ZBDS "KAVO IMAMO DOMA, PA HODIMO V KAVARNO …" "… DA, A NE V VSAKO!" Posvetovanje splošnih knjižnic "Iz tradicionalne v hibridno knjižnico: tehnologija ni dovolj" Kranjska Gora, 25.-26.9.2006 Sama informacija, da imamo v mestu kavarno, ni dovolj, da postanemo njen gost. Kot gostje natancno vemo, v kateri kavarni kuhajo dobro kavo, imajo ljubko opremljen prostor in ugodno lokacijo, prijazno in prilagodljivo osebje ter ugodne cene, vendar pa ali osebje sploh ve, da gostu lahko skuhajo kavo z okusom vanilje, mentola oz. da imajo takšno kavo, ki je ni mogoce kupiti v trgovini? In ce jo imajo, jo znajo ponuditi? V Kranjski Gori je od 25. do 26.9.2006 potekalo posvetovanje splošnih knjižnic z naslovom "Iz tradicionalne v hibridno knjižnico: tehnologija ni dovolj." Organizatorji iz Sekcije za splošne knjižnice so pripravili pester program, ki pa je za nekatere morda ponujal premalo, saj v dvorani ni bilo vseh 143 prijavljenih knjižnicarjev. V programu sta se prepletali teorija in praksa, ponujale so se konkretne možnosti in ideje, nekateri prispevki pa so ostali zgolj na teoriji, iz katere pa je bilo mogoce vleci lastne in sveže ideje. Vrednost informacije je tržno blago, knjižnica je trg, zato se pojavlja konkurenca, smo slišali v pozdravu udeležencem. Rešitev je ponudila ga. Koren z Nizozemske: "Knjižnicar ni zbiralec in varnostnik knjig, temvec poznavalec potreb uporabnika." Poznate potrebe potencialnih uporabnikov, ne tistih, ki prihajajo v knjižnice, temvec tistih, ki hodijo mimo knjižnic in vanje ne vstopajo? G. Kiauta je predstavil prispevek z naslovom: Tehnologija ni dovolj. Knjižnicar mora biti vedno korak naprej, videti mora bodoce potrebe uporabnikov, ker ne ponuja knjige o zdravju, temvec zdravje, s podatkovno bazo pa ponuja diplomsko nalogo. "Potrebno je najti pravi nacin da bo knjižnica notranje ucinkovita in na zunaj uspešna." Kadrovske spremembe so se lotili v mariborski knjižnici z ustvarjanjem bolj prijetne delovne klime. Ga. Turjak je predstavila kljuc sodobne knjižnice, notranjo reorganizacijo. V popoldanskem delu je direktor Osrednje knjižnice Celje, g. Goropevšek predstavil dejavnosti njihove knjižnice. Pomembno in potrebno je povezovanje s sorodnimi zavodi, kar pomeni angažiranost in ne cakanje … S takšnim delom se krepijo vezi med institucijami, kar pripomore k vecji in boljši prepoznavnosti knjižnice ter tudi k boljši samopodobi knjižnicarjev. Kako lahko knjižnice merijo in vrednotijo storitve elektronske knjižnice je pokazala ga. Rozman-Salobir, ki je predstavila kazalce uspešnosti digitalne knjižnice in metode analize stroškov ter ugotavljanje ucinka storitev. Zanimiva je bila predstavitev g. Kogovška iz podjetja Najdi.si, ki poudarja pomen promocije. Vsak dan se v tem iskalniku izvede milijon iskanj, namignil je nekaj mamljivih idej za promocijo knjižnice tudi nam. V Helsinkih, v centru mesta stoji knjižnica, v kateri sta združena glasba in sodobna informacijska tehnologija. Knjižnica je odprta med tednom celo do 22. ure, v vecernem casu pa študenti glasbe oz. glasbeniki prirejajo koncerte razlicnih zvrsti glasbe. Direktor Osrednje knjižnice Kranj, g. Leban je odgovoril na kljucno vprašanje, zakaj so v knjižnicah potrebne e-vsebine, kljub temu, da predstavljajo ogromen strošek. Knjižnice so namrec prostor družbene solidarnosti, v katerem se lahko vsak izobražuje. Zvecer so nam ob družabnem delu, zvoki jazza in swinga napolnili ušesa, oci so uživale ob pogledu na nastopajoce plesalce in obložene mize. Soncno jutro se je zacelo s stavkom ga. Šauperl: "Šteje tisto, cesar se nauciš, ko že vse veš!", ko je bil predstavljen prenovljen študijski program za bibliotekarje. Kljub novostim, so se v dvorani slišali vzdihi, ker diplomanti prenovljenega programa ne bodo imeli COBISS licence. Bibliotekarski izobraževalni center v NUK- u letno obišce 1400 udeležencev. Ga. Pecko- Mlekuž je podala podatek, da pripravijo letno 40 izobraževanj. Bibliotekarji naj bi 10% svojega delovnega casa namenili za izobraževanje. Zaradi zastarelega in neustreznega sistema preverjanja za vstop v stroko, je v postopku osnutek novega pravilnika o imenovanju v strokovne nazive. Zanimiv je bil prispevek ga. Rebolj iz Mestnega muzeja Ljubljana. Predstavila je pot ucenja delavcev v muzejih, da so se prelevili iz zbiralcev predmetov v sodobne muzealce, ki znajo približati zgodovino otrokom in odraslim. Zadnji del posvetovanja je bila okrogla miza, kateri je bilo na žalost namenjenega premalo casa. Pojavila so se vprašanja in pobude o možnosti nove spletne strani za splošne knjižnice, ki bi združevala dogodke, novice in novosti splošnih knjižnic, vendar pobuda ni bila sprejeta. Udeleženci so izpostavili vprašanje, ali imajo knjižnicarji dovolj racunalniških in informacijskih znanj? Pojavila se je dilema o usposobljenosti za posredovanje elektronskih virov, kajti knjižnicar le redkokdaj ponudi elektronske vire kot enakovredne knjigi oz. kot alternativno možnost poti do informacij. Udeleženci smo odnesli s seboj nova spoznanja, vendar pa je jasno eno: Knjižnicar se mora samoizobraževati in biti iznajdljiv, da bo knjižnica, v kateri dela, postala ne samo hibridna, temvec tudi uspešna in prepoznavna v okolju v katerem deluje. Diši po dobri kavi. Torej ste za kavo v knjižnici? Katarina Demšar študentka Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanosti in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani SPLOŠNE KNJIŽNICE PRIZNANJE ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE MARINI HRS V Tednu vseživljenjskega ucenja je bila na Jesenicah podelitev priznanj Andragoškega centra Slovenije za izjemne ucne in strokovne dosežke v izobraževanju odraslih v Sloveniji za leto 2006. Priznanja so prejeli posamezniki za izjemne ucne uspehe in bogatitev lastnega znanjater posamezniki, skupine, društva, ustanove, podjetja ali lokalne skupnosti za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Priznanje je kot posameznica za svoje dosežke pri bogatitvi znanja drugih v letošnjem letu prejela tudi direktorica Mestne knjižnice Izola Marina Hrs, ki knjižnico vodi že petnajst let. V teh letih je uspela v obicajno in redno delovanje knjižnice vpeljati razlicne oblike vseživljenjskega ucenja in neformalnega izobraževanja kot so Središce za samostojno ucenje, Borza znanja in študijski krožki, v zametkih pa je tudi Center vseživljenjskega ucenja. Bila je vodja in mentorica študijskih krožkov Beremo s straši, Branje na domu ostarelim in slabovidnim, Izposoja knjižnicnega gradiva na dom za posebne primere, Intelektualna samoobramba in Skozi druge kulture spoznavamo sebe. V hotelu v centru Izole je vzpostavila premicno knjižnicno zbirko, namenjeno turistom. V tem se kaže njena skrb za depriviligirane skupine: ostarele, slabovidne, dolgotrajno bolne in invalide, pa tudi druge ciljne skupine, kot so turisti, hotelski gostje, družine z otroki. Sodelovanje z okoljem se kaže v vecernih srecanjih z zanimivimi Izolani, o katerih redno porocajo tudi mediji. Tudi vitrina ustvarjalnosti, kjer imajo možnost razstavljati svoje izdelke lokalni umetniki, je odsev plodnega vkljucevanja v okolje. Tu je še stalna zbirka okrog 1000 starih igrac, sicer last zbiratelja Janeza Janežica, ki razveseljuje starejše in mlajše obiskovalce. Na pobudo obcine Izola knjižnica vsako leto nagradi najboljšo bralno družino, najboljšega odraslega in najboljšega mladega bralca. Direktorica podpira tudi zgodnjo vzgojo k branju, ki je del redne dejavnosti knjižnice in se zacne že v predšolskem obdobju z urami pravljic ter drugimi oblikami bibliopedagoškega dela, kot so vrtec in šola na obisku v knjižnici, knjižne uganke, srecanja z ustvarjalci. Mestna knjižnica Izola je tudi edina knjižnica v Sloveniji, ki ima racunalniško mesto s prirejenim racunalnikom za invalide in ena redkih, v kateri ni nobenih arhitektonskih ovir za invalide. Prostor za branje bi rada Marina Hrs v poletnih mesecih razširila tudi na vrt. Izjemnega pomena je bila tudi selitev v nove prostore pred dvema letoma, ki so jo knjižnicarke izvedle v sodelovanju z lokalnimi prebivalci v obliki žive verige. Na ta nacin so stari bralci tudi spoznali novo lokacijo, mnogi pa so se ravno na ta dan navdušili za vpis v knjižnico. Zaradi takih in podobnih inovativnih zamisli je Mestna knjižnica Izola živa in privlacna za obiskovalce od blizu in od dalec. Iskrene cestitke Marini Hrs ob prejetem priznanju Andragoškega centra Slovenije! Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDITERANSKA KNJIŽNICA PRI NAS - radoživost, smeh in igra ob knjigah za najmlajše V okviru knjižnicnih aktivnosti popularizacije knjige in vzgoje bralnih navad pri mladih bralcih Koprskega primorja smo letos pomladi lahko sledili prireditvam, povezanim z mednarodno knjižno razstavo "Mediteranska knjižnica – Biblioteca del Mediterraneo". Osrednje prizorišce je bilo najprej v prostorih Studia galerije Gasspar v Piranu, nato v palaci Manzioli v Izoli, nazadnje pa na Oddelku za italijaniko Osrednje knjižnice Srecka Vilharja v Kopru. Ob tej priložnosti so bile izvedene številne predstavitve sardinske literature, glasbe in plesa ter organizirani obiski skupin otrok iz šol in vrtcev. Pobudnik razstave in aktivnosti te "potujoce knjižnice" je namrec dežela Sardinija. V Piranu je organizacijsko pobudo prevzela Mestna knjižnica Piran ob pomoci Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini". Razstava se je konec marca selila tudi v Novo Gorico. Mediteranska knjižnica je razstava o kulturni pestrosti Mediterana. Gre za mednarodno potujoco razstavo otroške in mladinske literature, ki so jo udejanjili na Sardiniji. Namen razstave je bil izpostaviti odnose in razlike med narodi, jih bolje spoznati in razumeti njihovo vsakdanjost ter njihove razlicnosti. Razlicnosti, ki bogatijo in zbližujejo, razlicnosti, zaradi katerih se naucimo ceniti in spoštovati kulturo, jezik, glasbo in vero drugih in drugacnih. Slika 1: Razstava Mediteranska knjižnica v Piranu Vsak narod se je predstavil s približno šestdesetimi knjigami. Razstava nas je popeljala od Tunisa do Alžira, od maroške, portugalske, španske, francoske, italijanske do albanske, grške, romske, sardinske, hrvaške in slovenske literature po poti okrog Sredozemlja. Knjige za otroke in mladostnike smo torej lahko prebirali v razlicnih jezikih, v izvirnikih in v vecjezicnih izdajah. Vse pa so predstavljale razlicne narode skozi pravljice in zgodbe o dogodivšcinah, cudežnih potovanjih, skozi poezijo in bogate ilustracije. Našli smo lahko odgovore na vprašanje, npr. kod vse so pluli in hodili argonavti ali pa kam neki potujejo beduini. Sodelovanje pri tem organizacijskem podvigu je predstavljalo poseben izziv strokovnim sodelavkam Mestne knjižnice Piran, ki v tem letu beležijo tudi pomemben jubilej – petdesetletnico delovanja knjižnice. Na dveh slovenskih razstavnih panojih so predstavile nekatere znacilne publikacije za mlade, povezane s kulturnim utripom našega dela Sredozemlja. Tako smo lahko med drugimi knjigami prelistali v Piranu pred leti izdano knjigo Bronasti violinist – Il violinista di bronzo avtoric Zlate Jurin in Sandre Kump, ki nagovarja predvsem mlade bralce, vendar ima sporocilno vrednost tudi za odrasle, saj skoznjo lahko doživimo košcek piranske zgodovine in obcutimo sobivanje dveh jezikov na tem obmocju. Osrednja spremljevalna prireditev, namenjena predvsem strokovnim delavcem mladinskih oddelkov knjižnic in uciteljem, je potekala v Tartinijevi hiši. Bibliotekarka iz Ravenne Angela Barlotti je predstavila projekt "Knjižni posevki", namenjen širjenju bralne kulture s ponujanjem knjig na neobicajnih mestih – torej zunaj knjižnic in knjigarn – v lokalih, zdravstvenih domovih, bankah, frizerskih salonih ipd. Knjige v razlicnih jezikih so na voljo v velikih koših, iz katerih si posamezniki, ki želijo brati, izbirajo knjige in jih tja tudi prinašajo. Tako knjige stalno krožijo (v svetu je znana npr. sorodna aktivnost Bookcrossing). Bibliotekar Domenico Cicarello iz knjižnice Fardelliana (Trapani, Sicilija) je predstavil vlogo multikulturnih knjižnic pri vzpostavljanju razumevanja kulturne razlicnosti in knjig kot mostov med kulturami. Gost iz Sardinije Piergianni Cocco – organizator razstave Mediteranska knjižnica in predstavnik Poverjeništva za javno izobraževanje in kulturo avtonomne dežele Sardinije – je predstavil projekt "Rojeni za branje", ki želi opozoriti starše na pomen knjig in glasnega branja za razvoj predšolskih otrok. Projektna izvedba je bila ilustrirana tudi z manjšo razstavo knjig za otroke do šestega leta starosti, posebej pa sta bili predstavljeni tudi naši dvojezicni slikanici za otroke: prvo, Citroncek in Giovanin – Giovanin e la farfalla, ki jo je izdala Obcina Piran, sta predstavila avtor teksta Vanja Pegan in ilustratorka Fulvia Zudic, ki sta bila za delo tudi nagrajena mednarodnem literarnem natecaju v Italiji (Bordano, Furlanija); druga predstavljena knjiga za najmlajše pa je bila že omenjena slikanica Bronasti violinist – Il violinista di bronzo, ki jo je izdala Mestna knjižnica Piran. Posebej zanimive in radožive so bile delavnice in animacije za otroke, ki jih je vodila bibliotekarka Vittoria Negro ob pomoci piranskih knjižnicark. Razstave in prireditve so torej ponudile mnoge možnosti za zabavne in poucne aktivnosti. Prisluhnili smo lahko sardinski ljudski glasbi in si ogledali številna glasbila, okušali smo pristno domaco sardinsko hrano, otroci so doživeli pravljico, spoznali mnoge sredozemske dežele in se tudi sami izrazili v jezikih razlicnih narodov. Podobe – prizori sobivanja in kulturne pestrosti med knjižnimi panoji v Galeriji Gasspar in v Tartinijevi hiši so zaživeli z obiskovalci kot svojevrsten dogodek. Namen razstave je bil z vsakim obiskom vsekakor dosežen: kajti le razumevanje in spoznavanje razlicnosti razblinja strah pred ne(po)znanim. Vlado Bernetic Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran DOSTOPNOST KNJIŽNICE ZA VSE Okrogla miza, Knjižnica Fran Galovic, Koprivnica, 6.-7.11.2006 Na Hrvaškem, v Knjižnici Fran Galovic v Koprivnici so v zacetku novembra predstavili zakljucek projekta "Dostopnost knjižnice za vse", ki ga je financirala EU. Gre za primer izjemno uspešnega projekta, ki je trajal leto dni in je Hrvaško popeljal na dobro pot tiste države, od katere bi se lahko tudi slovenski knjižnicarji marsikaj naucili. Na okrogli mizi so predavatelji predstavili smernice uslug za uporabnike s posebnimi potrebami; posebna gostja je bila Beatrice Christensen Sköld iz Švedske, ki je tudi predsednica sekcije za slepe pri IFLI. Iz prve roke so nam Sanja Tarczay, Danko Butorac, Perica Mihaljevic in Kristijan Ciganovic prikazali s kakšnimi preprekami se srecujejo v vsakdanjem življenju, na kakšen nacin pretvarjajo vidne informacije v sebi razumljiv kod, kako obravnavati uporabnika s posebnimi potrebami, kako do njega pristopiti in kakšna naj bi bila knjižnicna zbirka in tehnicni pripomocki za osebe z motnjami vida. Ciljna skupina projekta so bili slepi in slabovidni, za katero se je kasneje izkazalo, da nikakor ni omejena zgolj na osebe z bolezensko okvaro vida, ampak velik del predstavljajo tudi starejši ali upokojenci. Tem se z leti vid slabša in brez dobrih ocal ali povecevalnih stekel so omejeni le na branje knjig z vecjim tiskom oz. na velike naslove in slike v dnevnem casopisju. Slika 1: Braillov citalec - prikljucen je na racunalnik Sodelavci iz knjižnice Fran Galovic v Koprivnici so se pri izvajanju projekta obrnili na javne institucije s tega podrocja in na civilno družbo. Treba je poudariti, da takšen projekt nikjer ne more biti uspešen brez sodelovanja krovne organizacije, ki skrbi za slepe in slabovidne (na hrvaškem je to Center za vzgojo in izobraževanje slepih in slabovidnih Vinko Bek iz Zagreba) in lokalnih društev. Prav oni so potencialni uporabniki takšnih storitev in z analizo njihovih želja in potreb so prišli do zakljuckov in optimalnih rešitev. Za gradivo so ugotovili: vsem so razumljive zvocne knjige na CD in AV nosilcih, kajti knjig v braillovi pisavi ne znajo brati otroci ali tisti ki so kasneje oslepeli. Knjig s povecanim tiskom na tržišcu ni prav veliko, zato ker so zahteve slabovidnih prevec specificne in odvisne od posameznika (nekaterim ustreza fond 14, drugim 18, nekateri morajo imeti temno podlago in bele crke,…). Za otroke so primerne taktilne slikanice in taktilne igracke. Tehnicna oprema. S pomocjo denarja EU so v Knjižnici Fran Galovic v Koprivnici kupili za slepe: braillov citalec in tiskalnik (glej sliki: 1), racunalnik z govorno enoto. Za slabovidne: MP3 player, 3 elektronske povecevalnike za branje, ki so enostavni za uporabo in lahko tudi do vec desetkrat povecajo tekst ter imajo možnost za menjavanje barv crk in bralne podlage (glej sliki: 2 in 3). Ob snovanju tega projekta so knjižnicarji ugotovili, da je pri nakupu gradiva in tehnicne opreme treba upoštevati vec dejavnikov, med njimi je gotovo kakovost izdelka, možnost hitrega popravila v primeru okvar, usposabljanje knjižnicnega osebja s strani dobavitelja opreme in nenehno spremljanje novosti. Slika 2: Elektronski povecevalnik In kako je na tem podrocju v Skandinavskih državah, ki si jih knjižnicarji radi postavimo za zgled? Na Švedskem so knjige že vecinoma digitalne na CD- romu in se berejo s pomocjo braillove tipkovnice. Z medknjižnicno izposojo so te knjige dostopne vsakemu uporabniku, tudi iz tujine. Novost s podrocja tehnologije, ki so jo zaceli uporabljati na Švedskem je "daisy player". Gre za majhen prenosni MP3, ki omogoca strukturirano poslušanje zvocnih knjig in drugih zvocnih zapisov. Zvocni zapisi so urejeni po naslovu in podnaslovu in na to omogoca lažje in hitrejše iskanje in poslušanje informacij. Slika 3: Elektronski povecevalnik Gotovo ni treba posebej izpostavljati dejstva, da je vsa ta oprema zelo draga. Vendar so izkušnje iz Koprivnice pokazale, da kljub visoko zastavljenim ciljem in visokim zneskom, EU ni zavrnila niti enega tehnicnega pripomocka, oz. je financirala nakup prav vsega tistega, kar so si zacrtali v projektu »Dostopnost knjižnice za vse«. Zato izgovor ne bi smel biti denar! Že bežno prebiranje prioritet financiranja iz strukturnih skladov Evropske unije, jasno kaže, da imajo prednost projekti, ki so orientirani na katerokoli skupino manjšin. Kaj bi se lahko knjižnicarji iz Slovenije naucili? Za zacetek bi morali razmisliti o tem, kako zelo zadaj smo na tem podrocju. Ponekod knjižnice nimajo niti dovoza ali dvigala za invalide, kaj šele, da bi bile opremljene z gradivom v braillovi pisavi ali tehnicno opremo, ki bi slepim in slabovidnim omogocala uporabo osnovnih storitev iz Zakona o knjižnicarstvu, kot so dostop do elektronske pošte, interneta, iskanje informacij o gradivu in iz gradiva, usposobljenost knjižnicarjev za ustrezen nacin podajanja informacij, ipd. Vprašati bi se morali tudi, kdaj bomo knjižnicarji osnovali sekcijo, komisijo oz. kakršnokoli drugo obliko združevanja in varovanja interesov uporabnikov s posebnimi potrebami. Na Hrvaškem takšna sekcija deluje že pet let. Ob tem je treba povedati, da so tudi pri nas v okviru ZBDS že bile resne pobude za ustanovitev sekcije in da se v posameznih knjižnicah trudijo, da bi se približali uporabnikom s posebnimi potrebami. Vendar, da bi bilo delovanje zares ucinkovito se je najprej treba povezati z javnimi institucijami, zavodi in društvi, ki so specializirana za ta podrocja. Povezovanje, združevanje in analiza potencialnih uporabnikov je tisto, kar se lahko naucimo od Hrvatov in to naj bo izhodišce za snovanje in delovanje sekcije za uporabnike s posebnimi potrebami v Sloveniji. Vec o okrogli mizi si lahko preberete na spletni strani http://www.knjiznica-koprivnica.hr/novosti . Barbara Cesar Knjižnica Otona Župancica SLOVENSKI KNJIŽNICNO-MUZEJSKI MEGA KVIZ Znameniti Slovenci in njihove spominske hiše Decembra bomo pri MEGA kvizu že pri tretjem sklopu, toda še vedno je cas, da organizirate reševanje v svoji splošni ali šolski knjižnici! Na pobudo Ministrstva za kulturo smo osnovali Slovensko knjižnicno-muzejski MEGA kviz, ki ga je strokovno pripravila skupina kustosinj pedagoginj in bibliotekark; organizacijo priprave je prevzela Pionirka knjižnica, Enota Knjižnice Otona Župancica, Ljubljana, v tesnem sodelovanju s Pedagoška sekcija pri SMS. Za novi kviz, ki je namenjen kulturni dedišcini, smo pripravile smernice za triletno obdobje, in osnovale prvi cikel, ki poteka v šolskem letu 2006/2007. Knjižnicno-muzejski kviz obravnava kulturno dedišcino, vodilne teme v šolskem letu 2006/2007 so: Oktober: Janez Vajkard Valvasor in grad Bogenšperk November: Simon Gregorcic in Anton Aškerc ter njuni spominski hiši v Vrsnem in na Senožetah December: Anton Tomaž Linhart in Linhartov muzej v Radovljici Januar: Anton Ažbe in njegova spominska hiša v Dolencicah Februar: Veno Pilon in Pilonova galerija v Ajdovšcini Marec: Bralna znacka in Prežihova bajta v Kotljah Cilji kviza so: spoznavanja kulturne dedišcine, informacijsko opismenjevanje, spodbujanje branja (tudi branja za bralno znacko), medpredmetno povezovanje, povezovanje z izbirnimi predmeti in interesnimi dejavnostmi (bralna znacka, kulturni dnevi, ekskurzije, raziskovalne naloge idr.), obisk knjižnic in muzejev ter uporaba informacijskih virov v obeh vrstah ustanov, povezovanje šolskih in splošnih knjižnic ter kulturnih ustanov, spoznavanje Slovenije. Kviz je namenjen predvsem ucencem 2. in 3. triletja devetletke. Dostopen je: - kot tiskani vprašalnik (splošne knjižnice so ga razdeljevale šolam sredi oktobra 2006), - po posameznih sklopih pa vsak mesec sproti na internetu: www.koz.si/megakviz . Spremljati ga je mogoce tudi: - v reviji National Geografic Junior, - na TV Slovenija (v sklopu Enajste šole – Oddaje za radovedneže). Reševanje kviza - bo potekalo od oktobra do marca v šolskem letu 2006/2007, - organizira 61 splošnih knjižnic v sodelovanju s šolami in muzeji. Slovenski knjižnicno-muzejski MEGA kviz spodbuja k uresnicevanju ciljev Ucnega nacrta za osnovno šolo, ampak še posebej k ciljem letošnjega leta kulture. Splošne knjižnice bodo povabile k reševanju kviza sedmošolce na obisku v okviru projekta Rastem s knjigo. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica NA OBISKU PRI PRAVLJICARKI PIRANSKE MESTNE KNJIŽNICE NADI LEBAN Nada Leban je imela pravljice rada že kot otrok. Ne spomni se, da bi ji mama pripovedovala pravljice, saj je kar naprej delala in delala: "Najbrž mi je pravljice brala, ce sem jo prosila." S pomocjo starejše sestre se je hitro naucila sama brati. Bila je narocena na zbirko Cebelice in te pravljice je zelo rada je prebirala. Ko je bila vecja, jih je brala tudi drugim otrokom: "Nekateri se tega še zdaj spomnijo in mi povejo, kako je bilo lepo, ko sem jim brala." Potem se je vpisala na vzgojiteljsko šolo in si kot dodaten predmet izbrala ure pravljic. Pripovedovala jih je piranskim osnovnošolcem. Ko je postala mama, je brala pravljice svojima otrokoma: "Ne vem zakaj, a rada sta imela žalostne pravljice. Tudi ce sem jima povedala, da je pravljica žalostna, sta jo vseeno hotela poslušati. Potem smo skupaj jokali." Ko se je okrog leta 1978 zaposlila v piranski knjižnici, je zacela pripovedovati pravljice tudi drugim piranskim otrokom. Takrat je imela že kar nekaj izkušenj in veliko novih idej. Ure pravljic je želela pocasi dopolniti z razlicnimi likovnimi dejavnostmi. Otroci so slikali z vodenimi barvicami, s škarjicami so rezali papir in izdelovali kolaže, risali. Ob tem so sprošcali svojo domišljijo in podoživljali pravljico skozi likovno ustvarjanje. Nekoc so vsi skupaj izdelali bavbava, ki je potem otrokom prav prijazno povedal pravljico. Nada pripoveduje pravljice tudi z lutko v roki: "Enkrat je prišla k uri pravljic neka deklica s cisto novo lutko in mi jo pokazala. Vprašala sem jo, kako je tej lutki ime. Potem sem si sposodila njeno lutko in povedala pravljico." Pripoveduje z eno ali tudi z vec lutkami. Vcasih spodbudi otroke, da pravljico tudi zaigrajo: "To imajo zelo radi. Razdelijo si vloge, se igrajo, potem vloge zamenjajo. Vkljucijo se tudi drugi otroci, ki so dotlej igro le opazovali." Kadar pripravlja ure pravljic, vcasih zbere vec pravljic, pa tudi pesmice in uganke o doloceni temi, na primer o zajcku, jabolku. Potem otroke vpraša, ce poznajo kakšno pravljico ali pesmico o tem. Nekateri jih poznajo, drugi ne. Vcasih kakšno pesmico tudi zapojejo. Nekaterih pravljic se otroci nikoli ne navelicajo poslušati. Po Nadinih izkušnjah so te pravljice Janko in Metka, Zrcalce, Zlatolaska in trije medvedki, pa tudi druge. Pripoveduje tako, kot sama zacuti, vcasih tiho, vcasih glasneje: "Preglasno ne smeš govoriti. Najti moraš pravi ton. Biti moraš naraven, tak, kot si. Ne smeš se paciti. Ko govorim, opazujem otroke in vidim, kako doživljajo pravljico. Eni poslušajo z odprtimi usti!" Pravljica izzveni v tišini: "Po pravljici jih nikoli takoj ne vprašam, ce jim je bila všec. Ponavadi obsedimo v tišini, ki traja kar nekaj minut." A tudi pogovarjati se je nadvse pomembno: "Potem zacnejo kar sami od sebe govoriti. Nekdo nekaj rece in razvije se pogovor. Vidim, kako radi poslušajo in kako radi se pogovarjajo. Otroci radi kaj povedo, ce vidijo, da jih poslušamo. Ce jih poslušamo le površno, to cutijo. Odrasli imajo danes premalo casa za otroke. Pri urah pravljic prav vidim, kako jim to manjka." Opazila pa je, da so otroci danes drugacni kot so bili pred leti, ko je zacela pripovedovati pravljice: "Takrat so imeli raje ljudske pravljice. Ce jim hocem danes pripovedovati ljudsko pravljico, jim moram najprej razložiti precej stvari, ki jih današnji otroci ne poznajo vec. Danes otroci tudi nimajo vec toliko domišljije kot vcasih. Nekoc sem otrokom brala pravljico o deklici, ki je padla ocetu v žep in ni vedela, kako bi prišla ven. Vprašala sem jih, kaj bi oni naredili, da bi prišli ven iz žepa? Kakšne odgovore so mi dajali! Danes pa otroci vse podobe dobijo na televizijskem ekranu, po racunalniku. Ko jih kaj vprašam, ne vedo, kaj bi odgovorili." Nekaj casa je odgovore, ki so ji jih dajali otroci, tudi zapisovala in jih hrani še danes. V njih je prepoznavala, kako otroci razmišljajo, njihovo izvirnost in duhovitost. Nada je pravljice sprva najraje pripovedovala. Takrat tudi še ni bilo toliko lepih slikanic kot danes, zato je pripovedovala brez knjige v roki: "Potem sem bila na nekem predavanju v knjižnici v Izoli. Predavateljica je takrat zagovarjala mnenje, da je nekatere pravljice ali odlomke, ki so tako napisani, da se jih ne da nauciti na pamet, bolje brati. Takrat je rekla tudi, naj bi otrokom kazali ilustracije iz slikanic. Tako, da zdaj otrokom tudi kažem slike. Ce pa jim kdaj ilustracij ne pokažem, sami vprašajo, ce ta pravljica nima nobenih slik. A mislim, da bi bilo bolje, ce bi si sami ustvarili svoje podobe." Meni, da ni prav, da otrokom razlagamo pravljice: "Mi odrasli radi vse analiziramo, v svoji skrbi veliko tudi pretiravamo. Bojimo se, da nekatere pravljice niso primerne za otroke. A saj pravljice vendar pripovedujejo o življenjskih stvareh. Ljudje res lažejo, kradejo, zastrupljajo, ubijajo. Tudi umirajo. Otroci pravljice sprejemajo drugace kot mi. Zanje je pomembna vsebina. Vsi so že doživeli, da jim je kdo umrl, dedek, babica, teta. Zato sprejemajo tudi pravljice o smrti."! Pravljice v Nadi prebudijo prijetne spomine na otroštvo: "Spominjam se mojih knjig s pravljicami, ki sem jih brala kot otrok." Zato želi k branju pravljic spodbuditi tudi starejše otroke. V knjižnici ima za to veliko priložnosti. Ko izposoja knjige, rada opazuje otroke. Nekateri prihajajo z mlajšimi bratci ali sestricami, drugi s sošolci in sošolkami. Ko si kateri izmed starejših otrok izposodi knjige zase, navadno izbere tudi kakšno slikanico ali knjigo s pravljicami za mlajšega bratca ali sestrico: "Navadno se mu sošolci smejijo in ga zacnejo zafrkavati, ceš, kaj pravljice boš bral! Takrat vedno recem, zakaj pa ne bi smel brati pravljic, saj jih tudi jaz še vedno berem!" Ob vpisu novim clanom razloži, kako so zložene knjige. Pove jim, da so leposlovne knjige razdeljene po stopnjah, ki naj bi ustrezale starosti otrok, a vedno doda: "Veš, to niso meje, ki ti povejo, da ne smeš brati drugih knjig. Ce želiš brati pravljice, naj ti ne bo nerodno. Tudi jaz jih še berem. Ce so ti všec, jih kar vzemi in beri." Nadi Leban so ure pravljic v veliko veselje. Tu je lahko pokazala vso svojo ustvarjalnost in izvirne zamisli. Vsa njena dosedanja spoznanja o pravljicah so plod njenih skoraj tridesetletnih izkušenj, pogovorov in opazovanj. Ko jo poslušam, ugotavljam, da marsikdaj razmišlja bolj modro in bolj življenjsko kot marsikdo, ki pred svoje ime postavlja zveneci dipl., mag. ali dr. in opleta s teorijami, ki so zdaj take, zdaj drugacne. V prihodnosti pa bi se rada v svet pravljic še bolj poglobila: "Pravljice rada pripovedujem tako mlajšim kot starejšim otrokom. Vecji otroci malo vec razumejo, z njimi se lahko vec pogovarjaš. Pri mlajših pa je bolj v ospredju njihova domišljija. Ko bom imela vec casa, se bom temu podrocju z veseljem bolj posvetila." Špela Pahor Mestna knjižnica Izola MEDNARODNA DEJAVNOST ASOCIACIJE IZ BRITANSKE KNJIŽNICE ALI DAN V ŽIVLJENJU Ko iz londonske podzemne železnice prideš na svetlo in zagledaš procelje St. Pancrasa, stojiš pred carobno stavbo. Postaja St. Pancras je navdihnila literarno mamico Harrya Poterja, gospo J. K. Rowling, da je obogatela z debelimi knjigami, ki jih otroci berejo, kot bi gledali risanko. Poleg postaje je razpotegnjena dolgocasna stavba Britanske knjižnice. Petnajst let so gradili novo knjižnico in jo 1998 dogradili kot najdražjo javno poslopje. Pogled preko glavnega vhoda v dvorišce knjižnice je stavbna kompozicija sobivanja. Ravne linije knjižnice iz rdece opeke se v prelomu prelijejo v carobno slikovitost St. Pancrasa. Pred knjižnico je dvorišce, nad katerim je na podstavku upodobljen Newton, cepe, zatopljen v delo. Sporocilo je jasno. Newton je genij, vendar sklonjen pred ogromnim vesoljem. Na dvorišcu so stojnice, ki vabijo z vprašanji in odgovori. V notranjosti je stalna razstava dragocenosti, po katerih je mogoce listanje s pomocjo ekranov na dotik. Originali so v steklenih vitrinah, v mraku. Bog ve, ce obracajo liste, kot to zahtevajo Iflina priporocila o hranjenju gradiva? Med zaklade je uvršcen Da Vinchijev zrcalni rokopis, tako kot rokopis besedila Beatlov s cackami, ki jih je avtor risal med ustvarjanjem. Razstavljene so svete knjige v vseh možnih jezikih, pisavah in vezavah. Tudi glasbi je mogoce prisluhniti. V 13. stoletju se je elita na otoku sporazumela z Magno karto (temeljno listino). Zapisali so pravila igre, ki kralja ne povzdiguje med nezmotljive in nad "zakon" ter potrdili odcepitev anglikanske cerkve od rimskega papeža. Magni karti je dolocen poseben razstavni prostor z avdiovizualnim prikazom. Gre za zametke ustave, ki zagotavlja osebno svobodo in svobodo lastnine, kar je vplivalo na razvoj trgovine in mešcanstva. Takrat je bil papež še nezmotljiv božji namestnik. Na kontinentu so bili na pohodu absolutisti s svojimi muhami. Med tem, ko je Ludvig XIV., imenovani soncni kralj, zgradil Versailles, veliko palaco nedalec od Pariza, brez kuhinje in stranišc, so na otoku leta 1675 dosegli, da nulti poldnevnik poteka preko zvezdarne v Greenwichu. Dobesedno so zaceli meriti svetovni cas. Od maja do oktobra 2006 je trajala razstava v Britanski knjižnici ob sto letnici britanskega casopisja. V ta namen je bila izdana publikacija, podobna casopisu, z naslovom "Front Page" (naslovna stran). Prvi naslov na priložnostnem casopisu, ki ni pravi casopis, je stavek iz pesmi sira McCartneya in pokojnega Lenona "A day in life: I read the news today…." Pod naslovom je šest najpomembnejših naslovnic v britanskem casopisju v zadnjih sto letih. Od šestih naslovov štirje neposredno porocajo o vojnah: konec prve svetovne vojne, Hitlerjeva smrt (druga vojna), atentat na JFK (eskalacija hladne vojne) in vojna v Ameriki (napad na dvojcke in Pentagon). Ena naslovnica je posvecena zmagi britanske nogometne ekipe na svetovnem prvenstvu in druga, sprehodu cloveka po Luni. Kaj bi dali na prvo stran v Franciji, Nemciji, Italiji ali Sloveniji ob stoletnici casopisja? Razstava je narejena tako, da obiskovalcu omogoca doživljanje casa in ustvarjanje casopisa, ne le z branjem, temvec tudi s prostorom, ki je za posamezno obdobje ali fazo casopisa znacilen. Sedeš lahko na klopco postaje podzemeljske železnice in prisluhneš bombnim napadom nemške Luftwaffe. Casopise iz casa juke boxov in rock n' rolla lahko prebiraš na oblazinjenem kavarniškem stolu. Za uredniško mizo je mogoce s pomocjo racunalnika in ustreznih programov urediti casopis, ki piše o vsem, od nogometa, zdrahah na dvoru, vohunskih aferah in bankrotih, vse zato, da smo ljudje seznanjeni s casom v katerem živimo. "Televizija prikazuje, casopis analizira!" je moto razstave. V restavraciji knjižnice strežejo sendvice, solato, kavo, caj. Kljub nekaterim kritikam, da je stavba knjižnice dolgocasna, je name naredila vtis sinergije. Britanska knjižnica je dopolnjevanje znanosti in umetnosti. Petek popoldan v Londonu. Aktivneži iz poslovnega in upravnega okolja napolnijo lokale do skrajnih meja, se zalivajo s pivom ter se po mobilniku pogovarjajo s prijatelji, ki so napolnili lokal v sosednji ulici. Izgleda, da je zelo pomembno, ce nimaš casa za cloveka ob sebi temvec, da se pogovarjaš po mobilniku z nekom drugim. Komunikacijski spodrsljaj? Videz pomembnosti? Vzrok za blef je verjetno v veliki konkurenci med zaposlenimi. Vsi se gredo tigre, ceprav so navadni domaci macki. Bolj homogene skupine napolnijo lokale izven poslovnega središca. To so privrženci »usnjenega boga« - žoge. V pricakovanju sobotnih tekem ob pivu analizirajo in prognozirajo. V predelih, ki so eticno mešani so v lokalu King's Head nogometni navdušenci, v lokalu Marakesh Arabci pijejo caj in se skrivajo pred Alahom, ker niso opravili zapovedanih molitev. Romantiki vlecejo iz vodne pipe, Kitajci cvrejo, Pakistanci in Indijci tekmujejo kdo je pravi Anglež, Grki v narodnih nošah vabijo v restavracije, Poljaki pijejo palenko. Vse miga v kakofoniji jezikov z obzirnostjo, ki jo zahteva gosto naseljen svet. Kdo je tu normalen? Vsi, ki si upajo biti kar so. Tereza Policnik-Cermelj Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODI PROJEKTI SODELOVANJE - KLJUC DO USPEHA EVROPSKE DIGITALNE KNJIŽNICE Sklepne konference projekta TEL-ME-MOR z naslovom Digitalna prihodnost kulturne in znanstvene dedišcine (Tallinn, Estonija, 19. – 20. oktober) so se udeležili vodstveni delavci in kreatorji politik iz muzejev, arhivov, knjižnic, založništva in Evropske komisije in pri oblikovanju Evropske digitalne knjižnice so vsi izpostavili potrebo po sodelovanju na vseh ravneh. Sodelovanje bo izjemnega pomena pri zagotavljanju uporabe sprejetih standardov, izzivih na podrocju intelektualne lastnine in razvijanju ucinkovitega modela vodenja in upravljanja. Estonski minister za kulturo Raivo Palmaru je v otvoritvenem nagovoru zacrtal okvire konference. Po njegovih besedah naj bi konferenca proucila “možnosti za sodelovanje in dolocila skupne cilje na poti v digitalno prihodnost”. Na konferenci so bili prisotni predstavniki vecine združenj in znanstvenih mrež s podrocja kulturne in znanstvene dedišcine, tako CENL, BRICKS, EiFL, FEP DELOS, IFLA, LIBER, MICHAEL, UNESCO in mnogi drugi, ki so zainteresirani za razvoj Evropske digitalne knjižnice. Dvodnevna konferenca je med drugim obravnavala najboljše možne nacine za uporabo izkušenj, pridobljenih pri uspešnem vkljucevanju novih držav clanic v Evropsko knjižnico (projekt TEL-ME-MOR), skupaj z možnostmi za aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih za oblikovanje Evropske knjižnice. Izsledki projekta na podrocju vecjezicnosti in zajemanja knjižnicnih gradiv za boljši dostop uporabnikov do le-teh predstavljata solidna gradnika, toda projekt je najbolj zaznamovalo odlicno sodelovanje med partnerji projekta. Ta duh sodelovanja se je odražal na podrocjih, kot npr. pri razvoju vsebin, saj so knjižnice navzkrižno prevajale opise podatkovnih zbirk in s tem promovirale vecjezicno iskanje. Tak nacin sodelovanja vodi do kulturne integracije, odstranjevanja barier in oblikovanja zanesljivih in odgovornih skupin znotraj in izven nacionalnih okvirov. CENL ima precejšnje izkušnje s sodelovanjem, zlasti pri Evropski knjižnici, in zato namerava še pospeševati sodelovanje z drugimi kljucnimi organizacijami s podrocja kulture, znanosti in izobraževanja, tako na nacionalni, kakor tudi na evropski ravni. Dr. Elisabeth Niggemann (Nemška nacionalna knjižnica) in predsedujoca CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic), je v imenu CENL poudarila potrebo "po promociji novih modelov sodelovanja s partnerji iz zasebnega sektorja, založniki in nosilci avtorskih pravic”. Konferenca je oblikovala priporocila, ki so dosegljiva na: http://telmemor.net/. Poleg že omenjenega poudarka na sodelovanju priporocila pozivajo nacionalne vlade in EU k promociji in vzpostavitvi programov na podrocju masovne digitalizacije in digitalnega ohranjanja, da bi s tem omogocile nastanek digitalnih vsebin, ki jih uporabniki išcejo in želijo. Vsaka evropska nacionalna knjižnica mora razpolagati z instrumenti za dostop, digitalizacijo in ohranjanje, saj je pri evropskih institucijah na podrocju kulture opazno veliko pomanjkanje digitalnih vsebin. Dr. Horst Forster, direktor Direktorata “Vsebin” pri Generalnem direktoratu za informacijsko družbo in medije Evropske komisije, je v svojem nastopu ponovno poudaril koncept sodelovanja, ki vkljucuje potrebo po “združevanju moci in ekspertnega znanja v sodelovanju s servisom TEL (The European Library)” in da se tak nacin sodelovanja mora “izogibati fragmentaciji skromnih virov”. Izpostavil je stališce Komisije, po katerem moramo graditi prihodnost na že uveljavljenih dosežkih, kot je Evropska knjižnica in oblikovati usposobljene centre za digitalizacijo in ohranjanje in s tem zagotavljati trajen dostop do vsebin. Direktorica Evropske knjižnice, Dr. Jill Cousins, je pozdravila idejo o vkljucevanju vseh zainteresiranih in podcrtala potrebo po intenzivnem sodelovanju na teh podrocjih, skupaj z oblikovanjem tehnoloških rešitev, ki bi odražale organizacijske potrebe in potrebe uporabnikov “pri realizaciji vsebinsko bogate in multikulturne Evropske digitalne knjižnice do leta 2010”. Vec informacij: mag. Zoran Krstulovic, pomocnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela Narodna in univerzitetna knjižnica,Turjaška 1, 1000 Ljubljana, T: 01 2001 100, e-pošta: zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si, http://www.nuk.uni-lj.si; http://www.dlib.si Glejte tudi Objavo spletnih povezav v razdelku OBVESTILA! Kratice - legenda: CENL – Conference of European National Librarians BRICKS – Building Resources for Integrated Cultural Knowledge Services DELOS – Network of Excellence on Digital Libraries EiFL – Electronic Information for Libraries FEP – Federation of European Publishers IFLA – International Federation of Library Associations LIBER – Ligue des Bibliothčques Européennes de Recherche MICHAEL – Multilingual Inventory of Cultural Heritage in Europe TEL – The European Library UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation SKLEPNA KONFERENCA PROJEKTA TEL-ME-MOR Tallin, 19.-20-10-2006 Cilji Mednarodna konferenca z naslovom Digitalna prihodnost kulturne in znanstvene dedišcine je bila organizirana v skladu z delovnim nacrtom projekta in si je zastavila za cilj naslednje naloge: • predstavitev dosežkov projekta TEL-ME-MOR; • konferenca kot forum za diskusijo o najnovejšem razvoju in trendih na podrocju digitalne knjižnice v Evropi in svetu; • osvetlitev prihodnjih zahtev na podrocju raziskovalnega dela; • oblikovanje konkretnih priporocil: kako naj evropske in druge mednarodne politike na podrocju raziskav in razvoja pripeljejo do boljšega dostopa do naše skupne kulturne dedišcine. Datum in kraj Konferenco je organizirala Estonska nacionalna knjižnica v sodelovanju s podjetjem Eremo srl (manager projekta), CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic) in Nemško nacionalno knjižnico, potekala pa je 19. in 20. oktobra 2006 v Tallinnu (Estonija) v konferencnem centru Estonske nacionalne knjižnice. Program Program konference je bil sestavljen iz naslednjih šestih sej: • Seja 1 – Evropska digitalna knjižnica: quo vadis? Prispevki so orisali prihodnji razvoj Evropske digitalne knjižnice z vidika Evropske komisije, Urada Evropske knjižnice in Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL). • Seja 2 – TEL-ME-MOR in nove države clanice EU Prezentacijam o projektu TEL-ME-MOR (ki so se osredotocile na razvoj vecjezicnih storitev v okviru servisa Evropska knjižnica in na trenutne trende pri raziskavah in razvoju v evropskih nacionalnih knjižnicah) so sledile diskusije o ucinkih projekta v novih državah clanicah EU. • Seja 3 – Širši pogled: znanstvene knjižnice, uporabniki in lokalne razsežnosti Žarišce te seje je bilo na pricakovanjih in vlogi knjižnicarjev, raziskovalcev, koncnih uporabnikov in lokalnih institucij pri storitvah digitalne knjižnice. • Seja 4 – Evropska knjižnica, MICHAEL, DELOS in BRICKS: konvergencna prizadevanja Predstavljene so bile tri pomembne evropske pobude na podrocju digitalne knjižnice. Sledila je debata o možnostih za boljše sodelovanje in koordinacijo z Evropsko knjižnico. • Seja 5 – Digitalne knjižnice in avtorske pravice V okviru te seje so bili predstavljeni pogledi knjižnicarjev in založnikov na izzive, ki jih prinaša podrocje avtorsko-pravnih vprašanj ter vpliv le-teh na digitalizacijo in javni dostop do digitalnih vsebin. • Seja 6 – Globalna vizija Vec mednarodnih govorcev je podalo pregled vecjega števila pobud na podrocju digitalne knjižnice v svetovnem merilu. Celotni program s povezavami na relevantne prezentacije je dosegljiv na spletnih straneh projekta, http://telmemor.net/conference/agenda.php Udeleženci Konferenci je prisostvovalo 129 udeležencev in sicer 45 iz Estonije, 75 iz drugih držav Evropske unije in 9 iz drugih držav. Najvec udeležencev (65) je prišlo iz nacionalnih knjižnic, 13 iz akademskih in znanstvenih knjižnic ter 6 iz specialnih knjižnic; preostali udeleženci so bili predstavniki racunalniških podjetij in firm, ki se ukvarjajo s projektnim managementom (4), mednarodnih organizacij (8), univerz (14), ministrstev in razlicnih vladnih služb (8), založnikov (2), arhivov (4), muzejev (2) in nevladnih organizacij (3). Sklepi in priporocila Prispevki, predstavljeni na konferenci, so sprožili živahne diskusije o najpomembnejših izzivih glede oblikovanja in nadaljnjega razvoja Evropske digitalne knjižnice. Sprejeti so bili naslednji sklepi: • Posebno priznanje gre nacionalnim knjižnicam iz novih držav clanic EU in njihovemu prispevku, izkušnjam ter tehnološki ekspertizi, izkazanih v casu trajanja projekta TEL-ME-MOR; projekt je utrl pot bodocim partnerstvom in projektom. • CENL podpira masovno digitalizacijo, vendarle pa obstaja nekaj dvomov glede izvedljivosti financne strategije, ki jo je predlagala Evropska komisija. • Evropska digitalna knjižnica potrebuje trajnostno, jasno definirano in korektno vodenje, skupaj z zadovoljivo strukturo financiranja. • Potrebno je spoštovati obstojece standarde in hkrati kontrolirano nadzirati razvoj in širitve, ki bodo zajele zelo raznolike sektorje in s tem prinesle nove izzive. • Nacionalne knjižnice morajo oblikovati manifest o intelektualni lastnini in se zavzemati za dolocen minimum izjem in omejitev v nacionalni avtorsko-pravni zakonodaji. • Vecjezicni dostop predstavlja kljucno podrocje raziskovalnega dela pri realizaciji Evropske digitalne knjižnice in bo še nadalje zahteval precejšnje napore. Vendar gre za nujno potrebno zahtevo, ker bomo le na ta nacin premagali ovire pri dostopu in tako poudarili kulturno raznolikost kot eno izmed glavnih evropskih vrednot. • Obstaja potreba po konkretnejšem in rednejšem sodelovanju med kulturnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi institucijami v Evropi, še posebej na podrocju dostopa, digitalizacije, ohranjanja in poslovnih modelov. • Sodelovanje med najpomembnejšimi evropskimi iniciativami na podrocju digitalnih knjižnic, kot so npr. Evropska knjižnica, DELOS, BRICKS in MICHAEL je potrebno zaradi združevanja moci, ekspertnega znanja in v izogib raznim podvajanjem aktivnosti. • Sodelovanje na podrocju digitalnih vsebin lahko vodi do kulturne integracije, do zmanjševanja barier in na ta nacin vzbuja zaupanje tako na nacionalni ravni, kakor tudi preko državnih meja. Na osnovi the sklepov so bila sprejeta naslednja priporocila. Nacionalne vlade in Evropska unija • naj bi promovirale in sprejele ukrepe za izvajanje masovne digitalizacije ter za programe digitalnega ohranjanja. Nacionalne knjižnice in CENL • naj bi delovali kot katalizatorji sodelovanja z drugimi akterji na podrocju kulture, znanosti in izobraževanja, tako na nacionalni, kot tudi na evropski ravni; • naj bi razvili eksperimentalno platformo za prezentacijo vecjezicnih vsebin muzejev, arhivov in knjižnic, ob konstruktivnem prispevku s strani založnikov, znanstvenih in izobraževalnih institucij; • naj bi oblikovali manifest o intelektualni lastnini in se zavzemali za dolocen minimum izjem in omejitev v nacionalni avtorsko-pravni zakonodaji. • naj bi izvajali proaktivno politiko za vkljucevanje akterjev iz kulturne, raziskovalne in izobraževalne sfere v Evropsko digitalno knjižnico tudi iz držav, ki niso clanice EU. Založniki • naj bi še naprej sodelovali s CENL v smeri oblikovanja pragmaticnega memoranduma oziroma sporazuma o avtorskih pravicah v digitalnem okolju; • naj bi nadaljevali dialog z nacionalnimi knjižnicami. Muzeji in arhivi • naj bi se še nadalje približevali in pridruževali aktivnostim na podrocju evropske kulturne dedišcine z identifikacijo skupnih tock in tudi razlik. Koncni uporabniki • imajo pravico do odprte obravnave in pristopa k Evropski digitalni knjižnici s središcem na uporabniku; upoštevati je potrebno zahteve uporabnikov in osebnostne preference tako, da ponudimo cim vec primernih tehnoloških rešitev in marketinških orodij. Tehnološki partnerji (npr. BRICKS in DELOS) • naj bi sodelovali z nacionalnimi knjižnicami za pridobitev jasnejšega razumevanja in vpogleda v zadeve, ki jih narekuje tovrstno sodelovanje. Darko Balažic Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA SRECANJA SRECANJE VODIJ NACIONALNIH AGENCIJ ZA ISBN Pariz, 6.-7.11.2006 34. letno generalno srecanje vseh agencij za ISBN je bilo v Parizu 6. in 7. novembra 2006. Srecanje sta v sodelovanju z Mednarodno agencijo organizirala AFNIL in Unesco. Unesca ni potrebno posebej predstavljati, AFNIL pa je kratica za fancosko nacionalno agencijo za ISBN. Letošnjega srecanja se je udeležilo do sedaj najvecje število predstavnikov nacionalnih agencij. Morda je to malce zaradi lokacije srecanja, malce zaradi velikega števila držav (167), ki sodelujejo v tem sistemu, predvsem pa zaradi skrbi, kako bo potekal prehod z ISBN-10 na ISBN-13. Brian Green je vlogo izvršnega direktorja prevzel marca 2006, ko je Mednarodna agencija (IA) prešla iz Staatsbibliothek v Berlinu pod okrilje Editeurja kot gostitelja. Njegovo porocilo o delovanju IA je bilo tesno povezano tudi s plani za prihodnost. Prehod sam je bil brez zapletov, saj je bil dobro pripravljen. Kolegi v Berlinu so mu posredovali vse datoteke in druga gradiva potrebna za poslovanje agencije, po sklepu sveta direktorjev pa je arhiv urejen in do nadaljnjega shranjen v Staastsbibliotek v Berlinu. Ker je bil racunalniški sistem, ki ga je uporabljala agencija v Berlinu, potreben temeljite posodobitve in ker si njegov avtor ni želel vec sodelovanja z nami, je že svet direktorjev narocil sodobnejši sistem za delovanje mednarodne agencije, ki pa bo pripravljen tako, da ga bo lahko uporabljala tudi vsaka nacionalna agencija na dveh nivojih, za popravljenje svojih podatkov na mednarodnem nivoju in za svoje lastno poslovanje. Prototip tega programa smo si že lahko ogledali in po zagotovilu avtorja Douga Minetta (Kanada) bo potrebno še najvec šest tednov, da bomo dobili prvo verzijo v testiranje. S pripravami na prehod z ISBN-10 na ISBN-13 pa ne smemo biti prevec zadovoljni. V glavnem so vse vecje in po stažu starejše agencije dobro pripravljene, najvec težav v zvezi s prehodom je v majhnih in mladih agencijah, kar je razvidno iz vsakodnevnih vprašanj, ki prihajajo na IA. Zaskrbljujoce je, da gre najveckrat za osnovna vprašanja v zvezi z delovanjem sistema, kar pomeni, da se bo potrebno lotiti nacrtnega izobraževanja, še zlasti v državah Afrike, Azije in Južne Amerike. Pri tem so nam lahko v veliko pomoc lokalna, regionalna srecanja agencij za ISBN, lahko pa se v te namene izkoristijo tudi kakšna druga srecanja, npr. srecanja založnikov, knjigotržcev, knjižni sejmi. Cerlalc in Unesco sta zelo primerna in ustrežljiva partnerja, pri izobraževanju na daljavo nam bo zaradi svojih dolgoletnih izkušenj pomagal GS1. Agencije, ki so s svojimi oznakami že na tesnem, skrbi zacetek uporabe predpone 979. Ker pa je v okviru 978 še vedno prost razpon predpon zacenši s 6, se bo najprej izrabil ta razpon, predvideni zacetek uporabe predpone 979 je sredina leta 2008. Pri delitvi predpone 979 bo prevladovala delitev po državah in ne po jeziku. Težnja k interoperabilnosti identifikatorjev združuje identifikatorje kot so ISSN (International Standard Serial Number), ISMN (International Standard Music Number), DOI (Digital Object Identifier), ISTC (International Standard Text Code), ISWC (International Standard Work Code), ISRC (International Standard Recording Code) in ISAN (International Standard Audio Number) v novi delovni skupini ISO. V bodoce bo prevladovala identifikacija vsakega posameznega izvoda, ne le naslova, zato bo RFID (Radio Frequency Identifier) scasoma vplival tudi na sam namen oznake ISBN in potrebno se bo prilagoditi. Na kratko sta bila predstavljena nova identifikatorja: ISPI (International Standard Party Identifier) in EPC (Electronic Producr Code), ki sta v razvoju. Svoje aktivnosti na podrocju knjige sta predstavila naša sodelavca Cerlalc in GS1, ki imata svoja predstavnika tudi v svetu direktorjev. Ker pa je srecanje hkrati tudi uradno generalno zasedanje, smo se seznanili s kadrovskimi spremembami v svetu direktorjev. Ker sta prevzela nove izzive v drugih organizacijah na podrocju knjige, sta namesto Michaela Healyja in Angele D'Agostino, predstavnikov britanske in ameriške agencije za ISBN, bila v svet direktorjev imenovana Julian Sowa, NielsenBookData in Annie Callanan, Bowker. Že pred srecanjem smo po pošti izvedli volitve za zamenjavo dveh clanov sveta direktorjev, ki jima je potekel mandat. Za dve mesti se je potegovalo šest kandidatov. Poleg mene, ki sem ponovno kandidirala, je bil izvoljen še Manfred Gravelius, predstavnik MVB. Piero Attanasio, AIE, je postal predsednik sveta direktorjev, jaz sem podpredsednica, Julian Sowa pa blagajnik. Svet direktorjev v novi sestavi se je sestal takoj po koncanem generalnem zasedanju in razpravljal o tekocih projektih in njihovih zakljuckih. Že nov predsednik sveta direktorjev je clanstvo seznanil s financnim porocilom, prihodki in odhodki ter financno nedisciplino, saj je še vedno precej clanov, ki dolgujejo svoj prispevek. Da se kot neprofitna organizacija, organizirana v Združenem kraljestvu, po njihovi zakonodaji lahko izognemu placilu davka na dodano vrednost, smo morali spremeniti tudi statut. Resoluciji 1 in 2 so pripravili pravniki in se v dveh clenih nanašata na vložena sredstva ob prenehanju obstoja IA. Glasovali smo o vsaki posebej in bili sta enoglasno sprejeti. Sledilo je delo v treh manjših skupinah o problematiki kolektivnih oznak za samozaložnike, izobraževanju in ustreznem prirocniku, programu za delovanje agencije, posledicno tudi o PIID in njegovi usodi, o prehodu z ISBN-10 na ISBN-13, metapodatkih, zaracunavanju stroškov pri dodeljevanju oznak. Vsekakor je delo v manjših skupinah primerno za razreševanje problematike, izmenjavo mnenj, iz katerih se izkristalizirajo nove smernice. Srecanje smo zakljucili s povabilom na prihodnje srecanje v Buenos Airesu. Ker pa je prihodnje leto v Buenos Airesu tudi srecanjae ISSN in ker veliko kolegov v svojih državah skrbi za oboje, bo srecanje eno za drugim. Alenka Kanic Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA OBJAVA SPLETNIH POVEZAV Spoštovani! Želimo vam predlagati objavo spletnih povezav Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si in Evropske knjižnice - TEL na vaši spletni strani. • Digitalna knjižnica Slovenije – dlib.si je spletni portal za dostop do slovenskega digitaliziranega znanja in kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in dostop do digitalnih vsebin: clankov, fotografij, zemljevidov, plakatov in zvocnih posnetkov. • Evropska knjižnica – TEL je skupen portal vseh evropskih nacionalnih knjižnic in vodi do evropskih knjižnicnih zakladov. Nekaj preprostih klikov z miško in vaši uporabniki med drugim lahko kadarkoli in kjerkoli: • dostopajo do portretov najbolj znanih Slovencev in Slovenk; • poslušajo staro slovensko glasbo; • se sprehajajo po slovenskem ozemlju s pomocjo starih zemljevidov; • išcejo informacije o literarnem ustvarjanju slovenskega naroda v revijah Ljubljanski zvon in Dom in svet; • si ogledajo Magno karto in Gutenbergovo biblijo ter druge zaklade svetovnega pomena. Veseli bomo, ce dodate spletno stran www.dlib.si in www.theeuropeanlibrary.org (lahko uporabite znaka obeh portalov) med vaše povezave ter ponudite vašim uporabnikom hiter in enostaven dostop do ustvarjalnosti slovenskega in evropskega prostora. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na elektronskem naslovu: dlib.si@nuk.uni-lj.si in na telefonski številki 01 2001 167 (Mojca Šavnik). Hvala za sodelovanje in lep pozdrav, Karmen Štular Sotošek, Zoran Krstulovic Narodna in univerzitetna knjižnica MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2007 NA SPLETU Mentorje vabimo k novemu nacinu glasovanja Tudi v tem šolskem letu smo zaceli z glasovanjem za nagrado po izboru mladih bralcev. Ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke – bo v naslednjem letu podeljena že desetic. Ob tem jubileju smo pripravili prijetno spremembo oziroma novost: nagrada ima svojo spletno stran, prek katere poteka tudi glasovanje. Naslov spletne strani nagrade je predvidoma do konca decembra http://testnajknjiga.emecen.si, sicer pa bo v novem letu spremenjeni in dokoncni naslov www.naj-knjiga.si. Vljudno prosimo mentorje glasovanja v splošnih in šolskih knjižnicah, da na podstraneh "uredniške strani" poišcete pisno prijavo, jo izpolnite, iztisnete ter nam jo z lastnorocnim podpisom in opremljeno z žigom vaše ustanove pošljete na naš naslov. Po prejemu prijave vas bomo registrirali in vam z e-pošto sporocili vaše uporabniško ime in geslo. Potem boste lahko takoj zaceli pošiljati glasove vaših mladih bralcev. Pri novem nacinu glasovanja je od klasicnega le ena razlika: mentor ne pošlje glasov proti koncu akcije najprej svoji splošni knjižnici, ampak jih sproti pošilja prek spleta. Glasovi za izvirno slovenske in prevedene knjige se kažejo na barometru in po posameznih pokrajinah na zemljevidu Slovenije. In ves cas spreminjajo glede na prejete glasove! V pricakovanju glasov vaših mladih bralcev, se vam že vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje! Morebitna vprašanja v zvezi s projektom naslovite na e-naslov: tilka.jamnik@koz.si. Spletno stran nagrade in glasovanje prek nje smo predstavili na naši strokovni sredi in v oktobru na desetih srecanjih študijskih skupin šolskih knjižnicarjev. Vse o nagradi lahko preberete na spletni strani, pa vendar, dovolite, na kratko tudi tukaj. Moja najljubša knjiga, priznanje po izboru mladih bralcev, se podeljuje vsako leto od 1998, in sicer v dveh kategorijah: za najljubšo slovensko mladinsko knjigo in za najljubšo v slovenšcino prevedeno mladinsko knjigo. Priznanje so osnovali Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Slovenska sekcija IBBY in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, da bi med mladimi bralci spodbujali branje in zanimanje za mladinsko književnost. Zato naj bi bilo glasovanje povezano z bibliopedagoškimi dejavnostmi oz. z najrazlicnejšimi oblikami knjižne vzgoje mladih bralcev. Akcijo strokovno vodi odbor za priznanje Moja najljubša knjiga, ki ga sestavljajo predstavniki iz splošnih in šolskih knjižnic, castni clani pa so predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, predsednik Slovenske sekcije IBBY in predstavnik mladih bralcev, organizacijsko pa jo vodi Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica. Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri cemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico njegove izdaje, glavna pozornost pa velja leposlovni knjigi. Knjiga, ki že peto leto dobi najvec glasov mladih bralcev, prejme zlato priznanje. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica BORZA DELA DELO NUDI Knjižnica Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru išce absolventa bibliotekarstva ali ekonomije, ki bi bil pripravljen v obliki študentskega dela pomagati v njihovi knjižnici. Spoznal bi utrip delovanja visokošolske knjižnice, prispeval bi nove ideje za strokovne rešitve in se morda kasneje v njej tudi zaposlil. Ponudili mu bomo pomoc pri strokovnem izpopolnjevanju. Od njega pricakujemo poznavanje stroke, aktivno znanje dveh tujih jezikov, obvladovanje IK-tehnologije. Kandidat mora biti komunikativen, natancen, samoiniciativen, informacijsko podkovan in ambiciozen, pripravljen delati v majhnem timu, kjer je prispevek vsakega zelo dragocen. Predvsem pa mora imeti nagnjenje za delo z ljudmi pri posredovanju informacij. Opis v slovnicnem moškem spolu seveda ne izkljucuje zainteresiranih absolventk. Kandidati se naj oglasijo osebno v knjižnici pri vodji mag. Zdenki Petermanec po predhodnem dogovoru (te. 02 22 90 239). DELO IŠCE Sem absolventka bibliotekarstva. Študijsko prakso sem imela v splošnimi knjižnici, od leta 2004 preko študentskega servisa delam v visokošolski knjižnici. Veseli me delo z ljudmi. Delovne izkušnje: zaloga v COBISS-u2 in zdaj v COBISS-u3, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Za kakršnekoli informacije sem dosegljiva na telefon: 041-327-989 ali na: leja.b11@gmail.com. (Leja) DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Kasneje sem bila zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju.Trenutno sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski, srednješolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici... Aktivno govorim nemški jezik, pasivno pa angleški; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. Pripravljena sem se tudi dodatno izobraževati oz. izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031/216-548 DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila v letošnjem letu 2006. V casu študija sem opravila dve obvezni študijski praksi: v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani ter v knjižnici Arhiva Republike Slovenije. Od leta 2004 preko študentskega servisa aktivno delam v arhivu Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Sem delavna, komunikativna in prijazna; delo z ljudmi me veseli. Moje racunalniško znanje obsega poznavanje OS Windows, Word, Excel, Internet, PowerPoint, Microsoft Outlook. Aktivno govorim angleško, pasivno špansko, poljsko, nemško in hrvaško. Za kakršnekoli informacije sem dosegljiva na tel. 031 770 510 ali na e-pošto: kaliopea@gmail.com - Tina. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravništvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informativnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripravljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angleško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svoje delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na telefonu 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net.