Lov na veverice. o naših hribili imajo farani navadno po jedhega dubocnika, kateri jim tnašuje zjutraj ob šcstih. Priložnost imajo potem počivati po ves do-p61udne. Poležojo pod smsco ovočnega drevja; voko si den<5 pod gl&vo, s klobukom pj pokrijpjo obraz, da jih ne motijo bredčeče muhe in dneva svit. Kiior je bolj zg6™-en in nienj zaspan. poišče si drnjSbe: tam se kramljd o vsnm, kar koli kdo yi in zna. Ta pogovor mladih Ijudi pa ne zaaiiua vsikilar in mnogokrat se jim nit utrga ali pa poide. Iger nc Ijubijo naši Ijinlje; k večjerau naleti.š pod kozolcsm pastirje, da tdkajo po deski aolde. PoatCiroi možak bi pai* najraje krepčal sc s kapljico vina, ali, ker žep, če ob vanj potolče, ne da glasil, trcba rau jo zariti se v svoj ulujak, kjer pod vplivom čebelne mnitike kmalu zaspf m zasmrJL Ali taka drt^mavosl ne vgaja dijaku; saj se po dnevi ne utrudi in po noCi ciovoljuo Daepi. CemM sem ijasih v hiSi za mizo ter bobnajoč po njpj podil razposajene mnlie. Naslonil sem glavo ob roko in tožil in stokal o dosdduosti. Sam sem bil v biSi, Ie nra je tik-lakala na steni meni uasproti. A videč, da a tem ne odženem svojega nasprotnika, iskal sem pazljivo z o5mi od steue do stene, od police do poLice orodja, ki bi nii pomagalo odgoati dosaduost. K sreči so ae slednjič oči zapele ob puško jeduocevko, ki je vsa zaprašeua io a pajCeviiiami oprfldeiia visela gori v kotu. Misli si, dragi bralec, i?reme in naravo, kakeršna je v zaCelku meseca aoptembra. Po travoicib je ravnokar poko3ena otava, hobotoo poganja bledo-vijolčaati podlesek. Nekatcra brnSkova drevesa t sadnem vrtu stojž nU prazna in listje nimeni in odpada, druga zor^ in raak trenotek se ntrga rumeni aad, vrši med Ustjem in cepue ua tla, kjer naglo k sebi zvabi mno-žioo kakor baker nijavib mravelj. Keši jo te nesreče, poberi jo iu utakni v žep! Med zeleniin, veuder a'd rumeno opikanim liatjem čeSpelj te pozdravlja plod, uiodrejši od ueljž, ki se zastrt s siviuii, razkosanimi oblaki proatira nad rrtom in ujivo, po katerej pastir preganja živino, da pogrizo deteljo striiiŠDico. CujeS njegov glas, ko vrafia živino, vraes zalaja pes, sicer je pa vsc tiho in aiirno od domaCe hiSe pa do uirafinuga jelovega gozda, ki po 6nem Ijrdu praznnje avoj nedeljski mir. Nekaka zaspanost ti poseda na oči v tem veaoljnem pokoji, pri tem vse objeinajočem mrtvilu. Z16kuei5 se pod oreb, ki svoje kovenine poganja preko skal odetih z robidovjem. Caaih bleakne solnSna Inč po debolein rizkaveui, napočenem deblu: po puškinein kopitu, ležcčem poleg telje, plošsjo nzajekia, če zamigne listje po Tcjah. Ce pa za-tisueš oči io se potopiš v moije avojib miaii, vzbudi te nekov pad poleg glave. Ko se ozreS, vidiš oreh, kak(i se kotalja po bregn nizdolu. In Ce v iSnej meri, v katerej je priletel oreli, pogledaž oa thv^vo, moli ti od krožnje po deblu doli kosmat voveričin i'ep. Strastuo zagrabiš za puško, napaeš peteliua .... 46 ali veverica se ne premakne ui se aeče posaditi v zate ug6dnejši položaj. S kaiuenotn zalučig po njej: stnukae urao ? vrh in tam izaad veje bojazljivo kuka s svojimi Oniimi očkanii, kadar ti meriš na njo. Raviio si uprl prst 0)1 lok, da bi sprozil, veverice ni več. Zdrsala je uusirau debla doli, driovito skoiSila raz vejo ua leskov grm in neizre&no naglo jo pobrisala črez doliuo v gozd — tebi v žalost in nojei-oljo. Kdur lioče kmalu priti »evericam rni sled, idi kpega, solačnega JHlra v gozd, meječ na obdelaiio polje. Na jeiln^j striui potoka se vzdiguje strm paSuik ali seuoiel bre» drcvja in grmovja, ua tej jekui teintio-seleu mlad gozdič — gotovo skiivališfie in bivališCe brzonogiiu, okicliiiin zivnlicaiu. YiSe od gozda guri ol/ potoku raste-na p'.ln obdelauej zemlji kaka drolmica. kri-vonlaata lesuika ali priilikasto eešpljtfvo drevo vrsteS se s kltmoni, tipetliko aii javorjem. Olj tcm drevji se vleee piot, zagnjajofi laz pred govedo, ki s« v jeseni tu okolo pase. Ako je bil uii kak nedeljsk lofec pred teboj tukaj iu je radub posmodil a suioduikoin, ne boš tapazil veverio, ki sicer objestao in suielo plazijo po di.-.vji, raauaš.iju plodovu po skalab in Ograjab. A da Ufl prideš prazen doni6v — to bi pao bila acauiota — splazi ae v bližnji gozdii, kjor smrekiea pri jelki goreče kipi proti plavetnemu nebu, tako gosto jedaa poleg druge, da jedva uiorel položiti svojega trupla pozo ua suba, z iglauii uastlana Ua. Šuma okolo lebe ui, 1« šoja 8« pači iu dere ondtt aa breii, ki kakor prikpeuka krivi s?oje belo deblo sredi temuih doma6iuor. V seuci mladcga zaraSeaja trblene porobki raajedeni od inravelj in drugolionega raiSesa: od tod gre dub po trbli iu gnjiliui. Tako Ludi v borštu. kakoi' drngod, na grobu siurti zapaltga klije in dije uovo, veselu življenje... 1 Lovhc, da-si le veveričji, mora oskrbeti se s potrpežfjivostjo. Oakaš eeLrt ur« in iuorda 8tj več, veverice ni. Tji siSdi, prijatelj, iu potrpi! Nisi li žul, da je nekaj Skrtnilo ? Napni uifsi, sapo vleci k sebi; slišiš, ne, kako unkaj šumi po vejah, kakor da bi dež rosil? Brez droina, oua mora biti! Zbistri oči, vsak trcuotek se bo preselila iz krošnje, kjev se gosti, da je ti hb vidiž. 8 češarkoui, na uižjo vsjo.... io tsdaj ioiej trduo roko, bistro oko, mitno si-ee!... Ne moiem kaj, da ne bi pri tej piiliki povedal, kako aein jaj uatrelil prvo vewico. ZaliSlil sein jo, ko se je aibkala na smrekovej veji. 1,'ruo seiu optl kopito ob laiuo iu poineril... alt veterica, -iaSudeno me pogledauSi, »muknila je na višek nevisoke sinrake, od koder je nepremičuo in neprestano upiiala v me svoje bistre oči. Srce mi je jelo močiio in gosto biti, roka se iiii je zatresla — uikdar poprej Se nisem spiožil puške. Ležmn na tla in se misloniin ob dBblo tulado bukve. Pomtan cei ob mubi na vcverico, sproziui lok, ncžk" je dejalo, ni se užgal sinoduik. Napnem diagiii, sprožim.. nič boljše, nego li prvič. Ni se vnela kapica. SrCe mi ja dejalo, da ne bode iz vsega tega uič in še moeneje mi je razsajalo po prsih. Čruosvetlo ok6 jo še vedao zijalo v mi. 0 da bi, piva ti moja veverica, takrat vsuknila gla?ieo iu skokom se zagnala na bližoji vrh io j'Otein dalje! — Napaom tretjič lok, a polno, ne na p6Iu kakor popiej. Puška ini je uže uiahedrala T rooi___sprožiL sem, počilo je iu veverica je se zelenega vrJiča vrtoglavila se ob »ejah doli nit tla. Dim pa je raaprSeal se in zapletal se ob vojah. ~ Vesela sva tisto uedeljo bila ilva: jaz, ii sem ,jo pogodil in vaJki kovač, ki JO je pOJedeL Jos. Gradačan