60100200 855^- A ^ oskednjA K 4 lUMlCA PR....or4SKI DNEVNIK poštnina plačana Abb. poštaie”I "gruppo^^ CeD« 300 Hf Leto XXXVI. Št. 186 (10.706) PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« \ Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLJUB PORAZU JE SENATOR IZ MASSACHUSETTSA SLAVIL MORALNO ZMAGO S SVOJIM POSLOVILNIM GOVOROM KENNEDY NAVDUŠIL KONVENCIJO Delegati so odobrili več točk njegovega programa proti brezposel- nosti - Pogajanja za enotnost med strujama stranke - Danes uradno imenovanje Carterja za predsedniškega kandidata demokratov NEW YORK — če je Carter urad-®i zmagovalec demokratske konven-ClJe, pripada moralna zmaga prav gotovo Edwardu Kennedyju. To prepričanje prevladuje v Madison Squa-fe Gardenu dan po razboritem go-v°ni, ki ga je senator imel pred skoraj ponorelo skupščino delegatov. Njegove prepričljive besede in govorni dar, ki je neizpodbitno spodnja! na slavna Kennedyjevega “'■ata, je med delegati za skoraj eno too zasenčil spore in nesoglasja, ki Vladajo med strujami demokratov. V skladu s svojimi liberalnimi sta-asči — liberalnimi v ameriškem amislu, ker uveljavlja načelo, da se tojira država bolj zavzeti za reševanje osnovnih družbenih problemov — j« Kennedy obdelal tudi druga koč-Uiva vprašanja. «Raje kot da ukinjamo kosila po šolah, ukinimo nfaga in nesmiselna kosila poslovati mož*, «če smo po 2. svetovni v°jni lahko obnovili Nemčijo in Ja- ponsko, zakaj ne bi lahko poživeli tudi ameriško industrijo, da bo dovolj delovnih mest in dela za vse.* S takimi in podobnimi oratorskimi poslasticami in z velikim smislom, da vzbudi najgloblje občutke v poslušalcih, je Kennedy izzval burne ovacije na kongresu demokratskih delegatov. V pravem smislu je doživel emotivni triumf v dvorani, kjer je le nekaj ur prej zabeležil poraz v borbi za predsedniško kandidaturo. Proti vsem navadam in normam so ovacije za Kennedyja trajale polnih 40 minut. Z jasnim namenom, da bo sedaj drago prodal svojo podporo Carterju, je Kennedy takoj izkoristil emotivno ganjenost delegatov in je s pogajanji med aplavzi dosegel od pristašev sedanjega predsednika, da so sprejeli več popravkov v gospodarski platformi. Carterju navkljub se torej demokratska stranka obvezuje, da bo svojo prvo skrb posvetila najprej brezposelnosti (in ne inflaciji). Nadalje sprejema sklep, da je treba investirati 12 milijard dolarjev za ukrepe proti brezposelnosti in da ne sme izravnavanje bilance temeljiti na odpustih. Da je šlo glasovanje o teh točkah po sprejetih dogovorih, je postalo jasno pri peti točki, ko je predsednik skupščine kljub vidni neosnovanosti ugotovil, da je število glasov proti Kennedyjevemu predlogu, da se uvede nadzorstvo nad cenami in plačami, višje od ugodnih. Kljub temu pa je Kennedy slavil zmago, saj so opazovalci težko verjeli v možnost, da bodo na skupščini demokratov sprejeli te bistvene točke njegovega družbenega in gospodarskega programa. Vsekakor je njegova glavna skrb sedaj uperjena v prihodnje volitve, kot naglašuje ves ameriški tisk. Leta 1984 bo Bela hiša spet razpoložljiva in senator Kennedy bo imel le 52 let. V letošnji volilni kampanji je dokazal, da je brez dvoma voditelj »liberalnega* krila demokratov, predvsem pa, da je zrel politik. Kar ga je letos najbolj bremenilo je bil dvom v njegovo osebnost - dvom, ki ga je zapustila tragična nesreča v Chappaquiddi-cku. Toda njegova kampanja je bila, kot piše New York Times, pravi vzrok umirjenosti, dobre volje, elegantnega sprejemanja porazov. Neki televizijski novinar je tudi izjavil, da je Kennedy s svojim govorom ( o katerem je sam Carter rekel, da je »najboljši, kar jih je kdaj slišal*) vgnezdil med Američani seme, ki bo zelo verjetno čez nekaj let vzklilo. Senator Edvvard Kennedy na govorilni tribuni v Gardenu Madison Square (Telefoto AP) Včeraj je v New York prispel Jimmy Carter, ki je med vikendom v Čamp Davidu pripravljal (v popolni prepričanosti za zmago — kot trdijo njegovi menažerski operaterji) zahvalni govor za imenovanje. Čeprav je bal v včerajšnjih -Izjavah zadržan glede Kennedyjevih popravkov, se verjetno zaveda, da mu ne bodo potrdile predsedniškega mesta Izjave in izjavice na račun Ronalda Reagana, ampak le konkretne pobude, ki bodo ublažile recesijo in brezposelnost (vrti se okrog 9 odstotkov) ter ohranjale «zvestobo» sindikalnih zvez. V teku pretekle noči so ga uradno imenovali za demokratskega kandidata, mimo tega pa je na ko-nvenciji in v številnih hotelih New Yorka glavno delo strankarskih voditeljev izdelava sporazuma med njegovo in Kennedyjevo politično linijo. Samo z enotnostjo v demokratski stranki in s podporo senatorja Kennedyja si namreč Carter lahko sploh ustvarja upanja za novembrsko zmago nad republikancem Reaganom. JUGOSLOVANSKI POSEG NA KONFERENCI V ŽENEVI Tekmovanje blokov resna ovira za vzpostavitev boljših odnosov Z ravnotežja strahu je nujno preiti k večjemu medsebojnemu zaupanju in k vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve Tudi Carterjeva mati Lilian je ploskala Keimedyjevcmu govoru ŽENEVA — Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob je na konferenci o neširjenju jedrskega orožja poudaril, da je nujno tekmovanje v oboroževanju nadomestiti s tekmovanjem v razorožitvi. Nujno je tudi z ravnotežja strahu preiti k večjemu medsebojnemu zaupanju in medsebojnemu sodelovanju, prispevati k razvoju držav v razvoju in k vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve. Ignac Golob je dejal, da je v sedanjih mednarodnih razmerah o-paziti upočasnitev procesa popuščanja napetosti. V mednarodnih odnosih se nenehno soočamo z izgovori za uporabo sile in z novimi primeri vojaških posegov, vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav kot tudi s poskusi, da bi interese neodvisnih suverenih držav podredili tujim tako imenovanim vitalnim o-iiroma interesom varnosti. Trajna rešitev teh problemov je samo v sprejetju načela nevmešavanja, spo- štovanja neodvisnosti in pravic na rodov, da same odločajo o svoji usodi. Pomočnik zveznega sekretarja je poudaril, da tekmovanja blokov in blokovska razdelitev zavirajo prizadevanja, da bi mednarodne gospodarske in politične odnose postavili na trajne in stabilne temelje, katerih osnova morajo biti enakopravno in miroljubno mednarodno sodelovanje, razorožitev, razvoj in vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve. V zvezi s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja, ki velja od leta 1970, podpisalo pa ga je 111 držav, je Golob dejal, da je to pomemben dosežek na področju razorožitve, hkrati pa je izrekel več kritik zaradi nezadostne bilance pravic, odgovornosti in obveznost držav podpisnic. Namen sporazuma je preprečiti nastajanje novih jedrskih držav in krepiti mednarodno varnost na podlagi razorožit- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiHiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiinaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiniii TEDEN DNI PO UMORU DRŽAVNEGA PRAVDNIKA GAETANA COSTE NA SICILIJI SPET MAFIJSKI UMOR: POD STRELI PADEL ŽUPAN KD UPARI Neznani zločinci so iz zasede vanj izstrelili deset nabojev - Solidarnostne brzojavke Ruf fini ja in Piccolija S SMRTJO 16-LETNEGA DEKLETA V BOLNIŠNICI V PADOVI VČERAJ ZOPET NARASLO ŠTEVILO ŽRTEV BOLONJSKEGA ATENTATA Težave z ugotavljanjem vrste razstreliva - Intervju Paula Duranda BOLOGNA — število žrtev bolonjskega atentata je včeraj zopet na-aslo. V bolnišnici v Padovi je vče-ponoči umrla 16-letna Maria rolese, ki je v eksploziji zadobila Dekline na 70 odstotkih celotnega ~*esa. Zdravniki so že od prvega J'eva opozorili na njeno izredno kripto0 zdravstveno stanje. V atentatu ¥ Zgubila življenje tudi njena mati, va brata pa sta bila težko ranje-<,® *n sta še vedno v bolnišnici, kupni obračun, žrtev znaša tako * človeških življenj Medtem pa preiskava poteka v precejšnjem zatišju. Bolonjski kve-l°r od v. Ferrante je včeraj v razgovoru s časnikarji (tiskovno konfe-enco y0 sklicali za danes) govoril Predvsem o delu izvedencev, ki so ®dolženi, da ugotovijo vrsto razbeliva, ki so ga uporabili atenta-JPrji. Dejal je, da so si izvedenci P°novno ogledali kraj eksplozije in o natančno pregledali oba železni- ška Peronu vagona, ki sta stala ob prvem v upanju, da najdejo kaj . Oristnega. Delo je zelo težavno ker , »aJo izvedenci na razpolago le raa-o ‘zsledkov. Tako doslej še ni bilo *n°goče ugotoviti katere vrste razbeliva so se poslužili atentatorji; gotovilj so le, da verjetno niso u-Purabih več kot 20 kilogramov razbeliva, kar potrjuje domnevo, da • ivcti vimiuicvu, va« sr Pilo le-to verjetno spravljeno v _včku ali v potovalki. Kvestor je tudi pojasnil, da so •aslišali vrsto prič, med katerimi ndi taksista, o katerem neki tednik P|se, da je prepeljal atentatorja na P??Lajo, Kvestor pa ni hotel poja-P'ti okoliščin in izida tega zasliša-Ja. Govorili so tudi o Marcu Af-atigatu in o inšpektorju francoske Policije Paulu Durandu, tudi v tem Primeru pa je bil kvestor zelo medel in je dejal le, da v tej smeri doslej niso odKTUi me «izredno zanimivega* in oa zato ne polagajo večje pozornosti na irantosKO sled, čeprav upoštevajo tudi možnost, da se preiskava razvije v tej smeri. Kvestor je še poudaril, da je bila Boiogna cnj atentata in da je trebu večji del preiskave opraviti drugod, 'lo pa seveda ne izključuje možnosti, da je prišlo prav v Bologni do nekaterih sestankov in srečanj, ki jih sedaj preučujejo. V zvezi z dejavnostjo Paula Duranda je kvestor še poudaril, da je bila policija seznanjena z njegovim potovanjem po Italiji, vendar pa ni vedela, da je sam policijski inšpektor, To so izvedeli šele v zadnjih dneh, prej pa so Duranda poznali le po njegovih spisih v nekaterih skrajno desničarskih publikacijah. Kvestor Ferrante je na izrecno vprašanje še dejal, da za enkrat ni mogoče predvidevati, kdaj se bo preiskava končala; obstajajo «imena, obrazi, evidenčne tablice*. Vse to bo treba preveriti. Medtem pa se je ponovno oglasil Paul Durand, ki je v intervjuju, ki ga objavlja pariški dnevnik «Le Monde* poudaril, da je bil pripadnik neonacistične organizacije FANE do leta 1977, ko ni več obnovil izkaznice. V tistih letih je navezal stike z italijanskimi neofašisti, med katerimi sta bila Mario Tuti in Franco Freda; vendar so bili ti stiki le navadna dopisovanja. Nato je stike prekinil. Letos poleti je odšel na počitnice v Italijo in je o-biskal «prijatelje», s katerimi si je pred leti dopisoval. V Bologni je tako baje srečal Francesca Doninija in Fredovega zagovornika odv. Be-zicherija. O atentatu v Bologni pa je Durand mnenja, da škodi desnici in da je zato desnica nedolžna, kot sta «nedolžna» Freda in Ventura. Neofašisti Francesco Donini je včeraj potrdil Durandove izjave in dejal, da sta se v Bologni dejansko sestala. Odvetnik Bezicheri je od- CASTELVETRANO (Trapani) -Teden dni po umoru Gaetana Coste, ki je podlegel smrtnim strelom mafije, je sicilska občinska uprava iz Castelvetrana danes progi« sila dan žalovanja za -ubitim 4ft letnim Vitom Liparijem, ki so ga neznani zločinci umorili včeraj zjutraj nekaj po 9.15. Krščanskodemokratski župan Castelvetrana dr. Lipari, se je zjutraj peljal s svojim golfom iz Tra-scine, kjer je letoval s svojo družino, na občino, kjer bi moral pregledati nekatere akte. V zasedi ga je pričakala zločinska roka in nanj izstrelila baje 10 strelov, od katerih sta ga dva zadela v glavo, eden pa v levi bok. Kljub smrtnim posledicam atentata je župan vozil dalje še kakih 60 metrov, nakar je zadel ob cestno ograjo in obležal v krvi. Nekaj minut po nezgodi je po Ul. Bresciana v Castelvetranu, kjer je prišlo do atentata, vozil mimo njegov svak Francesco Leggio, ki je sprva pomislil, da se je sorodniku pripetila prometna nesreča. Ko pa se je približal avtomobilu, da bi ponesrečencu pomagal, se je zavedal krute resnice in nemudoma obvestil krajevno policijo, ki se je v hipu podala na kraj nesreče. Za Liparija pa ni bilo nobene pomoči več in zdravniki so le potrdili njegovo smrt. Policija in karabinjeri so takoj uvedli preiskavo. Izvidnice so poslali na vhodne postaje avtoceste Palermo - Punta Raisi - Mazara del Vallo, ki je oddaljena od Castelvetrana dobre pol ure vožnje, ter na letališče Punta Raisi. Do včerajšnjih večernih ur pa za zločinci ni bilo sledu. Sumijo, da je bil atentat zločinsko delo sicilske mafije. Župan Vito Lipari je zapustil vdovo in tri otroke, stare 15, 8 in 5 . let. V preteklosti je že šestkrat | kril mesto župana, na zadnjih volit Trapani. Leta 1970 je v občinskem svetu reševal polemiko, ki je nastala zaradi gradnje turističnega naselja v Triscini in v Marinelli di Selinunte in proti kateremu so nastopili predstavniki organizacije »Italia nostra* in združenje «WWF». Špekulacija pa je imela preširoke obsežnosti in je bil prisiljen dodeliti znatno vsoto denafja za financiranje ,cest ter vodnega in električnega omrežja pri črni gradnji turističnega konglomerata. Medtem pa se stekajo v pokrajinsko odborpištvo v Trapaniju številne solidarnostne brzojavke, med katerimi naj omenimo solidarnostne izjave poslanca Ruffinija in tajnika KD Piccolija, ki izrekata o-gorčenje ob krutem atentatu in ki pozivata tako krajevno kot vsedržavno vodstvo stranke, da načne problem reševanja mafije, ki že dolga desetletja seje smrt med sicilskimi politiki. letu podlegel strelom zločincev. Pogreb pokojnega bo danes popoldne ob 17. uri. Za okrepitev romunsko jugoslovanskega sodelovanja BEOGRAD — Člani izvršnega političnega odbora CK KP Romunije, podpredsednik vlade in finančni minister Nikolescu Mizil in član ZIS ter zvezni sekretar za finance Pe-tar Kostič sta se s sodelavci včeraj pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med državama in drugih vprašanjih v zvezi z razširitvijo tega sodelovanja. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo nad prijateljskimi odnosi med Jugoslavijo in Romunijo, katerih temelje sta začrtala predsednika Tito in Ceaucescu. Vito Lipari je že tretji predstav- Pozitivno sta ocenila razvoj medse-nik sicilske KD, ki je v zadnjem bojnih gospodarskih odnosov, pri ob minulih čemer pa sta poudarila, da seg blagovne menjave v petih letih ne Uresničuje tako, kot je načrtovano. V obdobju od leta 1976 do 1980 naj bi celoten obseg menja ve dosegel 4,4 milijarde dolarjev, uresničeno pa bo le za he-kaj več kot dve milijardi dolarjev. (dd) Gierek bo obiskal Zahodno Nemčijo BONN — V Hamburgu se bosta 19. in 20. tega meseca sešla zahodno nemški kancler Schmidt in poljski voditelj Gierek. Največ pozornosti bosta posvetila sodelovanju med obema državama in razorože-vanju v Evropi. Schmidt pa bo konec avgusta obiskal Nemško demokratično republiko, kjer se bo v Werbellinseeju pri Berlinu sestal z vzhodnonemškim voditeljem Honeckerjem. ve in krepitve splošnega medna rednega sodelovanja pri uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Vodja jugoslovanske delegacije je nadalje dejal, da dve leti po posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi ni vidnega napredka pri izvajanju programa akcij, ki so ga sprejeli na tem za sedanju. Zaradi politike sile in nadvlade kot tudi zaradi mnenja, da večje količine orožja zagotavljajo večjo varnost, smo priča nenehnega kopičenja jedrske oborožitve. Živimo v času, ko nobena država ni pripravljena sprejeti odnosov, ki temeljijo na nadvladi in diskriminaciji. Dogovor o neširjenju jedrskega orožja pod pogojem, da bo v celoti uresničen, lahko še vedno veliko prispeva k miru, razorožitvi, izkoriščanju jedrske energije v miroljubne namene in k razvoju enakopravnih mednarodnih odnosov, je med drugim v govoru dejal Ignac Golob. Odstopil voditelj južnokorejske opozicije SEUL — Predsednik največje južnokorejske opozicijske stranke »Nova demokratična stranka* Ki m Jung - Sam je odstopil s svojega položaja ter se umaknil v zasebno Pučisti izpustili Mary Helen Spooner LA PAZ — Bolivijske oblasti so izgnale iz Bolivije ameriško časnikarko Mary Helen Spooner, ki so jo aretirali 6. avgusta. Spocnerjeva, ki je prišla v Bolivijo iz Čila, kjer na vadno živi, je napisala v nekem članku, da so bili gen. Luis .G.arcia Meža in drugi visoki čftstniki zapleteni v kupčije z mamili. življenje. Svoj sklep je opravičil z dejstvom, da ne more v sedanjih razmerah opravljati svoje vloge voditelja opozicije. Kirn Jung - Sam, ki so ga Ibprli v maju letos, je bil med najresnejšimi kandidati za predsedniško mesto v državi. PEKING - V LR Kitajski se že cd prejšnje sobote mudi 40-članska gospodarska delegacija iz ZRN, ki jo vodi zahodnonemški minister za gospodarstvo Otto Lambsdor. Včeraj je namzstnik kitajskega predsednika vlade Gu Mu priredil delegaciji večerjo. Nemške gospodarstvenike bo sprejel tudi predsednik Hua Guofeng. Stotisočlirski bankovci: splošen odpor ločno zanikal, da bi se bil srečal z ! vah 8. junija pa je bil ponovno po- Durandom; dejal je, da ga je francoski neofašist sicer iskal, vendar ga ni našel. Sicer pa Bezicherju, kot je sam dejal, niso všeč «polieaji, ki so oblečeni v fašiste, ne fašisti, ki so oblečeni v policaje.* trjen in predsedoval odboru, ki ga j sestavlja večina KD - PSI - PRI. ! Na zadnjih volitvah je bil v svojem i okraju prvi od neizvoljenih krščan- ■ skih demokratov za poslansko zbor j nico z nad 40.000 preferenčnimi gla- i sovi. V svoji občini je bil vidni j predstavnik krajevne Krščanske demokracije dorotejske struje, ki ima HAVANA — Štirje kubanski begunci so včeraj preusmerili letalo i na Siciliji svojega voditelja poslan-boeing 737, ki je letelo na progi ca Ruffinija. Key West - Miami, na Havano. Tu so se predali kubanskim oblastem. Nihče izmed 68 potnikov in 6 članov posadke ni bil ranjen. Vito Lipari je doktoriral iz prava, v svoji politični karieri pa se je največ ukvarjal z urbanistiko in z industrijskim razvojem mesta «Primer Durand» zaskrbljuje francosko javnost PARIZ — Francoski tisk z izredno pozornostjo sledi dogajanjem v zvezi z atentatom v Bologni. Kor najbolj zaskrbljuje Francoze je dejstvo, da je v teh dneh vsa zahodna Evropa posvetila svojo pozornost prav dogajanjem v Franciji, najprej zaradi aretacije Marca Af-fatigata, nato pa zaradi polemik v zvezi z dejavnostjo neofašista Paula Duranda. To seveda povzroča vrsto polemik in pa množično negodovanje, češ, da je ob tako tragičnem dogodku prav Francija v središču pozornosti. Te polemike in to negodovanje se odražajo v skorajda vseh francoskih časopisih. Tako pariški socialistični dnevnik /Le Matin» ugotavlja, da je skraj- na rasistična desnica "zopet pod našimi oknh ter poudarja, da je to velika slabost francoske družbe. "Le Malim napoveduje, da bo z današnjim dnem začel objavljati obširno anketo o dejavnosti desničarskih ekstremističnih organizacij v Evropi in poudarja, da je ideologija intelektualne desnice nudila «filozofski alibi» temu, kar je bilo samo počutje in je temeljilo na otroških težnjah. Dnevnik še ugotavlja, da se neofašistična internacionala danes organizira v Evropi ne da bi se njeni predstavniki bali izpričati svojega mišljenja in da bi se sramovali, ker nosijo obleko, ki so si jo izposodili pri Hitlerju. Konservativni dnevnik *Le fipo- ro» izraža zaskrbljenost nad dejstvom da preiskava o atentatu v Bologni opozarja predvsem na dejavnost francoske neonacistične desnice pri obnavljanju ideologije totalitarizma v zahodni Evropi. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo ugotavlja «Le Figard», da je eden izmed francoskih voditeljev tega gibanja, inšpektor Paul Durand bil lahko brez najmanjše težave član francoskih policijskih sil in da je lahko dve leti nadaljeval s svojo fašistično dejavnostjo ter bil obenem policijski inšpektor. Isti dnevnik se sprašuje kaki je mogoče, da je policija prenašala v svoji sredi odgovornega za Francijo v fašistični organizaciji FANE. Glasilo KPF «L’Humanitč» se v članku z naslovom «Kdo je kril inšpektorja Duranda» sprašuje, zakaj notranji minister Bonnet še ni obrazložil, kakšno vlogo je imel v policiji Paul Durand, o katerem glasilo francoskih komunistov trdi, da je vpleten v bolonjski atentat. L’Hu-manitš pripominja, da kaže, da oblasti ravnajo z Durandom *na poseben način» ter nato navaja v skopih obrisih življenjepis tega neofašista, odkar je leta 1977 vstopil v policijo kot inšpektor. Najprej je bil zaposlen pri osrednjem policijskem poveljstvu, po prvem opominu od strani oblasti zaradi njegove fašistične dejavnosti so ga premestili na sedež UNESCO za varstvo poli- tičnih osebnosti, po drugem oporni nu pa na deželno poveljstvo sodne policije v Versaillesu. Prejšnji me sec po zadnjem potovanju v Italijo je italijanska policija na to obvestila pariško notranje ministrstvo, ki pa ni ukrepalo. In končno dnevnik «Quotidien de Poris*, ki ugotavlja, da v Franciji obstajajo policisti, ki pripadajo samo varnostnim silam in policisti, ki pripadajo tudi skrajni desnici; dnevnik se sprašuje, če je možno, da slednji puščajo svoje ideje *v garderobi», ko pridejo na službeno mesto, ali če ni bolj utemeljen strah, da, kot ljudje, pozabijo na svoje dolžnosti in vodijo svojo ideologijo v nadurah. TRST, četrtek, 14. avgusta 1980 i RIM — Skupina radikalskih poslancev (prvi podpisnik je posl. Crivellini) je naslovila na predsednika vlade, notranjega ministra in ministra za pravosodje vprašanje, da bi zvedela «kakšne koristi naj bi prinesla obveza za banke in poštne urade, da zabeležijo ime pri-nositelja stotisočlirskega bankovca ter serijsko število.* Radikalski poslanci sprašujejo tudi, če je vladi znano, da »se odlok spoštuje slučajno, občasno in neenakomerno na državnem ozemlju*. Ali se vladi ne zdi umestno, se sprašujejo poslanci, da bi odlok ukinila, ali pa ga spremenila. Podtajnik PLI Patuelli je med drugim opozoril, da je odlok tožilca iz Catanzara neučinkovit tudi zato, ker bi povzročil le kopičenje spiskov, ki bi jih nihče ne utegnil pregledati zaradi pomanjkanja avtomatiziranega središča za zbiranje podatkov. Edini rezultat bi bil le dodatna birokratizacija finančnega aparata. Bivši podtajnik za pravosodje posl. Speranza je med drugim izjavil; »Manjkal nam je samo še odlok o 100.000 lirah. Neodvisno od njegove zakonitosti in od poštenega namena tistega, ki si ga je izmislil, ostaja priokus po burki, ki se je razširil povsod in ki prav gotovo ne koristi ustanovam*. Kot je v navadi v Italiji, je ravnatelj turistične ustanove CIT Re-fice formalno izrazil svoje spoštovanje do sodnijskih oblasti, pribil pa je, da bo odlok utegnil prispevati v boju proti ponarejevalcem denarja, prav nič pa proti ugrabiteljem. Uradi CIT zahtevajo pri vplačilih osebne dokumente. Sindikalna organizacija »Feder-bancari* namerava zahtevati referendum za odpravo tudi bankovcev po 50 in 20.000 lir. RIM — Parlamentarna komisija, ki proučuje »afero Sindona* bo pričela s svojim delom šele oktobra meseca, to je po poletnih počitnicah. OB OKREPLJENI SLUŽBI ZA PROMETNO VARNOST Danes se prične množična velikošmarna selitev Tržačanov na morje in v planine Kdor ostane doma, se ne bo dolgočasil: Tabor na Opčinah, sagra v Ricmanjih, športni praznik na Bazovici, ribja gostija na tržaškem nabrežju in še marsikaj Medtem ko bodo vozniki avtobusov v režiji konzorcija ACT danes ob pol devetih zjutraj prekrižali roke v znak protesta nad čedalje bolj nevzdržnimi delovnimi razmerami, bodo tisoči Tržačanov, pa tudi mnogi okoličani, sedli v avtomobil ter se z družino in naj razno vrstnej-šo prtljago prešerno pognali na tri dnevni veli k o., marnski (most*, ki postane z nedeljo vred seveda štiridneven. Množična selitev v istrska, kvarnerska in črnogorska kopna in otoška kopališka središča, pa še v obmorska letovišča na italijanskih o-balah tostran in onstran Apeninskega polotoka s prednostno izbiro onih v Emiliji - Romagni, ki slove po zares dostopnih cenah dobrin in storitev, pomeni vrhunec letnega počitnikovanja. Tržaški trgi in ulice so v resnici že nekaj časa mnogo dostopnejši za parkiranje, ki se sicer vse bolj in bolj sprevrača v pravo pustolovščino, kar pač dokazuje. da so se vrste občanov zaradi dopustniških odhodov znatno zredčile. Poleg na morje se jih je lepo število odpravilo v svežino planin tako na domačih kot na jugoslovanskih tleh in v Avstriji. Izhodne ceste na Tržaškem bodo te dni torej prestale trdo preizkušnjo. Zlasti danes in v nedeljo ob povratku s počitniškega (mostu*. V prvi vrsti bo avtomobilski promet obremenil kajpak obalno cesto 14. ki pelje proti Sesljanu in Tržiču, -ter prometnice, ki se vijejo proti mejnim prehodom pri Lazaretu in Škofijam, na Pesku in pri Ferneti čih, ki pa so s Trbiško cesto (202) vred že itak ped neprestanim pritiskom nepreglednih vrst inozemskih avtomobilov. Jutri, dan velikega šmarna, in v soboto naj bi se kolone na cestah rahlo skrajšale, kljub temu pa ne bo miru. Kdor ostane doma, bo opravil daljši ali krajši izlet na piknikovanje tostran in onstran meje (zato ne bo niti osebje stranskih mejnih prehodov ostalo križem rok), prestopil bo prag kra ške gostilne in osmice ali pa obiskal pestro okoliško prireditev, kakršnih bomo imeli istočasno kar tri: športni praznik na Bazovici v priredbi krajevnega ŠD (Zarja*, tra dicionalno šagro v Ricmanjih v or ganizaciji PD (Slavec* (Ricmanje -Log). Pa še veliki openski Tabor na dvorišču Prosvetnega doma. Za židano voljo bo poskrbljeno tudi v samem mestu, tako na primer na osrednjem pomolu (»Pesche lia») s «šagro plave ribe*; stregli bodo z okusnimi ribjimi specialitetami, te pa bodo gostje obilno zalivali z vinsko kapljico. Prireditelji — tržaška letoviščarska ustanova — obljublja na hektolitre tokajca, osemdeset stotov rib, tisoč litrov olja za cvrtje in 190 metrov stolic, pred katerimi se bo po predvidevanjih kar trlo ljudi. To bo osrednja prireditev v sklopu (tradicionalnega velikošmarnske-ga praznika*, ki se bo odvijal skozi štiri dni. Na pomolu se bodo vsak večer od osmih naprej vrstili domači izvajalci tržaških viž, popev karji, kitaristi, tako imenovani «kan-tavtorji* in komiki, pa še godbeniki. Jutri, v soboto in v nedeljo bo od 20.30 dalje na Trgu Unita igrala mestna godba na pihala .(G. Verdi*. Ravno tako od jutri do nedelje bodo ra Trgu Cavana (od 20.30) gledališke predstave v tržaškem narečju (v primeru slabega vremena bodo v Avditoriju). Takšne in podobne kulturno-zabav-ne manifestacije terjajo po navadi še kar zajetno zrahljan je mošnjička, kakršnega si ostareli ter osameli ljudje v pokoju ne morejo kar tako privoščiti. Nanje je pomislil sindikat upokojencev CGIL s hvalevredno pobudo: jutri ob 18. uri jim pripravi v prostorih krožka «R. Rinaldi* (Ul. Madonnina 19) velikošmarnski pra znik s plesom, zabavnimi igrami in dobrotami za pod zob. Nanj vabi sindikat vse, ženske in moške, ki so v letih, zato da ne bi te dni bili še bolj osamljeni, kot so sicer. Kdor te dni ne bo zapustil doma. si lahko ogleda in prisluhne (Lucern in zvokom* o tragični usodi Charlotte in Maksimilijana Habsburškega v Miramarskem parku: danes bosta predstavi v italijan skem (ob 21. uri) in srbohrvatskem jeziku (ob 22.15), jutri v slovenščini in italijanščini, v soboto v italijanščini in nemščini ter v nede ljo v nemščini ter italijanščini. Tjakaj se popelje z avtobusom ali mo tornim čolnom. Na voljo so kajpak tudi kinopredstave. Pet kinodvoran je zaprtih zaradi počitnic, v dru-' gih predvajajo filme izrazito počitniške narave, ki govore o lem, kako v zakonskem jarmu smeš in ne smeš skakati čez plot. kako ti daljnovzhodna jeklena pest razseka deblo, kakšne seksi vragolije počenjajo mladostniki, da ne govorimo seveda o fantastičnih podvigih tajnega agenta nič-nič-sedem. Pa še na skupinski izlet se lahko odpelješ: s Slovenskim planinskim društvom v Kamniške Alpe (jutri), z združenjem Union pa v Trbiž, na Belopeška jezera in v Kranjsko goro (prav tako jutri) ter v Castel nuovo del Friuli (v nedeljo). Dopustniški in izletniški promet ni val narekuje seveda zagotovitev kar na j več je varnosti na cestah, plažah in morju z naglo priskočit-vijo na pomoč v nesrečah in si ceršnjih nevšečnostih, ki v takšnih primerih vselej prežijo za vogalom Prometna policija, mestni redarji, karabinjerji, finančni stražniki, varnostni dejavniki luškega poveljstva, pa tudi agenti javne varnosti so ie od današnjih prvih ur na delu jr pomnoženem številu, oddahnili pa si bodo šele v ponedeljek. Sile bodo morali napeti predvsem danes in v nedeljo, ko se koristniki počitniškega mostu vrnejo, toda lahkega opravila ne bodo imeli niti jutri in pojutrišnjem. Izvidnice prometne policije bodo krožile po ulicah in cestah v podvojenem številu, na razpolago bo deset avtomobilov in tem se pridružijo še motopatrulje. Prometnikom priskočijo na pomoč štirje a-genti kvesture. Izvidnice bodo (krile* obalno in trbiško cesto, pa še dobršen del stranskih prometnic Karabinjerji bodo s helikopterja nadzorovali obalno cesto v vsej njeni dolžini in bili medtem v radijskem stiku z izvidniškim motornim čolnom, ki bo križaril po Tržaškem zalivu: manjša karabinjerska plo vila bodo nadzirala obalo, njihovi avtomobili pa cesto nad njo in tovorno hitro cesto 202. Na morju bodo za varnost skrbeli še luško poveljstvo in finančni stražniki / določenim številom izvidniških čolnov in vlačilcem. Mestni redarji bodo z desetimi pa- truljami nadzorovali Miramarski drevored, trg pred Gradom sv. Justa, Grljan, Miramar in žaveljsko cesto. Drugi redarji bodo na preži v mestnem središču, pa tudi v predmestnih predelih, da bi po potrebi stopili na prste motoriziranim ropo-tačem (pregledovali bodo izpušne cevi, ki vse prečesto oglušujejo pešce in kalijo nočni počitek). Redarji bodo tudi in sicer na voljo v primeru kakršnega koli motenja miru: vsekakor je zanimivo, da proti razgrajačem nastopamo samo okrog velikega šmarna, saj drugače zoper njih skoraj nobenega pregona ni. Pa še zdravniška prva pomoč: Rdeči križ bo čez dan razpolagal s štirimi rešilci, čez noč pa (od osmih zvečer do osmih naslednjega jutra) z dvema in na vsakem bo tudi zdravnik, torej ne le bolničarsko osebje. Izhodišče rešilnih voz je na Trgu VittOrio Veneto pred poštnim poslopjem. Upati je seveda, da bi rešilci mirovali, saj nam neprevidnost za volanom in sla po hitrostni opojnosti že itak prinašata preveč žalosti v družine, (dg) PRED ČASOM MU GA JE ODREKEL POKRAJINSKI NADZORNI ORGAN KDAJ BO MILJSKI OBČINSKI SVET RAZPOLAGAL S PREVAJALCEM? Zagotovila župana Bordona o prizadevanjih uprave za pozitivno rešitev vprašanja Na torkovi seji miljskega občinskega sveta, na kateri je bila soglasno izrečena zahteva, da italijanska vlada sporazumno z jugoslovanskimi oblastmi poišče drugačno lokacijo za prosto industrijsko cono, ki jo gospodarski del osimskih sporazumov predvideva na Krasu, je skupščina obravnavala še vrsto drugih vprašanj. Med temi gre predvsem zabeležiti sklep o najetju posojila v višini 370 milijonov lir, ki ga bo občinska u-prava najela za preureditev poslopja, kjer je bil nekdaj hotel Olimpia, v socialni center. Mimo važnosti, ki jo bo taka struktura imela za celotno miljsko stvarnost, gre sklep poudariti zaradi razprave, ki se je razvila o tem vprašanju. Sicer sta pobudo podprli le KPI in PSI, ostale svetovalske skupine pa so se z različnimi utemeljitvami, ki so jih obrazložile v razpravi, vzdržale. Važnost pobude je v svojem materinem jeziku podčrtal tudi svetovalec Kiljan Ferluga, ki je še posebej poudaril, da je taka struktura v občini neobhodno potrebna, še posebno pa bo služila slovenski narodnostni skupnosti. Ob tej priložnosti se je svetovalec Ferluga spomnil 60. obletnice požiga Narodnega do- iiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiifHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiHiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimimmiiiimHiiii DRAGINJA V NAŠEM MESTU * v Med junijem in julijem so cene nurusle zn skoruj dvu odstotku Najbolj so se podražili elektrika, plin in gorivo, pa tudi s hrano ni veliko bolje, saj se je v primerjavi z lanskim letom podražila za 15,4 od sto. V Trstu je življenje za poprečnega meščana, predvsem delavca in uradnika, dokaj drago, celo med najdražjimi v državi. Cene iz meseca v mesec hitro poskakujejo navzgor. vse se draži, plače izgub ljajo na vrednosti, denar na kupni moči in ga je v žepih vedno manj oziroma splošna resnica je, da čedalje manj velja. Da bi cene raznoraznih predmetov in predvsem živil padle, pa ni govora. Tako je statistični urad tržaške občine posredoval podatke, po katerih je razvidno, da se je indeks Potrjena današnja triurna stavka mestnih avtobusov Danes zjutraj bo torej triurna stavka šoferjev avtobusov mestnega prometa, in sicer od 8.30 do 11.30. V tem času se bo osebje konzorcija za prevoze zbralo tudi na zborovanju v garaži Broletto, kjer jim bodo predstavniki sindikatov posredovali rezultate posvetovanj z vodstvom konzorcija. Če bo skupščina smatrala, da je izid posvetovanj pozitiven, osebje ne bo izpeljalo dolge verige stavk v prihodnjem tednu, v drugačnem primeru pa avtobu si ne bodo vozili 20., 21. in 22. t.m. Sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL po torkovem sestanku z vodstvom konzorcija za prevoze menijo, da bo najbrž možno poiskati rešitve, ki bi zadovoljile šoferje mestnih avtobusov. Obe strani sta si po pogajanjih namreč precej blizu, pozitivno je tudi dejstvo, da je vodstvo konzorcija tehnično sprejelo zahteve sindikatov. preveriti pa bo moralo še razpoložljivost sredstev, ki bi jamčila za pošteno plačilo šoferjem O tem bo tekla beseda seveda danes na skupščini, kjer bodo sprejeli odločitve za nadaljnje oblike boja. razprava pa se bo nadaljevala tudi v torek, 19. t.m., ko se bodo tudi tržaške politične sile izrekle o tem kočljivem vprašanju. cen za družine delavcev in uradnikov v Trstu zvišal julija v primerjavi z letošnjim junijem za 1,7 cd sto, v primerjavi z lanskim julijem pa celo za 24,5 od sto. Torej kar lep (napredek*, ki v bistvu prizadeva manj premožne sloje, ki se morajo preleviti v prave akrobate, da lahko mesečno izhajajo. Da bi pa kaj prihranili, o tem ni niti govora. Potrdilo tega dobimo v natančnejši primerjavi letošnjega julija z junijem. V enem samem mesecu so se živila podražila poprečno za 1,9 od sto, oblačila za 0,9 od sto, elektrika, plin in gorivo za 5,1 od »Ujjtd- Skratka, vrtoglav porast, nad katerim se je marsikdo zamislil, tako da ne sega več po neka-terihjlragih živilih ali oblekah, ampak še raje osredotoči na najnujnejše, čeprav je tudi to najnujnejše nemalokrat predrago za vsak žep. Če ostanemo že pri živilnih, naj povemo, da so se še najbolj podražile ribe, predvsem lokarde in to za celih 28 od sto, medtem ko so se sardelice podražile «samo» za 16.9 od sto. Pa niti s povrtnino ni veliko bolje, pa čeprav jo v kuhinji rabimo vsak dan in tako rekoč brez nje ne moremo. Rdeča pesa se je na primer v enem letu podražila kar za 58 od sto, paradižniki za 34.6 od sto. paprike za 27.7 cd sto, zelie za 19 od sto in še bi lahko naštevali. Nič boljše ni s sadjem Na primer naj bodo banane, ki so se v enem letu podražile za 42.6 od sto. in jabolka vrste golden, ki so se podražila kar za 54 od sto, Skratka, že ti podatki ne dajejo nič kaj rožnate slike, da ne govorimo potem še o moki. tuni. mesu itd., kar nas navdaja mnogokrat s pesimizmom, saj si skoraj vsak dan ponavljamo, da tako ne more naprej. In za naprej se nam ne obeta nič dobrega Kmai- bodo stopile v vel avo še nove podražitve, tako da se nam bo zdelo škoda gledati še televizijo in nas bo vsakokrat, ko jo bomo vključili, zapekla vest. Kljub takemu stanju pa ljudje še naprej trosijo svoj denar, mogoče zato, da pozabijo na draginjo in so si tudi letos privoščili razkošne počitnice, da bi jeseni laže tarnali nad prazno blagajno. • Tržaška občina obvešča, da bo sta v prazničnih dneh 17. in 24. avgusta za obiskovalce zaprta muzej V SPOMIN NA PROF. RADOVIČA Risorgimenta in Oberdankovo obeležje v Ulici 24. maja, medtem ko bosta zgodovinski muzej in umetnostna zbirka Stavropulos v Ulici Imbriani 5 zaprta od 14. avgusta do 15. septembra. Z glavo v vagon Včeraj ponoči se je v skladišču štev. 65 v novem pristanišču pripetila svojevrstna nesreča, v kateri je bil ranjen 31-letni težak Marcello Sorči iz Ul. Čampo Marzio 2. Sorči se je ranil v glavo, medtem ko je v omenjenem skladišču porival va-gončal*] s -katerim prevažajo potrebščine zrtotraj pristanišča. Marcello Sorči je z glavo nevede in nehote butnil ih. rob vagona in se globoko urezal na desni strani čela. Z rešilnim avtom pristanišča so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tam se bo moral predvidoma zdraviti deset dni; zdravniki upajo, da ne bodo med tem časom nastopile komplikacije. ma, ki smo jo letos praznovali. Njegov poseg v slovenskem jeziku pa ni šel mimo brez pripomb predstavnika Liste za Milje, ki sicer ni slovenskemu svetovalcu odrekal pravice po izražanju v svojem materinem jeziku, pač pa je ugotavljal, da je pokrajinski nadzorni organ že pred časom zavrnil sklep občinskega sveta o najetju prevajalca za simultano prevajanje na občinskih sejah. Take trditve je svetovalec Ferluga zavrnil in poudaril, da je premalo, kar so doslej naredili razni organi za rešitev tega vprašanja. Sklical se je na načela ustave, po katerih imajo vsi državljani enake pravice in dolžnosti, njegove besede pa je podkrepil tudi župan Bordon, ki je še poudaril, da je nedopustno, da se v taki državi, ki se sklicuje na načela demokracije, ne morejo vsi posamezniki izražati v lastnem materinem jeziku, kar je sicer pravica vsakogar. Župan Bordon je tudi orisal dosedanje pobude občinske uprave, da bi našla primerno rešitev temu vprašanju ter da bi občinski svet lahko razpologal s svojim prevajalcem, ki mu ga je pokrajinski nadzorni organ odrekel. Še enkrat je Bordon poudaril, da bo občinski odbor naredil vse potrebne korake, da bi nadzorni organ odobril omenjeni sklep in tako občinskemu svetu zagotovil prevajalsko službo. Indirektno je na pomanjkanje le-te opozoril tudi slovenski odbornik Vodopivec, ki je obrazložil sklep o nekem vprašanju, ki zadeva socialno skrbstvo in za katerega je sam pristojen, ko je dejal, da mu je nemogoče iz-ražaii se v slovenščini. Pričakovati moramo torej, da bo vprašanje čim prej rešeno. Dosedanje izkušnje nam jamčijo, da bo napredna uprava rešila tudi to vprašanje, saj so Milje edini primer občine z italijansko večino, ki je s tako upravo pokazala odprtost in razumevanje za vprašanja slovenskega prebivalstva. Nesreča v železarni Italsider Včeraj nekaj po drugi uri ponoči so na dermatološkem oddelku tržaške glavne bolnišnice sprejeli na zdravljenje 39-letnega Giorgia Pao-linija iz Ul. San Pellegrino 4. Pao-lini je zaposlen v železarni Italsider in je malo pred omenjeno uro opravljal običajne kontrole v plavžu. Ko je hodil po robu enega izmed čistilnih bazenov, po katerem se pretaka vroča slana voda, je zaradi premajhne vidljivosti zdrsnil in padel vanj. .Paoliniju so. takoj priskočili na pomoč delovni tovariši. ki so ga potegnili na suho; z rešilcem tovarne pa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili opekline druge stopnje in mu predpisali mesec dni zdravljenja. Tudi v bolnišnici se je Paolini pritoževal, da so v železarni nekateri nevarnejši prehodi slabo osvetljeni in da se je zaradi tega lahko ponesrečiti. Tradicionalni openski tabor Danes popoldan se bo na Opčinah pričel že tradicionalni Tabor, ki ga prireja domače kulturno društvo. Gre vsekakor za hvalevredno pobudo, ki bo privabila na dvorišče Prosvetnega doma marsikaterega obiskovalca, željnega dobre kapljice, svežine in prigrizka. Openski Tabor pa ni samo to. Kdor se bo mudil v teh dneh na Opčinah, Tabor bo trajal namreč do nedelje, bo imel priložnost iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiitiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POBUDO LETOVIŠČARSKE USTANOVE Spored «Glasbenega septembra» tudi letos izredno privlačen Začetek 21, t, in. s portugalsko pianistko Marie Helene Koeha, 23. t.m. pa nastop 09 197. Žavlje: «1 213137; Milic: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA dežurna služba Nočna služba od 21 dr 8 ure j*L 732627; predpraznična od 14 do 21. ure In praznična ad " do 2°. 'ire t€l 68441 ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA BAZOVICA Priredi 14., 15., 16. in 17. avgusta 1980 TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici SPORED: DANES, 14. avgusta ob 16.00 — odprtje kioskov; mednarodni bahnarski turnir JUTRI, 15. avgusta ob 9,00 — med dvema ognjema mednarodni balinarski turnir v SOBOTO, 16. avgusta ob 14.00 — mednarodni balinarski turnir v NEDELJO, 17. avgusta ob 9.00 — tek po vaških klancih finale mednarodnega balinarskega turnirja ob 21.00 — nagrajevanje zmagovalcev Vsak večer od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansamblov TAIMS in GALEBI. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami in specialitetami na žaru. Vabljeni ! PD SLAVEC Ricmanje - Log Priredi 14., 15., 16. in 17. avgusta 1980 TRADICIONALNO ŠAGRO PROGRAM: DANES, 14. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov JUTRI, 15. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18 uri kulturni program Zvečer tekmovanje v tangu SOBOTA, 16. avgusta, ob 18. uri odprtje kioskov NEDELJA, 17. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri kulturni program Zvečer tekmovanje v • alčku. Delovali bodo dobro založeni kioski z donačim vinom in specialitetami na žaru Vsak večer od 20. do 24. ure ples z ansamblom «POMLAD» VABLJENI Urnik trgovin za praznike Združenje tržaških trgovcev obvešča, da bodo v naslednjih dneh poslovale trgovine po sle dečem urniku : Danes: vse trgovine bodo odprte. Jutri: vse trgovine bodo zaprte. Sobota: tudi trgovine, ki imajo na soboto obvezni tedenski 'počitek, bodo lahko odprte. MIRAMARSKI PARK predstave «LUČI IN ZVOKI* Danes, 14. avgusta, ob 21. uri v slovenščini in ob 22,15 v italijanščini «Cesarski sen v Miramaru*. Redne vožnje z motornim čolnom Zveza slovenskih kulturnih društev Obvešča, da bodo uradi v Ul. sv. Frančiška 20 v soboto, 16. t.m. zaprti. OBVESTILO Danes, 14. avgusta, bomo zaprli redakcijo predčasno, zato obveščamo bralce, da bomo razne objave, obvestila In podobno sprejemali samo do 13. ure. Šolske vesti Vaški praznik v Samatorci Vaška skupnost iz Samatorce bo od 15. do 17. t.m., organizirala na prireditvenem prostoru v Samatorci že tradicionalni vaški praznik z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Pri tej pobudi sodelujejo vsi vaščani in čisti dobiček bodo predali v sklad za kritje stroškov za Dostavitev vaškega spomenika padlim v NOB, ki ga bodo otvorili 14. septembra. —bs— Razna obvestila Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bo urad zaprt do vključno danes, 14. avgusta. TRŽAŠKA KJIGARNA obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Sindikat slovenske šole spon/.a, cu> je rok za vpis v točaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednie šole podaljšan do 20. septembra ' Tečaji so odprti vsem odraslim od 16 leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 13. AVGUSTA 1980 Povrtnina Min Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl Česen 2000 2500 2200 Marelice I. 863 920 920 Radič zelen domač 3000 3500 3300 Banane — 1265 — Cikorija Smokve — 1265 — catalogna Čebula bela 300 500 400 Jabolka 345 460 437 morgenduft 920 1150 1035 Solata Hruške domača 1800 2300 2000 gujot 345 690 575 Melancane 288 Krompim nov 130 575 220 460 200 Breskve I. 748 920 805 Paprika Grozdje 1495 zelena 345 460 403 cardinale 805 1150 Paradižniki 400 800 700 1000 550 900 Pomaranče za solato Peteršilj jajčaste 1610 2070 1840 Zelena 500 800 600 limone 805 978 920 Buče 400 500 400 zelene Bučice 403 460 460 Grenivke 660 880 770 OSM1CO so odprli Legiša - Kolma-novi iz Mavhinj. Točijo pristno domačo kapljico PRODAM fiat 128 letnik 1972 - karavan. Telefon 212-823. Družina štirih oseb nujno išče žensko za nekajurno vsakodnevno likanje v Miljah. Telefonirati od 19.30 do 21. ure na telefonsko šte' Vilko 274 069. PRODAM motorni čoln Ilver (4,20 m) 1977, motor evinrude 35 KM (1979) prikolica ellebi (1977). Telefon 815-047. OSMICO je odprl Rudi Košuta, Sv, Križ 44. Toči belo in črno vino, KOMPLETNO, moderno, skoraj novo dnevno sobo prodam zaradi selitve. Telefon 825-050. PRENOSNI otroški sedež za avto prodam, Telefonirati na tel. št. 228-382 od 9. do 17. ure. PRODAJAM polovico dvonadstrop ne stare hiše v Ul. San Cilino (tri stanovanja in vrt). Telefoni rati na št. 734 698. PRODAM fiat 128 SL coupe letnik 73 - prevoženih 73.000 km v odličnem stanju. Telefon 227284. KANTE ALOJZ - Praprot 18 je od pri osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. .mm BANCA Dl CREDITO Dl TRI E ST E TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST * UlilCA r. riL?fl.1p.-. & bVlflD NOVA ŠOLA ZA GORIŠKE SLOVENSKE DIJAKE V GORICI ODDELEK TRGOVSKEGA ZA VODA ŽIGA ZOIS IZ TRSTA Zdaj je treba rešiti prostorsko vprašanje - Možnost, da bi prvi razred namestili v poslopju, kjer je že trgovski strokovni zavod Ministrstvo za šolstvo je te dni izdalo dovoljenje za ustanovitev posebnega oddelka zavoda za zunanjo trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Šola bo delovala kot ločeni oddelek slovenskega trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois v Trstu. Kratko vest v tem smislu je prejela goriška pokrajina v ponedeljek, nekaj dni pred tem je bilo obveščeno tudi goriško šolsko skrbništvo in ravnateljstvo zavoda Žiga Zois v Trstu. Vprašanje je torej načelno rešeno, saj je ministrstvo za šolstvo pristalo v ustanovitev novega, ločenega oddelka. Zdaj pa bo treba rešiti nekatera druga vprašanja glede prostorov, finančnega breme na itd., kar pa bo najbrž trajalo še nekaj tednov, kajti računati je treba z dopustniškim premirjem. Včeraj smo po telefonu vprašali za mnenje predsednika pokrajinske uprave, prof. Silvano Paguro. Nakazal je možnost, da bi novi oddelek začasno namestili v stavbi, kjer je že trgovski zavod Ivan Cankar (nekaj učilnic je tam imela doslej na razpolago italijanska nižja srednja šola), saj je zaenkrat dovolj razpoložljivih učilnic. Vsekakor bi bilo treba najti soglasje, tako z lastniki stavbe, kakor tudi z goriško občinsko upravo. To pa je v teh dneh skoraj nemogoče, zaradi dopustov namreč. O različnih vprašanjih s področja šolstva, vključno vprašanju novega oddelka trgovske višje srednje šole, naj bi razpravljali na sinočnji seji načelnikov svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu. Tako nam je včeraj sporočil predsednik pokrajine. Čez dober mesec se bo namreč pričel pouk, v tem času pa je treba rešiti mnoga nujna vprašanja. Med taka sodi tudi ustanovitev ločenega oddelka kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču, ki naj bi dobil prostore v bivšem zavodu Duca d'Aosta. Kakor smo že poročali, je ministrstvo izdalo zadevni ukrep šele pred kratkim. Zakaj je prišlo do ustanovitve ločenega oddelka trgovskega zavoda Žiga Zois in ne do spremembe obstoječe trgovske strokovne šole v zavod za trgovino? Menda je tak postopek s pravnotehničnega vidika nemogoč. Sicer pa bomo o tem vprašanju podrobneje poročali Še v prihodnjih tedhih. Zaenkrat je pomembno1 tov da je ministrstvo izdalo dovoljenje za ustanovitev te šole v Gorici in da ne bi smelo biti' večjih' ovir,' tako menijo tudi pri Sindikatu slovenske šole. za reden začetek pouka v prvem razredu. Dražja elektrika in draga javna razsvetljava Električna energija je od avgusta dalje dražja. Prvi račun, ki nam ga bodo dostavili bo zato večji od prejšnjih, čeprav na pristojnih mestih ugotavljajo in napovedujejo, da bistvenih razlik ne bi smelo biti. Sicer bomo to ugotavljali septembra In oktobra, ko bomo imeli na razpolago račun, ki ga bo treba pač poravnati. Že sedaj pa se je treba sprijazniti z ugotovitvijo, da zadnji poviški niso zadnji in da bodo cene elektrike v prihodnje že spet morali priviti. Energija je pač zmeraj dražja, poraba pa narašča preko vseh pričakovanj. Največkrat ocenjujemo izdatke v domačem gospodinjstvu s strožjim merilom. Zaženemo vik in krik ob vsaki podražitvi, po drugi strani pa se nam zdi nekaj povsem naravnega, da bi morale biti javne storitve tako rekoč zastonj. Ker je govor o elektriki in podražitvah, smo nekaj besed namenili tudi vprašanju javne razsvetljave ulic in trgov v naših vaseh in mestih. V petdesetih in v začetku šestdesetih let je bila elektrifikacija podeželja eno glavnih socialnih in gospodarskih vprašanj. Takrat nihče niti pomislil ni, da bi utegnilo elektrike tako kmalu primanjkovati. Pa so v občinah, kjer je bilo potrebno, poskrbeli za javno razsvetljavo. Ponekod bolj skromno, drugje bolj razkošno, v skladu z denarnimi možnostmi pač, vseh občanov pa itak niso zadovoljili, ker je kaj takega skoraj nemogoče. V manjših občinah, kjer je cestnih svetilk bolj malo, so izdatki za elektriko razmeroma nizki, kljub temu pa znašajo po nekaj milijonov lir. O desetinah in stotinah milijonov pa je govor v večjih krajih. Kako je recimo v naših krajih na Goriškem? V Sovodnjah požgejo žarnice za okrog 400 tisoč Ur mesečno, poleg tega je treba občasno nadomestiti ta ali oni del, izgorelo stikalo itd. V proračunu so letos v ta namen vpisali kar 6,140.000 lir. Bolj skromni so števerjanci, ki za javno razsvetljavo porabijo približno pol zgoraj omenjenega zneska letno, v Doberdobu pa nismo dobili ustreznega podatka. Veliko porabijo za javno razsvetljavo v občini Gorica. Letos so za to namenili kar 150 milijonov lir. Sto milijonov samo za porabo električne energije, petdeset milijonov pa za redno vzdrževanje. Petindvajset milijonov bodo v to svrho porabili letos v Krminu, kakor so nam povedali na tamkajšnjem županstvu. Torej je splošno razširjeno mnenje da občinska žarnica nič ali skoraj nič ne stane, docela zgrešeno. ZARADI OKUŽENE VODE Prepoved uporabe bazenov turističnega centra Albatros Lastniki sicer ugovarjajo ukrepu tržiškega županstva, kajti onesnaženost naj bi bila v mejah, ki jih dopušča zakon V teku nova analiza vzorca vode Kakor je bilo pričakovati, je tr-žiško županstvo včeraj izdalo odredbo o takojšnji prepovedi uporabe bazenov v turističnem centru Albatros v Marini Julii, zaradi onesnaženosti vode. Pokrajinski higienski laboratorij je te dni, kakor smo že poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, opravil vrsto pregledov vzorcev vode, ki so jih vzeli v bazenih. Rezultat analize vzorca vode iz bazena turističnega centra Albatros je bil precej neugoden in tako je pokrajinski zdravnik že v torek nemudoma obvestil tržiško županstvo, da sprejme najbolj primerne ukrepe. Po neuradnih virih smo izvedeli, da je pokrajinski higienski laboratorij včeraj vzel nov vzorec vode, rezultati analize pa bodo znani po vsej verjetnosti že danes ali jutri. Odredba o prepovedi uporabe bazenov, oziroma bazena je sprožila val negodovanja s strani upravite- NiiiiiiiiinMiiifiiiiiiiMiMniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiHiMiiutiimiiiiimMiiiiiiiaiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiimiiiiiiiimiiiiiimia SREČNI SMO, IMAMO «MISS FRIUU - VENEZIA GIULIA >! V Gradežu pred več tisoč občudovalci izvoljena najlepša dekleta naše dežele Letošnja lepota dežele je Sofia Terpin iz Krmina, ob njeni strani sta bili izbrani Marina Furlan iz Gorice in Rossana Svaghel iz Trsta - Plesalka Heater Parisi navdušila številno publiko Zadovoljne zaradi zmage Marisa Furlan, Sofia Terpin Rossana Svaghel V deželi Furlaniji - Julijski krajini smo v teh počitniških dneh za dobro stopnjo srečnejši. Imamo našo miss Friuli - Venezia Giulia, imamo miss Ragazza In in imamo miss Cinema FVG. Izvolili so jih v torek zvečer v Gradežu. Goričani smo še toliko bolj srečni, ker je žirija izbrala za najlepšo v deželi Sofio Terpin iz Krmina, ob njeni strani pa sta kot najlepša pripravnica na filmske stvaritve Marina Furlan iz Gorice in kot najbolj priljubljena mladinske revije Ragazza In pa Rossana Svaghel iž Trsta. Goričani smo torej tokrat prevladovali sosede iz Trsta, Vidma in Pordenona, ki so prišli na izločilno tekmovanje v Gra-dež dobro oboroženi z lepotami njihovih številnih mladih tekmovalk. Pa smo jih Goričani spet postavili na svoje mesto. In smo za kako u- rico pozabili na vse tegobe, ki nas tarejo in s katerimi se bomo še bolj soočali v septembru. A zakaj bi tu tarnali o gospodarskih težavah in o dejstvu da nimamo še novega gori-škega ali krminskega župana, ko i-mamo vendarle v teh krajih najlepša dekleta v vsej deželi? Nekateri iz drugih pokrajin so najbrž slutili, da se bo v Gradežu, ki sodi v okvir goriške pokrajine, pripetilo nekaj takega in so zaradi tega pedplačali kakega angelčka na nebu, da je popoldne, pozno popoldne, poslal oblake nad Gra dež in stresel precej dežja. Zato je bilo zvečer v Parcu delle rose precej hladno. Previdni nemški turisti so na zabavišče prišli oboroženi z dežniki, dežnimi plašči vetrovkami, volnenimi majicami. Dekleta, enaindvajset jih je bilo, pa so v na ■••■lil.....................................................................................................................Miimmtimininiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii PRODAJNO RAISTAVO PRIREJAJO VSAKO LETO V AVGUSTU Stare vedute evropskih krajev in knjige na ogled v stari utrdbi Palmanove Največ je lepih vedut mest in zemljevidov iz pokrajin nekdanje beneške republike - Na voljo tudi marsikaj, kar zadeva slovenske kraje in Istro 13. 8. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski fiorint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 841.— 1992,50 1780.- 508.-- 202,50 29,- 469,— 66.- 725.— 430.— 151.- 201.— 171.— 20,- 29,50 28.25 MENJALNICA vseh tujih valut Palmanovo je Beneška republika zgradila ob koncu šestnajstega sto-j letja z namenom, da bi v tem u-trjenem mestu namestila vojaštvo, ki bi bilo ob vsakem času pripravljeno braniti meje Serenissime pred turškimi vpadi, ki so bili takrat na dnevnem redu. Dogodilo pa se je, da so Turki takrat prenehali pustošiti po Evropi in mesto -vojašnica je ostalo skoro neuporabno, če izvzamemo kratko tako-zvano drugo benečansko vojno v začetku sedemnajstega stoletja. Vsi kasnejši gospodarji tega ozemlja so v številnih vojašnicah Palmanove nameščali svoje čete in še v letih pred drugo svetovno vojno so v večernih urah zapirali dohod v mesto. S treh strani je bilo in je moč še danes priti v Palmanovo skozi ozka vrata, nad katerimi se dvigajo utrjene vojašnice, v katerih so nekoč stražili vojaki. Pravijo jim »dongione*. V zadnjih letih so te prostore preuredili, tako da lahko v njih prirejajo razstave. Skozi vse leto lahko gremo v Palmanovo in tam si lahko ogledamo slikarske razstave, razstave raznih umetnin in znamk, poleti pa pridejo sem podjetni trgovci in nam prikažejo ter nas seveda vabijo k nakupu znamenitih starih tiskov od knjig pa do vsakovrstnih slik. Tudi letos so odprli tako razstavo v «dongionu» čedajskih vrat, t.j. tistih vrat, od koder peljejo poti proti Čedadu in Gorici. V prijetnih razstavnih dvoranah lahko najdemo tisoče starih tiskov. V glavnem gre za zemljevide, vedute, cvetje, uniforme iz beneških pokrajin. Nič čudnega, saj so bile Benetke svoj-čas eno izmed središč italijanskega tiskarstva. Poleg majhnih tiskov, ki veljajo kupca nekaj deset tisoč lir, dobiš tu tudi tiskane originalne risbe znamenitega Ca-naletta, enega izmed najbolj znanih slikarjev beneških vedut v prejšnjih stoletjih. In seveda je treba za to Canalettovo risbo odšteti nekaj milijonov lir. Seveda dobiš tu tudi zanimive zemljevide, tiskane na Dunaju, na Nizozemskem, v Nemčiji, v Franciji. Pa še kako staro knjigo do biš, ki bi zbiralca zanimala. Lani smo v istem prostoru videli, da je trgoved ponujal drugo Valvasorje- vo izdajo iz prejšnjega stoletja, tiskano v snopičih. Najbrž je ni nihče kupil za majhen denar, zato pa smo letos pred sto leti tiskane Valvasorjeve vedute kranjskih krajev, Postojne, Idrije, Senožeč itd., našli že uokvirjene in brez dvoma bodo te male vedute lažje našle kupca kot pa cela Valvasorjeva zbirka. In še. Najdeš tu oglase županov, napoleonskih ali avstrijskih vojaških guvernerjev v tem ali onem italijanskem mestu, stare razglednice, stare knjige, marsikatero zanimivost, pismo ene ali druge znane osebnosti, igralne karte iz prejšnjih stoletij in še vrsto takih drobnih zanimivosti. Brez dvoma najdemo tu marsikatero zanimivost, ki bi jo zaman iskali v provincialni trgovini s starinami. In tega se dobro zavedajo prebivalci naše dežele, ki vsako leto avgusta pridejo v Palmanovo, tega se zavedajo tudi tuji turisti, ki letujejo v Gradežu, Lignanu ali Jesolu. In seveda se tega zaveda tudi podjetni trgovec, ki se vrača vsako leto v Palmanovo. (m.w.) pol hladnem ozračju morala hoditi gor in dol po dolgem odru, ob strani katerega so bili radovedni, sila radovedni občudovalci, oblečena v zelo mini mini bikinije. Pod lučjo močnih reflektorjev je bilo tudi moč ugotoviti da je eni ali drugi med njimi zelo mraz. Oddahnila so se le na tretjem mimohodu ko so razkazovala tople krznene plašče neke domače trgovine in takrat so bila tej reklamni potrebi najbrž zelo hvaležne. Po vseh teh mimohodih se je zelo, zelo številna žirija umaknila v posebni prostor in tam so se njeni člani v ocenjevanju te ali one lepotice najbrž tudi pošteno sporekli. Njihovo delo seveda ni bilo lahko, saj so imeli kaj izbirati. Morda ne toiiko med komaj petnajstletnimi deklicami, ki so prišla na tekmovanje v upanju da bi jih videl kak Alain De-lon, marveč med nekoliko starejšimi, ki so že pokazale kaj zmorejo in kaj hočejo. Medtem pa je znana ameriška plesalka Heather Parisi s svojo u-metniško skupino zabavala s svojimi divjimi plpsi, ki jih poznamo tudi s televizijskih ekranov, številno publiko, ki je tokrat pozabila na svojo prejšnjo hladnokrvnost in ploskala, ploskala, ploskala. Dežek pa je spet ponagajal, in že sama Heather Parisi je hotela zbe žati, pa se je premislila, pa čeprav so mnogi starejši med publiko odhiteli domov. In tako je prišlo, po plesnem na stopu divje ameriške plesalke, do hitre nagraditve treh najlepših. Hitre ker je deževalo in tudi ker so se ljudje razbežali, le najbolj -vneti zagovorniki in občudovalci ženske lepote so ostali pod odrom da bi z mokrim aplavzom počastili tri najlepša dekleta. Ostala, ki niso i-mela sreče, pa so se porazgubila na skrivaj v napol temnem ozračju velikega prireditvenega prostora. Prometna nesreča prt Gradišču ■ Ves avgust bo obležal v goriški bolnišnici Damiano Gereone iz Gradišča, ki je včeraj zvečer trčil s svojim motorjem kawasaki v avtomobil, ki ga je šofiral Giovanni Covasd iz Rotpansa. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja prednosti na križišču pred znano restavracijo «A1 ponte* v Gradišču. Gereone ima precej poškodb na glavi in na nogi, v bolnišnici bo ostal 20 dni. ljev in lastnikov turističnega centra. Županstvu namreč ugovarjajo, :" da je ukrep o takojšnji, čeprav za-1 časni zapori pretiran, kajti oku- "f ženost naj bi bila v mejah, ki jih ij dopušča zakon. Vsekakor pa bo o tem primeru najbrž še veliko govora. Tako bo treba tudi ugotoviti, če je do okužbe ■ vode s fekalijami prišlo v bazenu | zaradi slabega čiščenja, ali neredne f zamenjave vode, ali pa so klice že f' v vodnem viru, od koder polnijo bazen. V Jasihu «132. praznik naših narodov» V Jasihu pri Bračanu bo v so- L boto, 23. in nedeljo. 24. avgusta i: 132. praznik naših narodov. Tako J; razglašajo te dni rumeni lepaki v ja štirih jezikih (v italijanščini, fur-il lanščini, slovenščini in nemščini), f| ki napovedujejd zdaj že tradicional- (| no poletno prireditev v tem kraju j. ob Idrijci, na kateri skušajo obi-g skovalcem poleg dobre pijače in je-P dače ponuditi tudi nekaj sentimen-j talnih spominov na rajnko Avstrijo, ( pa njeno «pravično» in demokratično j notranjo ureditev in red ter na nje-j nega najvidnejšega predstavnika, i cesarja Franca Jožefa I. — Za tri dni zaprte trgovine Spet se nam obeta nekaj težav v preskrbi z živili in drugimi potrebščinami v prihodnjih dneh. Združenje goriških trgovce' je že prejšnje dni napovedalo nekajdnevno zaporo trgovskih obratov ob koncu tedna. ob velikem šmarnu. Tako bodo trgovine, mesnice, pekarne in drugi obrati ostali zaprti od jutri do ponedeljka. Nekatere trgovine jestvin (bolj redke sicer) bodo odprte tudi v nedeljo dopoldne. Od jutri, do vključno ponedeljka, bodo zaprte tudi brivnice. Prav tako zaporo bodo upoštevali tudi frizerski saloni. Po prazničnem voznem redu bodo od Jutri do ponedeljka vozili avtobusi občinskega podjetja v Gorici. Le v ponedeljek bodo nekoliko povečati število voženj na progi proti štandrežu in Ločniku. Avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja bodo jutri in v nedeljo vozili po prazničnem voznem redu, v soboto in v ponedeljek pa po urniku, ki je v veljavi ob delavnikih. Sicer pa ne bo prevelikih •težav z oskrbo, četudi bomo dane* pozabili-'nabaviti zadostno količino mesa ali drugega blaga. Še zmeraj bomo lahko skočili čez mejo, kjer velikega šmarna ne spoštujejo in bodo zato trgovine jutri in v soboto dopoldne odprte. Obsežna razprava o kmetijski politiki O vprašanjih kmetijske politike in posegov na tem področju je bilo govora na sestanku med delegacijami sindikalnih združenj Confcoiti-vatori, Coldiretti in Unione coltiva-tori ter delegacijo pokrajinske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. Razpravljali so predvsem o javnih:] naložbah v kmetijstvu, o cenah kmetijskih pridelkov, o kmetijski politiki v okviru EGS, o visokih cenah kmetijskih zemljišč ter o različnih težavah, ki tarejo konzorcije za melioracijo in namakanje, ki delujejo na področju pokrajine. Predstavniki neposrednih obdelovalcev so napovedali, da bodo v kratkem priredili veliko javno manifestacijo, skupaj j s pokrajinsko sindikalno federacijo. Konec dopustov V ponedeljek bo ponovno stekla proizvodnja v skoraj vseh večjjh industrijskih obratih v Tržiču. Tako bodo začeli delati v ladjedelnici, v tovarni Ansaldo, v Detroitu in Eatonu ter v Adriaplastu. V drugih tovarnah bodo proizvodnjo predvidoma obnovili v začetku naslednjega tedna. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ulica 1. maja, tel 73328. (iurln. VERDI 17.00—22.00 «Suoer festival della Pantera rosa*. Risani film. CORSO 17.30- 22.00 «1 4 delTAve Maria*. B. Spencer in T. Hill. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Confessioni di una porno hostes*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00-22.00 «... e giu-stizia pe tutti*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Buone n»-tizie*. Dlora fioricu ih ukolicu SOČA 18.00 — 20.00 «Smer Mehika*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Trenutek za trenutkom*. Amerišk! film. DESKLE 19.3T «Sherlock Holmes in Jack razparač*. DE/.URNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine • Trg sv. Frančiška. Prispevki Člani Sovodenjskega noneta so namesto cvetja na grob Mirka Kuzmina darovali 25.000 sekciji sovodenj-skih krvodajalcev in 25.000 lir s©> vodenjskemu Kulturnemu domu. Dr. Ernest Petrič: Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu IjE V takem položaju bi bilo pričakovati p strani pogodbenic — če naj bi se manjšinska varstvena določila Osima striktno omejila le na območje bivšega STO — jasno opredelitev take nujne volje, bodisi v sami Osimski pogodbi, bodisi z ustrezno izmenjavo pisem, identično izjavo obeh strani ob sklenitvi pogodbe ali v neki drugi primerni diplomatski formi. To še zlasti, ker slej ko prej velja spredaj navedeno splošno izhodišče pri tolmačenju mednarodnih pogodb, da če ni drugače jušno razvidno iz same pogodbe ali na kak drug način razvidna drugačna pogodbena volja strank, vsaka mednarodna pogodba zavezuje pogodbenice za njihovo celotno ozemlje. Narobe, ne le, da osimski pogodbenici nista nikjer v Osimski pogodbi ali ob njej izrazili, da je njun pogodbeni interes bil omejen le na manjšini na območju bivšega STO, temveč sta prav z dikcijo 4. odstavka preambule osimske pogodbe in z vrsto izjav ob podpisu in ratifikaciji Osimskih sporazumov nakazovali prav nasprotno. Na temelju povedanega je, tudi če obravnavamo izolirano samo čl. 8 Osimske pogodbe kot mednarodnopravno obveznost in če zaenkrat iz metodoloških razlogov obravnave docela prezremo 4. odstavek preambule ter izjave podane ob sklenitvi oz. ratifikaciji Osimske pogodbe, težko trditi, da sta pogodbenici imeli v mislih in smatrali kot predmet Osimske pogodbe le položaj manjšin na območju bivšega STO. Res je čl. 8 funkcionalno vezan na Posebni statut, kot izhaja iz njegove dikcije, vendar v vsebinskem ne pa V teritorialnem pogledu. V čl. 8 Osimske pogodbe je jasno določena vsebinska raven manjšinske zaščite (tista raven, kot jo je določal Posebni statut), in sta to raven zaščite na temelju prav čl. 8 Osimske pogodbe stranki pogodbenici mednarodnopravno zavezani zagotoviti pripadnikom manjšin s svojimi notranjimi ukrepi. Kolikor je ta raven zaščitnih ukrepov že uresničena, sta jo stranki dolžni ohraniti, kolikor še ni, sta dolžni, tako raven zaščite zagotoviti in uresničiti z ustreznimi pravnimi in dejanskimi ukrepi. V tem smislu je torej vsebina Posebnega statuta — sedaj na temelju čl. 8 Osimske pogodbe — z mednarodnim pravom določen minimum pravic slovenske manjšine in njenih pripadnikov v Italiji in italijanske manjšine in njenih pripadnikov v SFRJ. Vsakršno uresničevanje čl. 8 Osimske pogodbe. ki bi zagotavljalo manjšinske pravice pod ravnijo pravic iz Posebnega statuta, ne bi bilo moč smatrati za dn bona fides» uresničevanje določil Osimske pogodbe o pravicah pripadnikov manjšin. 14. Vsebina Posebnega statuta — raven manjšinskih pravic po osimski pogodbi Glede na to, da se čl. 8 Osimske pogodbe navezuje na vsebino Posebnega statuta, si velja vsebino Posebnega statuta znova nekoliko podrobneje ogledati. Posebni statut (priloga II. Memorandumu o soglasju) izhaja iz zagotovitve splošnih človekovih pravic, pri čemer se stranki pogodbenici izrecno zavezujeta ravnati v skladu z načeli Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (tč. 1 Posebnega statuta). To dejansko pomeni, da sta se stranki pogodbenici Posebnega statuta, za območje, na katero se je Posebni statut nanašal (bivše ozemlje STO) mednarodnopravno zavezali spoštovati, kot medna- rodnopravno obvezo, vsebino določil Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah. Obenem se pogodbenici zavezujeta, da bosta zagotovili pripadnikom manjšin e-nakopravnost z ostalimi prebivalci območja (čl. 2 Posebnega statuta). Ta enakopravnost je še posebej opredeljena kot enakopravnost pri uživanju političnih in državljanskih pravic, enakopravnost pri pridobivanju in opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti, enakopravnost pri dostopu v javne in upravne službe, pri čemer je posebej določeno, da se bosta pogodbenici ravnali tako, da bi olajšali manjšinskima skupnostima primerno zastopanost v upravi, še posebej v tistih dejavnostih (kot je npr. šolski nadzor), kjer ostaja poseben interes manjšinskega prebivalstva. To določilo posebnega statuta torej presega le zagotovitev splošne enakopravnosti pri dostopu do javnih in upravnih služb. Z njim je — kot sestavina enakopravnosti — zagotovljena u-strezna, poštena zastopanost manjšine, ki sta se jo pogodbenici zavezali olajšati, omogočiti. Posebej je zagotovljena tudi enakopravnost pri opravljanju raznih poklicnih dejavnosti, pri organizaciji in delovanju gospodarskih združenj in organizacij ter pri obdavčenju; z gospodarskimi združenji so mišljena tudi poklicna združenja. Posebej je urejeno vprašanje nadaljnjega poklicnega delovanja tistih oseb, ki za svojo dejavnost v trenutku sklenitve Memoranduma o soglasju (oz. Posebnega statuta) niso imele ustreznih spričeval in izkazil. Prav tako je posebej določena enakopravnost pri uporabi jezika s tem, da nadaljnja določila Posebnega statuta (tč. 6) podrobneje govore o uporabi manjšinskega jezika. Enakopravnost je posebej zagotovljena tudi glede pridobivanja socialne pomoči in pokojnin. V točkah 3, 4, 5, 6 in 7 Posebnega statuta so podrobno opredeljene posamezne manjšinske pravice. Značilnost tega dela Posebnega statuta je, da so to pretežno pravice, ki gredo po svojem naravnem bistvu manjšini kot skupnosti in ne le posameznim pripadnikom manjšine. V tč. 3 Posebnega statuta se pogodbeni stranki zavezujeta kaznovati spodbujanje narodnostnega in rasnega sovraštva. S to določbo Posebnega statuta je implicite prepovedano delovanje organizacij, ki s svojimi delovanji vzbujajo narodnostno in raštto'SbvriEtŠtVo, kamor nedvomno sodijo neofašistične organizacije in združenja z, MSI na ..čelu. ,u.. V tč. 4 Posebnega statuta je posebej zavarovan «etnični značaj* obeh manjšinskih skupin, pri čemer je z «etničnim>' razumeti tisto, kar v Jugoslaviji pojmujejo kot narodnostni značaj skupine. Če obravnavamo to določilo povezano s tč. 3 Posebnega statuta, je očitno, da je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi ogrožala etnični oz. narodnostni značaj skupin, ki sta z določili Posebnega statuta varovani; torej tudi ni dopustno spodbujanje, povzročanje, podpiranje, ohranjevanje a-similacije. Posebej sta v tč. 4 Posebnega statuta navedeni — kot tisti ukrepi, ki naj služijo zavarovanju samobitnosti manjšinske skupnosti — pravice do tiska v materinem jeziku (tč. 4a) in pravica do svojih prosvetnih, kulturnih, socialnih in športnih organizacij (tč. 4b), ki sta jih pogodbenici dolžni enakopravno obravnavati z enakimi organizacijami večine, zlasti glede uporabe javnih poslopij in radia ter dostopa do sredstev javnih skladov. Pri Cerknem odkrili ■ • |»VVi nahajališči bakrove rude IDRIJA — Kot je znano so pri Cerknem kopali bakrovo rudo že pred 120 leti. Zaradi splošne gospodarske krize pa so deset let kasneje dela v celoti ustavili. Italijani so med drugo svetovno vojno obnovili izkoriščanje. Po osvoboditvi pa proizvodnje niso nadaljevali zarajdi takratne ocene, da so zaloge premajhne in da bi bila zaradi tega proizvodnja nerentabilna. šele zadnje geološke raziskave so pokazale, da so na območju Cerknega zelo velika nahajališča bakrove rude. V prvem nahajališču pri Škofjem so odkrili 16,543.800 ton rude, v kateri je skoraj 160.500 ton bakra. V drugem nahajališču na območju Sovodenj pa ocenjujejo zaloge bakra na najmanj i00 tisoč ton. Bakrova ruda, ki bi jo bilo mogoče izkoriščati le z jamskim kopom, je precej bogata, saj vsebuje 0,97 odstotka bakra, medteni ko ga je v največjem jugoslovanskem rudniku bakra v Boru le 0,46 od stolica. Cerkljanska bakrova ruda ima tildi nekaj malega srebra in zlata, 3,1 oziroma 0,2 grama na tono pridobljenega bakra. Vest o novih bogatih nahajališčih bakra je torej vzpodbudna, ker ta kovina postaja čedalje dražja na svetovnem trgu. V Sloveniji je porabijo letno 10 do 11 ti-toč ton, predvidevajo pa, da je bedo čez pet let že 16 tisoč ton. V idrijskem rudniku živega srebra so že izračunali, da bi za nadaljnje raziskave z globinskim vrtanjem potrebovali 150 milijonov, za odprtje rudnika s Flotacijo pa še nadaljnjih 220 milijonov dinarjev. Izvršilni odbor splošnega zdru-ženia črne barvaste metalurgije in livarn Slovenije je sklenil, da ,ie treba nadaljnje raziskave vključiti v prihodnji srednjeročni načrt, vso zadevo na naj bi speljala idrijski rudnik živega srebra in mariborska livarna. J. O. Vsi na morje, vsi v hribe Patronat KZ - INAC svetuje Pogoji za brezplačno pravno varstvo pri uveljavljanju pravice do pokojn‘nc V Radencih festival komorne glasbe V znanem zdravilišču »Radenska* v Radencih bo od 26. do 28. septembra že 18. festival komorne glasbe dvajsetega stoletja. V treh dneh bo pet koncertov in dve predavanji. Najprej bo nastopil godalni kvartet iz Varšave. Izvajali bodo dela Schoenberga, Kreka, Bairda in Pendereckega. Naslednjega dne dopoldne bosta predavala dr. Andrej Rijavec'iz Ljubfane1 in dr. Bojan Bujič iz Oxforda o komorni glasbi tega stpletja. Popoldne pa bosta ‘naetopili čembalistka-Oiivera -Djurdjevič iz Beograda in mezzosopranistka Aleksandra Ivanovič. Izvajali bosta dela Francaixa, Če-repnina, Ligetija, Penna, Josifa, Kuljeriča in Milankoviča. Zvečer bo koncert Internat jazz kvartet Toneta Janše. Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane bo festival zaključil 23. septembra z deli Merkuja. Ramovša, Božiča, Petriča, Mihelčiča, Bergs-ma!a in Weinerja. Na letošnjem festivalu sodobne komorne glasbe v Radencih boc\o prvič izvajali šest skladb domačih avtorjev, Krekovo skladbo, ki jo je skladatelj napisal prav za letošnji festival in Ligetijevo skladbo, ki bo prvič izvedena v Jugoslaviji. Pred začetkom letošnjega festivala bo v razstavišču hotela »Radin* otvoritev že tradicionalne likovne razstave. J. O. VrR.: «Na 1NPS sem vložila prošnjo za invalidsko pokojnino, vendar so mi jo dokončno odbili. Rekli so mi, da lahko vložim tožbo, če smatram, da sem bila oškodovana. Po mojem mi je bila storjena krivica, ker res ne morem več opravljati kmečkega dela, v nasprotnem primeru bi sploh ne bila vložila prošnje. Vendar pa me skrbi, kako bom lahko krila sodne stroške in stroške za odvetnika, saj imajo ti precej visoke honorarje. Kaj mi svetujete in koliko znaša običajno honorar za odvetnika pri uveljavljanju pokojnine?* T. Č. Pri uveljavljanju pravice do invalidske pokojnine je treba najprej izčrpati upravni del postopka, ki predvideva tri zaporedne faze. Najprej obravnava prošnjo pokrajinsko vodstvo zavarovalnega zavoda INPS, zatem pride na vrsto pokrajinski odbor INPS končno pa še oeželni odbor INPS oziroma nadzorni odbor za samostojne delavce. v primeru treh negativnih odgovorov ,kot je vaš slučaj, lahko zavarovanec v roku desetih let sproži proti INPS sodni postopek. Pri tem pa moramo naglasiti, da odvetniški in sodni stroški ne bremenijo zavarovanca, ker je pač po zakonu predvideno brezplačno pravno varstvo. Izjemo predstavlja le primer, da ugotovijo, da je tožba neutemeljena. Zato je treba podrobno proučiti vašo pratiko. Na osnovi prejšnjih V teh vročih avgustovskih dneh vse beži zdoma. Vsi hitijo na morje ali v hribe še največ na morje, tako da so ceste prenatrpane z želez-jem Iz ((kompetentnih* krogov nas sicer prepričujejo, da promet ponehava, a nas gornja slika prepričuje o nasprotnem. Vsekakor se na cestah ljudje drenjajo, da bi se nato drenjali na kopališčih, v hotelih, v restavracijah in povsod. Človek še ni prišel k pameti, da bi tudi počitnice pametno izkoristil. .. ..............................mn.................»...m........................».................................................""T.......*................... I izvidov in utemeljitev, s katerimi je INPS zavrnil prošnjo, mora zdravnik izreči mnenje, če se je vaša zmožnost do zaslužka zmanjšala na manj kot eno tretjino, če po trezni presoji obstajajo ti pogoji, vam svetujemo, da sprožite sodni postopek, ker je po zaostritvi kriterijev, katerih se poslužuje IN PS pri dodeljevanju invalidskih pokojnin, vedno večje število sodnih postopkov, ki se v dobršni meri zaključijo s priznanjem pokojnine. OBROKI VOJNE POKOJNINE, KI NISO PRITIKALI VPR.: «Moj pokojni mož je prejemal majhno vojno pokojnino in po njegovi smrti sem jo prejemala jaz. Te dni pa je prišel odgovor, da so mu priznali neko drugo višjo vojno pokojnino, za katero pa nisem nič vedela. Sedaj katero pokojnino bodo izplačevali? Bom morala vrniti to, kar sem kaši-rala?» M. Š. V zvezi z obroki vojnih pokojnin, ki jih je koristnik oziroma njegova vdova prejela od zakladnega ministrstva, velja princip, da ni potrebno povrniti teh zneskov, če je obstajala dobra vera. Ker zatrjujete, da niste vedeli za drugo vojno pokojnino, se ta princip nedvomno aplicira tudi v vašem primeru in vam ne bo treba vračati nobenega obroka. Na manjši «Djerdap 2» Doslej izpeljanih že veliko prvenstveno osnovnih del - Ce ne ho zastojev, bo centrala dala prve kilovate zeleta 1983 l,ris/n‘mju> zn DIJAŠKO MANCO Ko so pred leti gradili na Donavi in sicer na področju Železnih vrat veliko hidrocentralo