Imetnik "VII.
V	Gorici dn6 SO. novembra 1899.
Stevillia 33.
..Primorski List"
izhaja vsaki	in
so a~ T mesecu. Ce-o' za colo loto I gl. l»0 n., za poJ leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov.
I
(§oučljiv list za slovensko ljudstvo na (primorskem.
Vsa za vero, doiu, cesarja I
Uredništvo in upravništvo
mu je V Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStre sprejema oglase in ua-zuauila po pogodbi.
I
Odgovorili urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista11.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
„Proč s črno temo".
„Najivni P. L. se zgraža, da je padla že psovka „ farski regiment“. Ne le ta, hujše padajo po celi deželi, gosto kakor dež. Da tak duh v ljudstvu ne obrodi nič dobrega n'> za vero, ne za duhovski stan to je gotovo. V ttm oziru utegnejo nastati časi da bo joj; kajti tok časa že sam po sebi ni prijazen stremljenju duh stanu”. — Tako piše „Soča“ dne 3. nov. t. L, kakor bi hotela še nekoliko spominjati goriško duhovščino, naj se uda toku časa, ako noče da ji popolnoma odklenka. Teden pozneje pa več ne opominja, ampak kar izda parolo „proč s črno temo". Kaj razumi s temi besedami, ni teško povedati. Po domače bi rekli: proč z duhovščino, — ali v svobodomiselnem, prosvitljenem jeziku in elegantnem naprednem slogu: proč s farji.
Torej „proč s črno temo“ — v staro železo z duhovniki. Te besede v „Sočiu ne veljajo posamezniku, ampak celemu stanu. Govorimo zato tudi mi le splošno.
Zakaj proč ? — Zato, ker škoduje, —• ali vsaj nič ne koristi, — zato se navadno kake reči iznebimo. Orodje, od katerega nima delavec dobička, katero rabiti no more, — to dene v kot, — tam naj počiva; — še prej pa, sevč, odkriža se tega, kar mu škodi. Tako naj se zgodi zdaj z goriško duhovščino, — me staro železo naj jo spravi naš narod! Kdor je napisal besede „proč s črno temo", — gotovo je imel uzrok. Mi druzega uzroka najti ne moremo, kakor tega, da je duhovščina ali škodljiva, — ali pa, da nič ne koristi našemu ljudstvu. Da bi bila škodljiva, — no tega ne bo nobeden trdil; pač pa trdijo mnogi, da nič ne koristi, ker se vedno drži srednjeveških našel.
Slišal sem pred leti iz ust naprednega, svobodomiselnega: izobraženega človeka sledeče besede — „Duhovnik v mejah svojega poklica ue more ljudstvu koristiti; če kaj koristi, stori to le izven mej svojega poklica". Kaj tacega je gotovo še malokdo slišal, ako ni prišel v dotiko sč svobodomiselnimi ljudmi. A v takih družbah bi se mnogo tacega zvedelo. Ali je pa to resnica?
Mi smo kat. kristjani, in kot taki ne bomo nikdar brez duhovščine, naj pride še hujše. Kat. duhovnika naloga je „salvare animas“ — zveličati duše. Mi verujemo v neumrljivost duše
—	upamo vsaj, da ljudstvo to veruje; svobodomiselnim je tudi to svododno. A še dalje. Mi verujemo v večnost, srečno in nesrečno, in verujemo, da čednoBt pripelje k srečni večnosti, greh pa k nesrečni. Naloga prva duhovnikova je naše ljudstvo večno osrečiti. Pa ta svoj namen doseže s tem, da zabraujuje v ljudstvu greh in povspe-šuje čednost. Čednost je podlaga sreče, tudi zemeljske; greli je podlaga nesreče — propadu ljudstva. Morala, ob katero se drga tolikokrat, ta je vzdržala posamezuike in ljudstva, — nemoralnost je pokončala narode. Tako se tudi dandanes prorokuje propad francoskega naroda radi nemoralnosti.
Isto je priznal tudi Stritar v znanem pismn. Iz tega sledi: Kdor"pcmp,ešuje moralo v narodu, ta eo ipso, koristi narodu, — ker ga varuje propada. Dd „Soča“, vsak duhovnik, če tudi ima 23 ur časa na dan, tudi oni, ki se ne udeležuje shodo”, ki ne hudi v čitalnico, ki ne piše v liste: — vsak dela za narod, koristi narodu, če ue
• r
drugod, gotovo v — spovednici. Žalostno, da smo že tako daleč prišli, da se moramo braniti na ta način. Braniti ue proti sovražnikom našega naroda, — ampak proti vernikom — domačinom, ki so tako zašli v svoji strasti, da vidijo v duhovniku le lenuha, ki živi ob mastni plači, za katerega bi bil bič najboljše plačilo.
Prašajmo se, kateri stan v mejah svojega poklica koristi toliko ljudstvu, kakor duhovnik. Mogoče advokat; — odgovorite sami. Mogoče soduik. Da, ta zabrani mnogo nepotrebnih stroškov lahko mej ljudstvom; — a tudi duhovnik je sodnik, ki je že neštevilno-kraf ublažil nasprotstva, — zabranil tožbe. Mogoče koristi; več ljudstvu zdravnik. Mnogo koristi, a več kot duhovnik, ki mora celiti notranje dušne rane. Po poklicu naroden, kakor duhovnik, je edino le učitelj. To kar dela učitelj samo v šoli, — mora duhovnik tudi izven šole storiti:	- učiti ljudstvo.
Duhovnik že po svojem poklicu mora biti naroden, mora biti rodoljuben, se mora žrtvovali za ljudstvo, k čemur nobeden drug stan ni prisiljen. In zdaj se o tem stanu na Goriškem tako govori, tako piše!
Poleg tega. Kaj so storili duhovniki za korist ljudstva izven mej svojega poklica v vseh strokah znasntva in umetnosti, o tem molčim.
S temi, ki morajo po svojem poklicu delati za korist našega ljudstva in ki izven svojega poklica se mnogo žrtvujejo za napredek naroda našega,
— „proč„ s temi ki so Bčrna“ tema
— ^nazadnjaki". Kaj ne, daleč, daleč smo prišli! Tega nisem pričakoval od „Soče“,da kedaj stopi za „S1. N.“— Ako ima „Soča“ osebo, ki ji nasprotuje v politiki; naj udari slobodno na njeno politično delovanje (ako je zaslužila); ali generalizovati, to ne gre. S temi besedami se je „Soča“ odkrin-kala popolnoma! Njej ni zato, da odstrani od javnega delovanja eno osebo ali dve; — ne ves stan hoče kar naenkrat odstraniti, spraviti med staro šaro, — ne samo to: — ampak vsemu stanu hoče vzeti zaupanje ljudstva, ker jih slika kot nazadnjake, črno temo.
Dosti bodi! Hoteli smo „Soči“ le povedati, da je naša duhovščina narodna — da mora biti narodna že po svojem poklicu; bolj kakor nobon drugi stan — kdor narodnjake — podi od narodnega dela, — ta koplje grob našemu ljudstvu! . .
Nova stranka.
Sedaj sino na čistem in jasnem. Tuma-Gabršček-Ti iller so javno izpovedali, da snujejo novo svobodo miselno, t. j. liberalno stranko. Na Goriškem se torej od sedaj naprej ne bije samo osebni boj, marveč je tudi boj za načela. Da so tudi tia Goriškem liberalci, o tem smo bili vedno prepričani. Pokazali pa
svojih rožičkov niso, ker so dobro vedeli, da razmere še niso dozorele. V varnem okrilju dr. Gregorčiča so se pripravljali, dokler se niso čutili dovolj pripravljene in krepke. Sedaj pa so prišli z barvo na dan, ter slovenskemu svetu povedali, da so svobodomiselni, liberalci po vzoru „Slov. Naroda". To je povedal v ,.3lov.. Narodu11 dr. Triller očitajoč „Gnrici“: „fbi. rnznese v prah in nič nadležnega Kranjca (namreč dr. Tumo) iu ž njim organizujočo se svobodomiselno stranko". Takoj na to je »Soča11 samozavestno - izbruhnila besede: „Proč s črno temo, proč z nazadnjažtvom. Živel svobodomiselni napredek našega naroda"! Novo stranko in sicer svobodomiselno, liberalno* po vzoru dr. Tavčarjevem na Kranjskem, imamo tudi na Go riškem. To je dejstvo, s katerim nam je računati in bomo tudi računali.
Oglejmo si to stranko nekoliko bližje. Stranki načeljujejo dr. Tuma, dr. Triller in And. Gabršček. Jedro stranke so trgovci in obrtniki na Goriškem. Teh se je oklenil dr. Tuma, ne sicer iz pre-dilekcije, marveč, da si osnuje lastno politično stranko. V ta namen so osnovali novo »Trgovsko in obrtno društvo", ki je političnega značaja. V tem društvu hočejo združiti trgovce in obrtnike ter si tako ustanoviti jedro stranke. „Soča“ tudi že prinaša celo vrsto člankov o potrebi in namenih novega društva, in iz vleče trgovce iu obrtnike. Mi prav iz srca želimo napredka naši trgovini in obrtniji! Saj dan za dnem občutimo, kako nam primanjkuje rednih, strokovno izurjenih trgovcev. Vse strokovno izurjene trgovcc celo dežele menda lahko seštejemo na prste. Zato je tako društvo res potrebno, in le želeti je, da bi društvo povzdignilo naše trgovce in obrtnike.
Toda o novem trgovskem in obrtnem društvu ne sodimo tako. To društvo je bilo ustanovljeno, ne iz predilekcije do stanu, marveč iz politično sebičnih namenov. Ustanovili so ga imenovani gospodje, da imajo politično društvo in stranko. Kako pa je to, da so ravno sedaj spoznali toliko važnost trgovskega stanu, poprej pa se skorej zanj brigali niso. Ako se trgovci in obrtniki združujejo v prospeh svojih stanovskih koristi, pač njim nikdo ne more zameriti, in vsak pošten rodoljub jih bode podpiral. Vse drugo pa je, ako se trgovci in obrtniki, kot stan, dajo izrabljati v strankar-sko-politične namene. In ravno to je v našem slučaju. Trgovec in obrtnik sta navezana na odjemnike brez njih propadeta. In na odjemnike bodo naši trgovci in obrtniki še vedno navezani, ker bodo še lahko čakali, predno jim novo društvo odpre prekmorsko trgovino. Dokler pa so navezani na odjemnike, se kot. stan ne morejo staviti v nasprotje z večino odjeinnikov. Ako pa naši trgovci hočejo biti svobodnjaki, morajo tudi od-jemnikom priznati svobodo, da kupujejo kjer hočejo. In ravno tega se bojimo. Nova stranka trgovcev in obrtnikov, katero „Soča“ proglaša za svobodomiselno, bode pred vsem napredovala v J,eui, da bodo mnogi trgovci in obrtniki zgubili mnogo odjemnikov. In to bode naravna posledica tega boja, kar ne bode v korist ne trgovcem, ne skupnemu narodu. „Soča“ kriči: „Proč s črno temo“ t. j. proč z duhovniki. „Soča“ pa je glasilo trgovskega in obrtnega društva, ž njo torej soglašajo trgovci in obrtniki. G. Prčenko torej ne bo več hotel duhovščini prodajati svojega vina, ker mu velja geslo : proč z duhovniki ! G. oštir Zega ne bo več sprejema! „črne teme“ v svojo krčmo, g. Konjedic ne bo več prodajal svoje železnine duhovnikom, itd. Vidite, kam vas vodi vaša pot ? Iu do tega, žal, tudi pride. Pod firmo „lrgov-skega in obrtnega društva'1 se predvsem „špoga“ zabavljanje na duhovščino. Predsednik društva po>ebno rad v krčmi zabavlja čez črne suknje. G. Gabišček je v Sežani govoril o IU točkah. Jednajsto je v „Soči“ izpustil, namreč drgnenje ob črne sukuje. Ravno tako je dr. Triller v Kobaridu s posebnim veseljem zabav-
ljal čez duhovščino. — Kedo mn bo zameril! saj odkar je zapustil Kranjsko ni še smel zabavljati, dasi navajen temu. -Obrtniki in trgovci ! V okrilju društva, ki nosi vaše ime. zabavljajo in blate gotove osebe duhovščino ! Kaj menite, da bodo duhovščina (in tudi drugi) tako idejalni, , da bodo še raje hodili k vam, da Vam bodo za psovke nosili denarje !! Duhovščina in tudi ljudstvo nista tako nespametna ! In zato bode to hujskanje le v kvar trgovcem, iu — v marsikoga denarnici bode nastajala črna tema. — To ja nova liberalna stranka, ki bode trgovcem le na kvar. Sicer pa je vsakemu prosto, da dela, kar hoče. Svobodno trgovcem, svobodno nam!
Državni zbor.
8 novembra. V tej seji je zahtevala levica po svojih zastopnikih, posl. Kaiser, Bielohlavek in dr. Gross, da zbornica takoj postavi na dnevni red načit zakona glede odprave časniškega in koledarskega koleka, kar se naj ima zgoditi po besedilu načrta s 1. januvai jem 1. 1900.
— Toda dr. Začek se je temu odločno uprl, kajti po njegovem mnenju levičarjem ne gre za stvar, ampak, da si pridobe popularnosti in zavlečeje žajedno obravnavo glede izgredov na Moravskem.
— Pri glasovanju se je pokazalo, da je posl. Začek govoril iz srca skoro cele desnice, ki je levičarski predlogod klonila z veliko večino. — Potem je finančni minister Kniaziolucki predložil in pojasnil državni proračun za I. 1900. Skupne potrebščine so proračunjene na 1. 585.811.822 kron, torej za skoro 65 miljonov kron več, kakor za tekoče leto. — Vlada želi, da reši sedanji parlament ta pioračun. O vladni izjavi glede nemirov na Moravskem je prvi govoril posl. dr. Začek. Naglašal je, da so vladni organi zakrivili prelivanje krvi. —Ljudstvo je ogorčeno radi preklica jezikovnih naredeb in daje opravičenega duškasvoji nevolji. Po njegovem mnenju so hladili jezo ljudje ravno nad Židi edino le vsled tega, ker prav ti Židje so, ki so proti naredbam delali na vse kriplje, čeprav prikrito, in ker ravno Židje podpirajo na Moravskem nemštvo. Povedal je tudi, da potijujejo neposredno vse to dunajski židovski listi, ki ostrupljajo javno mnenje v Avstriji.
9. novembra. Debata o isti stvari ge nadaljuje. Govorili so soc. dem. posl. Beruer, potem Turk, Schueider in več drugih, ki vsi so grozovito obdelavali Žide.— Zvečer je bila seja v kateri se je obravnavalo o državnih podporah vsled nim. — Vlada je od drž. zbora zahtevala kredita
9.800.000	gld., odsek za vladno predlogo je načrt tega zakona nekoliko premenil,
— sicer pa pritrdil opravičeni vladni zahtevi. — Kranjska poslanca Pfeifer in dr. Žtnik s tovariši sta predložila nujna predloga, da vlada dovoli primerne podpore tudi poškodovancem v črnomeljsketn, novomeškem in postojinskem okraju.
10. novembra. V tej >eji je govoril slov. poslanec Pfeifer, ki je vladi pri delitvi podpor posebno toplo priporočal deželo Kranjsko. — Hrvatski poslanez Biankini pa je opozarjal vlado na bedo v Dalmaciji. — Potem so nadaljevali debato o moravskih izgredih posl. Ad mek, Kozlovski in dr. — Po vstopanje v-ulnih organov je opravičeval minister Korber, med kojega ogovorom pa je nastal tak šum, da je moral — obmolkniti.
V	nadaljnih sejah seje zlasti obravnavala zahteva vlade glede uravna \ e valute, v ktero svrho naj bi se izd ila v državni blagajni se nalajajoča sv<>U 59 milijonov gld. v zlatu. To je zahtevala vlada od komisije za diž. dolgove, v kteri sede poleg dr. Fuchsa tudi razni člani desnice. Toda komisija je lo za itevo zavrnila pred parlament in steni spnvila vlado v nemajhno zagato. — Konec no se je komisija vladi toliko vdala, da se bo vnovič posvetovala o tej zahtevi; vendar pa se ni izjavila za vladno zahtevo tudi ne sedaj in ostala pri prvotni m prepričanju, da stvar pristoja v odločitev — parlamentu. —
Str. I.in
Politični pregled.
Kvotno vprašanje se še vt*<lno ni rešilo. *e vedno se pogajati o teni pre-pornem predmetu obe deputaciji. Mažuri niso pripravljeni uiti za las odstopiti od svojih dosedajnih zahtev, vendar pa se uje od več merodajnih strauij, da se do-eže povišanje ogrsko kvote na 35 od-totkov. Vsprejel se je tudi predlog ■>grske delegacije, naj se nadaljujejo pogajanja na ravnokar omenjeni podlagi 35 odstotkov. — Obravnave se bodo sedaj nadaljevale v Budimpešti.
Sprememba § 14. V ta namen se je izvolil v državnem zboru poseben odsek, ki se je nedavno zbral k prvemu posvetovanju. Razni poslanci so stavili svoje predloge, izmed kojili sta važna posebno ona posl. Daszjkega in posl. Kaiser-ja. Socijalni demokratje žele, da se § 14 sploh opusti. — Levičarski predlog pa je bolj prijeuljiv. Vporaba § 14 naj bi se vladi sicer ne odrekla, a naj se omeji v določene meje. — § 14 ne bi smelomejatidrž. temeljnih zakonov, tudi ne obremeujati državni zaklad, prodajati kake državne lasti, raspisati novih davkov itd.
—	Tudi desnica v kratkem izreče o §. 14 svoje mnenje.
Povišanje cesarjeve civilne liste. Razna ogrska glasila so zadnji čas poročala. da se vrše pogajanja glede izvi-šanja cesarjeve civilii" lis1 e. ki znaša sedaj nekaj čez 9 miljonev kron, na 12 miljonov kron. To pa zato, ker se je baje pomnožilo števili) doraslih moških članov cesarske hiše-od 38 na 72, kojili vsakemu pristoja 50.000 gld. letno apauaže. Koliko je na tem zvišanju icsuice, se ne ve. Oikijuzno se ta vest zanikuje.
Kontrolna komisija, ktere člani so trije levičarji, in trije desničarji, je tudi
V	svojem drugem posvetovanju ostala pri prvotnem sklepu, da ima o vladni zahtevi glede vreditve valute odločevati parlament,. Proti temu sklepu so glasovali lamo levičarski člani komisije in tako okazali, da so ponižni hlapci nove vlade, ajedno pa se je s tem sklepom poostrilo azmerje med vlado in večino.
Avstrijska namestništva. Grof Ilary bi rad tudi na tem polju uvedel »nov kurz.“ Govori se, da hoče premestiti češkega namestnika, grofa Cotidenho-va, moravskega namestnika barona Spaus-Rodena, de'je grofa Merveldta in grofa Gbssa. V Trst da hoče poslati baron Di-paulija, ki pa se temn brani.
Francoski parlament. Te dni se je zopet sestal francoski parlament, kije počival, odkarje Waldeck-Russeau stopil na čelo sedanjemu ministerstvu. — Prva seja se je dok »j mirno završila. Vendar pa so že S'-d.ij padale ostre b.sedo na posamezne člane mmisterstva. Samo so-cijalisti in prostozidarske skupine so vlado hvalile. Nek socijalistični poslanec pa je dejal, da miru ne bo preje, dokler se ne zlomi moč cerkve in ugrabi premoženje mrt.ve loke. V kratkem se vrši glasovanje glede vladine politike.
Srbsko ovaduštvo. V srbskem no-
LISTEK
Jfeliko ffloši, malo mož naš veli rodi."
S. Gregorčič.
Velepomenljive besede našega slav nega pesnika! Podpisal je ž njimi obsodbo našemu veku! »Veliko moških, malo mož naš vek rodi!" Mož ni, značajev ni! In ta klic se sliši od dne do dne bolj, čim bolj napreduje znanost in umetnost! Pač čudno, vsak dan slavi veda novo zmagoslavje. vsak dan nam prinaša novih iz-najdeb. Zdi se, da je dosegel znanstveni napredek že vrhunec, — a p > drugi strani kako nizko je padlo poštenje, kako zelo se je pogreznila morala!
Opazuješ natančneje zasebno življenje, in vsklikneš: nuiož ni — značajev ni!“
Osri se v javnost, motri lam gibanje in delovanje, ter zopet vsklikneš : „mož ni — značajev ni!“
Da; pojili, kamor koli hočeš, vrneš se s prepr.čaiijem : »Veliko moških, malo moš naš vek rodi G
Toda, morda se mi motimo pripisa-joč značaji: lastnosti, ki mu niso bistvene. Ni-li in>rda zimčajnost le naobrazba razuma, ali neupogljiva volja, ali morda celo neka vrsta človeškega nagona?
Kaj. je prav za prav značaj ?
Značajnemu človeku pravimo, da je cel mož. V njem zremo neko popolnost, celoto. Kaj pa imenujemo celo?
Stvari pravimo, da je cela, ako ima vse sebi lastne dele in sicer tako ubrane, kakor so jej potrebni k bistvu in delovanju.
Dpi M (' R S
trn njem nrnisterstvu se jo ustanovil nov oddelek, ki naj bi trajno zasledoval Minljive in vladi nevarne elemente in jih •spravljal — v »varno zavetje." Tako daleč je že prišlo, da se pisma na poštah odpirajo, ki so naslovljena na v hotelih nastanjene tujce. — Strogo se cenzurira tudi tuje časopisje. Izgoni so na dnevnem redu. Samo v Petrograd na Rusko je pribeglo do 200 ljudij iz Srbije. Najžalostneje ua vsem tem pa je, da si Srbi sami iz teh razmer ne morejo — pomagati.
Transvalsko vprašanje. Ko,j potem, ko so Buri prvič odbili Angleže pri Colensi, je jela prihajati slednjim iz Anglije izdatna pomoč pod generalom Bul* lerjem. Angleška poročila javljajo, da se bliža velika nevarnost Pietermaritzburgu, kar je v nasprotju s prejšnjimi poročili
o	slavnih zmagah. Kajti istina je, da imajo Angleži smolo in morajo prepuščati Burom postojanko za postojanko. — Pie-termaritzburg je sicer še v angleških rokah, toda tudi ta pade gotovo, kakor hitro dojde Burom nova moč iz Oranje države pod vodstvom generala Lnke Ma-yerja. — Angleži mislijo poslati 100.000 mož, ker vedo, da s 70.000 ničesar ne opravijo. — Buri so razdrli železniški most severno od Colesberga in zasedli Venlerstadt.. -- Tudi v Kaplaudu Buri napredujejo. To vedo povedati celo angleška poročila. Zasedli so poleg Ven-lorstadta tudi Zamestotvu in razdejali več mostov in zaprli Angležem mnogo važnih polij. Ko so hoteli pred kratkem Angleži prodreti proti Belmonta in rešili tako posadko v Kimberleju, so jih Buri zajeli, ubili polkovnika Keith Falkonerja, ranili več častnikov, ostalo moštvo pa ujeli. — Gori omenjeni vojni sukurz ostane na ukaz -generala Bullerja v Durbanu in Pietermaritzburgu, kteri mesti sti v posebni nevarnosti, da jih Burci zajamejo.
—	7000 mož je poslal Buller v Natal, kjer so Angleži pod Withejem opustili vsak boj, kajti ne ožiraje se na dosedanje angleške zgube v tem kraju, je vpošte-vati tudi to, da stoji tukaj okoli 20 tisoč Burov na razpolago. Skoro gotovo tudi s to pošiljatvo Angležem ne bo nič po-magauo. — Buller se baje misli v prvi vrsti oprostiti Ladysmith. ki je v naj-niža postojanka. — V to svrho bo bržkone razcepiti poskušal bursko armado pri Ladysmithu s tem, da bo z večjim bajnim delom udaril na oranjsko mejo in prisilil Oranjce, da zapuste Ladysmith in gredo brama domače mejo. V bitki pri Pietermaritzburgu je zadela Bure velika Zguba. Pal je njih najboljši general — Ioubert. —
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem, — Pogreb žene očeta Slovencev, g. Karoline pl. Bleiwei-sove je bil sijajen. — Ruski kurs v Ljubljani je deželna vlada prepovedala.
—	Na Jesenicah je bil velik požar. Štirim gospodarjem so pogorela vsa poslopja. — V Ljubljani so ustanovili
Potrebno je torej harmonično razmerje mej posameznimi deli, — in drugič je potrebna vez, ki jih druži v lepo celoto.
Isti deli so potrebni tudi pri celotnem značaju.
Harmonično razmerje mora vladati mej posameznimi deli, a, ker (govorimo o značaju le oziraje se na duševne zmožnosti človeške), pravimo, da je treba lepega razmerja mej duševnimi zmožnostmi. Razum, srce in volja morajo biti ubrani v popolno celoto.
Vzgajati je torej prvič treba razum. Za njegovo izobrazbo je poskusil naš vek vže vse, in lepih uspehov si je pridobil. A gorostasna zmota je in ostane, ako se samo v znanju išče izobrazba. Dokler se ne uniči to pogubno načelo, čakali bomo zastonj pravih značajev!
O,	koliko vzgledov nam podaja zgodovina, koliko vidimo dandanes, vzgledov, ki nam zgovorno pripovedujejo, da učenost ni že popolna izobrazba!
Res: lepo je, divno je, da si je človek osvojil vso zemljo in si podjarmil vse njene sile. Nova solnca je staknil na nebu, nevidna poprej našim očem, blisk je ukradel iz oblakov, glas svoj pošilja v nepremerne da'jave, in vodno paro vpreza, da pravaža ljudi in blago po celem svetu!
A vse te in druge nebrojue iznadbe niso ublažile človeka!
Znanstven napredek je pač hvalevreden, — a znanje, edino znanje ni že vse; — je le začetek in pogoj celotne izobrazbe.
Uče se neštevilna pravila in načela, ki so temeljna in vodilna posameznim
KI LIST
mestno posredovalnico za delo. — V Do-lenčicah v škofjeloškem okraju je posestnik A. Ažbe umori! svojo lastno ženo, ker je bili baje večkrat pijan«. — V Postojini je nenadoma umrl župan g. Friderik Vičič. — Nova vojaška bolnica v Ljubljani je dobila samo nemški napis. Tako se na Kranjskem prezira jezik večine. — V Selu pri Zagorju se je pred kratkim je zastrupila 21 letna posestnikova hči Jožefa Juvan. - Zaklal je na Dovjem mej prepirom hlapec J. jeklič posestnikovega sina, Jož. Pogačnika. V 10 minutah je Pogačnik umrl. — V Kranju je g. Pavšler odprl več starih grobov ter našel v njih mnogo starin.
Nji Štajerskem. — Celjski državni pravdnik prav pridno zaplenja „Do-movino“. Kmalu ne bo smela pisati, kakor o krompirju in repi. — Cesar je potrdil za načelnika breškega okraja g. dr. Gvidona Srebeta. — Šulferajnska šola v Št. liju v Slov. goricah je sprejeta v javno oskrbovanje. Posrečila se je par ondotnim nemškutarjem njih nesramno nakana. — V Celju so osnovali zadrugo za vzdržavanje trgovine z železjem.
— V Laškem so v zadnjem času usta no vili posojilnico, kmečko konsumno društvo ter kupili nekdaj Flosserjev hotel, kjer je sedaj narodni hotel. Laški nem-čnrčki bodo odslej imeli čas za hejlanje.
Na Koroškem. — V Tifenu je zgorelo 6 poslopij. G. prof. Jožef Apih na celovškem učiteljišču je pomaknjen v 7. činovni razred. — Iz Celovca je odšlo 20 orožnikov na Češko. — Cesar je podelil g. Jak. Mullerju, županu v Šmar-jeti ob Velikovcu, zlati zaslužni križec.
— Kazsodbo dež. sodišča, da je slovenščina pri vseh sodnih uradih v slovenskem delu Koroške ravnopravna, je potrdilo tudi najvišje sodišče.
Dopisi,
Iz Solkana. G. urednik! Vserod so ljudje pričakovali konec sveta, zakaj bi ga 3e mi Solkanci ne. Mnogi naši ljudje so šli v nedeljo večer vrh Pre-valja ter tam do treh zjutraj čakali, ke-daj prično padati kometi. A ne mislite, da so čakali zunaj pod milim nebom v vetru in mrazu ! Na Prevalji je zadnji čas nova krčma, in tu so naši nadepolni mladeniči in možje ob svitu litra opazovali utrinke zvezd — ne svojih, možgan. Tudi drugod so ljudje budili cele noči ter pričakovali napovedano prikazen. Večina je zastonj tratila nočni čas.
A naj bode, kar hoče; meni so prišle ob tej zadnji prikazni le te misli v glavo. Mislil sem, da bi že kmalu meteor raz-vitljeuja padel v glav« naših šolskih o-blasti, da bi uvidele in spoznale potrebo novega šolskega poslopja v Solkanu. Ogorčenost in nevolja je med Ijndstvom velika in ž njegovega stališča tudi opravičena. Seveda, priprosto ljudstvo ne ve, da je okrajni šolski svet v dolgovih in škripcih, ter si ne more pomagati. Ljudje pravijo: »Zakaj pa so zidali šolo v
znanostim. Zanemarjajo pa se načela in pravila, ki ne zadevajo le teoretičnih ved, ampak vse vede, najbolj pa vedo vseh ved, erainentuo praktično vedo značajnega življenja ! Da, verska načela so, ki obsevajo in ogrevajo vse znanosti in oživljajo vse človeško delovanje!
V	sramoto štejejo človeku — naziv-Ijejo ga ignoranta, — ako ne pozna vsaj glavnih pravil, katerim se .ne klanja le njihova stroka, ampak kateremu bi se moralo klanjati tudi vse njihovo delovanje.
Tako skrbi naš vek za naobrazbo razuma, zanemarja pa vzgojo vesti! To je glavni, neodpustljiv pogrešek našega vekal Vest, t. j. oni glas našega razuma, ki nam priča, kaj je dobro, kaj slabo, kaj dovoljeno, kaj prepovedano: vest zanemarjajo!
Pač tudi oni imajo vest, — a nimajo izobražene, vzgojene vesti, da bi po načelih, katere morajo priznavati, dosledno tudi živeli.
Stvarnik narave je vecpil namreč naši pameti večno prave pojme o dobrem in slabem, da, celo vrsto moralnih načel je začrtal v našo dušo.
Zato je značajen le oni, ki deluje po teh načelih v posameznih slučajih ne zmene se, ali ga svet hvali ali graja.
Vzgojena vest dela človeka značajnega. Vest ga vodi po trdni poti in le vzgojena vest podaje človeku pravo sa-mostalnost in nevpogljivost.
Setišče naše vesti je naš vek oskrunil. Pod pretvezo ohraniti temu svetišču pravo dostojnost, prepovedal je vsem, ki hodijo po javni poti, obračati svoje poglede nanjo, ali celo vanjo vstopiti.
Neolikanec je človek, ki se drzne izreči ali celo zagovarjati svoje versko
Podl iki, pri v L-koven iij,, kjer ni bi,.) talce potrebe, kakor pri nas, zakaj p« v Solkanu ne Tako in jednako govori naše iju Istvu, In prav ima. Iv r ne g'ede samo na obrtiiost kraja in na število otrok je rašiijenje šole v štirirazrednico
1	potrebno, marveč je tudi novo šolsko poslopje potrebno tudi z ozirom na nedo-statnost sedanjih šolskih prostorov. Sedanje trorazredaice učilnice no vse v sreui gnojišč. Po leti vam v šolske sobe pulite vonj, ki presega vsak mošus. Kaj naj porečem, kedar kmetje brazdajo po guojnikih. Dve sobi ste na sredi vasi, na križišču. Po poti izvozijo neštevilno voz kamenja iz kamenoloma, vsa otro-čad ima ondi svoje ne pretiho zbirališče. In ob tem ropotu voz, tem kriku otrok in žensk naj bode pouk mogoč?11 Sedanji šolski prostori so res do cela nedostatui in neprimerni. Mi le želimo, da novi g. nadzornik kmalu obišče solkansko šolo, ter se prepriča o nedostatnosti njenih prostorov. Naj slavna oblast, prične pač resno misliti na zidanje šolskega poslopja v Solkanu. Če okr. šol. svetu za sedaj ni mogoče, naj vendar misli nato, da, ko prične zopet z zidanjem, bo Solkan prvi na vrsti. G. urednik, hvala Vam, ako sprejmete le te vrstice. Če me kak utrinek ne ubije, Vam pa še kaj sporočim.
Z dežele piše nam nek dopisnik. Ko sem imel 8 let, je dejal rajnki Leban, vadnični učitelj, mojemu očetu: »Glejte oče, mi smo kakor duhovni, ki samo maševati ne smeno". Res, da je blagi pokojnik tu pretiral; ali vendar kažejo njegove besede, da se je zavedal syoje učiteljske naloge: da ima vzgojevati mladino versko — nravno. — A dandanes? Nekateri menda menijo, da je dosti, če se otročja glava napolni, (n. pr. kako vesel bo otrok, ko izve, da je kreda samo ostanek mičkenih živalic; uč. načrti str. 155) a pozabljajo, da je treba tudi vz/jajati! Če pa človek sam nima pravega duha, kako ga drugim dati ? In da nekateri niso pravega duha, dokazuje nekaterih naših učiteljev poziv v »Slov. Narodu11: Na dan z imeni tistih, ki so se udeležili duhovnih vaj! Slepci, ki menijo, da pobožnost človeka ponižuje. Ošabnost govori iz njih. Taki pač niso duha vrlega pokojnika Lebana, — in ne na pravi poti. Vi pa sodite, kakor drago!
H
Imenovanje. Okrajni šolski nadzornik za slov. šole v paztnskem in po-roškem okraju je postal g. Ivan Bunc, učitelj na pripravnici v Kastvu.
f NadSkof dr. Ivan Nep. Gla-vina. V petek 10. t. m. predpoldne je umrl v Skednju bivši škof tržaško-kopr-ski, naslovni nadškof peluzijski, pap. domači prelat, rimski grof itd., dr. Ivan N. Glavina. Pokojni vladika je bil rojen dne 13. aprila 1828 v Borštu pri Trstu, v mašnika posvečen 17. avg. 1852, za škofa poreško puljskega imenovan 6. okt. 1878
prepričanje v družbi,, češ, da se ne žali bližnjik!
A ne le, da se izogiblje vsakemu izrazu verskega prepričanja, — in razširja tako brezbrižnost — naš vek je prišel do skrajnosti, drznil se je obsoditi, zavreči prava nače'a značajnosti t
V	zasebnem občevanja se kvanta o formalnih, nič vrednih stvareh, ali pa se pritrjuje onemu, ki zna bolj surovo, bolj predrzno zastopati svoie mnenje! Mej črnimi so črni, mej rudečimi — ru-deči.
Toda, ko seje človek izneveril lastni vesti, svojemu prepričanju, nadomestil si je vest in prepričanje z javnim, mnenjem. Javno mnenje je dandanes pravec vsega istinitoga, lepega, poštenega. Resnično, lepo, dobro je, kar se sploh javno zagovarja. Javnemu mnenju ki se dela umetno, se vse uklanja. Bog čuvaj žaliti te javne vesti ! Nevednež, zlobnež, nazadnjak je, kdor se upa povzdigniti glas lastne včsti proti glasu javnosti!
In potem ni čuda, da ni vec, — ali pa je tako malo pravih značajev. Kakor veter popiha, tako se ognejo- vse bilke. Saniostalno.sti ni, ker ni samostalnik načel. A trdnih moralnih^uačel ni, kjer ni vesti.
Vest je oni kategorični imperativ, ki nam ne veleva sam dobro je, torej stori, slabo je, toiej opusti; ampak veleva nam, moraš tako delovati, ker tirja tako večni, neoiuajeni zakon Božji !
Kako se to vse drugače sliši, kakor pa glas/ ki kroži dan danes: Le stori to, opusti ono, saj je taka moda !
(Pride še)
Iv 1 L T S V
Str. 131
za tržaško-kop/skega p:i 3. ju ija 1882. L. 1895 se. jo odpovedal tržaški škofiji, ker so m z m hi e postiljale vedno hujše, ter ie nj''g i v o blago srce preveč trpelo vsled surove sile. italijanskih politikov. Preživel je zadnja letu v samoti v Skednju. Blagi, skromni, plemeniti mož naj počiva v miril!
Občni zbor konsorcija „Primorske-ga lista", ki je bil napovedan za četertek, ni bil sklepčen. Vršil se bode v četertek dne 30. nov. in sicer v sobi kat delavskega društva obv10'/a uri.
G. notar Čibej se je preselil iz Komna v Gorico, kjer ima svojo pisarno na Travniku, poleg kavarne Evropa.
„Primorec11 nam očita-nedoslednost ker smo priobčili članek o odstopu grofa Coroninija ter povedali, kako sodijo slovenski državni poslanci o vplivu grofa Coroninija. »Primorski list;‘ je res pisal ob zadnjih volitvah proti kandidaturi grofa Coroninija, to je bila njegova dolžnost kot kat. lista. A tudi sedaj „Prim. list“ ni hvalil grofa, marveč samo objektivno povedal, kako sodijo o njem slovenski državni poslanci. Ako smo pa tudi mi mogoče spremenili mnenje o grofu Coroninijn, je to zasluga „Soče“, ki je ob zadnjih deželnozborskih volitvah povedala, da se je grof Alfred spravil s cerkvijo ter prejel blagoslov od papeža. Ako bi se g. grof ne bil pobolišal, bi mi danes zavzemali ravno isto stališču, katero smo zavzemali ob zadnjih deželnozborskih volitvah.
Doktorje« prava sta pomovirana dne 18. t. m. na graškem vseučilišču sodna avskultanta gospoda: Gruntar in Prezelj, goriška domačina.
Shod v Rojami je priredilo v nedeljo polit, društvo „Edinost“. Govorili so dr. Rybar, dr. Slavik in Jožef Turk. Tržaški Slovenci se gibljejo.
Shod slovenskih Časnikarjev se bode vršil letos ob jednem z vseslovenskim delavskim shodom.
Koristen zavod — za pijance. Nižje avstrijski deželni odbor je ustanovil poseben zdravilni zavod za one, ki imajo v sedanjem času zelo razširjeno bolezen nezmernega uživanja pijač. Tudi pri nas bi ne bil odveč tak zavod.
Kuga v Trstu. Dne 4. t. m. je umrl v Trstu nek pomorščak, ki je došel s parnikom iz Carigrada. Zdravniško seje potrdilo, da je umrl za kugo. Poklicali so z Dunaja profesorja dr. Weicliselbauma, ki je vse potrebno ukrenil, da je vsaka nevarnost pred kugo v Trstu odstranjena.
Lepi so bili nekaj časa tržaški mestni čuvaji. Mestna gospoda jim je nataknila na giavo vojaške čepice italijanskih bersaljerjev. Na prvi hip je vsakdo mislil, da so laški „rezenterji“, le tržaška lilija na čepici in vratu je človeka poučila, da so tržaški ljudje. O kako se je mnogim srce širilo ob pogledu krasne italijanske uniforme! A ta zavistna avstrijska ylada jim niti tega veselja ne privošči. Namestništvo je namreč prepovedalo nositi tako uniformo. Sedaj pa je veselje preč 1
„Democrazia“ je ime novega političnega društva v Trstu, katero naj nadomešča stari, trhli „Progresso“. — V „Piecolo“ so izjavili, da je sicer ime novega društva novo. osebe in tendance pa ostanejo — stare. Stara pesem o lisici!
Tiskovna pravda proti ,.Corrie-ru“, ki se je morala pričeti 10. t. m. pred dunajskimi porotniki, je odložena. Med tem časom pa se gotovo doseže poravnava.
Župnika zasramoval je mej pridigo v Trstu nek I G. Dobil je za to tri mesece ječe.
Zaupnice so nadalje poslale občine Vogersko, Medana. Ročinj, Sv. Križ, Pod-gora, Pliskovica, Vrtovin, Velikidol, Avče, Gabrje pri Ajdovšč., Rihemberg, Solkan, Tomaj, Loko ver., Gorenja Tribuša.
V Suežatnem — občina Kojsko — je pogorelo poslopje Jožefa Jančiča. Pogorelec je bil zavarovan.
Trgovsko obrtna zadruga je imela
Y	oktobru prometa 192045 K. 23 vin. Število zadružnikov dne 1. nov. znašalo je 1393 s 2682 deleži.
Izpit častnika v trgovinski mornarici je položil z odličnim uspehom g. Vladko Trnovec.
Zastavljalnica in ž združena hranilnica (Mont) je izdala sklep računa za
1.	1898. Dobitka je imela 20.211 gl. 10'/j kr. Od tega se je vštela ustanovili glavnici petinka t.j, 4.042 gl. 22 kr., ostanek pa se je porabil po določbah ustanovnega pisma (v dobrodelne namene).
Železnico merijo. Železniško mi-nisterstvo je odposlalo dva inženirja v Solkan, ki imata nalog proučiti teren za bodočo progo iz Solkana do Kanala. — Povedati sta tudi vedela, da bo v krat-
Ichii železniški miu ster državnemu /.boru predlož I načrt zakona za novo železni ško zve,-o me I Dunajem in Trstom.
N sreči. V nedeljo osem dni je nek mož v Bilj ih sekal topol. Drevo je padlo nanj in ga zmečkalo, da je bil takoj mrtev. Posvečuj nedeljo! pravi zapoved. —
V	Pervačini je nek mož prišel pod voz, ki ga je zmastil do smrti.
Umrl je v Voloskem 16. t. m. bivši koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabiero\v.
Dr. Fran Piki, dosedaj odvetniški kandidat v Mariboru, je dovršil v Gradcu odvetniški izpit, in se naseli v Dravogradu.
Delavsko mesto. Trgovinsko mi-nisterstvo Ogrsko zgradi za železničarje 2000 hiš v Budapesti. Tudi za tovarniške delavce se namerava sezidati 4000 hiš, kar pa še ni gotovo.
Predsednikom okrožnega sodišča v Celju je imenovan višje sodni svetnik v Gradcu pl. Wurmsei, ki je velik nasprotnik Slovencev. S tem se je zadala zopet brca-Slovencem.
Krščansko socijalui kurz bo priredila „slov. kršč. soc. zveza" v Ljubljani svojim ljubljanskom člauom.
Nesreča. V Podgradu v Istri je nekemu delavcu v kamnolomu spodrsnilo kladivo s tako silo v trebuh, da mu je predrlo želodec in bo vsak čas umrl.
Rodovitna trta. V Beukovcu v Dalmaciji je na neki trti bilo 298 grozdov. Izmed teh jih je bilo 50 skoro nad pol metra dolgih.
Nemški cesar se je 17. t. m. odpeljal z drž. tajnikom pl. Biilovom na Angleško, kjer ostane teden dnij.
Preč. g. Lambert Einspieler, drž. posl. koroških Slovencev, je imenovan stolnim proštom v Celovcu.
Knjige družbe sv. Mohorja smo prejeli. O njih spregovorimo o priliki.
Petdesetletnica goriškega gimnazija. — 10. novembra je preteklo 50 let, odkar obstoji v Gorici gimnazij v sedanji sostavi. Učiteljski zbor se je zbral na slavnostno zborovanje, na katerem je vodja dr. Gross govoril o gimuaziju v zadnjih 50 letih. Gimnazij je vodilo 8 vodji, učilo je 172 profesorjev in 702 dijakov je prebilo zrelostni izpit, od teh 142 z odliko.
Učiteljišče v Kopru razdele,
poroča „ Corriere “. Italijanski oddelek ostane v Kopru, slovenski oddelek prenesejo v Kastav. Cas je pač skrajni, da v tem pogledu nekaj ukrene. A slovenski oddelek mora priti v Gorico ali pa v Trst. Ako je kuj resnice na tem, bodo pač naši zastopniki storili potrebne korake.
Novo mestno plinarno so blagoslovili in otvorili ua Dunaju. Antisemitska večina mestnega svefa je podvzela ta važni korak. Plinarna je mestna last, in čisti dobiček ne pojde več v žepe Angležev, marveč v potrebno mestno bla-gajnico. Tudi je sedaj dunajsko mesto jako lepo razsvitljeno. Vse to pa silno jezi židovsko-liberalno kliko, ki vprizarja razne škandale.
Mrtvega so našli 19 letnega hlapca Koničarja iz St. Mavra, ki je služil v Oslavju. V nedeljo 12. t. m. zjutraj je šel v gozd, kjer je nastavil zajcem. Ker ga ni bilo nazaj, šli so ga drugo jutro iskat ter so ga našli ležečega z obrazom proti zemlji. Najbrže ga je zvila božjast. Na lice mesta je prišla komisija.
Župan mesta Zadar vitez Frigari, zagiizen nasprotnik Hrvatov, je odložil župansko čast. Njegovim naslednikom je bjl izvoljen dr. Al. Ziliotto.
O loteriji. V 1. 1897 so ljudje v celi Avstriji zastavili v malo loterijo 15,155.098 gl. Dobitki so znašali 7,358.5'>9 gl. Preostanek zastavil nad dobitki je znašal 7,796.529 gl., bil je torej tako velik, kakor dobitki, tako da so loterijski bratci in sestrice zgubili polovico tega, kar so zastavili.
Dekan Ivan Varl je umrl v Dolini pri Trstu. Pokojnik je bil vzoren duhovnik in vrl narodnjak. V vseh njegovih službah ga je ljudstvo vzljubilo. V najlepši možici dobi ga je pokosila smrtna kosa. Naj v miru počiva!
Občni zbor polit, društva »Edinost" v Trstu bode v Trstu 26. t. m. v dvorani Mally ob 9. uri dopoldne.
Čitalnico so ustanovili pri sv. Jakobu v Trstu. To bo krepka opora uspešnemu delovanju na narodnem polju v okraju šv. Jakoba.
Toplo zimo prorokuje za letos centralni zavod meteorologije na Dunaju.
Znižane cene za romarje v Rim. Uprava italijanskih železnic je naznanila v Vatikanu, da je voljena znižati vožne cene lia italijanskih železnicah za 70 p. c. ako se ji zagotovi, da se zglasi 250.000 romarjev. Ako se zglasi romarjev nad to
število, je zagotovljen popust, 7'> odstotkov.
Lvovski škandal pred sodiščem.
Poročali smo že. da je bila lvovska hranilnica osleparjena za več milijonov. Nje vodja se je vstrelil. Ostali možje, katere se je dolžilo, da so sleparili z milijoni, so bili pred porotniki oproščeni. Predsednik gališkega deželnega sodišča je justičnemu ministru naznanil to z značilno brzojavko: „V ogorčenje vseh poštenih Jjudij so bili vsi obtoženi oproščeni.
Povišanje. Ravnatelja H. Gross iii dr. Schreiber sta pomaknjena v 0. činovni razred.
Razglas dražbe. Pridržuje sklepu visokega deželnega zbora in cesarski po-trdbi naznanja deželni odbor, da se bodo leta 1900 pobirale naslednje deželne davščine :
a) po 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva;
b) po 18 kr. od vsacega litra ua drobno spečanili žganjin omenjenih v I. čl. B II, točka 1, zakona z dne 18. maja 1875 (št. 84 dež. zak.) in po 10 kr. od vsacega litra na drobno prodanih žganjin navedenih v 2. točki istega zakonovega člena.
Pobiranje teh davščin se izroči tistemu, ki poda najugodnejšo ponudbo, bodisi za posamezne okraje, ali pa za celo deželo, za skupno letno svoto, ki se bo v postecipatnih mesečnih rokih pkčevala deželni blagajnici. Klicna cena je določena
za	davščino na	pivo,		ž	ganj e
za	goriško mesto	gl. 2600		gl. 2700	
11	goričko okolico	n	100	n	600
»	ajdovski] okraj	))	80	»	750
D	kanalski „	11	40	))	600
>1	gradiški „	ii	450	D	1600
	červinjanski „	»	450		4000
v	korminski „	U	300	»	600
11	tižiški ,,	ii	350	M	700
n	tolminski). . . .,..200 / m /n i .i vi d c lri			m	5500
n	bovški j		150	»	3900
))	cerkljanski okraj	n	80	J)	300
v.	sežanski „		200	n	300
TJ	komenski „	»	200	»	300
	skupaj gl. 5200 gl.				21850
	Dražba za oddajo teh davščin se				
vršila v uradu deželnega odbora dne 29. novembra 1899, ter prične ob 11. in se zaključi ob 12. uri dopoldne.
Dopuste se tudi pisane zapečatene ponudbe, če S3 podajo pred 11. uro predpoldne 29. novembra t. 1., a prilepiti jim je kolek 50 kr., pridjati jamščino po 10 p. c dotične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava po-nudbenik v zakup vzeti deželne davščine, koliko ponuja za vsako davščino in vsak okraj posebej, in pa izjaviti, da so mu znani zakupni pogoji.
Tisti, kateri se bodo hoteli deležiti ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer preden se začne dražba, pošteti družbeni komisiji postavljeni po deželnem odboru jamščino po 10 p. c. tistih klicnih cen, na katere nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jamščino uže poprej s svojimi pismenimi ponudbami. Tudi kdor poda pisano ponudbo, se sme deležiti ustne dražb«.
Vsi drugi dražbeni pogoji so ,na ogled razgrnem v deželnem uradu.
DEŽELNI ODBOR V GORICI tlne 8. novembra 1890
Slabi časniki so dvojne vrste: ali naravnost brezbožni, ali pa nenaravnost. Prvi niso dopuščani, ker so zelo škodljivi ; niti jih sme imeti gostiln.čar razpoložene. tudi ne z zgovorotn, da sicer izgubi, goste. Časna izguba ne odvaga dušne škode za mnoge goste. — Pa tudi tisti, ki niso naravnost brezbožni, so sploh zelo nevarni. Ce tudi vero le redko napadajo, pa vendar napadajo dvhovstvo, zlobno kriti kujejo njegovo politično in drugo delovanje itd. Ta nevarnost je sicer relativna glede na bralca in na način pisaje. Kako pa na se ravnajo v tem poklicani, za to menda ne pojdejo vprašat kakega domišljavega zletavega dekadenta. Svoječasno ropotanje proti delovanju v spovednici in na prižnici v tem obziru bilo več kot predrzno; zdi se, la so bili nekateri malo zamižali ta čas le z obzirom na razmere. Kaže se, da se bo pa le treba navaditi ua misel, da so liberalci, in odločiti se za en ali drugi tabor. Narodnost je včasih nerodnost; gola narodnost pa nam ne sme biti — malik !
Nesreča pri Ajbi. Dne 7 t.m. pustil je uek — že vinjen — voznik iz Bovca s tremi konji vprežen vož ua cesti pri Ajbi, t. j. pri onem ozkem mostu, kjer prične klauec iz Kanala proti Ročinju. Vozuik šel je v bližnjo hišo pit „nemško vodo“, a konjem se je zdelo čudno stati sredi ceste, hoteli so dalje, Zunanji konj hotel je kar po krajši poti, — preskočiti
je liot°) most. — a telebnil ie v prepal. k,er ;e koj mr;e.v obležal. Z i spomin je pa pustil vozniku vso svojo opravo, kot komat itd. Z ipazivši nesiečo, — katero je sam zadolžil ozii a— začel je ubogi hlapec kar besneti, skočiti je hotel za konjem, divjal je, se rizal tako. da so ga morali ljudje zvezati še le v sredo do poludne prišel je k sebi. A sedaj se taka ubogi revež ua poti, obžalujoč svoje pijančevanje.
Vozniki! Bodite vendar previdni, varujte se preobile, nesrečne pijače.
Državne podpore in prispevki za ceste, mostove in vravnavo voda na Goriškem postavljene v državni proračun za leto 1000 ter podaljšani krediti iz leta 1807. in .1898. Post v-Ijeni so za leto 1900. v državni proia-čun sledeči prispevki in sicer: Državni prispevek za most čez Idrijco pri Dolenji 4000 K; za most čez Idrijco pri Mirniku 4000 K ; drugi obrok prispevka za cesto ob Lijaku, knjabi vezala državno vipavsko cesto s skladovno cesto Gorica-' Dornberg 10.000 K ; drugi obrok /, i cestno omrežje ob državni meji v Brdih
30.000 K; drugi obrok prispevka za zidanje mosta cez potok Sušica, sežanskem okraju 8000 kron v tretji obrok državnega prispevka za zidanje mosta čez Sočo bližu želežniškega mosta pri Podgni
140.000 K; tretji obrok prispevka za okrajno cesto Staroselo - Breginj - Logje, potem za okrajno cesto, ki pelje od koroške državne ceste proti Tolminu ter za okrajno cesto po baški dolini med Grahovem in Hudojužino 10 0 10 K ; za preložitev koroške državne ceste med Kobaridom in Trnovem od kui 108 do 115 četrti obrok 40.000 kron; peti obrok prispevka za vravnavo Soče v gradiščanskem političnem okraju 10.000 K; osmi obrok prispevka za dižavno cesto ob Idrijci od Ušnika pri Oegiujti naprej čež sv. Lucijo in Želin 20.000 kron ; jednajsti obrok prispevka za izdelanje konkurenčna ceste po baški dolini od Hudejužn« če'. Podbrdo pa do kranjske meje 36.0:)0 K.
(Belgijski kruli in postajni načelnik.) Na nekem incognito potovanju si je belgijski kralj Leopold brzojavno naročil svoj dvorni vlak ter se nepoznan podal na želežuiČno postajo dotičneg.i kraja, da se odpelje z vlakom v Buuelj. Toda peron je bil za občinstvo z i prt. „Pardon, monsieur, nihče ne sme na peron, dokler ne odide kraljev vlak-, nagovori postajni načelnik krnija-mv.nan-ca. Navidezno grozno nejevoljen je sklenil Leopold malo pošaliti se s strogim uradnikom, ter jel z vso silo riti mimo njega skozi izhodna vrata. „ProČ s po i !‘ zakriči uradnik, ki je imel že itak dovo j opravka. Naš neznanec se pa odreže: „S tem vlakom, ki tam stoji, se h »• čem peljati. Radi Vas ga ne im ra m zamuditi**. „S tem vlakom se ne morete peljati, to je dvorni vlak". „To me prav nič ne briga in ko bi bil i udi carjev vlak,“ se odreže nejevoljno kralj in pahne od sebe nadležnega uradnika. ,.S tem vlakom bom zapustil to gnjezdo, če se še tako togotite11. To je bilo uradniku preveč. Prime usiljenca za roko ter ga odvede z besedami: »Tukaj sam > jaz zapovedujem, in če se tako ne spravite, s poti, Vas s silo iz tiram s kolodvora11. Energično se je postavil kralj Leopold in strogi načelnik je že hotel izvršiti svojo grožnjo, kar pride kraljev adjutant ter nagovori neznanca z „Vaše veličanstvo !“ Kdo je bil bolj poparjen, kakor načelnik, kralj mn je p i smejoč se podal roko v prizu uije njegova velike vneme za službene dolžnosti.
Kapela cesarice Elizabete v Genevi. Duhovni Blanchaid. spovednik Lucchenijev, je sklenil z mestnim zasto-poin pogodbo glede odstopa sveta za gradnjo spominske kapele.
Delavec pri cesarju. V sob to je vsprejel vladar v avdijenci mej drugimi tudi nekega delavca, kateri se mu je zahvalil za odlikovanje. Kakor p »ročajo iz Budimpešte, je končal cesar sv j govor z besedami: „Posebuo me veseli, da imam priliko, osebno pohvaliti pril ne ga delavca. Želeti je,	da bi se	našlo vedno
več delavcev,	ki	zaslužijo pohvao	in
priznanje.
Januš, vzajemna zavarovalnica na življenje	na	Dunaju	„Janiisuu	ju
došel odlok	c.	kr. niinisterst va	za
notranje posle, s katerim se potrjuje v rešitev vložene prošnje od 23. oktobra 1899 za objavljenje onih izvedeb, ki so storjene v področju državnega nadzorstva gledš na bitsvo zavarovanja na temelju ininisterijalne odredbe od 5. marca 1896. I. št. 31 v zadevi financijel-uega stanja „Janusaa, vodstvu tega zavoda, da se sklada način nalaganja premoženja zavoda z določbami se laj v veljavi stoječih pravil ter navedeuti
PBTMORSKT L T S T
Str. J 32
miuisteiialne oilredb1, kakor sp mora kot neoporočno zaznamovati, da sredstva fondov, stoječih zavodu na razpolaganje z zavarov&lnotehniškega stališča se morejo smatrati kot zadostno varstvo za obstoječe zavarovalne dolžnosti.
Iz t^ga ozira je moglo c kr. uiini-steratvo za z vunanje posle z odlokom od 12, jul. 1899. štev. 23201 izkazati svojo načelno naklonjenost, da je premembe pravil z lednega občuega zbora dne 26; maja 1899. zajedno s hkrati naznanjenimi predpostavami potrdilo, zlasti ker te premembe nnrajo samo pošpeševati re-redoviro vodstvo v prometu zavoda.
Metulji prijatelji alkohola Do-sedaj pač ne znani naravni skrivnosti je prišel te dni na sled naravoslovec J. W Tutt v Londonu. Prišel je namreč do spoznanja. da metulji, in sicer le samci, zelo radi srkajo alkoholične cvetlične sokove Ta učenjak je zaprl v neki prostor 12 metuljev samcev in ravno toliko samic ter se je pri tem pokazalo, da so se samci takoj spravili nad cvete, ki so imeli največ alkohola v sebi, mej tem ko so se samice zadovoljile z — roso. Poskusil je nadalje z raznimi likerij ter se prepričal, da tem najnovejšim alkoholikom najbolj ugaja piistni brinjevec. Metulji so se kur zagnali na posamne kaplje in srkali tako »lolgo, dokler se niso popolnoma opijanili. — R»zna društva v varstvo živalij se neki že pečajo z načrtom zakona za metu je alkoholike.
Dva zvona. Na Tržaškem magistram sti zavladali torej dve struji, ena še stari fPropresso“, druga mlada „De-mocrazihu Ker so novi opozicijonalci ustanovili svoje društvo „Democrazia“, seje tudi , Piogresso'1 nekako pomladil, in da pokaže še svojo čilost in moč, je predložil mestnemu svetu spomenico, v kateri predlaga več raznih točk „humani-turnega programa11. Prva točka je, da mestni svet preskrbi vnanjemu ljudstvu (oi.tmu z Italije V) primernih zdravih stanovanj. druga točka: „ljudstvo" sploh naj .sr obvaruje v moralnem pogledu, zato je skrbeti za pouk zapuščenim otrokom (v tej točki se kaže „Progresso“ koiikiuenea Salezijanom); tretja točka: ukrene naj se vse potrebno za omejitev pijančevanja, v to svrho je zapreti nekaj lepotrebnih krčem (morda slovenskih? ali pa vender ne onih, v ka-teiih se toči italijansko „vino“, teh bi bilo škoda!) in žganarij, kakoršnih je najti v Trstu na vsakem vogalu celo m čednih in zatuhlih, kar zlasti vpliva škodljivo na zdiavje ljudstva.
To so za v prvo točke v programu pomlajenega „Piogressa“, ki hoče pokazati ,.Demokraciji", da je nepotrebna, marveč da bi bil te in take socijalne reforme izvršil že davno sam, če bi ne bil - tako sam. Dobro je le, če lenuhi in nezmožneži dobijo tekmece : to podžiga, umena na tekmovanje. Seveda je treba poznati tudi globočiji vir tej skrbi mestnih očetov : volitve se bližajo, Ljudski tribuni potrebujejo ljudskega glasu, volitve v tržaški mestni zastop so pred dui mi in kar ni „vodene afere", da bi se vrglo peska v oči. prišli so judje z metlami, da bodo kar pometali pred nosom lahko vi ne nesamosvoje tržaške javnosti. Radovedni smo zdaj, s kakimi obetanji bruhne na dan mlada „Democrazia% — ali ni, da bi se počilo od smeha?
Velikim nerednostim so prišli te dui na sled pri italijanski pošti. Dognalo se je. da so razna ministerstva nakazovala svote do pet milijonov lir v razne name ie. mej drugim posebno za vojsko z iMenelikom, ne da bi se bila stvar poravnala.
Delavci pozor! V nedeljo, dne 26. t. m., ob 4 pop., bo občni zbor slovenskega katoliškega delavskega društva „ Pri Katarinijuu (gostilna g. Lisjaka). Na vrsto pride:
1. Pojasnilo g. blagajnika o pobiranju doneskov in o podporah.
2. Morebitne pritožbe. (Glas gre, da nekateri rujejo proti diuštvu).
'd. Domači politični prepir in slo-ven>ko delavsko ljudstvo.
4. Ugovori ali vprašanja udov.
Delavci ! Vdeležite se zbora v obilnem številu in pokažite, da ste zavedni.
V Gorici, dne 20. novembra 1899.
Dr. JOS. PAVLICA t. č. predsednik.
Zdravega, močnega 15—17 let stareg i učenca sprejmem po dogovoru.
Anton Siror
kovač
v Ajšovci štev. 73.
Poslano.
Jemljemo si čast. naznaniti čč. sobratom, da naš pooblaščenec prečastni gosp. Dijoniz Guzmics ravnokar potuje po južnih kronovinah, da prečast. gg. duhovnike pouči o ,društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji" in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmo mu popolnoma, zaupajo in društvu pridno pristopajo.
Vodstvo društvi za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji na Diinaji, 1, Wipplingerstrasse 30
■€>€>*0"0-X€>-G"€>
Teodor Slabanja
srebrar
ulici Mi 12. — gorica, — ulici Morelli 12
ve naročiti cerkvenega kovinskega
blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
C. kr. privil kroji	^	v moji zalogi: Cingul,
vsakateremu zazum-	masne kupe, zavrtnice
ljivi krojili obleke vsa-	za čestito dohovščino.
ke mode. Dobivajo se Jm*
i. mmu
trgovec na Travniku Štev. 22. 1. Nads.
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajočih priprav za obleke vsakega stanu.
Novo blago	došlo	za spomladansko
in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn Dobivajo se novi patentirani hlačniki na pasih; ni treba več gumbov; te hlačniki so jako pripravni.
Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek, tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajni modi.
Kdor kupi pri meni blago, mu je prosto dati delati, kjer hoče, ker pri meni je delo nekaj (lraže, ker se šiva večinoma z rokami. Blago in izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Obleke za dečke od 3 do 10 let stanejo 1 gld. 50 kr.
ED. PAVLIN,
v Gorici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca1* usoja se priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk. lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Dornberški mlin
se odda s 1. dec. v najem. Ima sedem kamenov za turščak in pšenico, enajst stop za obdelovanje ječmena in sedem za čreslo. Vse je v dobrem stanu. Pridruženi so hlevi in stanovanje za mlinarja.
Bolj Datanko izveš v Gorici ulica Rabatta št. 16.
CENIK
šolskih, pisarskih in raznih drugih potrebščin.
Papir: uradni zavoj (250 pol) od		gl. 1.25	
pred pisni, „ „ „	M	„ 0-70	N
pisemski, „ 200 „	n	* 0.60	> aS
Zavitki (koverti) 100 „	»	„ 0.20	C
Šolske pisanke . * „	ji	„ 0.65	
Risanke	v	„ 1-70	
Sušilniki	u	„ 0.08	
Ploščice	n	0.06	
Pisala, škatla . . 100 .	n	n 0.25	
Ravnila, dvanajstorica .	n	„ 0.14	
Gobice za ploščice 100 .	n	„ 0.80	U
Peresa, škatla (144 peres)	»?	n 0.25	o
Svinčniki, dvanajstorica .	M	„ 0.06	U)
Tinta, 12 steklenic v škatli	n	r 0.45	SJ
„ 1 liter v steklenici	n	,. 0.35	>
Knjige, vpisne ....	M	ii 0.04	Ti
molitveue . . .	»	„ 0.12	2
Podobice, svete 100 . .	n	„ O.bO	
Mošnički za denar . . .	M	„ 0.10	
Nožiči		M	„ 0.15	
Liber intentionum (za vpisovanje			
maš)		.	50 kr.	
1. t. d. vse po najnižjih konkurenčnih crnali.
P. s. Šolske pisanke izdeluje zdaj v svojem področji in imajo mnogo lepši papir in boljši ovitek nego dosedanje.
Za naročila priporoča se najuljudneje
V Gorici, Semeniška ulica št. 10.
G. LIKAR.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št 4. -v (t o i* i c i,
priporoča 8e za raznovrstna naročila po meri
Štev. 740
op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil III. četrtleta t. j. mesecev
julija, avgusta in septembra 1898
začne v
ponedeljek, dne 11. decembra 1899.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnica in 2 njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 7. novembra 1899.
2 divja, 6—8 let stara kostanja sta za prodati.
Več izve se pri iiprav-ništvu tega lista.
lita f ®i§sl®
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Ginrdino 8 priporoča
pristna bela	briških, dal-
in črna vina	matinskih in<
iz vipavskih	is terski k*
furlanskih,	vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje, avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
zn gospe in gospode.
N a r o 6 J 1 a se izvršujejo hitro
Priporoča daljo tudi svojo, zalogo
Cene zmerne Postrežba poštena.
M
ES
m
Novoporočenci pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vettnrini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironoolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za j vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih; slogih, posebno spalne,jedilne in ponetneS sobe so po Nemškem slogu odlikovanih j Črnigojevih delavnic v ulici Pontej nuovo in via Leoni, katere so lepše in j ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih j in Budapeštanskih tovarne.Ostalo pohištvo | je od prvih mizarskih mojstrov.	!
Sprejema še naročila in izdeluje poj izbiri obrisa najceneje in najkrajšem času. | Bogata zaloga podob na platno in šipo j z različnimi okvirji. Belgijska brušena o-; gledala vsake velikosti. Različno pohištvo, s kakor: taoletne mizice, različna obešala,i pieproge za okua itd. Različne stolice z tr-i sja in celuloida, posebno za jedilne sobe. j Blazine iz sli une, afriške trave zžimamij in platnom na izbiro ter razne tapecarije. • Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskr-; bijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.'
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi! izven Gorice po železnici in parobrodih. j
imm
m
I
Občudovanje
vzbujajo naše najizvrstnejše švicarslte, črnojeUlene ure,
remont sar, katere je možno na sekunde natanko vi avnati. Naše ure izgledajo vedno elegantno, ker je delo najpreciznejše, z pozlačenim robom, pravo zlato-double, z najnovejšimi, po novi fazom nare-jenemi kazalci, česar so bile že mnogokrat odlikovane.	...	,
Vsaka ura je zaznamvana z tvrtkinjo znamko
iraranciie, je jako trpežna, ter ueobhodno potrebna gospodom na	deželi,	vojakom, uradnikom 1.1. d.
Vsakdo, če ima	tudi zlato uro, dene to na
stran in rabi našo črno uro.
Cena samo o «1. brez vsih drugih troskov-Ura z poljubno zlato (pravi doublč) črko (kakor lisanka) 7 g ml .ru	KojekLi,	ura	a,	,»7	gl. 50	kr. Zlate ,table »eriilce z«
go-spotle	ali	.lame	i«.	1	gl.	5(1 kr. - 3	gl. -	BazpoSiljajo se po povzetji.
Pismena znamka 10 kr., za dopisnico 5 kr.
Coniniandit društvo, Etabllssement d' horlogerie. Basel. F. Genf (bvica,.
mtm Zaloga, kateie odjemalci So najvija aristokracija.