246        A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
pobožno prošnjo in bral zanj sveto mašo. Bog ga je obdaril potem s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako veliko premoženje, po smrti pa je sprejet bil med svetnike. Tudi njegovi otroci in vnuki so sloveli radi svoje odlične poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno zlato pero se nahaja še zdaj shranjeno nekje na Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo in uspešno. Poznam staro, jako čestito ženico, ki bi, če bi trebalo, stokrat na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci svojo veliko razumnost, možatost in spretnost za vsako delo po blagodatni moči Zlato-
perjevega peresa.
(Dalje prihodnjič.)
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih naučnega ministerstva sestavil A. Bezenšek.
Novo ustrojena bolgarska kneževina more se sedaj svobodno zanimati s svojim obrazovanjem ali oliko; in za to ima občno narodno razvitje v sedanji dobi veliko važnost za Bolgare ter je zanimljivo za druge posebno bratske narode videti, kako se je do sedaj razvijalo obrazovanje naroda, in v kakem razvitji se nahaja sedaj.
Dal sem si torej truda, svojim rojakom slovenskim opisati v sledečih člankih, kolikor mogoče točno, pregled denašnjega stanja narodne prosvete v kneževini Bolgariji.
Odpiranje učilišč in skrb za njihovo napredovanje ni kaj novega v Bolgariji. Cela zgodovina bolgarskega narodnega prerojenja, s čimer se je opozorila Evropa na bolgarski narod, in kar je dalo na konci povod osvobojenju Bolgarije, zajedno je tudi zgodovina bolgarskih šol. V dolgih iu težkih časih turškega gospodarstva ni se nikdar pozabila slovanska knjiga v Bolgariji; samostani in cerkve so vso to dobo zvesto varovali tradicije starobolgarske pismenosti.
Prva učilišča po novovekovnem zapadoevropskem primeru, ki so se odprla v Bolgariji, bila se sicer grška, osnovana pod vplivom bizantske cerkovne oblasti, koja si je bila tačas razširila svoje duhovno vladarstvo po vsem balkanskem poluotoku. A skoro so se pojavila tudi učilišča čisto
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.       247
bolgarska, Prvo odpre O. Neofit Rilec 1. 1835. v Gabrovu. Deset let potem, 1. 1845., oživelo je v raznih pokrajinah bolgarske domovine že 53 šol; a od tega časa dalje do početka poslednje vojske množile so se te neprestano vsako leto. Skrb za šole bil je najglavnejši del vsega bolgarskega pokreta, in Bolgarom se je zdela občna omika, osnovana na narodnem temelji, jedino sredstvo, katero jih more rešiti in najsigurnejši pot do srečnejše bodočnosti. Naravno, da se to učiliško gibanje ni razvijalo sistematično, ker je izviralo od privatnega potika, od dela pojedinih osob, društev ali občin, in ker se je imelo boriti z mnogobrojnimi in različnimi težavami od strani tedanjih cerkovnih in svetskih gosposk. In tako je prišlo, da so nekoji okrogi, katerim, je bilo laže občevati z vnanjim svetom, in kateri so se dalje vadili v obče narodnem razvitji, brzo napredovali, v tem ko so draga planinska in nedostopna mesta bila še čisto nepripravljena in neokretna v omiki, ko jih je obsejala zora nove svobodne dobe.
Po vojski in osnovanji bolgarske države promenile so se te okol-nosti popolnoma. Zapreke, ki so do tačas bile na potu svobodnemu razvitku in razširjenju obrazovanja v domačem jeziku in v narodnem duhu, odstranile so se, in mnoge reči, ki so se do tačas smatrale kot dobrovoljne izjave rodoljubja in narodne samosvesti, postale so občne dolžnosti. Zajedno z bolgarsko državo napravi se (junija 1878.) tudi vrhovna uprava šolska, in v narodno prosveto se začne prvikrat uvajati zistem in ravnomernost. Od druge strani ni čudno, da se je po ogromnih promenah v vseh okolnostih, stanovništvo počelo zanimati z mnogimi novimi vprašanji, koja so mu do tačas bila še nepoznana; in tako so šole, ki so bile pred osvobojenjem Bolgarije zajedno s cerkovnimi stvarmi najvažnejši predmet narodnega negovanja, ostale za drugimi važnejšimi nujnimi predmeti občne pažnje. A vsled tega došle so stvari tikajoče se narodne omike v prehoden položaj, iz katerega ne bodo mogle tako skoro iziti; kajti učiliško ustrojstvo je samo jeden del občnega državnega organizma, kateri je v Bolgariji še nov, in kateri treba časa, da se razvije in ukrepi, kakor bi bilo  želeti.
Prvi dve leti obstanka bolgarske kneževine, minili sta med neprestanimi in skoro perijodičnimi promenami v državni upravi. Naučno ministerstvo imelo je tečajem dveh let sedem ministrov, a ni jeden od teh ni bil na svojem mestu niti jedno šolsko leto. Ta nestalnost in goste promene osob in uredb, pa tudi nedostatek zistematične zakono-dateljnosti, imelo je neugoden vpliv na organizacijo učilišč. No pri vsem tem   šole   so   napredovale   in   še   napredujo,   ker   v   Bolgariji  narodna
248       A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
prosveta ni umetniški napravljena stvar, koja bi se nalagala narodu od
vlade, nego narod sam želi si obrazovanja in se očividno briga za svojo
omiko in svoj napredek.  Ta napredek bodo najbolje pokazala statistiška
števila.
1. Občinske šole.
1. Šolski okrogi in nadzorniki.
Začnimo s početnimi šolami. Po vseh prosvetljenih državah je obvezno početno učenje za vse stanovnike. Zakoni teh držav nalagajo, da trebajo učiti se vsi otroci v opredeljeni dobi najglavnejših predmetov, kakor so citati, pisati, računati, materin jezik itd. To načelo vzprejeto je tudi v osnovnem zakonu (konstituciji §. 78.) bolgarske kneževine.
Da se uspešneje uredi početno učenje po celi državi, za to se ta deli na nekoliko šolskih okrogov s po jednim nadzornikom, kateri nadzira obstoječe šole po mestih in vaseh in nagovarja narod, da bi si odpiral nove šole v onih krajih, kjer jih še ni, ali pa jih je premalo. Prej za časa ruske okupacije bilo je 5 takih nadzornikov, pozneje 9, a sedaj jih je 16; in to po sledečih mestih: Sofija, Trn, Kjistendil, Vidin, Lom-polanka, Rahova, Orhanije, Pleven, Loveč, Svištov, Trnovo, Ruščuk, Razgrad, Silistra, Šumen in Varna.
Pri malem številu bolgarske inteligenci)e, katera jedva zadostuje, da se za silo popolnjavajo državne službe, težko se nahajajo za nadzornike sposobne osobe. Sedanje ministerstvo narodne prosvete gleda, da dobi za to službo posebno izkušene učitelje, kateri imajo mnogoletno praktiko in občni ugled, in kateri znajo vzbujati v narodu veselje do šole in spoznanje važnosti, ki jo ima  omika za vsak narod.
Plača inšpektorjeva je po 4800 frankov na leto.
2. Poeetne šole pred vojsko in posle nje.
Delavnost nadzornikov in občni napredek početnih šol bodemo raz-videli najbolje iz statističnih dat, katerih tukaj nekoliko priobčujem. Da začnemo z zapadnimi krajevi, kateri so bili v turških časih najbolj zaostali.
V Kjistendilski okolici (49.706 stanovnikov) bilo je do vojske samo 8 bolgarskih šol, od katerih so bile samo 3 nekako urejene, a vse druge proste „kilije", kjer se je predavalo cerkveno pismo po najstarejši metodi.
Šolskega 1. 1879/80. odprlo se je že 23 moških in 1 ženska šola s 26 učitelji, .2 učiteljicama, s 743 učenci in 69 učenkami. A prošlega
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.        249
1880/1. šolskega leta bilo je 33 moških šol s  35 učitelji in 1  ženska šola z 2 učiteljicama,  s skupno  1246  učenci in 104 učenkami.
Sosedna Izvorska okolica (24.371 stanovnikov), nahajajoča se v planinah, kjer se stičejo tri meje: bolgarska, srbska in turška, bila je pred poslednjo rusko-turško vojsko čisto zapuščena ter je imela samo 4 najpočetnejše šole. V tej okolici, ki ima 3220 hiš, zna samo 111 odraslih Ijudij malo citati in pisati, tako da je mnogo vasij, kjer ne nahajaš niti jednega človeka, ki bi bil vešč pisanju ali črtanju. —- A koncem 1879/80. šolskega leta bilo je tam, akoprem je bila slaba letina, že 8 šol z ravno toliko učitelji in 287 učencev; a 1. 1880/1. narasel je spet ta broj na 15 šol s 35 učitelji, 515 učenci in samo 4 učenkami; a zmerom je še 2095   otrok v letih šolske dolžnosti, ki ne hodijo v šolo.
V   Trnskem okrogu na srbski meji (64.680 stanovnikov) bilo je, ko se je prevzel pod bolgarsko upravo 1. 1879., v vsem 16 šol z 18 učitelji, 375 učenci in 12 učenkami. L. 1870/80. bilo je že 48 šol moških in 2 ženski s 54 učitelji, 3 učiteljicami, 1844 učenci in 176 učenkami. L. 1880/1. bilo je v tem okrogu 50 moških in 2 ženski šoli, 55  učiteljev,  3 učiteljice,  1605  učencev in  208  učenk.
V  Lovčanskem   okrogu bilo je
1878/9.    1.  14 moških, 2 ženski šoli. 1879/80.  „   49        „        2       „ 1880/1.     „   62        „        4        „
V  Trnovskem okrogu (216.713 stanovnikov), kateri je j eden od največjih in najrazvitejših, bilo je
1878/79. 1.  148 moških,  16 ženskih šol. 1880/81.   „   157        „        19        „          „
Učiteljev 170 in učiteljic  42.
V  Varnenski okolici bilo je
1878.     1.  13 moških,  2 ženski bolg. šoli. 1880/1.  „  31        „        4       „ Ti podatki dobivajo več svetline, ako se primerjajo z redkim statističnim materijalom,  ki ga imamo o učililiščih v turških časih:
V  mestu Sumen (Sumla) bilo je
1.1875/6:    11 učit.    6 učiteljic, plače vknpno   68.200 »to?.*)    859 uč. 418 učenk. „   1878/9:     11    „      9      „        „       „       83.200     „         568  „   382    „
„  1879/80:  13   „   10      „        „       „     111.500    „         895  „  561    „
„  1880/1:     17    „   12      „        „       „     129.640     „       1041  „  671    „
*) 1 groš (piaster) = 8 kr. a. v.
250
Slovenski glasnik.
V   sedanjem Vidinskem okrogu bilo je 1. 1874: 51 šol, 50 učiteljev, 1256 učencev, 93 učenk. A šest let pozneje šolskega leta 1880/1: 89  šol,  97 učiteljev, 3587 učencev, 439  učenk.
3. Občni broj pocetnih šol.
V   vsej kneževini bilo je, kakor pokazuje jedna dosta točna štetev 1. 1878/9., vkupno 1088 bolgarskih občinskih šol (zajedno z glavnimi učilišči), med temi 102 7 moških in 61 ženskih, s 1247 učitelji, 132 učiteljicami,  48.404  učenci in  8454  učenkami.
Učitelji so dobivali vkupno 735.533 frankov 40 sant. plače v denarjih, a v hrani  71.332  ok žita.
Vsi troškovi občin v šolske in učiteljske svrhe znašali so 827.774 fran., 156.290 fr. bil je prihod od cerkev, 80.561 fr. 60 sant. od nepokretnin, 34.210 od učiliških kapitalov (ki predstavljajo ceno 263.354 frankov), in 556.712 fr. 40 sant. od šolskih nalogov (davkov), ki so se razdelili med davkoplačevalci.
L.  1879/80. bilo je 1271 moških in 83 ženskih bolgarskih pocetnih
šol, in razen teh 55 občinskih glavnih šol, t. j. 44 moških in 11 ženskih .
torej  v vsem  1409  bolgarskih občinskih učevnih zavodov,  t, j.
321  več, nego jih je bilo pred dvema letoma. Učiteljev je bilo okolo 1580,
učiteljic pa 180.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski glasnik.
Slovensko slovstvo. — Slovenska Talija. Zbirka dramatičnih del in iger, 50. zvezek. Na svetlo daje „Dramatično društvo" v Ljubljani 1881, 16, 459 str. Ta osobito debeli zvezek prinaša nam naslednje igre: 1. Prečijo za. Igrokaz v 4 dejanjih. Nemški spisal Pij Aleksander Wolf, preložil Jo s. Cim-perman. 2. Žila. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal Josip Marij Babo, preložil J o s. Cimperman. 3. Ujetniki ca revne. Veseloigra v dveh dejanjih. Po Bavardu preložil Jos. Cimperman. 4. Zapirajte vrata! Italijanski spisal G. P. Cesenate, preložil V. E(ržen). 5. Dragocena ovratnica. Po italijanski „Ilvezzo d' opali" preložil Viktor Eržen. 6 Pol vina, pol vode. Veselaigra v jednem dejanji. Spisal Kosta T rifkovič, preložil Viktor Eržen.
7.   Jedno  uro   doktor.    Burka v jednem   dejanji.    Poslovenil   J. Alešovec.
8.   Srečno novo leto!   Šaljiva igra v jednem  dejanji.    Po srbski igri Koste Trifkoviča    „Čestitanv' poslovenil P.   — Iz te vsebini vidijo  čestiti  čitatelji,
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.        309
podaje Voss kratek životopis tega moža in omenja njegovih zbirk. Valentin Plemel se je porodil 7. januvarja 1820. na Rečici pri Bledu na Gorenjskem. V 23. letu postal je duhovnik in potem je služboval po raznih krajih naše domovine. Konečno je bil lokalist na Koroški Beli v vznožji gorenjskih planin. Na večer 1. jun. 1875. je mož molil v svoji cerkvici — in tedaj je prijatelja natore in njenih prikaznij zadela smrtno najveličastnejša natorna prikazen—-udarila je strela v cerkev in župnika tako ranila, da je vsled opekline umrl 9. junija.
Kjerkoli je Plemel pastiroval, delal je vedno izlete in z nenavadno marljivostjo nabiral rastline. Tako si je sestavil v teku let krasen herbarij in našel mnogo vrst, ki jih do tedaj niso poznali v deželi. L. 1862. izdal je v 3. letnem zvezku kranjskega muzealnega društva spisek 664 zelo redkih cvetic pod naslovom: Beitrage zur Flora Krains, pozneje pa menda ni več pisaril. Na dunajski svetovni izložbi razstavil je lepo zbirko rastlin in dobil je vsled tega svetinjo napredka v priznanje njegovega truda za pospeševanje kranjske cvetane. Zanimljivi ta herbarij hrani sedaj nadgozdnar Micki it z v Radovljici.
Plemel ni toliko znan med znanstvenimi botaniki, a vender si je postavil kot priden in vesten nabiralec lep spomenik med prijatelji deželne naše flore, in kdor bocle hotel opisati poslednjo, temu bode znanje Plemlove zbirke pač neobhodno potrebno.
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih naučnega ministerstva sestavil A. Bezenšek.
(Dalje.) 4.  Stanje narodnih šol po  okrogih.
Ako pogledamo v obče na te za mlado državo dosta mnogobrojne šole, videli bomo, da mnoge še ne odgovarjajo zahtevam, ki se stavljajo dandanes na narodno šolo po naprednih deželah evropskih. No, ne smem pozabiti, da so stvari še v samem početku svojega razvitka, a vsaki počitek je težek. Pri vseh teh nedostatkih moremo vender reči brez sumnje
310        A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
to, da   se   v   teb   skromnih   okolnostih   oči vi dno   razvija   med   narodom povsod omika i književnost.
Kar se tiče notranjega stanja početnih šol, dajo nam statistiški podatki jako poučno gradivo o nejednomernem položaji učenja v raznih krajih Bolgarske kneževine. V Trnskem in Kjistendilskem okrogu (ki ležita najzapadneje na srbski meji) imamo jednega učenca med 35 sta-novniki, v Vidinskem med 25, v Vračanskem med 22, v Trnovskem med 17, v Svištovskem med 13, a v Sumenskem med 75 samo jednega. Poslednji okrog je namreč jako s Turki pomešan, in zarad tega tako neugoden položaj  obraževanja pri tamošnjih Bolgarih.
V   obče vidimo iz gornjih številk, da se iztočni okrogi jako raz-ločujo od zapadnih. Zapadne strani, bivša gubernija Sofijska i Vidinska, koje so ležale prej skoro v sredini evropejskih provincij, pripadajočih Turkom, bile so odstranjene od važnejših cest in izključene od občevanja z venšnjim svetom, zaostale so zarad tega na najdolnji stopinji omike. Jedinstveno ognjišče za prosveto v teh predelih bil je Rilskij samostan, kateri je imel jako blagodejen vpliv na bližnje stanovnike. Sicer pa še le sedaj ljudje teh okrogov počasi začenjajo razumevati, kako korist ima človek od tega, ako zna citati i pisati. Niso redki slučaji, da seljaci v teh predelih izbegavajo učilišča in misle, da so ona škodljiva, ker jim jemljo otroke od domačih in poljskih opravkov.
V  tem najzapadnejšem kotu bolgarske kneževine tudi nahajamo to posebnost, da roditelji nečejo na nobeden način svojih otrok ženskega spola v šolo pošiljati. V vsem Kjistendilskem okrogu, ki ima 143.365 stanovnikov, hodi samo  321  deklic v šolo, in to skoro samo po mestih.
No pri vseh teh težkočah omika v navedenih predelih po lehko napreduje, kakor je videti iz gori navedenih statističnih dat. V Kjistendilskem okrogu hodi v šolo sedaj 4.084 otrok, a 10.504 ne, torej 28% od vseh otrok se uči. Razume se, da so to še jako malki odstotki, a vender so dosta znatni, ako pomišljamo, kako je bilo tam učenje pred poslednjo rusko-turško vojsko, in ako jemljemo v poštev, da v vsem okrogu, ki ima 18.570 hiš, ni več nego 2.005 odrastlih ljudij, ki bi znali citati in pisati (a med temi je 326 Zidov in 86 Turkov); in od vseh teh živi jih 1.464 po mestih, a 541 po selih. Tedaj v tem okrogu na 71 stanovnikov pride jeden človek, ki zna citati in pisati; a ako vzamemo mesta posebej in sela posebej, to pride v mestih jeden takov na  13  stanovnikov, a po selih celo na 229  stanovnikov.
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.        311
Slabo je tudi razširjeno znanje čitanja in pisanja v Sofijskem okrogu. Tukaj je naseljenje gosto, ljudje so dosta premožni, a čisto ravnodušni za šolstvo. Kjer šole obstoje, jako slabo so še urejene, a 72 vasij še nema šol.
Bolje je v tem obziru v Vidinskem okrogu (ob Dunavu). Tam po vaseh na 121 ljudij pride jeden, ki je vešč čitanju in pisanju. V Rahovskem je še bolje; tam 56°/0 otrok hodi v šolo, a od odrastlih ljudij po vaseh jeden zna citati in pisati med 91. V Vračanskem, ob Balkanu, kjer so kraji planinski, a ljudje siromašnejši, vender 50°/0 hodi v šolo, a na 212 ljudij po vaseh nahaja se po jeden znajoč citati. Okolo Plevne in Loveča, kjer živi tudi nekoliko poturčenih Bolgarov (Pomaki), bilo je ob turških časih izven mest učenje slabo, a turški natisek velik; a posle vojske  umnožilo   se  je   tudi  tam   število   šol  v  veliki razmeri.
V tej zapadni polovici kneževine bode trebalo sploh še mnogo truda, posebno o I strani ministerstva in inšpektorjev, dokler se bode narod prodbudil in navdušil za šolstvo, kakor treba. Istina je, da narod je za učenje, samo še treba neprestane vzpodbuje.
A drugače je v iztočni polovici kneževine Bolgarije. Tam je ljubezen do učenja že od nekdaj zakorenjena, i šola je postala v vsakem selu neobhodno potrebna reč, katero narod povsod sam dobro občuti in ocenjuje. Tam ljudje misle tudi brez mnogih vzpodbuj na svoje šole in skrbe za učenje otrok, ter se ponašajo z dobrim vspehom šolanja. V Ruščuskem okraju hodi v šolo 58 % otrok, v Trnovskem 60 °/0, v Sviš-tovskem 64%, v Provadijskem 69%, a v Sumnenskem celo 82%. Od odrastlih ljudij nahajamo v Trnovskem okrogu med 14. jednega, ki zna citati in pisati, po mestih in trgih med 3. jednega, a po vaseh med 68. jednega. V Svištovskem okrogu imamo po vaseh jednega med 95. stanovniki, v Sumnenskem med 50. jednega. V teh okrogih tudi sama šolska poslopja spominajo na šole drugih naprednih držav, i učitelji so bolje naobraženi,  nego v zapadnih krajih kneževine.
(Dalje prihodnjič.)
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih naučncga ministerstva sestavil A. Beženšek.
(Dalje.)
5.  Materijalno vzdržavanje šol.
Materijalno vzdržavanje početnih šol je prepuščeno občinam samim. Troškovi, koje ima narod za učilišča, jako so različni in se ravnajo po bogastvu in razvitku pojedinih okrogov. Kjistendilski okrog s 143.005 stanovniki potrosil je 1. 1880/1. vsega skupaj 80.778 fr. 28 ct. za svoje šole; torej pride na jednega ustanovnika 56 ct. Istega leta imel je Trnovski šolski okrog s 181.504 stanovniki vseh troškov za šole 184.362 fr. 31 ct.; t. j. tam pride na vsakega stanovnika 74 ct. šolskih troškov. Najglavnejši izvor šolskih prihodov so prostovoljni davki, ki so razdeljeni in se zbirajo med samimi členovi občine. Razen tega tudi cer-kovni prihodi skladajo nekoliko v šolske svrhe (n. pr. v Trnovskem 29,9% od vsega). Tako je bilo posebno za vojske, kajti učitelji bili so tedaj zadovoljni z jako malo plačo, tako da so ti prihodi v mnogih predelih bili čisto dovoljni za vzdržanje učilišč. A sedaj so postali troškovi večji in razen tega treba, da se čaka rešenje vprašanja, kateri del teh prihodov bo pripadal cerkvi in kateri šoli. Izmed vseh cerkovnih prihodov najvažnejši je ta, ki se dobiva od monopola za voščene sveče. kakor je postanovil kneževski ukaz 20. febr. 1. 1. Po tem monopolu prepovedano je privatnim ljudem liti in prodavati voščene sveče za cerkve. V vsaki okolici obstoji jedna okolijska livnica. Dve tretjini čistega dobička od prodavanja voščenih sveč imata se upotrebiti za pomoč mestnim občinskim šolam, a jedna tretjina ostaje za cerkev.
ISfajgotovejši prihod dobivajo šole od nepokretnega imetka in od kapitalov, od selških občnih njiv, vrtov, pašnikov, malinov, gostilnic, od prostovoljnih podarkov in sporočil dobrodeljnih domoljubov. Takovega nepokretnega imetka imele so do osvobojenja samo mestne šole; a naiično ministerstvo gleda, da preskrbi šolam povsod, kjer je mogoče, takega imetka, t. j. da se opredeli od občanskih njiv jeden del   za šolske svrhe
A. Bezensek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.        &fi
in da se poseje od občine. Na ta način dobivajo šole svoj stalen prihod in niso prepuščene slučajnostim, katere se morejo dogoditi, ako se vsako leto zbira od hiše do hiše, ali ako se davek vsakega leta deli in nalaga na občinarje. Bolgarska je še slabo naseljena, ima mnogo pustih, neobdelanih zemljišč, katera se bodo povzdignila v ceni, ko se narod pomnoži in narodno bogastvo poveča.
Brigo za šolske prihode in troškove, kakor tudi za šolska poslopja za redovno obiskovanje šole po otrocih in v občem vse šolske stvari nalaga občina šolskemu odboru (učiliško nastojatelstvo), ki obstoji od treh ali več členov in se izbira od naroda za jedno leto. Ta način ima mnogo neudobnostij, ker odborniki so samo prostovoljni služitelji občinski, in nimajo nikakeršne administrativne avtoritete. Posebno po selili zapadnih stranij ti odbori nikakor ne vspevajo; n. pr. v Kjinstendilskem okrogu je 69% odbornikov, ki ne umejo citati in pisati. Zato se namerja v prihodnje tako napraviti, da bode namestil posebnega odbora sama občinska uprava odgovorna pred ministerstvom za šole; a za to se bode poskrbelo v novem občinskem zakonu.
G. Šolska poslopja.
Šolske hiše napravljene so v nekojih mestih dosta lepo, a po drugih imajo le redko potrebne lastnosti. Še slabeje izgledajo po vaseh, kajti v turških časih okolnosti niso dozvoljavale, da bi si kristjani napravljali uglednejša občna poslopja. V Rahovskem okrogu vidimo n. pr. v vsakem selu po jedno malko hišo, v kateri je šola in cerkva zajedno. V Vračanskem nahaja se mnogo šol po bivših kulah, katere so imeli turški begovi po selih. V iztočnih okrogih, po vaseh, kjer so bili poprej Cerkezi, nahajajo se šole neredko v polurazrušenih in malo pokrpanih džamijah (turških cerkvah), a v zapadnih okrogih cesto so šole v naj-prostejših kolibicah.
Zaradi tega skrbi ministerstvo, da se stroje, kjer koli je mogoče prilična šolska poslopja, ako ravno so napravljena na prost način; glavno je, da so dovolj no svetla, prostrana i zdrava za prebivanje. Ko bodo imeli vsaj jedenkrat svoja šolska poslopja v redu, drugo potrebno se bo laže našlo.
Kako se brigajo same mestne in selške občine za zidanje šolskih poslopij, pokazujejo sledeče številke: Po vojski postavljenih je v Bolgariji novih šol 32 7; 1. 1880/1. začelo se je zidati 115 šol, od katerih se je  do konca leta  dozidalo   79,  a  3(i  završilo  se jih bo  še letos.
24*
372       A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
V  Sofiji se zida sedaj nova krasna gimnazija v velikem stilu, ki bo odgovarjala vsem zahtevam pedagogije i higijenije, a bode ob jednem okrašenje mesta, kakeršno se še v Avstriji redko nahaja. Isto tako stavi se lepo poslopje za realko v Lompalanki, itd.
7. Vladine podpore šolam.
Ministerstvo pomaga v nekaterih slučajih občinam za šolske stavbe, posebno ako so občine siromašne, od vojske upropaščene, ali pa ako je stanovništvo v omiki zelo zaostalo, ker samo podpore dane od vlade morejo podbuditi narod k večjemu negovanju šole. V to svrho nazna-čena je svota pod nazivom „pomoči občinskim šolam" v državnem proračunu 1. 1880. s  350.000 franki,  a 1. 1881. s  800.000 franki.
V   sledečih številih so naznačene vse podpore, koje so se dale od države raznim bolgarskim šolam v kneževini, od kadar se je osnovala vrhovna državna uprava za učilišča do  1. januvarja  1882:
1.	V	Sofijskem okrogu	36.800	frankov.
2.	n	Kjistendilskem okrogu	44.(500	M
3.	»	Trnskem okrogu	38.500	n
4.	»	Orhanijskem okrogu	10.800	n
5.	j?	Vidinskem okrogu	29.100	ii
G.	»	Lomskem okrogu	1.000	n
7.	»	Berkovskem okrogu	11.000	ii
8.	n	Rahovskem okrogu	4.400	ii
9.	n	Vračanskem okrogu	7.400	n
10.	n	Plevnenskem okrogu	9.000	ii
11.	n	Lovčanskem okrogu	IG.100	n
12.	n	Svištovskem okrogu	800	n
13.	n	Sevlievskem okrogu	9.400	ii
14.	»	Trnovskem okrogu	27.450	n
15.	11	Ruščuškem okrogu	20.240	ii
IG.	71	Silistrenskem okrogu	11.400	ii
17.	))	Razgradskem okrogu	7.500	ii
18.	11	Eski-Džumajskem okrogu	10.800	n
19.	n	Sumenskem okrogu	23.900	n
20.	11	Provadijskem okrogu	8.200	ii
21.	n	Varnenskem okrogu (Dalje prihodnjič.)	53.350	ii
564        A. BezenŠek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini bolgarski.
Razven prvega teh pregovorov, ki po resnici ne pregovor, kar smo uže rekli, nobenega izmej vseh ostalih, kakor vsak vidi, ne moremo šteti mej slovenske, nego hrvatski so od kraja do konca,*) a nekateri mej njimi vrlo stari. Nekaj teh Megiserjevih pregovorov imata srbski v svojih zbirkah tudi Vuk in Daničič; a Vukovih „poslovic" (pregovorov) sem jaz mogel zdaj v rokah imeti samo prvo izdajo: Na Cetinju 1836.
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih ministerstva prosvete sestavil A, Bežen še k.
(Dalje.) 8. Šolsko leto, programi in šolske knjige.
Šolsko leto traje po mestih povsod po 10 mesecev. Po selih je pa težko seljake naučiti, da bi držali otroke tako dolgo v šolah, ker jih potrebujejo pri poljskih opravkih. Selška šola odpira se jeseni navadno tačas, kadar prestoji delo po njivah, a zapira se v pomladi, ko se začno poljski opravki.   Zato se v vseh šolah na kmetih uči po  7—8 mesecev v letu.
Občna premena bo morala nastati v tej navadi s časom tedaj, kadar bo selški narod znal bolje ceniti korist naukov.
Učni načrt početnim šolam opredelil se je najprej od upravitelja oddela za narodno prosveto gosp. M. S. Drino v a v avgustu 1. 1878., s samo triletnim tečajem. V avgustu 1. 1880. namesti se ta načrt po tedanjem ministru narodne prosvete gosp. Gizelevu z novim, ki predlaga štiri šolska leta ali štiri oddelke. Ta program je še zdaj v rabi, če tudi se nahajajo polne šole z vsemi 4 oddelki samo po mestih in v večjih vaseh.
Za prihodnje trebalo bo premeniti ta program, da bode bolje odgovarjal obstoječim okolnostim in potrebam ter ustrojiti tako, da se bodo dosezali jednakoobrazni in bolj trajni rezultati.
*) Tudi g. prof. in akademik M. Valjavec piše v prijateljskem pismu, da ti pregovori niso slovenski, kakor misli g. pl. Radič, ampak hrvatski-čakavski.
Ured.
A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.         565
Dozdanje šolske knjige, z redkimi izjemami, jako so težavne za početne nauke; trebalo bode pripraviti polehko razumljive knjige, ki bodo pristopnejše de.tinskemu umu. A v metodi predavanj trebalo bo uvesti nekakov sestav in red.
Šole so razdeljene na moške in ženske samo po mestih. Po vaseh uče se dekleta zajedno z dečki ali pa se celo ne uče. Žensko obrazovanje je v obče jako zaostalo. L. 1878/9 bilo je od vse učeče se mladine samo 15% ženskega spola; zdaj je je okolo 17°/0. A po okrogih je deklet v razmera z vsem številom šolske mladine: v Kjisten-dilskem 7%, v Rahovskem 9%, v Vračanskem 9°/0, v Vidinskem 10%, v Trnskem 12%, v Trnovskem 18%, v Silistrenskem 2O0/«, v Razgrad-skem 21%, v Ruščuškem 21/8%, v Svištovskem 23%, v Provadijskem 24-7%, v Trnovski okolici sami 26%, a v Šumenskem 30%. Po mestih so te številke povsod še večje, n. pr. v Svištovu 36%, v Sumenu 38, a v Trnovu 41%.
Učni pomočki so povsod velika redkost. Šolske knjižnice se nahajajo samo po mestih iztočnih okrogov, a počele so se odpirati tudi po vaseh iztočne polovine.
9. Učitelji.
V učiteljskem osobji premenilo se je od vojske sem jako mnogo Do osvobojenja Bolgarije štel je. učiteljski stan bolgarski najbolj izbrane in najbolj omikane elemente naroda med seboj, ker tedaj so se bavili vsi omikanejši Bolgari samo z učiteljevanjeni, ko ni bilo za nje druzega posla. A ko se je osnovala bolgarska država, bila je pozvana večina teh učiteljev v razne drage državne službe. In brez sumnje, ako bi ne bilo teh učiteljev, Bolgarija bi bila pri svojem vstopu v nov život čisto brez delavcev v javnem in občnem življenji in brez uradnikov v raznih oddelkih državne uprave. V tem počele so se odpirati nove šole, a število starih učiteljev se je manjšalo. V takih okornostih trebalo je postaviti za učitelje nove, mlade osobe, ki še niso imele nobene prakse, in ki tudi niso bile dosta izšolane. V Trnovskem šolskem okrogu se bavi z učiteljevanjeni samo 6% učiteljev že 10 — 30 let, 24% 5 do 10 let, a drugi 70% so vsi novi, ki so postali učitelji posled vojske in poučavajo 1—4 leta,
Da se je moglo sestaviti v kratkem času takovo učiteljsko osobje, ni bilo druzega pomočka, razven vzeti za učitelja  vsakega,  ki   je  le
y
566        A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini Bolgarski.
znal brati in pisati. Tako se nahajajo po vaseh iztočnih okrogov učitelji, ki so se do nedavno bavili z raznimi rokodelstvi, a v zapadnih predelih je selški učitelj kakor vaški fant, ki sam komaj zna to, kar se zahteva kot rezultat početnih šol. Za to so se obdržavali do sedaj okrog 3 leta ob šolskih praznikih pedagogični tečaji, v kojih je okrožni inšpektor z jednim pedagogom poučeval okrog 6 — 8 tednov, da upozna slabejše učitelje z najpotrebnejšim znanjem, z učevno metodo itd. L. 1881. bilo je takih tečajev na 5 mestih, s 407 slušatelji in 11 slušateljicami. Tako se pripravljajo od slušateljev za silo novi učitelji.
Pri vsem tem je obraženje in priprava učiteljev jako raznoobrazna. To se najbolje vidi, ako se primerja, koliko učiteljev je zvršilo samo početne ali narodne šole, a koliko jih je zvršilo nekoliko tečajev glavnih ali meščanskih šol. Učiteljev s prostim znanjem iz početnih šol je v Kjistendilskem okrogu 80°/0, v Rahovskem 61°/0, v Vidinskem 55°/0, v Trnovskem 31% itd. Samo v Sumenskem okraji imajo skoro vsi razven 3°/0 večje znanje iz glavnih šol.
Da se primerno oclgoje narodni učitelji, treba pedagogičnih zavodov ali učiteljskih pripravnic. Takov zavod bil je v Sumnu 1. 1880/1, kjer je bilo upisanih 30 učencev in 15 učenk. A 1. 1881/2 odprli sta se dve redovni državni učiteljski pripravnici, ki imata za sedaj samo po jeden tečaj, in to v Šumnu in Vrači. V prvi je bilo 42 pripravnikov in 28 pripravnic, a v drugi 31 pripravnikov. Od teh učevnih zavodov more se pričakovati, da bode čez nekoliko let zadovoljeno za največjo silo potrebi narodnih učiteljev.
Plače učiteljske po selih so jako različne, in materijalno stanje jim je jako malo zagotovljeno. Ti se pogode z učiliškim odborom vsikdar samo za jedno leto, in razven novčne plače imajo po vaseh še navadno hrano, žito, drva, stanovanje itd., kakor se pač pogode. Srednja plača po vaseh znaša okolo 300 frankov na leto (okolo 130 gld.). A večja je plača po mestih n. pr. v Svištovu 2600 frankov, v Sumnu 2500, v Trnu 1450, v Vrači 1200 frankov itd.
V malih vaseh je učitelj navadno tudi občinsk pisar in pevec v cerkvi. Po zakonu za vojsko učitelji niso svobodni od vojinske dolžnosti, ker so se večkrat dogajale prevare; n. pr. inšpektor je hotel jednega od svojih prijateljev, ki ni bil učitelj, osvoboditi od vojaštva, hitro ga je namestil nekje, a spodil prejšnjega učitelja, tako da je prevaril naborno komisijo.
L.: Langus in Preširen.
567
Za penzije ostarelih -učiteljev in njihovih vdov, posebno če so jim možje bili zaklani v turških časih, bilo je opredeljeno v proračunu pr. leta 30,000 frankov. Takovih penzij prejemalo je 1. 1881. 27 učiteljev in  18 vdov. A sedaj se je ta broj  že povečal.
(Dalje prihodnjič.)
Langus in Preširen. i.
Lastnina-, 'sedanjega predsednika goriške čitalnice, gospoda deželnega i\ačuna:rjji^n_d^e_gjič.a in njegove gospe soproge rojene^ Qvsenkove iz Lesec na Gorenjskem, krasna je slika na plehu, jeden meter' dolga in blizu toliko široka. Slika nam predstavlja Jezusa sedečega na stolu, pred njim stojita dva mlada dečka v obleki, pred kakimi štiridesetimi leti na Kraujskem navadni. Na strani se vidi cerkev v Lescah pri Radovljici in v ozadji gorenjski Triglav. Sliko je napravil naš rojak slavni Langus, a njegov prijatelj Preširen je v to svrho zložil nekoliko verzov. Omeniti moram, da sta bila oba, Langus in Preširen, pri Ovsenkovih domača prijatelja. Ker mi ni znano, da bi bili ti verzi, pod ono sliko napisani, že kedaj natisneni, hočem jih tu prepisati.    Napis   na sliki slove tako:
Janez Ovfenek
rojen 2. dan velkiga ferpana 1834 timerel 26. dan Infuza 1839.
Jafni fo in frezlmi bli Nij' shivlenja kratki dni. Glaf saflifhta: „Prid'te k meni Majhni vi, nesadolsheni!" Dufhe nij ne fta velele Kepetnizhize rasfpele. — Ozha, matere ozhefa Mokre gledajo v nebefa.
Ignaz Ovfenek
rojen 7, dan maliga
travna 1833 umerel
7. dan maliga travna
1839.
Ta slika zdi se mi dvojne  važnosti,  prvič  ker je  delo Langusovo, in drugič, ker je Preširen preskrbel sliki primeren napis.
Dr. Fr. Kos.
Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini
Bolgarski.
Po službenih poročilih ministerstva prosvete sestavil A. Bezenšek.
10. Nebolgarske šole.
Do zdaj smo govorili o početnih šolah bolgarskih v kneževini; a razven teh šol nahajajo se tudi šole drugih narodnostij.
Turške šole so urejene na jako primitiven način, ki ne odgovarja niti pedagogičnim zahtevam, niti ima v sebi reda. Otroci se uče v teh samo mohamedanskega veronauka in turškega pisanja! Učitelji so hodže (turški popi) brez opredeljene plače, nego dobivajo od roditeljev n. pr.'za vsako dete po 5 ok žita ali po 25 grošev na leto. V Razgradskem okrogu bilo je 123 turških šol, s 124 učitelji, 1691 učenci in 30 22 učenkami. V obče pa nema ministerstvo točnih dat o turških šolah; samo to je znano, da jih je v iztočnih krajih več, a v zapadnih so bolj redke.
Tudi pri Turcih se pokazuje volja, poboljšati stanje svojih šol zato, da bi si otroci pridobili več koristnejših naukov; a ministerstvo do zdaj ni dospelo, da bi izučilo vprašanje o obrazovanju musulmanov, kajti Turci so bili pred kratkim še v neizvestnam stanji; jedni so se pri-seljevali v Bolgarijo, a drugi so se selili iz nje. — Tudi se pojavljajo slučaji, da hode Turci v bolgarske šole, akoravno je to redko. V nekojih turških šolah se predava tudi bolgarski jezik.
Zidovi, kojim rabi španjolski jezik (Spanjoli), ker so se naselili po iztoku v 15. veku za preganjanja Zidov iz Spanjske, imajo svoje šole v Sofiji, Kjistendilu, Dupnici, Samokvu, Brkovici, Lomu, Vidinu, Ruščuku, Razgradu, Silistri, Sumnu in Provadiji. Te šole se v turških časih niso mnogo razlikovale od musulmanskih; a sedaj se opaža pri njih velik napredek, kakor n. pr. pri Sofijski, kjer se predava z dobrim vspehom tudi francoski jezik. Vladine podpore so se dale tudi nekterim židovskim šolam, posebno za predavanje bolgarskega jezika.
Armenci imajo tudi svoje šole povsod, kjer so naseljeni n. pr. v Varni, Šumnu, Silistri in Ruščuku.   Te šole so   dosti   dobro   urejene.
636        A. Bezenšek: Šolstvo in prosvetni zavodi v kneževini bolgarski.
Grške šole so v Varni, Balčiku, v Silistri in v 8 vaseh kraj Črnega morja.
Rumunska šola je jedna, namreč v mestu Tutrakanu.
Razven tega je še nekoliko privatnih šol: učevni zavod amerikan-skih misijonarjev v Samokovu, in katoliška šola pri katoliški cerkvi v Sofiji, ki je prav dobro urejena, tako da jo obiskujo otroci ne samo stranih državljanov, živečih v stolici, nego tudi sami Bolgari pošiljajo radi tja svoje otroke, posebno da se hauče francoskega jezika, a dekleta, da se uče ročnih del, petja itd. Dečke poučujo očetje Augustini, a dekleta nune in nektere^ svetne učiteljice. Poslopje za katoliško šolo je za sedaj jedno najlepših v Bolgariji; postavilo se je lani za 50.000 frankov.
11. Glavne občinske šole.
Za nadaljevanje naukov služe glavne ali klasne šole, z jednim ali dvema razredoma, v katere gredo učenci, kedar zvrše štiri tečenja po-četne ali narodne šole.
Teh je bilo 1880/81. leta 44 moških in 10 ženskih. Nahajajo se po mestih in vseh okrogih, razven v Kjistendilskem, kjer sta namestu njih dve državni srednji šoli. Prva izmed teh šol, ki je najbolje urejena, je Ruščuška občinska realka, ki ima zdaj  5  razredov.
Učitelji v teh šolah so nekoliko bolje pripravljeni za svoj poklic, zvršili so srednje šole, ali vsaj nekaj razredov od njih., V Trnovskem okrogu jih je 9, ki so se učili v drugih deželah; n. pr. 1 v Zagrebu na realki,  1  v Odeskem seminariji,  2  v Belgradu,  1  v Pragi itd.
Učnih pomočkov te šole do zdaj niso imele. A ministerstvo se je pobrigalo za nje, kupivši letos za 16.000 frankov najpotrebnejših učnih pripomočkov za fiziko, prirodopis, zemljepis in risanje, ter jih je razdelilo med 18 šol. Glede materijalnega vzdržavanja glavnih šol more se reči isto, kar glede navadnih šol. Nekoja mesta troše dovoljno kakor za navadne tako tudi za glavne šole; n. pr. Svištov 37.500 fr., Šumen 34.152 fr. A na mnogih mestih te šole brez vladine pomoči ne bi mogle prebiti. V prihodnje se bodo te šole laže vzdrževale, ako bodo postale okrožne ali centralne, ker tedaj bode se brigal za nje ves okrog, a ne samo mesto, kjer so postavljene.
(Dalje prihodnjič.)