Goflea1** ¦¦;'-' izhaja vsakMore^ in soboto. Akc pade na ta iliieva praznik, dar poprej. [Trcdvištvo » se nahaja. y' ;,Narodni Tiskarni" ulica Vfetturini St. 9, kamor j< naslavljati pisma. Nefraukiraiia. piwina se ne sprejemajo, enako se n< uvažujejo pisma brez podpisa RokopiKi dopisov se ne vračajo. GORICA stare na let) 10 K, za pol leta 5 K, za čettt leta 2-50. lipravnifttvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" • uljca Vetlurini St. 9. /a o^lanc se plačuje od čveterostoprn' petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PoHamexue ötevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih ^onškiri trafikah. St. 78. V Gorici, v torek dne 28. septembra 1909. Leto XL Izidfdeželnozborskih volitev. (Po privatnih porocilili). Slov. Ljud. Str. Lib. agr. str. Soc. dem. str. Občine rt ¦§ * 1 » ! L 1 ! I g Ajba 157 157 155 56 56' 60 — ¦ — 1 Anhovo 192 199 187 87 78 92 3 3 3 Avče 88 89 87 14 15 16 2 2 2 ! Št. Andrež 120 121 120 69 69 69 86 87 87 i Avber 32 31 36 34 61 59 — — -¦- | Ajdovščina 22 22 22 147 147 147 4 4 4 1 Bovec 82 82 82 145 145 145 — -¦ — 1 Breginj 63 63 63 58 58 58 — — — Banjšice 95 95 95 39 39 39 — Bate 96 96 96 58 58 58 — ¦¦- — I Bilje 132 130 131 136 136 136 3 3 3 1 Berje 45 45 45 17 17 17 — — - I Brestovica 61 61 61 37 36 36 18 17 18 i Biljana 193 193 193 45 45 45 — — - | Cerkno 569 569 569 228 228 228 43 43 43 j Čezsoča 55 55 55 41 41 41 — --Čepovan 83 84 83 54 56 54 — Černiče 185 185 185 152 152 152 — — - 1 Drežnica 110 113 110 3 8 6 — — — j Deskle 87 83 87 74 74 78 — — Üornberg 252 252 252 143 143 143 — — ! Dutovlje 20 20 20 159 159 159 — — — i Dol Otlica 105 105 105 42 42 42 — • | Devin 113 113 113 23 23 23 — — — j Doberdob 12 12 12 55 55 55 — — — Št. Ferjan 277 279 277 102 102 102 — — -Grahovo 314 314 314 170 170 170 18 18 18 | • Grgar 136 136 13o 93 93 93 — Gabrovica 38 38 38 37 37 37 — (iorjansko 50 50 50 66 66 66 — Gabrije 37 37 37 50 50 50 — Gojače 38 38 38 44 44 44 — -¦- -Idrsko 66 66 06 18 18 17 — — Kobarid 37 37 37 144 146 145 Kred 73 73 73 46 46 46 — Kanal 172 170 167 156 158 170 4 3 5 Kai 235 235 235 122 122 122 — — Kojsko 295 295 295 422 422 422 — Kobjeglava 45 67 62 28 46 25 — — Konien 152 152 152 184 175 180 6 6 61 Kopriva 35 35 40 15 14 17 6 8 6 Kamnje 78 78 .78 11 11 11 — — 1 Sv. Križ 130 127 126 103 101 105 15 14 14 Kožbana 49 47 49 134 134 137 — — Libušnje 225 225 225 18 18 18 — — — Livek 36 36 36 57 57 57 — -- -- \ Lokve 65 65 65 20 20 20 Log pri Bovcu 53 53 52 3 3 3 8 S 8 Sv. Lucija 272 272 272 125 125 125 25 25 25 Lokovec 118 118 118 63 63 63 — — — Lokev 13 13 13 146; 146 146 — — Lokavec 31 31 31 139 139 139 — — Miren 180 180 180 105 105 105 49 49 49 Slov. Ljud. Str. Lib. a#r. str. Soc. dem. str. Obeine * ¦§ <* •ö —> 2 s L >o 3 L « 1 L § Mavhinje 9 9 " 105 108 106 1 4 1 : Medana 1 SI 181 1 SI 7 7 7 _. _ = Nabrežina 2" 2" 2" 5" OS 70 1ST 187 187 ' ! Naklo .41 41 4H 343 343 343 — I ! Opatjeselo 121 121 121 "S 98 "S 1" 1" 19, Osek 121 123 121 o7 (»9 j ft" Ozeljan 23 23 23 lSo 1 So 1 So ~- -- — Ponikve 12o 125 i25 5s 57 5o ¦-- — — ' ! Št. Peter 15«» Inn 15<> 14(* 14S 14s 1 1 1 * Podgora 1"S 1"S 1"S 22<> 22o 22m 1S2 182 182 I Prvačina ()S "S 9S 155 155 155 - — j Pliskovica 105 lu5 107 23 23 23 — — — . Povir 7o 7o 7o oo oo (»o — — Ročinj 40 4n 40 "3 "2 "3 .. _ ' ; Rer.če 10" to1* 10" iss 1SS ISS 2 2 2 ! Repen 55 55 55 10" H)9 lo" - — — 1 Rodik 28 28 28 5" 5" 5" — — — , Rihenberk 214 214 214 304 301 303 - -i Sedlo 51 45 45 24 24 IS - — — Soča S S S 17 17 17 — — Srpenica Id lo lo 3o 3o 3d — ' Solkan 247 251 240 ISS 186 1 So 115 121 115 1 Sovodnje lOo 108 lOo DO o0 00 74 /4 74 ! Solo ' • 20 20 20 45 45 45 — — — . \ Sežana 37 37 M- 159 15" 15" s 8 s' : Skopo ° {) S 72 73 72 — -- -- ! ! Slivno 4 4 4 24 24 24 34 34 34 > i Skrilje 104 104 104 51 51 51 lo lo lo ! Šebrelie 12S 128 129 14 15 14 — — — , Sentviškagora 88 88 SS 128 128 128 — -Šempas 7o 76 76 U)5 105 lOo — — Šempolaj 5 5 5 1" IS IS o5 o4 o4 ' Skrbina 60 ol o5 4S 4S 4S — — Stanjel SS SS 113 05 "0 "0 — — Stijak 99 0$ 102 o0 oO o0 — — 1 Štorje 7 7 7 117 117 117 — — — i ! šmarje 5" 60 59 141 13" 13" — — Tolmin 2"" 2"o 2"" 244 244 244 17 17 17 Trenta 4o 4o 4o 7 7 7 — — — Trnovo 27 28 2S lo lo 17 Trnovo pti Gor. 57 57 57 oO oO oO — — — l Tribusa 15 15 15 S3 S3 S3 - — -Temnica 110 111 113 lo lo lo — — -Tomaj 58 oO 7" 10" "" "0 — — — Voice" ' 137 137 137 o2 o2 62 — —- — 1 Vrtojba 127 127 127 174 174 174 106 lOo lOo i Vogersko "" 00 "o S0 80 80 — — Veiikidol 56 5o f^6 lo lo lo — — ' Vojščica 67 o7 ft<> 30 28 2" — — — Vrtovin 72 72 72 60 oO 00 — - - , 1 Zgonik 100 100 100 41 40 41 2 2 2 Žaga — — — 94 "4 "4 — - : Velike Žablje 41 41 41 40 47 4" 1 1 3 Uslanovifev pododbora „Slov. dijaške zveze" za Primorsko. V pondeljek, dne 20. septembra t. 1., se je vršil v prostorih S. K. S. Z. v Go- rici ustanovni občni zbor pododbora „SlovenLke dijaške zveze" za Primorsko. Centralno S. D. Z. je zastopal njen pred- sednik tov. Marko Natlačen. Shod sta počastila s svojim prihodom starešini naših akademičnih društev, profesorja gg. dr. Capuder in dr. Pregelj. Govorili so dr. Capuder, tovariši Natlačen, God- nič, Mozetič, Purič, Sček, Vrtovec in drugi. Točke, 0 katerih se je razprav- ljalo, so bile: 1. Organizatorično delo. 2. Ljudsko-izobraževalno in 3. Narodno- obrambno delo. Organizatorično delo. Zorgani/irati hočemo vse goriško akademično dijaStvo katoliškega prepričanja. Veliko pažnjo pa moramo polagati na srednješolce, kojim prete velike nevarnosti. Med srednješolskim dijaštvom opazujemo po- gubne simptone. Kdor ima kaj srca za mlade ljudi, mora s strahom gledati v prihodnjost, s strahom za svoj narod, ki bo nekdaj imel take voditelje, ka- koršne mu sedaj vzgaja liberalna struja v šoli. Fraza, zavijanje resnice, sistema- tično zavajanje dijakov k radikalizmu in lažisvobodomiselstvu kvari našo mla- dino in jo okuša mesto temeljitega učenja in idealnega teženja. Časniki. ki jih izdajejo liberalni studenti. so jasen zgled, kako propada dijaštvo umstveno in moralno. Čitanje slabih knjig. to je eden glavnih vzrokov. da se toliko di- jakov pogubi. Za mlajše dijake je na- ravnost strup čtivo, kakoršnega dobi- vajo od liberalne inteligence, kakor „Ci- ganska sirota" itd. Otrok se s tem mo- ralno uniči. Za višježolce so pa naj- slabše lažiznanstvene knjige „svobodo- miselnih učenjakov" dvomljive vrste, kjer se podajajo razne hipoteze kot znanstveno dokazane resnice. l:ant ne more presoditi vrednost knjige, ne more razsoditi, kaj je res in kaj ni, in brez- mejno požiranje takih knjig ga spravi ob vso vero. Najhujšc zlo je pa tako- zvano cankarjanstvo. ki rodi intelek- tualno in moralno anarhijo, niliilizem; dijak izgubi vero in to je smrt za mladega cloveka. lzredno veliko ste- vilo dijakov pa se pokvari po Casnikili. ki jih hero v raznih svobodomisclnih čilalnicah. Zato bo delal pododbor na to, da bo odvračal dijake od slabe prilož- nosti in da jim bo dajal priliko, da bodo dobivali dovolj zdravega čtiva. Druga nevarnost, kateri je dijak izpo- stavljen, so slabo nadzorstvo; mlad, ne- izkušcn dijak pride v dotiko z izprije- nimi višješolci in se tu okuži. Pododbor bo delal na to, da se čimprej ugodno reši stanovanjsko vprašanje. Že letos so kat. nar. dijaki v ta nainen postavili te- inelj, a treba bo dolgo časa in veliko Domače in razne vesli. Dežolnozborske volitve. Na prvi strani prinašamo podatkc o izidu de- želnozborskih volitev v splošni kuriji, ki so sc vršile v nedeljo. Te podatkc so nam poslali nasi zaupniki. Uradnih podatkov sc nimamo. Šele dancs zjutraj ob 8. uri sc je sešla v St. Pctru glavna komisija, ki ima na podlagi od posa- meznih volilnih komisij jej doposlanih volilnih vspehov konstatirati konečni vspeh. Ta komisija pa ne bode danes šc končala svojega dcla. Zato nam je, žal, nemogoče poročati našim čitateljcm uže v današnji številki „Gorice" o ko- ncčncm izidu volitev. Povemo jim pa lahko uže danes in o tern so tudi sami lahko prepričajo, ako seštejejo na prvi strani navedene številke, -— da je zmaga naša in da ne bode treba ožjih volitev, ponavljaino pa, da to le v slu- čaju, ako so naši podatki točni. Na vsak način pa kažejo te številke, da je bilo vse pisarenje liberalno-agrarnih listov o propadanju naše ljudske stranke nič drugega, nego sleparjenje javnosti. Dokazale so te volitve, da je naša Slo- venska Ljudska Stranka najmočnejša v deželi ter da se od dne do dne vedno bolj krepi. Ljudstvo prihaja vedno bolj do spoznanja, da le v naši stranki, koje delovanje temelji na krščanskih načelih, ima iskati pravih prijateljev in da je liberalizem največja nesreča za vsaki narod. Tombola v prSd „Sloven- Skemu SirotiŠČU" bo prihodnjo nedeljo dne 3. oktobra ob 572 pop. na dvorišču restavracije »Central«. Izvolili smo tako pozno uro zato, da se tombole lehko udeleže tudi tisti, ki gredo k procesiji v Podturn. Činkvina znaša 50 K, tombola 100 K. Kartele se prodajajo v raznih pro- dajalnah v Gorici po 80 v. Na dan tombole se bodo prodajale ob vhodu restavracije »Central«. Začetek šolskega leta 1909)10 na moškem učiteljišču v Gorici (v „S. Gregorčičevem Domu" v ulici Croce.) V četrtek 30. t. m. se bodo še sprejemali novi gojenci in v petek in soboto (1. in 2. oktobra se bodo vršili dotični sprejemni izpiti. — Iste dni (v četrtek, petek in soboto) polože ponav- Ijalne preskušnje oni gojenci, ki jih še niso dostali v Kopru. V pondeljek, 4. oktobra ob 9, uri zjutraj bode v cerkvi sv. Antona sv. maša v proslavo godu Njih Veličanstva prčsvetlega cesarja in ob enem kot ot- voritev novega šolškega leta. V torek 5. oktobra se zbero go jenci ob 73/4 zjutraj v svojih šolskih sobah, kjer se jim prečitajo discipli- narne naredbe ter se jim objavi urnik. V sredo 6. oktobra se prične redni pouk. Smrtna kosa. — V nedeljo predpol- dne je umrl v üorici v 90. letu svoje starosti grof Anton Attems, svetokrižki baron, oče voditelja tuk. okrajnega gla- varstva dvornega svetnika grofa Henrika Attemsa. Pokojnik se je rodil v Sv. Križu na Vipavskem 1. 1819. Bil je vpokojen namestništveni svetnik. N. p. v m ! Umrl je v sredo odvetnik dr. Milan Hribar, edini sin ljubljcnskega župana, g. Ivana Hribar. Nagle smrti je umrl včeraj v Šem- petru pri Gorici bivši poljedelski mini- ster grof Boucquoi. Deželnozborske volitve na furlan- ski strani. — Pri deželnozborskih vo- litvah na furlanski strani, ki so se vršile v nedeljo, je prjšlo v splošni kuriji do ožjih volitev, ki se bodo vršile v torek dne 5. oktobra. Razmerje glasov je sle- deče: Bombig 5533, Marcbesini 5441, Pinat 5447. To so liberalni kandidatje. Kandidatje krščansko socialne stranke so dobili in sicer: Dr. Faidutti 7186, Bugatto 7186, Ticinini 7021. Socijalni dernokratje so dobili in sicer: Visintin 1212, Povodnig 1198, Tonet 1216, Slo- venski števni kandidatje so dobili in sicer: Brajnik 701, Dugar 701, Fabčič 699. Absolutivna vcčina znaša 7375. V Štjaku so liberalci grozno agi- tirali in terorizirali naSe volivce, ponu- jali za glas cclo po kroni, a vzlic teinu so padli. (i. komisar, ki ]o dobro vedel, da je starešinstvo izvolilo v volilno komi- sijo same liberalne agrarcc, je poklical v komisijo sanio enega iz S. .L Stranke in enega zagrizencga liberalca, tako da je imela naša stranka, dasi najmočnej- ša v občini, le enega zastopika v volivni komisiji. Kako pristransko je bila veči- na komisije, se razvidi iz tega, da je pustila glasovati treni liberalceni, ki ni- so imeli izkaznic, dasiravno pravi navo- dilo tiskano na izkaznici : Samo volilci, ki imajo izkaznico, imajo pristop v vo- lilnico, da oddado glasove." Dobro, da poznamo te može; sedaj so se popolno- ma razkrinkali! Na svidenje pri prihod- njih občinskih volitvah! V AJbi so se naši volilci dobro držali. To kažejo številke. „Kmečki Glas" je uže naprej vedel, da za njega tarn ne bo kruha. Zato se je pa tembolj debelo zlagal, ko je pisal v petkovi številki, da smo poslali na kanalsko pošto kvintale" „Prim. Listov". To je videl dopisnik le s svojimi motnimi, od obupa blodnimi očmi. Nekaj klepčče o rinkih v ušesih. Rinko pa najbrže nosi agrarni dopisnik, za katero so gaajbski klerikalci ujeli in ga k zidu privezali, kakor kažejo volilni podatki. V Kredu smo dobili lepo število glasov, namreč 73, nasprotniki pa 46, torej večine 27. Liberalci so bili popar- jeni, naši pa veseli, a mirni, za kar jih moramo pohvaliti. — Gabršček je prišel v Staro selo hlače merit in čevlje „nu- cat", a vse ni nič pomagalo. Ostal je skoraj na, suhem. Drejca poznajo dobro njegovi rojaki na Kobariškem. V Mavhinjah so se pri nedeljskih volitvah liberalni agrarci združili s so- cialisti ter tako kompaktno glasovalo za socialistične „p r i j a t e 1 j e" Štreklja, Križniča in Frankota, kar je jako zna- čilno. Tuma je dobil le 4 glasove, ostala dva kandidata pa po 1 glas. Sicer je v Mavhinjah pri volitvah igral veliko ulogo terorizem nekaternikov, brez ka- terega bi ne spravili niti polovico gla- sov skupaj. Iz Povirja nam poročajo, da se nedeljskih volitev ni udeležilo mnogo volilcev, kakor razvidno iz izkaza na prvem mestu. Agitacija ni bila velika. Sicer se tudi v Povirju, kakor po osta- lem Krasu, konečno svita. V kraške ljudske mase mora zaiti duh Slovenske Ljudske Stranke, ki osveži zapuščeni in zanemarjeni Kras, da se tako konečno resno vzame vpoštev beda kraškega trpina. Vabilo. — Vsi oni gospodje v o- lilnega odbora goriških Slo- vencev so uljudno vabljeni, da se udeleže nocoj seje ob 8. uri zvečer v prostorih „Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici. Vojaška godba. — Jutri ob 5. uri popoludne bode svirala vojaška godba v mestnem vrtu. Onanilo. Razpisujejo se s tern štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje sole. Te podpore se podeli za I. leto obiskovanja visokih sol, in se bo gle- dalo na to, da dobita podpore dva di- jaka slovenske in dva italijanske na- rodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati podpore dijakom druge narodnosti. Pod- pore se bodo izplačevale v štirih četrt- letnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseu- čiliščno matrikulo in pozneje da obis- kuje učilišče. Višenavedene podpore se podele kot častna posojila proti reverzu pod- pirancev odnosno njihovih postavnih zastopnikov, tako, da bo podpirani imel to častno posojilo povrniti deželnemu odboru brez obresti, kadar pride v pri- merno socijalno in materijalno pozicijo. Dotične prošnje se imajo podati deželncmu odboru v üorid, pismeno do 3 1. o k t o b ra 1 9 0 9 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, ubožtva in vpisa v eno izmed visokih sol. Razpis štipendijev. Razpisujejo se tri dcželne štipendije po 600 kron usta- novijene od deželnega /bora se skie- pom z dne 10. septembra 1888 v spo- min 40 Ictnega vladarstva Nj. V. presv. Cesarja I:ranca .Jožefa I. Dekžiti se inorejo te ustanov? di- jaki, sinovi očeta rojenega. stanujcčega in pristojnega v tej grofiji.slušatelj' na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višcMii poljedelskem zavodu, sxozi vsa leta visokošolskih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj pödajo svoje vloge goriškctnu deželnemu odboru do 31. oktobra 1909 in naj jim priložijo doka- zila o rodu, pristojnosti, o premoženj- skih razmerah dotičnih družin. o tem, da so vpisani na kakem izmed nave- denih učilišč in dosedanjem napredo- vanju. Razpis natečaja. Razpisuje se na- tečaj za mesto učitelja na slovenskem oddelku dezeine kmetijske sole v X. (letna plača K 2860). ki zamore preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno oprem- ljene prošnje pri deželnem odboru do 20. oktobra 1909. Prosilci morajo s spričevali o do- vršenih študijah in s spričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk do- kazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora. Slov. kat. izobraževalno društvo v Oerovem priredi v nedeljo dne 3. ok- tobra t. 1. veselico. Vspored prihodnjič. V tukajšnjo gimnazijo se je letos vpisalo 710 dijakov. Zamenjal je v nedeljo v našem uredništvu neki gospod dežnik s solnč- nikom. Prosimo, da prinese dežnik v naše uredništvo, kjer dobi solnčoik. Ponarejene dvajsetice. — Po na- šem mestu krožijo še p^ecej dobro po- narejene svinčene dvajsetice. V petek je prispel v Trst želez- niški minister Vrba v družbi drugih uradnikov. Važno za visokošolce. — Mini- sterslvo za uk in bogočastje je odre- dilo, da morajo odslej vse visoko- šolske legitimacije nositi sliko imeji- teljevo. — Nenavaden transport. — V petek je prišel v Trst s parnikom „Persia" transport več tigrov iz Sumatre in dru- gih zveri, namenjenih za zverinjak v Schönbrunnu. V Eoprivi na Krasu se ustanovi deželna zavarovalnica goveje živine za občino Kopriva. Kakor ustanovniki te podružnice se je vpisalo takoj 30 udov. Ujet vohun v Ljubljani. — Listi poročajo, da so bivšega nadporočnika, Pavla Bartmanna, ki je bil že večkrat v preiskavi zaradi vohunstva, ter je bil dvakrat obsojen, aretirali v Ljubljani. Njegova sedanja aretacija je tudi v zvezi z vohunstvom. Dal je namreč na Bledu nekemu fotografu razvijat foto- grafske plošče od nekih utrdb. Bartmann izjavlja, da je nedolžen in zagotavlja, da rabi fotografije za neko delo, ki ga bo izdal po naročilu amerikanske vlade. Bartmanna so izročili dunajskemu de- želnemu sodišču, Dijaški konvikt v Pazinu izročen Salezijancem. — V petek popoldne se je vršila v Pazinu skupščina „Dijaškega podpornega društva". Navzočih je bilo 300 oseb, med temi 200 kmetov. Pri točki: odobrenje dogovora med dij. pod. društvom, škofom Mahničem in Salezijanci — se je razvila živahna debata. Za odobrenje so govorili pred- sednik dr. Dinko Trinajstič, dr. Laginja, profesor Zgrablič* in dr. Gržinič, a proti so govorili dr. Zuccon, dr. Janežič in dr. Brnčič. Konečno je bilo sklenjeno, da se konvikt izroči Salezijancem. Drobfinice. Splošni štrajk v Tridentu. — Včeraj je bil v Tridentu proglasen splošni štrajk. Po mestnih vogalih so nabiti lepaki. v katerih se pozivljajo delavci in meščani, naj se štrajka vde- leže vsi. Zaprte naj bodo vse delalnice in vse prodajalnice. Ta štrajk ima ve- Ijati kot protest proti rnnogoštevilnim hišnim preiskavam in aretacijam, ki so se iz političnih nagibov izvršile zadnje tedne o Tridentu. Posebno velika ogor- čenost je zavladala med Italijani zaradi izgona prof. Mussolinija, urednika glav- nega socijalističnega lista. Pasivna volilna pravica duhov- nikov v Bosni zagotovljena. — Dne 2K t. m. je sprejel na Dunaju minister Bui;-in deputacijo bosenskih duhovni- kov, ki inn je izročila daljši memoran- dum glede pasivne volilne pravice du- hpvnikov za bodoči sabor. Burian je deputaciji svečano izjavil, da je ta pra- vica v ustanovnem načrtu duhovnikom brezpogojno osigurana. ^5v^v ^5v '5v *7v ^5v w *5v *5v^3v Krojaška zadruga GORICA P. n. Povodom pričete jesen- ske in ziniske sezone dovo- ljiijem si Vašemu blagoro- dju udano nazuauiti, da so nam dosle že vse zadnje novosti V modnega blaga kakor volne, flanele, forštaj- ne in razno drugo blago. Do- voljujem si. Vas radi tega prositi, da nas poeastite z Vašiin cenj. obiskom in si ogledate vse novosti. ali pa blagovolite narociti vzorce kateregakoli blaga. koje Vam pošljem radovoljno franko na dorn, da se preprieate o nasi krasni in najmoder- nejsi izberi. Nadejaje se blagohotnega vpoštevaiija te prošnje, bi- lježim odlienim spoštova- njeni Teodor Hribar. Loterijske številke. 25. septembra. Trst.......59 66 81 2 72 Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno na- znanjam, da ordiniram še do 15. ok- tobra t. 1. v hotelu „Pri zlatem jelenu" od 15. oktobra t. 1. naprej na Corso Verdi št. 37 in sicer od 9. ure zjutraj do 12, dopoludne in od 2. ure do 5 po- poldne. Dr. Iv. Erzen, zobozdravnik. truda, da se vnrašanje dodobra reši. Naše geslo je: Dobra stanovanja z vcst- nim nadzorstvom ! Veliko škodujejo naši šolski mladini svobodomiselni učitelji in profesorji. Nas čisto nič ne briga. če jc protVsor brezverec ali ne; prosto mu je, da vstopa o društva in ondi širi svoje nazore. strogo pa homo pazili na to, da ti gospodje ne bodo pri šolskih učnih prcdmetib. kar so posebno do- gaja zadnja leta na goriski realki. ined poukoiu mcsto na pr. naravoslovja raz- širjali svoje monizme. še manj pa med poukom sramotili katoliško vero, kar se je tudi letos dogodilo na realki. Ljudsko-izobraževalno delo. Sode- lovati pri ljudskem izobraževanju na vseh poljih. delati v nabožnih. izobraže- valnih, mladiriokih organizacijah, tu nas Čaka velika naloga. Pri vsem tem delu pa nas bodo vodile krščansko-socialne ideje. Delali bodemo na uresniccnje ti- stih idelav. za katere jih je prvi klical na mejdan naš goriski rojak dr. Anton Mahnič! Narodno-obrambno delo. Na meji * živimo, tu moramo delati. ManjŠinska karta, poljudno pisana knjižica o manj- šinskem delu, natančen študij meje na jugu in zapadu, to nas čaka. V tem oziru se pododbor podvrže sklepom en- kete za ustanovitev Narodne obrambe v Ljubljani. lzdal bo pododbor čimprej na- tapčen opis slovensko-italijanske meje na Goriškem; po možnosti bo prirejal shode v narodno eksponiranih krajih in bo skušal vzbuditi v ljudstvu smisel za narodno obrambo. Geografična lega nas dalje sili k posebno prijateljskim odno- šajem do slovenskih flijakov onkraj meje, v Benečiji. Skušali bomo vzbuditi med avstrijskimi Slovenci večje zanima- nje za pozabljene, v tujčevem jarmu je- čeče rojake. Naš prihodnji občni zbor se vrši v prihodnjih počitnicah in sicer na Matajurju(1842 m) na avstrijsko-italijan- sk' meji; obeni zbor bo združen z ljucl- kim shodom in tu si bomo, kakor upamo, podali roko Slovenci vseh po- krajin (to smo sklenili že na letošnjem socialnem kurzu pri Sv. Joštu na Go- renjskem). Pri razmotrivanju, kako naj se imenuje pododbor, se je vnela živahna debata; konečno je bila večina za to, naj se ne imenuje za Goriško, ampak za Primorsko, ker bo po možnosti raz- širil svoj delokrog tudi po tržaškem ozemlju, dokler se v Trstu samem ne ustanovi pododbor. Da bi vzbudili med tržaškimi dijaki zanimanje za naše ideje, se je posebno povdarjalo potrebo izletov katoliških dijakov v Trst. Obe- nem prosimo prihodnje kat. nar. abitu- riente. naj bi se ozirali na Trst ter priredili že prihodnje 1 e- t o a b i 1 u r i e n t s k i s e s t a n e k v Trstu. Posredoval bi pri tem naš pod- odbor. Pristopilo je k pododboru nad 30 bogoslovcev, kat. akademikov in abitu- rientov, ki so si izvolili sledcči odbor. Predsednik; bogoslovec Andrej Rustja, tajnik; abiturient Vekoslav Vrtovec, bla- gajnik-knjižničar: Jurist Filip Orel. Tovariši! Začrtali smo si pot. po kateri bomo hodili. Ne samo odbor. ampak vsi člani smo dolžni izvrševati načrte. Težko delo nas čaka, težak bo boj z nasprotniki Križa ! Kje pa bomo dobili mož za to? Pri delu, v boju sa- n-"?m. toda vir vse to moči je samo eden : Kristus! Studenec okrepujoče sile za naše boje in naše delo je On. Pom- nimo besede „Mladosti": „Laž in slep- ljenje je. če govorimo o delu. o bojih, naporih. premagovanju in pri vsem tem ne mislimo Nanj! Laž je, če govorimo o narodni domovini, socialnem delu, pri tem pa pozabljamo, da ga ni bla- goslova za vse to delo, ako ni Njega! Ti pa, slovensko ljudstvo, spreglej, kje so tvoji sovražniki in kdo ti je pri- jatelj! Če to storiš, nas boš gotovo v našem delu podpiralo. Z Bogom za narod ! Dopisi. Iz Pliskovice. — Da smo tukaj zvesti pristaši edino prave in res kmečke „Slov. ljudske strarfke", priča zopetna deželnozb. volitev pret. nedeljo. Brez vsake posebne agitacije, brez shodov smo se po pop. službi b. podali kar v procesiji na volišče tec oddali pop. mirno svoje glasove našim vrlim kandidatom. Od 172 volilcev je prišlo na volišče 130; in od teh je samo 23 „liberalcev-agrar- cev", četudi se je hvalil naš brihtni „Ga- ser", ta jih bo letos gotovo 50—60! — Tedaj tukaj smo ostali stanovitvi ter trdni kot skala po želji našega gosp. vikarja. Naša občina je ševedno „kleri- kalna" trdnjava na Krasu. Z Gabrščkom —- Štreklji in z našim Gaserjem nikdar ne potegnemo, naj nas še tako sramo- tijo ali pridobivajo. Bog nam daj zmago na celi črti! ŠtanjeL (Odmevi deželnih volitev.) — Učilelj v Dol. Branici Alojzij Benko je imel zopet priložnost, da mu je vskipela liberalna žilica ter gnal svoje liberalno poslušne Dol. Li- sjačane v Štanjel na volitev. No, tarn tudi dobro poznajo njegovo nemirno ži- lico ter so mu od merodajne strani od- ločno povedali. da Ce ne bo miren in če bo delal zdražbo, kjer nima nič opraviti. ga utaknejo v luknjo. In toga se je mož zbal. Trdnjava slov. ljud- ske stranke je ostala trdna. Pravijo, da mu je popoldan še bolj bila liberalna žilica v Šmarjah, kainor je prignai Dol. Braničarje. No, inožju postal krčmar, bo- tegar, agent in zraven tega opravlja Še učiteljsko službo. Vse skupaj vendar bo precej neslo, se posebno če se mu po- sreči, da napredno liberalni agranci iz- poslujejo učiteljem od najmanj 2300 do 5800 kron letne place na ljubo že tako izžemanih žepov kmetov. Seveda, ne- razsodnega kmeta se preslepi pri do- pijonu vina, da se ne zaveda svoje ne- sreče, nemaniči se pa tako ne bojijo plačil in ti najbolj vpijejo pri dopijonu živio Štrekelj. Za nas, trezno misleče kmete, naj živi štrekelj magari do zad- njega dne popoldne — pa brez naše škode, in naše trte Bog obvari trtjonov, posebno kraških, in drugih nezgod. Ponikve. — Lepa stranka ta libe- ralno-agrarna, ki postavlja take kandi- date, da jih morajo njih pristaši proti svoji volji voliti. Dva naša tukaj, ki se zoveta naprednjaka, sta javno priznala. da Križniča težko volita, da je „presurov", volila sta ga le radi stran- karstva. Toraj lepa slika je to, za g. Križniča. Tudi se je izrazil glavni voditelj tukajšnjih takozanih napred- njakov, da njih stranke so vse skupaj ena „figa", da jih le za nos vlačijo. Volitve so tukaj sicer mirno iztekle, le v liberalni gostilnijebilo nekaj ravsanja in praskanja, kakor navadno. Le to Skoda, da je v naši stranki prevelik primankljaj v primeri lanskih volitev. Dejstvo je, da je moštvo razkropljeno • po svetu, pa zdravi somišljeniki. Polttični pregled. Državni zbor. „ Polnische Korrespondenz " po- roča, da bo državni zbor sklican menda šele 5. novembra. Ogrska ministerska kriza. V današnji seji ogrskega državnega zbora bode vzeta na znanje ostavka ogrskega ministerstva. Potem se zase- danje za nekaj dni odloži. Med tem ča- som se poda Kosuth na Dunaj, kjer bo vsprejet od cesarja v avdijenciji. Delovanje češkega deželnega zbora. Tudi tekom nedelje so se nada-' ljevala pogajanja za delovanje češkega deželnega zbora pod vodstvom dežel- nega predsednika grofa Coudenhove. Vlada stremi po tern, da bi se zamo- tani politični položaj, ki se je v zadnjih 24 urah nekoliko zboljšal, popolnoma pojasnil. Pri posredovanju za delovanje deželnega zbora sodelujejo tudi poleg deželnega predsednika in deželncga maržala kneza Lobkowitza nekateri vodilni konservativni veleposestniki. Ka- kor hitro bo zagotovljeno, da bodo češki dežclnozborski klubi izročili vladne prcd- loge gotovemu odboru v presojo, se bo sklicala tretja seja načclnikov, ki se bodo pečali z izdelanjem dnevnega reda o deželnozborskem zasedanju. Pogajanja se vodijo z najveqo tajnostjo. NemŠki voditelji stranke so sklenili sklicati ple- narno zborovanje nemških deželnozbor- skih poslancev 29. t. m., če se do tega časa ne bo ničesar sklenilo o prihodnji seji deželnega zbora in dnevnega reda. Kdaj bo prihodnje zasedanje, se ne more določiti. Gotovo pa ne bo zase- danja prej, dokler se ne bo doseglo sporazumljenje glede dnevnega reda. Če ne pride do tega sporazumljenja, name- rava vlada zaključiti deželni zbor še pred prihodnjo sejo. Nemška nasilja v štajerskem deželnem zboru. Nemški nacijonalci nameravajo vlo- žiti v štajerskem deželnem zboru pred- log, da se mora izključno v nemškem jeziku govoriti in vlagati interpelacije. Ker konservativno veleposestvo še ni za to, se vrše posvetovanja, kajti po- trebna je kvalificirana večina. Belgijski kralj se odpove. Neki bruseljski list poroča, da se namerava kralj Leopold odpovedati pre- stolu. Nasledoval ga bo princ Albert. Veleizdajški proces y Zagrebu. Veleizclajški proces v Zagrebu, ki je trajal skoro pol leta, se je včeraj do- vršil. Razsodba bode objavljena šele v nekaterih dneh. Nemiri na Grškem. Na Grškem zopet vre. Dan na dan se ponavljajo krvavi izgredi med čast- niki in med ministerijalci. Darovi. Za „Š olski Do m" je došlo našemu upravništvu: Omizjev Šempasu K 3-70. Posledn i Irenuiki cesarice Elizabete. Grofica Irma Sztäray, bivša dvorna dama, je napisala zanimivo knjigo o umoru naše cesarice Elizabete. V tej knjigi je pisano sledeče: Bilo je dne 10. septembra ob 1. uri in 30 minut popoldne. Sie smo šetati na obalo jezera. Ko smo prišle kraj spomenika Hercega od Braunschwega. je rekla cesarica ra- dostno in brezbrižno, kazaje na dvoje dreves: Glejte Irma. kostanji cveto; tudi v Schönbrunnu imamo taka debla, ki dva- krat cveto. Cesar mi piše, da so sedaj v polnem cvetu". V tem času sem opazila, kako je neki človek prihajal od drevesa do dre- vesa bližje. Stopila sem korak dalje in se postavila pred cesarico. Ta človek pride bližje in iztegne roko proti cesarici. Cesarica se je zgru- dila na zemljo brez vsakega glasu. Sklonila sem se k njej vsa presenečenja. Cesarica je odprla svoje oči in pogle- dala okolu sebe. Njen pogled je pričal, da, je bila pri pblni zavesti. Oprla se je na mene, in se nalahko vzdignila s zemlje. Neki kočijaž nama je pomagal. Bog mu povrni! Tako kakor je stala cesarica pred menoj, je bila podobna formalni lepoti. Oči so se ji zasvetile, lice pa zarume- nelo. Krasni njeni lasje so kakor venec obkroževali glavo. Cesarica je bila ne- opisno lepa in krasna. Ko je vsled tega moja radost obvladala strah, sem vpra- šala cesarico: „Vaše Veličanstvo, je-li se Vam je kaj zgodilo?" Da je bilo v oni prokleti roki bo- dalo, nisem slutila niti jaz, niti cesa- rica. — Cesarica je popravila na glavi klo- buk, vzelasolnčnik, pozdravila občinstvo in obe sva sie dalje, „Prosim Vas, povejte mi", jevpra- šala cesarica, „kaj je pravzaprav hotel ta človek. Ta strašni človek"; „Ne vem, Veličanstvo, mogoče je to kak zločinec". „Morebiti mi je hotel ukrasti uro", je rekla cesarico po nekoliko trenotkih. S hitrim, prožnim korakom je šla cesarica poleg mene, njeno obnašanje je bilo čvrsto. Moje ponudene roke ni hotela sprejeti. Čez nekoliko časa me je ponovno vprašala kraljica: „Kaj ne, sedaj sem jaz bleda". „Nekoliko", odgovorim. „Mogoče od strahu". Ko sem nato po nekoliko hipih pogledala cesarico, sem opazila, da so se poteze njenega obraza bolestno raz- tegnile. Zaprosila sem jo, naj mi pove, če ji je mogoče slabo. Cesarica je na potu večkrat močno prebledala, opazovala sem vsak njen korak. „Mislim", rekla je pozneje cesa- rica, „da me nekoliko bole prsa, a tudi to ne vem gotovo". Prišle smo na parobrodno čaka- lišče. Še preko mestu je šla cesarica z lahkim korakom. Ko pa je stopila na ladjo, je padla v nezavest. „Prosim Vaše roke," je rekla ce- sarica z umirajočim glasom. Prijela sem takoj cesarico, komaj sem jo mogla držati, glava se ji je sklonila na prsa, pokleknila sem. „Zdravnika, zdravnika, vode!" V smrtni bledosti, z zaprtimi očmi, ležala je cesarica na mojih rokah. Stre- Žaj in drugi so prinesli vode. Ko sem z vodo orosila čelo in trepalnice. je odprla cesarica oci, in z grozo sem zapaziia v njih smrt. Mislila sem, da jo je zadela srčna kap. S pomočjo dveh gospodov, odnesli smo cesarico na krov in jo položili na neko klop. „Kje je zdravnik? Ali ni na ladji zdravnika" ? zaklicala sem okolu sto- ječim. Nato je pristopil neki gospod in ponudil pomoč svoje soproge, ki se je razumela na oskrbovanje bolnikov. Gospa Dardela, tako se je imenovala, je od- redila, da smo odvzeli kraljici steznik, medtem ko ji je neka milosrčna sestra polila čelo s kolonjsko vodo. Ta čas se je ladja začela gibati. Kraljica je odprla oči, ležala ne- koliko časa, zamišljeno gledajoč, kot bi se hotela orientirati, kaj se je ž njo zgodilo. Potem se je vzdignila in sedla na klop. Mi smo ji pomagali in cesa- rica je šepnila tuji gospodi — Merci; "(Hvala). Klečala sem pred cesarico, motrila poteze njenega lica ter prosila milosti neba. To so bile zaunje besede cesarice: nato je padla popolnoma v nezavest. Kraljica je nosila črno svileno obleko, ki sem jo na prsih odprla. Ta- krat sem opazila na srajci, v bližini okoli srea, temen madež, v velikosti srebrnega goldinarja. Kaj je bilo to ? Istodobno se nam je vse pojasnilo. Odstranila sem srajco, ter zagledala v okolici srea malo brazgotino, pokrito s posušeno krvjo. Luccheni je zabodel cesarico z bo- dalom! Ivan Bednarik pripornfa svojo knjigoveznico ulica della Crcce štev. 6. >1 SULIG03 = urar c. kr. državne zeležnice ^ v BORIC I, Gospta ulica št 25. Pozor krčmarji! Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zore- nja grozdja, se Vam priporočam. Stanujem v Po- recu že mnogo let in poznam popolnoma tuknjšne razmere glede slobrih hi niauj dobrih vin ir. se zatorej priporočam vsern krčmarjem, naj se za- nesljivo obračajo name pismeno ali ustnieno. ker posredujem v vseh razmerah. Martin Sreboht, trgovec Poreč, Istra. Hišo v Grahovem na lepcm prostoru dvonadstropna z S sobami, pripravna za vsako obrt, se pod jako u^odnimi pogoji s 15. avgustom t. 1. oddä v nnjcm ali pa po ceni jirotln. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Sorica Stolna ulflca hiš. Ši 2. P'Oiiaia stroje tudi na teden- ske ali mesečne otöroke. stroji so iz prvih tovarn tei najboljše kakovosti. Priporoča ^e slav. občirstvn IVAN SCHINDLER, Dun?j lll.|i., Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro zriar\e Stroje vsake vrste za pol)edQlstvo. Mlino za sadje in grozdjt». stiskalnici» za sadje in gro/.iljc Skropilmee. poljska orodja, stiskalnice za sono, nilatiliiicr, vitlo, trijevjo, čistilniiT za žito, luščilnice za konizo, slamorczuic«, stroj za ro/anji» rvpo, mlint* /.;i siolanjo, kotl" /,a kuhanjo klajo, siisalk«> za voilnjaki1 in gnojnii'o, vodovodo, žph>zno covi, svinčt».io covi. 0j za točonji1 piva, škrinjo za lod, strojo za sladoloil, pripravo za iziii'lovanjo sodovko in piMiouih vin. nilino za dišavo, kavo itd. strojo za izdi'lovanje klobas, tchUiiee za živino, lohtnice na droj;, sti'borsko toblnii:t\ namizuo telmiro. docimalno tohnice; zetczn • pohištvo, žolezno blagajnt«, šivalno strojo vseh sostav, orodja in stroje vsake vrste za kljuČavničarjo, kovače, kloparje, sedlarj'1 pleskarjo itd. Vse a večletnim jamstvomX Po iMotajšil plačiMti popjili, Mi na olrolel Ccniki z več kot 400 slikami brezplačno, (»rekupci in agentje /aželjeni. = Dopisujc se tudi v sloveriskcm jedku. Piše naj se naravnost Ivan Sch in til er, Dunaj III\i Erdbergstrasse št 12. Hevljorsha zadruga v Mirnu naznanja si. obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trg'u sv. Antona, na vogalu v Rabatišce štev. 1 ter se priporoea za obilno narocbo. -— Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema narocila po ¦•^ zmeroih cenah. ^» ia lorn st 11. BQRICfl na Korn št 11 š Sedlarska delavnica. JL Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočje. Popravila se izvšujejo točno. — ^p CtTlt ITÜtRTXt. "^8^1 JOSIP B0NÄNNI naslednik T. Slabanja srebror in pozlator u Eorici ulico Morelli 1Z odiikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovistna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. Prva in edina slovensk» kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce št 8 (poprej v Kopačevi hiš) se toplo priporoča za vsa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola CuFer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvcplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnikc za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d.. poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni Gaitolini & Conti Via Nuova 45 I. nadstr. V -Trstu, Posredovalnica za prodajo ali nakup trgövskih in indu- strijskih podvzeti, za» prodajo ali nakup zemljišč, poslopij. za pridobitev posojil, za prodajo in nakup gostilen, pivovaren, vino in žganjetočev, za prodajo likerjev, kakor tudi za odclajo v najem trafik, . vil, stanovanj, skladišč in hlevov. Zastopstvo domačih in tujih tvrdk. Priporočamo našim gospodinjam pravi ^^^K^KOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. Bl. Zagan,Y1161, 5: PI. V. CENJ. DAME IN (SOSPODJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-victoria stroji deiajo §- po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosijm za »^^ domačo rabo in obrtne namene. Originei-Victoria stroi so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankarn učiteljico, ki poučuje biezplačno. Qriginal-tfictoria stroi So najboijši izJeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. | Za vsak stroj jamčiva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. !l;i|| Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk — Go rica Stolni try (Piazza Duomo] št. 9 Izdajatelj in odgovorni4 urednik Anton B a v č[a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)