Za poduk in kratek cas. Delovanje deželnega odbora 1. 1883. II. Leta 1878 ao nemški liberalci pozabili na slabe letine in v žepih štajerskih davkeplačilcev zvohali preobilico denarjev. Zato so globoko zagrabili ter sklenoli mešfanom v Gradci, Celji, Radgoni, Havtbergu, Fiirstenfeldu, Voitsbergu in Judenburgu oanovati trirazrednih meičanskih šol. Vdrapnole ao nas uže za 259.297 fi. Vsak učenec stane deželo 34—177 fl. na leto in v Radgoui je več učiteljev, kakor urencev v tretjem razredu, prvik je namreč 7, teh pa 5. Največ iz deželne blagajnice zajela je celjska, namreč 40.896. Učeacev je laai imela 57 nemškili ia 56 slovenakih, eden učenec ataae 61 fl. deželo. Radgonska štcje samo 36 nemških ia 15 sloveaskili ačeacev. Pozoblje nam vsako leto po 36.037 fl. V Leobau vzdržajemo zravea gimnazije še deželako rudarsko žolo Ker ima premalo učencev, treba jej takih s štipeadijami kapovati. Laai je bilo samo -6, staaejo pa 6209 II. Galerija slik ia risaraka akademija v Gradci zahteva 6765 fl. šola za ghihoaeme 14.752 fl., jezdaraka šola 270 fi., tarnarska pa 5067 fi. Blizu Gradca je deželska kaietijska šola. V oaebi g. Hanzeljaa dobila je novega ravnatelja. stari je šel v pokoj ia si čas krati z libcralairai volilaimi oklici, kateri so pa tako zabeljeai, da jih državao pravdaištvo kar pograbi, ko zagledajo beli daa. Šolastane 12.766 fl. na leto pa ima laatnih doliodkov 5423 fl. torej doplačujemo 7343 fl. V mestu uahaja se podkovaška šola. Stroškov je 7065 fl. Doplačaje država 1500 fl. Gradec 500 fl. in dežela 1154, drago pokrivajo lastai dohodki n. pr. od vračeaja boleaih žival i'000 fl. od podkavanja 1000 fl. Učencev je bilo 35, med njimi 8 Sloveacev. Viaorejska šola pri Mariboru dobila j g. Kalmaaa za ravnatelja. Kdo je za to slažbo zravea ajega še proail, tega aismo izvedeti aiogli. G. Kalmaa je rodom Kraujec ia razame sloveaski. Njegov adjuukt g. Kuaner je pa trd Nemec ter ne zaa nič alovenaki, g Kec, rodom iz Haloz, je tudi kot učitelj nameščen. Plača je tako nastavljena: ravnatelj 1600 fl. adjunkt 1000 fl., učitelj 6'.)0 fl., u.-itelj za ponavljanje predmetov v ljudskej šoli 360 fl. učitelj za risauje ia petje i.'00 fl. G. dr. Tre liodi razlagat o bučelarstvu. Za goste prirejajo se poučai kurzi, za učitelje ia za viničarje posebai kurzi, sleduji po dvakrat na leto. Spomladi letos ne je udeležilo 24 viaičarjev, nam- reč 2 Nemca in 22 Slovencev. Od teb je aamo 5 bilo, ki so tirjali, naj se jim slovenski razlaga. ker nemški ne umejo, in ae jim je tudi ustrezalo. Podpore ao dobili 1 fl. na den, ker je v to svrbo deželni zbor dovolil 600 &. Vi norejako aolo obiskovalo je 16 učeiieev. Iz mej njib je uživalo 12 deželske štipendije, 5 okrajne štipendije, 5 je bilo takih, ki so sami plafevali potrebne zneske, zraven so bili 4 praktikanti. roučuje se nemški, čeravno je večina učencev slovenska. Lastnih. dobodkov imela je vinorejaka aola 10.440 fl. tako da je dožela doplačala 6391 fl. Pod prejšnjim ravnateljem je dežela kupila velik kos gozda, ki ae je posekal in v vinograd spremenil. Kdo je to nasvetoval, to pisatelju ni znano. Toda aedaj se kaže velik pregrešek: ti vinogradi so šoli nepotrebni, preveliki, predaleč od nje, brez viničarij, brez delavccv, brez gnoja. Šočivnjak in drevesnica Sa sta izvratna. Slednja daje na leto po 3000 fl ohodka. Drevesca 80 izborno lepa ia dobro požlahtnjena: jabelčna veljajo po 50 kr.. gruškova pa 60 kr. Plemena so vselej zanesljivo prava, katerih kdo zahteva. (Dalje prihodnjič.) Smešnica 47. Kaj je težje, vino aii voda? Tako vpraaa nekdo učenega profesorja. Zaničljivo odgovori ta rekoč: voda, to uže vaak aolarček zna. Ni res, mu odgovori vpraševalec: vode pijem kolikor ho5em pa jo bodem prav lehko nesel, vina pa le kake 3 — 4 litri. Več ne morem nesti.