove akcijt a 753 — 765 -Srećke: Tisa K dđl.75—i35.75, h. 496 — do 433.—, Beden zredit i«30 du2.— dlO.—, denkredi; 13ob K 302.— 310.— Aura*, a. 146.— do 143. - bi bake —do —.—■ Dunajska borza ob 2. uri pop. predvčeraj danes Državni dc g v papirju 100.3U 100.70 „ „ srebru 100.30 100.70 Avstrijska itn^i v zlatu 113.25 118.75 . krooah 4°/6 99 95 99.90 Avst. investicijska renta 37,°/0 91.10 91.1o Ogrnka renta v zlatu 4°/# 114.05 114.60 „ „ Kronan 495.50 95.10 „ „ 3',, 36.15 36.15 Akcije nactjonalue banke 1638.— 1636.— Kreditne azcije 670.75 668.75 ar Tovarna pohHtva -wm jTleksander tai JCmzi ulica Tesa Siv. 52. H Mia). ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (šelske p^epfe). Oena, da ee nI aatl nebene keefeuMsee. Sprejemajo se vsakovrsten 4sia ta* po posebnih mM. •coeeeeooc Ilnatrevan eealk lnflilae te isske i0ii0ii0iie»eneneiieiieiien0j Patentovani divan- postelja MaMcI odlikovan v Florenciji 1905 se zlato kolajno in nagrado, r^—^cocr- je edini divan, ki služi 1 ob jednemj tudi za po-^ steljo se zimnico in podz-glavjem in neobhodno potreben onim družinam, ki imajo * m:il<» stanovanje. Plačevanje na obroke. £nton jKahnich, ul. Sv. Ivana 10. Serravallo-vo železnato kina vino# za bolehne otroke in rekonvalescente. r Provzroča voljo do jedf, utrjuje želodeo in ojačaj e organizem. Priporočeno od najsloveših zdravnikov v vseh »iih. kadar je treba se po bolezni ojaeiti. 0.u<>.a..u t 16 kolajnami na raznih raztavah i« z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = tridesetih let > 4-letno praksi Odvetniški pisar >h*ent 5 ^ininazijalk. kadetne šole ter kk'^ ;rnenlmr>ket vinarske, sadjarske in poljedelske sole veš*"- več ali manj slovenščini, italijan-- ini in nemš<"in: ter nekoliko srlnv hrva-.-ini. nw'-ini, če^čini in francoščini — si želi zLoljšati sl;i/l. t v katerikoli stroki, tukaj, Jan višnja liM*;. — Naslov: A. Trolice — — pri gosp. * d vet. dr. Pretnerju. — — i lrnWPP '' ~ ma'' posestnik, se UUUlUU želi poročiti s .'»5—4f>-letno iT«-jnuLV-no iz dežele. Ponudbe pod *Udovee< Trst glavna pošta, p ,-te restante. „Ne kliči vraga!" !™ dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. Triip tipki'* Burka v 2 dejanjih I k IJ D HUM - j^) 60 stot., po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Stoka v Trstu (Narodni donn, pri A. Gabrsček v Gorici in L. Schuentner v Ljubljani. pesek od kremena na vagone se vkupi franko vagon Knin. Split, H beni k ali mejpostaje. Ponudbe z vzorcem je poslati ped L. R. x#55 na Haasenstein in --Yoyrler A. G. Kolh.-- Vel izbor inozemstib in lokalnih vzorcev. Pozor! Pozor! i** Jtova krojačnica. ———— Piazza della Ttarricra J I. Slovenski napis. Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se u dani Slav o j Škerl Predno kupite zlatanino in dragocenosti obiščite Delavnico zlatnin MALA OZNANILA. Podpirani priporoča svojo ssrNOVO PEKARNO m SLADĆ1ČARN0 pri Sv. Jakobu VTsra *iica 12 (rram si. šole). Vedno svež kruh. Pošilja-ni® na dom. Sprejema na-| ročila in domači kruh v j pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej nI. delle Acque) vogal ul. Coroneo. _____ in Josip Pompilio Corso št. 49 (nova palača': Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ni bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo ——;-------"■- se takoj izvrši. - ■ ■ -- = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona g. Trst- Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu 1882. V novi prodajalnisi jestvin in kolonija! Pefta PBtBTTiel r ulici Giulia št. 76 je vdohiti vsakovrstne jestvine cakor: kavo. riž, testenine (napeljskel, sladkor, turSčno In nelo iuhEu. naravno ut;'.slo, •tetc. milo, jedilno olje prve vrste po 36 nov«!. — Blago vedno sveže. — Jomasoni Ulisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deželi Dekoracije Bob s papirjem. Slikanje sob in napisoT v vseh alogia in na vs« načine. Ponarejen les tn marmor. Barvanje pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, toćno ln nltro. — Delavnioa: ulioa "Jgo Fcsoolo štev. 19. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov VinHo ŠHerK TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST Filijalka v ulici Miramare št. 13 Kazrj' vrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema na-ro.'be na najflnej-e pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk »e toplo priporoča cenj. občinstvu. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki ======== Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Velika zaloga kožuhovine in čipk (kap) za civiliste in vojahe. Sprejema poprave z največjo točnostjo in skrbnostjo. 3van petelin tovarna testenin TRST Sr. Iran pri Trsta. MIKODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogai lieppa) Specijaliteta navaJuui in me-dicinalnih drog, barv, pokosti, lakov, šćetk. eopičev, uavau-tuga in partuujiicga mila, petroleja, Špirita iieste> za goreti. — iSarvi.o za ćiSieuje vina. ■ Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Iv. Kopač svBčar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene svečo Cenil flrespiačno ii IranKo. OOOOOOOOO Kovaška mehanična delavnica livarna kovin, za* od za nike lo ra nje, vozla- pijančljivost se odpravi za vedno z uporabo praha „Zna*'. kateri je bil že preskusen v toliko slučajih z izvrstnim v s peli oni. Ta prah. ki nima ni kakega oktis-a, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena šfcatljuM. ki zadošča za popolno od prsno pijančljivost i K 10-— franco carine in diskretno. Mnogo nesreč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne z.nloge Lodovico. Pollak, jHiIan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 9-5. dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikih. K. grof Strassoldo če v a nje, posrebrnenje, pokotlodnjenje in pocinjenje. VIKTOR FAKO = ulica R. Zovenzoni št. 4 = ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD (E za parkete prve vrste po tovarniški ceni hrastove ali jelove prodaja jkmI jamstvom Zaloga lesa - Miclavez ulica Fonderia št. 7 Barv« niča. pralnica in čistilnica na suhor = na parno moč — Albin Boegan Trst - ul. F ar neto št. n - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na -uho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere \ in lika -e pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Xa par se mori suknjeno blago. najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj ae priporoča za Bozcalis, Oacaria. Chevreauz in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII. c naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela 1 na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico i Alla Citta di Trieste t ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoni). i Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih ' oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vr-te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše —: .----- novosti. - Nad 40-leten vspeh. Najstarejša me«li«'inalna ej»e<*ij ali teta naše jx »kraj ine. P A STIGLI E PRENDINI od ogolunjene sladke -korjei Izuajditelj iu izdajatelj P. PRENDIM v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah. Počaščene sč zaupanjem odličnih zdrav-nikov ter predpisane kot d(»rnače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadob£ čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. -----.-p--- . » .• -••s ■ - . • ^ • o v Strassoldo na Primorskem, spričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) G. PICCOLliA. dvornega za-lagatelja Njega Svetor.ti in = lekarja v Ljubljani. :— 1 steklenica velja L'0 stot. in se vnanja naročila točno 1 izvršujejo. — F I L J A L K A c. kr. privil HVT1L KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema : denar za obrestovauje v kronali 3V47o na naslovljena vlož i? pisma proti 4 dasvat odpovedi 21 ,°/r > 8 » >3° • 30 » » 3 V/a Stanje hranilnih vlog' nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. I I v lastni hiši v Prešernovih ul. 3, poprej lia M85tll8]]l trp ZITO1 rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol. jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3/4°/o na ^et0- Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 02 in pol leta. Ako pa želi dolžnik ' poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto <»% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. t zlatih uapoljoiiih na Vio/.na pisma proti 30 dnevni odpovedi ( „ 3 mes. „ „ 2»/X . S n 2 V, 7. Za dosedaj ^e v prometu se nahajajoči blagajniški nakazi in v kronah glaseča se vložila pisma stopi v veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne 28. oktobra odn. 1. novembra odn. 23. novembra. Ilancoglro v kronah z 21.',7o takoj v vsakem znesku. Krone in zlati napoljonl na tekoči račun po dogovorienih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po r jku odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bozeu, Bu dmpeSto, Brno, Feklkireh. 1'ul Karlove vari. Kefiu Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb. Ara J, Belice, Gablon z, Gradec, Hermanstadt. Inoniosi. Olovee, Ljubljano, Line, Olo-muc, tiaaz. Solnotrrnr1, Fiinfkirchen, Velikivaradin, Kašo v, Kečkemet, ICronstadt, Sopronj, Raab. Sabatki, in Temesvar proste stroškov. Sie bavi s kupovaujem in prodajo deviz, drohi/.a in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljan»ioY. dvignenih vrednosti, kakor tudi drugih iztirjevanj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogoj it, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu. Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pobrano vrednostne listine, zlat ib srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznic^ „Banca d'Italia-4 v italijauskih lirah ali v kronaj po dnevnem kurzu. Začudenje vzbuja! Mesto K IH le K : Krasna (doria remontoirska srebrna ura s 3 močnimi pokrovci in /. odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3 letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7 — j Tovarna ur I. K ON IG J)uzaj, VII., M'esthahnstrasse št. j6ji 17. „SLAVIJA" sprejema zavarovanja člo-▼eikega življenja po najraznovratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje in im rt c zmanjSuj očimi se vplačili. Vsak član ista po preteku peok I« »ocu. pravico no aivmenae. occ-^ 3 „S I a v i j a u 11 »zajemna zafarofama banica ? Pran. — tomii tuj 31.865.386 SG L umaesas otfšlccdniae: 82.737.153 57 K. Po reOMostl druga rmmjemnm uvvorsisiec mmAc drš*ve m rmeakozi aioranmko-narod no upravo. v» hjmalli Gsneralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši ▼ Gospodski.1 ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši alovsa, koder posluje. Dovoljuje podpore 1 I \ a čistega dobička izdatne narodne io občnokoristne x a&aiene.