dolenjka.dd
NOVO MESTO
Vabimo vas na nakup v prodajalni PRODAJNI CENTER - DISKONT ŽIVIL in SALON MODE na Ljubljanski 31 v Novem mestu.
Delovni čas prodajalen vsak dan od 8. do 20. ure in v soboto od 8. do 13. ure.
Št. 27 (2602), leto L • Novo mesto, četrtek, 8. julija 1999 • Cena: 210 tolarjev
ISSN 0416-2242
VOJNA ZA DOLENJSKO BANKO
770416
224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Največji delničar ostal praznih rok
Skupščina delničarjev Dolenjske banke - Osamljena Nova Kreditna banka Maribor proti vsem ostalim - Napovedane izpodbitne tožbe - Do srede julija dividende
NOVO MESTO - Skupščine delničarjev Dolenjske banke - bila je prejšnji torek v Novem mestu - seje udeležilo 185 delničarjev o/, njihovih pooblaščencev, ki so imeli 268.459 delnic ali 96 odst. vseh. Ta rekordna udeležba sama po sebi govori o velikem zanimanju delničarjev za to skupščino in njeni pomembnosti.
OBČINA GRADILA NA ČRNO
.Šentjernej - šentjemej-
n Darinko Brudar je zgro-en opazil, da na njegovi njivi a sentjernejsko osnovno šolo lo fi betonirajo jaške. Po-• e 'nšpektorja, ki je K adnjo takoj ustavil in izdal °^za odstranitev zgrajene-Sr “kazalo se je, da so na udarjevi zemlji gradili brez tiia^e!6*’3 dovoljenja in seveda j .' “rez gradbenega dovoljenja, dela pa sodijo v sklop ina^3 .. bližnje šentjernejske n teniske cone. Investitorje lna Šentjernej.
Tako rekoč o vseh točkah dnevnega reda je bilo glasovanje podobno: dobre tri četrtine proti slabi četrtini. Tista četrtina, ki so jo vedno preglasovali, je bila Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), na drugi strani pa so bili glasovi iz kroga Dolenjske banke in Nove Ljubljanske banke. Naj je šlo za poročilo Dolenjske banke, poročilo nadzornega odbora, predlog delitve dobička za lansko leto, višino dividende, za temelje poslovne politike banke za letošnje leto ali za imenovanje revizorja - vedno je bilo na eni strani tričetrt glasov za, na drugi četrt proti.
Še posebej se je nesoglasje pokazalo pri volitvah nadomestnih članov upravnega odbora in imenovanju nadomestnega člana nadzornega odbora Dolenjske banke. Medtem ko je upravni odbor v gradivu za sklic skupščine
k°pano	ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko križišče ne bo več dolgo raz-
fekain:ksal Sredo najtežja dela h koncu. Dokončani so že meteorni in i°vljen	' Pa kanalizacija, položeni električni in telefonski kabli, ob-
Pa iU(n Pa le ,U(E vodovod. Čez potok Kobila se pospešeno gradi nov most, Sr*dišč	potekajo	po	načrtu,	zato	na občini pričakujejo, da bo
najbon jerneja odprto za promet še pred koncem meseca. Tega bodo Se v razk	vozn‘ki, ki jih je obvoz spravljal v slabo voljo. Najtežje pa so
bilq kn ?Panem Šentjerneju te dni znašli tujci. Vsa dela v križišču naj bi čana do decembra. (Foto: J. Dorniž)
Štajerci so se opekli
Hoteli vse,
Nedavne skupščine delničarjev Dolenjske banke (DB) se je deležilo 96 odst. delničarjev oz. njihovih pooblaščencev. Ta rii -^nu udeležba sama po sebi govori o velikem zanimanju elmčarjev te prve večje slovenske privatne banke za'njeno °daljnjo pot. In prav o tem, o nadaljnji poti, da ne rečemo S0 otM°čah na lei skupščini.
• ri° le Nova Ljubljanska banka (NLB) dobila še eno veliko bitko v vojni z Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) : Ner so Mariborčani na zadnji skupščini DB zahtevah se, niso dobili nič. Niso se strinjali, da bi imeli v upravnem * y\Nadzornem odboru DR po enega človeka, marveč so hoteli 4 nski upravni odbor in s tem banko v celoti obvladovati s svojimi člani. Veliki rival NLB je vrnil udarec kar na sami upščini. Njihov protipredlog, po katerem ni ne v upravnem e v nadzornem odboru niti enega mariborskega človeka, je sprejet s tričetrtinsko večino. To jasno govori o razmerju sil ° 'em, da DB ni sramežljiva in v usodo vdana neve-a> ki nemočna gleda, kako se bo iztekla vojna zanjo in kdo Povzel. Ker poželjivi dolenjski bančni mladenki samski n očitno ni usojen, si je sama izbrala svojega ženina in mu °JJ neljubemu in zoprnemu snubcu trdno stoji ob strani.
,J° so pokazali tudi dolenjsko-ljubljanski "združeni glaso-i k-VSek ločkah. Mariborčani bi se morali vsaj zamisliti, ker Proh njihovem predlogu za spremembo statuta DB zčn? 1oliko glasov (tričetrt in drobiž), kot bi jih moralo hiti II ’ ° bi bil sprejet. Oni pa so, neuslišani in očitno užaljeni im C‘’ Sfusovali proti po dolgem in počez. Ne samo proti te en?Van>u revizorja, ampak tudi - največji delničarji! - proti ,-vijem poslovne politike DB za letošnje leto in celo proti taki IH n!f ni banalnosti, kot je informacija o zamenjavi zamen-Vjh obveznic banke v navadne delnice. v ,°lern> da je zadnja skupščina DB jasno in s tričetrtinsko arr "lo P°kazala, da DR noče biti v bančni skupini z NKBM, sk ^ • vsek°korz NLB, bi pričakovali, da bodo Mariborčani usali za čim boljšo ceno prodati delnice DB. Vendar nič ne x. c "u to. A li so slabi gospodarji ali pa imajo pri tem pokru , Kuvu že ves čas skritega asa ? Če ga imajo in kdo je to, se 'uoralo kmalu pokazati.
ANDREJ BARTEIJ
pripravil predlog, po katerem naj bi eno od štirih izpraznjenih mest v 7-članskem upravnem odboru zasedel predstavnik NKMB kot največjega, 24-odstotnega delni-čatja Dolenjske banke, so iz Maribora prišli s predlogom, po katerem naj bi vsa ta štiri mesta zasedli njihovi predstavniki, se pravi, da bi NKBM s 4 člani imela večino v 7-članskem upravnem odboru, svojega predstavnika pa naj bi imela (tudi po predlogu upravnega odbora Dolenjske banke) tudi v nadzornem odboru. Na sami skupščini pa je s protipredlogom prišla NLB oziroma njen pooblaščenec, kije predlagal tako sestavo nadomestnih članov, da NKBM ne bi imela nobenega predstavnika ne v upravnem ne v nadzornem odboru Dolenjske banke. In tak predlog so s tričetrtinsko večino tudi izglasovali.
SPREJEM KRVODAJALCEV PRI ŽUPANIH
NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je tudi letos organiziralo sprejeme krvodajalcev pri županih vseh šestih občin na tem območju. Sprejemi so potekali od 3. do 30. junija. Vsak župan je povabil deset moških in deset žensk, ki so velikokrat darovali kri. Na sprejemu so se jim zahvalili in poudarili pomembnost darovanja krvi.
Franci Borsan, direktor Dolenjske banke
Prav tako je propadel predlog mariborskih bankirjev za spremembo tistega člena statuta Dolenjske banke, ki omejuje glasovalno pravico posameznemu delničarju na največ 20 odst. ne glede na število delnic. To seveda ne gre v račun NKBM, ki ima 24 odst. vseh delnic in je tako tudi največji delničar Dolenjske banke. Pooblaščenec NKMB je na sklepe petih točk dnevnega reda napovedal vložitev izpodbitne tožbe.
Kakorkoli že, delničarji so na skupščini sprejeli sklep, da se slabih 54 milijonov tolarjev ali 10,5 odst. lanskega dobička, ki znaša 515,7 milijona tolarjev, nameni za izplačilo udeležbe na dobičku članom upravnega in nadzornega odbora ter zaposlenim delavcem, ostali dobiček pa ostane nerazporejen. Dividendo v višini 1000 tolarjev na delnico bodo najkasneje do srede julija izplačali iz nerazporejenega dobička za leto 1997.
A. BARTELJ
Dogovor o Revozovih plačah
Podpisali so ga predstavniki sindikatov in predsednik Revozove uprave • V prvem polletju iz novomeške tovarne 61.492 Cliov
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so predstavniki vseh treh v Revozu delujočih sindikatov -Janez Jakša za Sindikat delavcev Revoza, Andrej Rajk za Neodvisni sindikat in Jože Miklič za SKEI - in predsednik Revozove uprave Bernard Coursat podpisali dogovor, ki ureja različna vprašanja s področja plač. Ta dogovor naj bi naredil konec grožnjam s stavko in postavil jasna izhodišča za nadaljnje razgovore med sindikati in vodstvom podjetja.
Dogovor že uresničujejo, saj so bile plače za maj že višje za 2,7 odst. Plače za september bodo višje za rast življenjskih stroškov v obdobju april - julij, v plači za januar prihodnjega leta pa naj bi poračunali tudi morebitno razliko glede na državni dogovor o politiki plač. Prav tako naj bi Revozove plače, če se bo izkazalo za potrebno, uskladili zaradi morebitnega vpliva davka na dodano vrednost; del stimulacije, ki je sestavni del plače, so že prenesli v osnovno plačo, kar je tudi dobro za zaposlene.
Po tem dogovoru lahko v Revozovi tovarni delovni čas prilagajajo glede na potrebe, zato so ustanovili tako imenovano banko ur in se dogovorili za način vlaganja, izrabe in plačila ur, vloženih v to banko.
Sicer pa so v prvem polletju v Revozovi tovarni proizvedli 61.492 avtomobilov Renault Clio in tako v celoti izpolnili zastavljeni plan. Največ, 34 odst., so jih izvozili na nemško in avstrijsko
SLOVESNO V VOJAŠNICI CERKLJE OB KRKI
CERKLJE OB KRKI -Jutri ob 16. uri bo v vojašnici v Cerkljah ob Krki tradicionalna slovesnost v počastitev bojev za vojašnico in letališče Cerklje ob Krki. Takrat bodo tudi prisegli mladi vojaki. Ob 15. uri bodo pred galerijo v vojašnici v Cerkljah ob Krki odprli razstavo del Milene Gramc in Nevenke Ruškovič, članic Društva likovnikov Brežice. Razstavo bo odprl Vlado Deržič, župan občine Brežice. Pol ure pred otvoritvijo bosta pred galerijo nastopila Pihalni orkester iz Kostanjevice na Krki in moški pevski zbor Planina iz Cerkelj ob Krki.
SREČANJE PODEŽELSKIH ŽENSK POSAVJA
SEVNICA - Z razstavo ročnih del s podeželja ter z nastopom ljudskih pevk in godcev bo sevni-ško društvo kmetic, ki ga vodi Ida Stušek, v soboto, 10. julija, ob 15. uri pospremilo srečanje podeželskih žensk Posavja na sevniškem gradu.
Berite danes
stran 2:
•Izobrazba še ne pomeni kariere
strt>n 3:
•Že peto praznovanje občine Škocjan
stran 4:
•Seja brez opozicije
stran 5:
• Brezposelni so še vedno najcenejša pomoč
stran 6:
• Greda je povsem v slovenskih rokah
stran 8:
• Verjela sta v servis za čiščenje
stran 11;
•Gangsterski obračun sredi belega dne v mestu
stran 12:
•Pfleiderer Novoterm duši sosede
stran 24:
•Rock Otočec 99 zdelovala vročina
Uspehi mladih glasbenikov
Lepa dolenjska bera plaket na tekmovanju klavirskih duov v Mariboru - Novomeška glasbena šola dve zlati
tržišče, dobrih 27 odst. v Italijo, slabih 13 odst. v Francijo, na Madžarsko in Poljsko dobrih 8 odst., toliko so jih prodali tudi v Sloveniji; zanemarljive niso niti skandinavske države, kamor je šlo slabih 6 odst. v Novem mestu proizvedenih Cliov.
A.	B.
MARIBOR - Učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta so ponovno zabeležili lepe uspehe. Na tekmovanju mladih glasbenikov v klavirskem duu, ki ga v spomin na učitelja, pianista in vsestranskega glasbenika dr. Romana Klasinca pripravlja Srednja glasbena in baletna šola v Mariboru, so minulo soboto in nedeljo, 3. in 4. julija, osvojili dve zlati, srebrno in bronasto plaketo. Z območja širše Dolenjske so se tekmovanja udeležili še učenci kočevske glasbene šole, ki so osvojili srebrno in bronasto plaketo, ter učenci ribniške glasbene šole, ki so prinesli domov srebrno plaketo.
V petih starostnih kategorijah se je pomerilo 114 udeležencev oziroma 57 klavirskih duov. Novomeški klavirski duo Tadej Kristan in Katja Brkič (mentorici Vida Zorko in Tatjana Hadl) je
osvojil najvišje število točk med vsemi tekmovalci (98,66), pripadla mu je nagrada za najvišje ocenjena tekmovalca in nastop na zaključnem koncertu. V 1. kategoriji je zlato plaketo osvojil še novomeški duo Urška Žagar in Aleša Dular (mentorica Cvetka Hribar), srebrno pa ribniški duo Lovrenc Oražem in Maša Karpov (mentorica Janja Galičič) ter kočevski duo Tajda Planinc in Maksim Bogdanov (mentorica Natalija Bogdanova). V 2. kategoriji sta srebrno plaketo osvojila novomeški duo Jerica Miklič in Manca Dular (mentorica Tatjana Hadl) ter kočevski duo Dorian Granda in Jože Papež (mentorica Natalija Bogdanova). V 3. kategoriji je duo Andreja Dreo in N Suhadolnik (mentorica Cvetka Hribar) novomeške glasbene šole osvojil srebrno plaketo.
MiM
V drugi polovici tedna bo spremenljivo z občasnimi padavinami. Hladneje bo!
LEON ŠTUKEIJ NA SVOJI RAZSTAVI - V ponedeljek, 5. julija, je bil na obisku v svojem ljubljenem Novem mestu najstarejši olimpionik na svetu Leon Štukelj. V Dolenjski galeriji si je v spremstvu novomeškega župana dr. Toneta Starca in direktorja Dolenjskega muzeja ter avtorja razstave “100 let Leona Štuklja ” Zdenka Piclja v miru in zbrano ogledal razstavo, za kar ob otvoritvi lani novembra ni bilo časa. Duhovno in telesno čil in okreten 100-letnik je na ogledu podoživljal posamezne dogodke iz svojega lepega, bogatega in uspešnega življenja in natrosil vrsto podatkov, zanimivosti in anekdot. (Foto: A. B.)
/V 4	5	4	4	/V	/<	f	r	4
ZENSKE V SLOVENIJI
Odstop ministra Gabra
Nekoč ob obisku v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem je tedanji minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na vprašanje občinstva odgovoril: “Nauk o religiji da, verouk v šoli ne!” Koliko sije s to in podobnimi izjavami o laični šoli spodmaknil ministrski stolček, na katerem je preživel veliko vlad? Vsekakor je njegov odločni ne neposredni dejavni navzočnosti Cerkve v šoli prispeval k njegovi odločitvi, da zapusti ministrsko mesto. Eden najuspešnejših, če ne celo najboljši študent svoje generacije na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana je pač ostal načelen v svoji drži. Odhaja brez občutka poraženca. Tako se ga da razumeti, ko pravi, da je v svojem mandatu opravil zastavljeno in začeto delo in da se vrača med učitelje. Odhod bi se lahko zgodil drugače,
vendar je pustil, da se je končalo šolsko leto in je šele potem javno povedal, da gre. Solarji so odšli na počitnice in tako niso
čutili stresanja enega vladnih vrhov. Javnost je ministrovo napoved o odstopu sprejela z mešanimi občutki. Tako kot nemara vsakič ob menjavi pri vrhu vlade se tudi tokrat pojavljajo vprašanja o vzrokih in o tem, kako bo v bodoče. Se tudi vam porajajo taka vprašanja? Odstop ministra Gabra in šolstvo po Gabru sta temi tokratne ankete Dolenjskega lista.
BRANKO STAJDOHAR, strojni inženir iz Velikega Nerajca pri Dra-gatušu: “Ne zanimam se za politiko, zato tudi dela ministra Gabra ne poznam. Zaradi tega ne vem, kakšen je pravi razlog za odstop in tudi ocene o njegovem predlogu, da zapusti ministrski stolček, ne morem dajati. Navadni smrtniki morda sploh nikoli ne bomo zvedeli, kaj je pravi razlog za njegovo takšno potezo."
MIRA IVANOVIČ, dipl. biologija s Sel pri Semiču: “Škoda, da odstopa minister, kije kar veliko naredil, in to prav v trenutku, ko je v šolstvu še veliko dela in ko se začenja devetletka. Lahko bi vzdržal vsaj do konca mandata, saj bi težko rekla, da je naredil prav vse. Ni mi jasno, kam se mu tako mudi, sumim pa, da so gotovo še kakšni vzroki za njegov odstop, ki jih ni razkril.”
LIDIJA ŽAGAR, šolska svetovalna delavka iz Kočevja: “Gaber je bil 7
let na položaju ministra in to je dovolj dolga doba. Čas je, da da priložnost za
uvajanje sprememb v šolstvu še komu drugemu. Njegovo delo se bo nadaljevalo, v kakšno smer, pa je seveda odvisno od tega, kdo ga bo zamenjal. Zastavljene spremembe so dobre, vendar pa bo potrebno še marsikaj razdelati.”
MARIJA LOVŠIN, vodja ribniške podružnične šole Sušje: “Kdorkoli bo zamenjal Gabra, upam, da bo pametno speljal začeto delo. Pričakujem, da bo razumel učitelje, ki si prizadevamo za zniževanje normativov učencev v razredih. To bo pogoj za dobro devetletko. Nanjo kot učiteljica ne gledam negativno, razumem pa zaskrbljenost staršev, saj bodo zahteve do otrok večje.”
FRANC KOZINC, študent 3. letnika agronomije, doma z Metnega Vrha: “Mislim, da ne bo nobene škode, ker je odstopil minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Čeprav ne poznam razlogov za njegovo odločitev, lahko povem, da kakšnega 'žalovanja’ ne bo tudi zato, ker je Gaber 'zamočil’ že pri maturi. Napravil je tudi še nekaj drugih, med šolajočimi se in šolniki, nerazumljivih potez.” MATILDA KAJNČ, upokojena učiteljica, doma na Volčjih Njivah: “Zdi se mi, daje škoda za šolstvo, ker je odstopil minister dr. Slavko Gaber. Kolikor sem namreč spremljala dogajanja, čeravno sem že dolgo v pokoju, je Gaber naredil veliko dobrega za slovensko šolstvo. Predvsem se mi zdi pomembno, da je dajal pri svojem delu prednost stroki pred politiko.”
ANTON ZUPET, ravnatelj OŠ Frana Metelka v Škocjanu: “Odstop ministra Gabra je bil zame presenečenje. Ker je šolsko ministrstvo uspešno vodil celih devet let, se človek zboji, da bo poslej sistem zanihal. Gaber je v tem času opravil veliko delo pri reorganizaciji šolstva, ki pa ga je tudi finančno stabiliziral. Zrušila ga ni opozicija, ampak, kot kaže, obračuni znotraj stranke.”
FRANC POVHE, receptor v Termah Čatež, doma na Mikotah pri Raki: “Kot človek je lahko dober. Kot minister ni bil najprimernejši. Pri tem ni pomembno, v kateri stranki je. Za to funkcijo je premlad in premalo izkušen, zato včasih ni bil kos provokacijam. Za primerjavo poglejmo Nemčijo, tam ni tako mladih na tako zahtevnih funkcijah. Ministre pri nas menjajo prehitro.”
VINKO IVANŠEK, poklicni šofer iz Globočic: “Vsak ima svoj način dela. Ni pa vseeno, kdo je v državi na vrhu oblasti. Pri delu na vrhu je čuda zlorab, za vse niti ne vemo. Nekateri pravijo, da to zdaj ni Gabrov odstop, ampak Gabrov start. S temi bi se kar strinjal. Vendar ta odstop ni nekaj izrednega, saj jih je že veliko, ki čakajo na to mesto in ki tudi poznajo to delo.”
Izobrazba še ne pomeni kariere
Vse več žensk zelo izobraženih - V šoli uspešnejše od moških, na vodilnih položajih jih pa kljub temu ni - Za moškega družina balzam, za žensko predvsem obremenitev
NOVO MESTO - “Leta 1900 so na olimpijskih igrah prvič sodelovale tudi ženske in pokazale, da bo v 20. stoletju velik preboj žensk tudi na ostala področja življenja izven družine,” je na pogovoru o položaju žensk v Sloveniji prejšnji teden v Novem mestu povedala direktorica vladnega urada za žensko politiko Vera Kozmik.
Na začetku tega stoletja skoraj ni bilo mogoče razmišljati, da bi se tudi ženske izobraževale na gimnaziji ali univerzi. Danes so pričakovanja in aspiracije žensk zahtevnejše od fantov. Kar 60 odst. populacije na fakulteti so dekleta, ki študij tudi dokončajo. Uspešnejše od fantov so tudi v srednjih šolah pri prehodu iz nižjega letnika v višji. “Toda vse le ni tako super, dekleta se vpisujejo predvsem v dekliške šole in fantje v fantovske šole. V gimnaziji prevladujejo dekleta, preko 70 odst., kar pomeni, da imajo tudi večje možnosti za študij. Najbolje pa bi bilo, da bi bila približno enaka razporeditev po spolu,” meni Kozmikova.
Mlajša populacija deklet in žensk pri nas je zelo izobražena. Ženske so željne znanja, na kar ” kaže tudi tretja univerza, kjer je veliko žensk. Delež žensk, ki študirajo po diplomi, se zelo povečuje in kaže, da bo v nekaj letih izenačen z deležem moških. Vse večje tudi žensk, ki so doktorirale, čeprav to samo po sebi še ne pomeni kariere. Delež žensk na odgovornih in visokih mestih pa ni tako velik. “Ženske pravijo, da morajo za ta mesta strogo izpolnjevati vse formalnosti, medtem ko za moške to ni nujno,” je povedala Kozmikova. Po koncu šole se mora ženska odločiti za kariero ali
družino, za moške pa ta odločitev ni potrebna. Zanj je družina balzam, žensko pa družina tudi precej obremenjuje. Vzame ji več energije in časa, saj v družini še ni prišlo do enakomerne delitve dela. Tempo življenja in dela ženske med 30. in 40. letom je drugačen kot pri moškem. Sodobni gospodinjski stroji so žensko doma le delno razbremenili, še vedno pa
PREVOZ
UPARJALNIKOV
DVAKRAT
LJUBLJANA - Slovenska cestna podjetja opozarjajo, da bo prevoz uparjalnikov za JE Krško potekal dvakrat in sicer od ponedeljka do ponedeljka, od 30. avgusta do 6. septembra, ter od 13. do 20. septembra. Na našem področju bo prevoz potekal 6. dan od smeri Ljubljana Za-dobrova-Trebnje med 7. uro in 19. 30, 7. dan Trebnje-Smednik Rada med 7. in 17. uro in 8. dan Smednik-Krško med 7. in 13. uro. Ponekod bodo možni obvozi, ponekod bodo popolne zapore do ene ure, podrobnejše informacije bodo sledile po medijih.
Srečanje na Bazi 20
V Društvu za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu je včlanjenih nad 400 prostovoljcev
KOČEVSKI ROG - Na Bazi 20 se je v soboto, 3.7., dopoldne zbralo skoraj 300 članov Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu na občnem zboru. Glasbena skupina Nagelj iz Kočevja, v kateri nastopa 8 pevk, je začela druženje z Zdravljico, predsednik društva Jože Bučar pa je pozdravil člane in goste, med katerimi so bili predstavniki občin in borčevskih organizacij iz Kočevja, Novega mesta, Dol. Toplic, Semiča in Žužemberka.
V preglednem poročilu je med drugim povedal, da je leta 1992 začelo skrbeti za ureditev partizanskih grobišč prvih 11 ljudi, zdaj pa ima društvo nekaj nad 400 članov. Dvakrat na leto očistijo steze, okolico grobov in spominskih obeležij na Rogu. Začeli so urejati tudi partizanski del grobišča v Starem Logu. Uredili ga bodo pa zamisli arh. prof. B. Mušiča, tako da bo do leta 2002 urejeno skupno zadnje počivališče: za padle partizane in talce, ki so jih tu pobili nacifašisti, za kočevske staroselce in za umrle sedanje prebivalce tega kočevskega kraja. Na tako urejeno pokopališče bodo prenesli tudi spominsko ploščo padlega pesnika Mirana Jarca s hiše, ki zdaj na Rogu propada.
Med gosti je bil tudi general Tavčar, poslanec Zmago Jelinčič pa je v imenu SNS med drugim govoril o spoštovanju pomnikov NOB in žrtev, padlih v bojih z okupatorji. Med drugim je pove-
dal, da bo njegova stranka prispevala društvu 300.000 tolarjev za redno delo, ki zasluži vso pohvalo in podporo javnosti. Podžupan mestne občine Novo mesto Marjan Somrak se je poleg Naceta Karničnika iz Kočevja zahvalil članom društva za njihovo zgledno prostovoljno delo. Ko so sprejeli načrt dela za prihodnja leta, je Jože Bučar s šopkom cvetja čestital 89-letni Tereziji Rabselj iz Poljan, najstarejši članici društva.
S prisrčnim kulturnim sporedom kočevskih pevk in mladine iz Dol. Toplic, Straže in Soteske, ki ga je vodila Daija Zupančič, se je občni zbor prelil v prijetno druženje ljudi, ki s prostovoljnim humanim delom skrbe za ohranitev
spomina na leta NOB.
T. GOŠNIK
ODMEVEN KVIZ MAXOVI ZAKLADI
TREBNJE - Od junija 1999 do marca 2000 bo na Radiu Max vsako soboto dopoldne kviz Maxovi zakladi, ki ga trebanjski radijci snujejo družno z vodjo projekta Po poteh Dolenjske in Bele krajine, mag. Markom Koščakom. Vsako soboto ob 10. uri v oddajah oz. kvizih skušajo poslušalcem približati naravne lepote in znamenitosti tega dela Slovenije. Preteklo soboto je prvikrat kviz potekal tudi na terenu. Za iskanje zakladov je dal na uporabo vozila Avtocenter Vovk Trebnje. Glavna pokrovitelja projekta sta Telekom in Mobitel.
m
TABOR "KROŽKARJEV" RDEČEGA KRIŽA - OZRK Novo mesto je od 26. do 30. junija v Domu Štrk pri Ptuju organiziralo tabor “krožkatjev" Rdečega križa. Omenjenega taboru se je udeležilo 46 najbolj prizadevnih članov krožkov RK iz 16 osnovnih šol z širšega novomeškega območja. Glavni poudarek tabora je bil na spoznavanju znamenitosti in posebnosti okolja, kakor tudi zdrav in kreativen način preživljunja prostega časa. Stroške tabora bo povrnilo območno združenje ob pomoči pokroviteljev.
se veliko več ukvarjajo z otroki kot moški.
V bodoče bo pomembna tako ženska kot moška volja, ena z drugo in brez izključevanja, kajti celovit pogled prinašata le obe skupaj. Pred kratkim je bilo v državnem zboru srečanje članic občinskih svetov, ki so postavile vprašanja, ki jih drugače v državnem zboru ni slišati, so pa prav tako pomembna za kvaliteto našega življenja. Tudi prisotne ženske na tem sestanku so si zadale nalogo, da bodo v svojih sredinah opozarjale na probleme, na katere moški pozabljajo oz. jih ne poznajo. Na ta način bodo opozorile nase in postale bolj vidne tudi za volilce.
J. DORNIZ
ODREDBA 0
PREPOVEDI UVOZA
LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je izdal Odredbo o prepovedi uvoza živih klavnih živali, živil in surovin živalskega izvora, vseh živil, ki vsebujejo živila in surovine živalskega izvora ter krme, vse belgijskega porekla. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu 2. julija letos, veljati pa je začela naslednji dan. Ta dan je prenehala veljati Odredba o prepovedi uvoza živil klavnih živali, surovin in dodatkov živalskega izvora, krmil in živil živalskega izvora iz držav članic Evropske unije (objavljena v Uradnem listu RS, št. 45/99). Minister je izdal novo uredbo zato, da bi preprečil vnos ostankov strupene snovi dioksina v prehrambeno verigo v Sloveniji. Nova odredba tudi določa, da mora biti prej omenjenim pošiljkam obvezno priloženo potrdilo ali izjava pristojnega organa države, iz katere pošiljka prihaja, da vsebnosti diok-1 sina niso prekoračene.
Železniški terminal v Revozu
Iz Ljubljane naj bi ga v kratkem preselili v Novo mesto - Eden od dogovorov posveta o železniški infrastrukturi
NOVO MESTO - V ponedeljek je predsednik Državnega sveta Tone Hrovat v Novem mestu sklical posvet o možnostih razvoja železniške infrastrukture in odprtja logističnega centra v Novem mestu, ki so se ga udeležili minister za promet in zveze Anton Bergauer, francoska veleposlanica, predstavniki Slovenskih železnic, lokalne skupnosti in gospodarstva.
Znano je, da bo Dolenjska zadnja v Sloveniji dobila avtocesto, zgrajena naj bi bila šele leta 2004, močno izvozno usmerjena regija pa je na žalost tudi brez ustrezne železniške infrastrukture. Izboljšanje železniške in cestne povezave pa je eden od pogojev za podaljšanje pogodbe Renaulta z Revozom, še posebej, kot je povedal predsednik uprave Revoza Bernard Coursat, ker nameravajo v bodoče v Novem mestu povečati proizvodnjo avtomobilov iz sedanjih 500 na 800 do 850 dnevno. To pa pomeni, da bi se število tovornjakov iz sedanjih 170 na dan povečalo na 250.
Na posvetu so sklenili, da k°!
prvo iz Ljubljane, kamor se J prihaja vsak dan tovor za Rev' potem pa ga s tovornjaki preP _ ljejo v tovarno, v Novo mesto p selijo železniški kontejnerski
minal, verjetno kar na dvor' Revoza, medtem ko bo poleg11 terminala v Novem mestu pon hn
no zgraditi še en terminal, ki ^ namenjen celotni dolenjsko-” ^
,-belo-
kranjski regiji. Pri uresničit'’1 ^ projektov bodo ministrstv
nrttmnt nnmanali tnV/iril3 ^ .
promet pomagali tovarna
novomeška občina, pri PJ1^
vanju sredstev iz evropskih sti turnih 4iaHno na ie nomoc p nudila
skladov pa je pomočV r tudi francoska drz^
Minister Bergauer je na P. f0. predstavil tudi nacionalni
gram obnove železniškega _ ma, kjer se bo zavzel za hit obnovo dolenjske železnice.
Čeprav bi bila Poso °veza cestne in železniške poveza Dolenjsko že včeraj udeleženci posveta, P.r j3 se gospodarstveniki, upajo. ^ bodo stvari uredile vsaj v kra p oz. v obljubljenih rokih.
Mariborsko pismo
podjetju Vesna, ki ga je vražnimi nameni
Izčrpano mesto se samo ne more rešiti
Gospodarska agonija Maribora se nadaljuje
MARIBOR - V teh dneh je na višku dogajanje na festivalu Lent 99, ki poteka na sedmih odrih ob obali Drave v starem mestnem središču. Na festivalskem prizorišču se vsak večer zbere od 10.000 do 20.000 obiskovalcev. Minulo soboto, ko se je v okviru festivala Lent na velikem odru ob Dravi z veličastnim ognjemetom končalo mednarodno folklorno srečanje Folkart, pa se je v središču Maribora nagnetlo kar 60.000 ljudi.
Na festivalu, ki ga že nekaj let zapored organizira Narodni dom v Mariboru z ambicioznim in sposobnim direktorjem Vladimirjem Rukavino na čelu, se bo letos zvrstilo več kot 400 koncertov, gledaliških predstav, folklornih nastopov in drugih prireditev. Mnogi Mariborčani, ki jih pesti socialna stiska, izkoristijo svoj dopust v času festivala.
Medtem ko se Mariborčani, še zlasti mladi, veselijo na Len-tu, pa je mariborski župan Boris Sovič pisal predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku dramatično pismo. Seznanil ga je, da je Maribor v juniju izgubil 700 delovnih mest (v stečaj sta morali podjetje MTT-Tovarna tkanin Melje in Merinka Matair) ter da je tekstilna panoga gos-
podarstva skoraj v celoti pto padla. Poleg tega pa je ogro y nih še 700 delovnih mest (Z
ki ga je s * prevzel lastfj iz Hrvaške, ter 400 vpodjeUj kjer se končuje prisilna P ravnava).	pr.
Sovičevo opozorilo dr. novšku je več kot upravic V saj podatki, ki jih je v mm dneh obelodanila Agencij plačilni promet, kažejo. j gospodarske razmere v M boru še vedno dramatično . šajo, medtem ko se v ve ^ slovenskih mest in obči boljšujejo.	je
Mariborsko gospodarsi lani ustvarilo največjo ,a izgubo v državi, ki je zn }
10,9 milijarde tolarjev oz>i 60 odstotkov več kot let U,
prej
i—j- Z izgubo je poslova j 858 gospodarskih družb, * v tekstilni in kovinski indJJ . Mestna občina Marmy(,
 f Maribočg
tako na čelu lanskoletne ^ vice mest po neto izgub* .... veniji. Sledi ji Krško s 5 m ^ ^ dami tolarjev izgub, R“s flj milijarde tolarjev in 5° . ^
2,5 milijarde tolarjev izg11^ g)
N*1
srečo pa je gospodarstvo fl občinah lani doseglo po^	v
finančni izid. Najvišji Je ^,3 Ljubljani, kjer je znaša ^ militarHf* tnlarieV. J : t/v
milijarde tolarjev, s»-“ 'j to-Novo mesto s 7 milij®*? j|jjgp
larjev, Kranj s preko 6 m*‘ ^ 3 dami tolarjev in *^°^jvnega
milijarde tolarjev p
neto finančnega izida. ^arj-Gospodarska agonij** bora se torej nadaljuje-. |Sgo loško zastarelo in kap^ je izčrpano mesto, v
izčrpano mesiu, *	.	24.
stopnja brezposelnost^
stotna, se samo iz nje
jeSet;
več rešiti. Ali mu bo letju opozarjanj innj®, „a f
vendarle kdo priskoi
TOMAŽIČ
DOLENJSKI LIST
Št. 27 (2602). 8.JuUJ»
njSE^
Novomeška kronika
MOST - Most čez Bršljinski potok je ena večjih prometnih ovirvtem delu Novega mesta. Ne samo, da je preozek, na obeh straneh iz asfalta štrlita železni traverzi, ki predstavljata veliko nevarnost za avtomobilske gume. 8e posebej nevaren je vstop na most za kolesarje. Ker se na pogoste pritožbe nič ne spremeni, Judje ugibajo, če odgovorni tega nemogočega mostička niso pustili trot spomenik na dneve slovenske osamosvojitvene vojne, saj so naj-. rz prav zaradi te ovire takratni Jugovojaki ostali ujeti v bršljinski vojašnici.
PIONIR - Od nekdanjega mogočnega gradbenega podjetja tonir je ostala firma Pionir v stečaju. Tisti, ki imajo opravka s em sesutim velikanom, pravijo, uje res povsem na tleh. In to runo. Za njim je namreč v mestu “stalo toliko zemljišč, da bi lah-o odprli firmo za prodajo nepremičnin. Dobra stran zemljišč e,ta’ da se jih ne da ukrasti, nesti, razbiti, sesuti. Gledano z rugega zornega kota pa je prav ^hova največja pomanjklji-
ROCK - Novo prizorišče Rock tocca na prečenskih travnikih . J?rvt dan te velefešte obiskali ' novomeški župan ter predalnika prečenske in Straške kra-ne skupnosti. Medtem ko je bil panov obisk bolj vljudnostne rave, sta zagreta predsednika _ Hev/’.il’ skupnosti prišla z bolj a’ .bitnim namenom. Ravno Z1 rockovsko prizorišče teče
ievn- meia med obema kra-„ "!ma skupnostma in možaka
sta šla
na oglede, če bi se dalo “iz bilo
♦p	GG	Ul UclIU
|a naslova” kaj iztržiti. A ni bi... ral Meja gor ali dol, kasi kan'6	klub.	Pravi zasluž-
1' so pa tako in tako drugje...
Š°sPa je rekla, da sta
vse ‘r	sedaJ	Pre^ve^a
- P°dtične poskuse združitve.
az *eč o uspešnosti njihovih
posnemovalec presleyja
n,n0|yŽ1NSKA VAS • v
ttien;. Posnemovalcev zna-genri,e8a Elvisa Presleyja, leje ti,H-r\e®.a kralja rock’n'rolla, Venci.1, Merhovšek, sin slo-na v k lzse'iencev iz Hamilto-Vj|j aaadski provinci Ontario.
“Pr«sle!tv” 6ne?a naJbo'jših ’ saJ Je ze dvakrat
tekm na yel‘kem ameriškem
znam(°Van^u Posnemovalcev
se niu'Jlllega popevkarja. Te dni
šev ;n 1 v domovini svojih star-
OtofP ^e. ze nastopil na Rock
Cah (|U m v Šmarjeških Topli-
Zve(eranes.’ jtdijn. ob šestih
gov Ce.pa s' lahko ogledate nje-
šču D„0Ve^crni nastop v gosti-
soboto^nv Družinski vasi, v
Tri ImaT julija, pa v gostišču
v Krškem.
^ovoivii
iu * °d 24. junija do 2. juli-z°dile. ^pmeški porodnišnici • arin n. .vd'ia Medved iz V;*0«* ‘ Matica, Slavka Nin0 nJ. cnjc vasi, Otočec Furarz - Evo.
:ga Ka
pne ijV Miho, Stanislava
Nin "
-t, Sem:'^'ia Furar z Žvabove-
Srivnica kc)
Evo, Vida Bo-Kamna, Ko-
Kt 's- 17 TA i ,	’ oiiininiuru
% z u°lenje Težke Vode,
T-pančičSo°u Ncjca’ Slavica hita M ■ Hrasta, Suhorje -
rn0niHO)C,a Eintarič iz Doblič,
T'lna Viljema. Nada
j, t -Viljema,Nada o igo tv -jubna, Uršna sela ?.rove~- arnjana Kužnik iz
4
K?* ^Cn-tiCrnCJ ‘
u°kron Mateja Šoberl iz rUničnr°®i? ‘ Klaro, Mojca ''U B0a„,z Metlike -Zalo, Ve-
frt^enataZprernjega'Anže'
I i^išin Ja Pavlin s Polja pri
6riber’x,,,r,nelj - Nino, Simona Ntak;. z Mirne - Davida, NaTllia.r ‘z Sevnice - Karin, Ttta, Č\,,.!z Gorenjega Mahaje Novtvrncl' deklico.
Lobe rEGa MESTA: Joži-»'ejjpFBrod 2 - Klaro, An-v'l°šta pV,'F Irdinova ulica 3/ t,>Va'|V'1»neaJav(»ršck,Ce-v,a?nik |ACa 46 - Manco. Vanja mtaNi k,, mlini .45 - Janžeta, ^Na^PHvntk.Šegova ulica
Čestitamo!
IZ M A Š I H OBČIM ttt&t
Varna hiša tudi v Novem mestu
Zatočišče za matere in otroke ■ žrtve nasilja ■ Komaj odprta, pa že polna - Največ nasilja v družini - Denar za varno hišo med prvimi zbirali dijaki novomeškega šolskega centra
NOVO MESTO - Varnim hišam v Ljubljani, Mariboru in Krškem, kamor se lahko zatečejo tepene, ustrahovane in zaničevane ženske z otroki, seje prejšnji mesec pridružila tudi varna hiša v Novem mestu. Zanjo se je prizadevalo novomeško Društvo življenje brez nasilja, ki deluje dobro leto in pol, potem ko so glede na klice žensk in otrok v stiski ugotovili, daje taka hiša nujno potrebna. Kako potrebna je, dokazuje tudi to, da so jo odprli predčasno in je že polna. V njej so našli začasno zatočišče dve materi in šest otrok.
Novomeško Društvo življenje 85 odst. zaradi nasilja v družini.
brez nasilja je mlado društvo, ki nudi pomoč in podporo ženskam in otrokom - žrtvam družinskega nasilja in spolnih zlorab. V letu in pol delovanja so ustanovili skupine za samopomoč, krizni telefon, materam svetujejo, jim pomagajo pri iskanju stanovanja, vzpostaviti stikov z raznimi ustanovami, pomagajo pa jim tudi finančno prebroditi najhujše čase. Klici na krizni telefon potrjujejo, da je nasilja v družini zelo veliko, zato so v društvu pohiteli z iskanjem varne hiše. Na kriznem telefonu (068/ 321 934 ali 317 195) dela pet prostovoljk, in sicer vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure dopoldan in od 20. do 23. ure zvečer. Dnevno sprejmejo do štiri klice, največkrat jih pokličejo ženske in kar v
Pri okrog 35 odst. primerov pa nasilje, fizično, psihično, spolne zlorabe in surovo ravnaje z otroki, traja že več kot 10 let. Na vprašanje, zakaj vzstrajajo v takšnem razmerju, pa so ženske odgovorile, da zato, ker nimajo kam pobegniti, ker jim mož grozi s samomorom ali z ubojem oz. z ubojem otrok, staršev, pa tudi zaradi pritiska okolja. Največkrat ženske zastavljajo pravna vprašanja in kako postati ekonomsko neodvisna, veliko je strahu, samoobtoževanja, desetina žensk pa je celo spraševala, ali jo mož lahko tepe.
Čeprav so varno hišo nameravali odpreti šele v oktobru, so jo zaradi velikih potreb odprli že prejšnji mesec. Zaradi varnosti žensk in otrok, ki so tu našli zato-
čišče, pa njene lokacije ne izdajo. Za povračilo najemnine in drugih stroškov ter za zaposlitev strokovnjakinje zbirajo denar, med prvimi pa so jim pri zbiranju priskočili na pomoč dijaki novomeškega šolskega centra. Dva meseca pred koncem šolskega leta so zbirali denar za varno hišo, akcijo pa so
* Ker matere z otroki, ki zaradi nasilja pobegnejo od doma, ostanejo največkrat brez vsega, so v društvu odprli posebno knjižico -“Za krizne razmere”. Poleg denarnih prispevkov za varno hišo pa sprejemajo tudi oblačila, hrano, igrače. Naslov: Društvo življenje brez nasilja, Novi trg 6, Novo mesto, pokličete pa jih lahko tudi po telefonu: (068) 317 195, 321 934.
zaključili z dvodnevnim kolesarjenjem od Novega mesta preko Celja in Ljubljane nazaj v Novo mesto in z dobrodelno prireditvijo na Loki prejšnji teden.
J. DORNIŽ
UDELEŽENCI IZKUSTVENIH DELA VNIC - Nekateri srednješolci so se že drugič udeležili izkustvenih delavnic, ki so edine te vrste v Sloveniji, mladim pa pomagajo reševati njihove probleme in jih učijo medsebojno komunicirati. (Foto: J. D.)
v
Ze 6. izkustvene delavnice
Za Zoisove štipendiste jih je organiziral Klub za nadarjene učence v sodelovanju z novomeškim zavodom za zaposlovanje
v	v
Ze peto praznovanje občine Škocjan
Osrednja prireditev je bila v soboto na ploščadi pred občinsko stavbo • Naziv častni občan so podelili mag. Stanislavu Hočevarju, priznanje občine Vladislavu Hočevarju
ŠKOCJAN - Občina Škocjan je letos že peto leto praznovala svoj občinski praznik, ki so ga poimenovali po svojem rojaku misijonarju, znanstveniku in raziskovalcu dr. Ignaciju Knobleharju. Prejšnji petek je bila v njihovi farni cerkvi Knobieharjeva akademija v počastitev 180-ietnice njegovega rojstva, osrednja proslava pa v soboto na ploščadi pred občinsko stavbo, sicer pa so v Škocjanu v počastitev občinskega praznika pripravili več kulturnih in športnih prireditev, ki potekajo že od srede junija, zaključile pa se bodo v nedeljo s kmečkimi igrami. Osrednja prireditev je minulo poudaril, da je bila odločitev za
soboto potekala na ploščadi pred občinsko stavbo, kjer so v kulturnem programu nastopili dekliška pevska skupina Plamen in Fantje z vasi. Škocjanski župan Janez Povšič je v svojem govoru
samostojno pot pravilna, čeprav v teh letih, ko so postavljali temelje delovanja občine, ni bilo vedno lahko. Potem je naštel večje pridobitve, do katerih so prišli v zadnjem letu, in sicer: razširjena in
pv
■ssrasssf
iz Jelendola. Po končanem študiju na Teološki fakulteti je opravljal več pomembnih vodstvenih funkcij doma in v tujini. V času največjih tragedij na Kosovu je dal pobudo za akcijo “Mir tebi, Balkan”, bil pa je tudi med ustanovitelji Aninega sklada, ustanove, ki pomaga družinam v materialni stiski. V občini Škocjan so mu še posebej hvaležni za njegov prispevek pri nastajanju in predstavitvi knjige Leta velikega dozorevanja. Priznanje občine Škocjan pa so podelili članu prvega občinskega sveta Vladislavu Hočevarju, ki se je z vso resnostjo in spoštovanjem lotil zbiranja podatkov o žrtvah vojne in o povojnih pobojih v občini. Plod njegovega nekajletnega dela je bila knjiga Leta velikega dozorevanja, hkrati pa se je prizadeval tudi za postavitev spomenika omenjenim žrtvam, bil pa je tudi med pobudniki obiska Kno-bleharjevega groba v Neaplju.
J. DORNIŽ
SEVNO NA TRŠKI GORI -Prejšnji teden so na novomeški Srednji kmetijski šoli Grm potekale že šeste izkustvene delavnice po vrsti, ki jih je tako kot vsa leta do sedaj za Zoisove štipendiste srednješolce organiziral Klub za nadarjene učence iz Novega mesta, sofinancirala pa jih je novomeška enota Zavoda RS za zaposlovanje. Tovrstne delavnice je Klub za nadarjene učence, katerega predsednica je mag. Ana Blažič, izvajal tudi že prej, zato so zanje to že desete po vrsti.
Letošnjih enotedenskih delavnic se je udeležilo 32 srednješolcev iz cele Slovenije, med njimi pa so bila predvsem dekleta. Delo je sočasno potekalo v dveh skupinah, vodila sta ju Vilma Kersnik in Bojan Pucelj, ki je program razvil in ga tudi že vseh deset let vsebinsko pripravlja in dopolnjuje, namenjen pa je treningu komunikacije, razreševanju konfliktov in reševanju problemov. Da je na taboru vse teklo brez zapletov, pa je skrbel taborovodja Tone Goršin.
To so edine delavnice v Sloveniji s takšnim programom, ki pa so jih mladi zelo dobro sprejeli, saj gre za znanja, ki jih nikjer ne učijo, ampak so prepuščena posameznikom in družini. “Veščine komunikacije so zelo pomembne, z njimi lahko izboljšaš učinkovitost in uspešnost delovanja ter osebno zadovoljstvo,” pravi Pucelj, ki je po izobrazbi dipl. sociolog in dipl. transakcijski analitik. Vse, kar so delali v skupini, so delali z dogovorom in vse, o čemer so se pogovarjali (za izhodišče sojini bili nji-
hovi konkretni primeri in problemi), je ostalo v skupini. Na koncu so ugotovili, da so se marsikaj naučili o sebi in o tem, kako naj bi delovali.
Zadnji dan, v soboto, so na tabor prišli starši, tudi zanje so drugič zapored organizirali delavnico z naslovom “Moj otrok odrašča”, da bi jim na ta način pokazali način dela na taboru in jim hkrati pomagali pri vzpostavljanju uspešnejših in učinkovitejših odnosov s svojimi otroki.
J. D.
POTEPANJE PO KAMNIŠKIH ALPAH
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v petek, 16. julija, na potepanje po Kamniških Alpah. Odhod izpred Krke v Ločni bo ob 16. uri, vrnili pa se bodo v soboto pozno popoldan. Prijave in 2.500 tolarjev za prevoz ter vodenje zbirajo do četrtka, 15. julija, v oddelku Oddih ali na tel.: (068) 312 537.
PREVAJALSKA ŠOLA
PIRAN - Študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, vabi mlade, še neuveljavljene pesnike in pisatelje na literarni konec tedna v Piran, kjer bodo od 17. do 19. septembra imeli svoje delavnice Aleš Debelak, Uroš Zupan in Jani Virk. Prijave z nekaj pesniškimi ali proznimi prispevki pošljite do 20. julija na naslov: ŠOU - Študentska založba, Beethovnova 9/1, 1000 Ljubljana, s pripisom Za Piran.
NA GRAJENCA - Priznanje občine je dobil Vladislav Hočevar (prvi z leve), naziv častni občan pa so tokrat podelili salezijanskemu inšpektorju mag. Stanislavu Hočevarju (v sredini). (Foto: J. D.)
Suhokranjski drobiž
PITNA VODA V CISTERNAH - Te dni je bila voda v vodovodnem sistemu spet oporečna. O tem so bili nekateri občani sezna-njeni preko sredstev javnega obveščanja, a vsi prav gotovo ne! Bodo cisterne v Suhi krajini postale del vsakdanjika?
POMOČ - Pri delu in uspehu žužemberških odbojkarjev, ki so ga poželi v prejšnjih letih, so gotovo zaslužni igralci, predvsem pa vsi trenerji, ki delajo popolnoma brezplačno. Ne smemo pozabiti tudi tistih, ki na kakršen koli način pomagajo pri delu kluba. Na nedavnem občnem zboru je predsednik OK Žužemberk Bojan Brulce izpostavil kot zgled Darka Puclja, ki je v minuli sezoni zbral več kot polovico vseh sredstev od sponzorjev, malo manj od polovice pa je prispevala novomeška občina.
SEJA - Danes bo seja Občinskega sveta Občine Žužemberk, na kateri se bo velikp govorilo o proračunu Občine Žužemberk, nadalje o izbiri novega grba itd.
posodobljena je bila cesta Dolenja Stara vas, asfaltirana je bila cesta Lebstan-Stara Vina in del ceste Jelendol-Hubajnica, ki pomeni povezavo s sosednjo občino, opravljena pa so bila tudi zemeljska dela na cesti Velike Poljane-Breznik. Del občinskega proračuna so namenili tudi urejanju občinskega katastra, pomagali pa so tudi pri nabavi in nadgradnji novega gasilskega vozila za PGD Zagrad. V lanskem letu so na pobudo članov občinskega sveta postavili spomenik in spominsko obeležje zamolčanim žrtvam vojne, izdali pa so tudi knjigo Leta velikega dozorevanja, kjer so zbrali vse žrtve vojne in povojnih pobojev. “Vsako leto pa občina nameni veliko denarja tudi za regresiranje kmetijstva,” je povedal Povšič.
Na osrednji prireditvi, ki so se je udeležili tudi predstavniki sosednjih občin, so podelili tudi občinska priznanja. Naziv častnega občana so podelili mag. Stanislavu Hočevarju, salezijanskemu inšpektorju, ki je po rodu domačin
Lep dar novomeški bolnišnici
Sodoben ultrazvočni aparat za pregled organov trebušne votline, kupljen s prispevki obrtnikov, podjetnikov in Rdečega križa
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so na priložnostni slovesnosti na internem oddelku novomeške bolnišnice predali namenu nov sodoben ultrazvočni aparat za pregled organov trebušne votline, kupljen s prispevki dolenjskih obrtnikov in podjetnikov ter novomeškega Rdečega križa.
Kot je povedal dr. Boštjan Gorjup, pobudnik akcije zbiranja denarja za nakup tega aparata, število ultrazvočnih preiskav organov trebušne votline
v novomeški bolnišnici iz leta v leto narašča. “Tako smo na zastarelem aparatu lani opravili več kot 2.600 takih preiskav, vendar je bilo več kot očitno, da za normalen potek dela in izboljšanje kakovosti preiskav potrebujemo sodobnejši aparat,” pravi dr. Gorjup.
Idejo o zbiranju denarja za nakup takega aparata so podprli posamezni podjetniki in obrtniki, stvar je stekla pod okriljem Območne obrtne zbornice, kmalu se je akciji pridružilo še Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, pri katerem se je za to še posebej' zavzel podpredsednik Jože Papež; Papež je tudi kot lastnik uspešne firme Tcrmotehnika namesto novoletnih daril in s prispevki
svojih dobaviteljev za ta aparat zbral 1.260.000 tolarjev. Aparat je stal okoli 8,7 milijona tolarjev, od tega so obrtniki in podjetniki zbrali dobrih 6 milijonov, novomeški Rdeči križ pa je prispeval 2,7 milijona tolarjev.
Kot je povedala vodja internega oddelka novomeške bolnišnice dr. Sonja Steklasa, je bil nakup tega aparata nujen. “Naši bolniki so upravičeni do dobre preiskave, ki pa jo lahko opravimo samo z dobrimi aparati.” Na internem od-
delku je sedaj 14 specialistov, od teh jih je 6 usposobljenih za delo z ultrazvočnim aparatom za pregled organov trebušne votline, dva sta celo opravila poseben dvosemestrski študij iz ultrazvočne diagnostike organov trebušne votline v Zagrebu.
“Lahko vam zagotovim, daje denar, ki ste ga namenili za nakup tega aparata, dobro naložen,” je predstavnikom donatorjev dejala dr. Steklasova. “Aparat bo v rabi 5 dni v tednu v dopoldanskem času, ob razumevanju vodstva bolnišnice (ustrezno nagrajevanje dežurne službe in popoldanskega dela v ambulantah) pa najmanj enkrat na teden tudi popoldan.”
A.	B.
€
DARILO ZA ZDRAVJE - S slovesnosti ob predaji sodobnega ultrazvočnega aparata za pregled organov trebušne votline, kupljenega s prispevki dolenjskih podjetnikov in obrtnikov ter Rdečega križa. Darilo, kije naložba v zdravje. (Foto: A. B.)
(2602), 8. julija 1999
DOLENJSKI LIST
tttii
IZ M A S I H O B C
'mHM
Alarai zaradi izgube s smetmi
Metliška Komunala je predlagala povišanje cen zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov - Enotna tarifa za vse uporabnike • Skoraj trikrat višja cena za štiričlansko družino
METLIKA - Tukajšnja Komunala opravlja tudi gospodarsko javno službo zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih ter deloma tudi industrijskih, komunalnim podobnih odpadkov. Zbirajo jih pri vseh prebivalcih, ustanovah in v gospodarstvu v občini in sicer na klasičen način, brez ločenega zbiranja in predelave.
Komunalci odpadke odvažajo logiji za oblikovanje cen pa poz-
na komunalno deponijo v Bočki, pri tem pa ne tajijo, da odlagališče ne ustreza okoljevarstvenim predpisom. V izdelavi je že projekt tako sanacije kot razširitve deponije, stroški za ta dela pa ne bodo majhni, saj naj bi na leto znašali kar 40 do 50 milijonov tolarjev. A prav zbiranje in odvoz odpadkov poleg vodooskrbe že vsa leta povzročata metliški Komunali izgubo. Do leta 1992 so zbirali smeti le v Metliki, potem pa so jih začeli odvažati iz vseh naselij v občini. Ker je veliko majhnih naselij, so se stroški precej povečali. A občina ni uvedla taks, cene pa so zaostajale za inflacijo in tako je bila izguba pri smetarini lani že alarmantna, saj je bila večja od realizacije.
Ker se je slovenska vlada odločila, da se bodo tudi vnaprej cene komunalnih storitev spreminjale le v skladu z izrednimi vlogami posameznih podjetij, je metliška Komunala pripravila predlog spremembe cen. Poleg tega je predlagala tudi nekatere druge spremembe. Sedaj namreč obračunavajo odvoz in deponiranje smeti po prost, metru, kv. metru in po osebah. Navodilo o metodo-
PRICENJA SE “POLETJE V ČRNOMLJU”
ČRNOMELJ - V petek, 9. julija, se bodo ob 21. uri v atriju črnomaljskega gradu (če bo deževalo pa v kulturnem domu) pričele kulturne prireditve, imenovane “Poletje v Črnomlju”. S pestrim programom ljudske in druge glasbe jih bo odprla tamburaška skupina Arteški bunar iz Garčina pri Slavonskem Brodu. Sicer pa se bo do 3. septembra v okviru črnomaljskega kulturnega poletja na grajskem dvorišču, v pastoralnem centru ali v župnijski cerkvi zvrstilo še šest prireditev. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili harfistki, duetu kitaristke in flavtista, jazz in orgelskemu koncertu, baročnemu triu ter belgijskemu ansamblu, ki igra folk glasbo. “Poletje v Črnomlju”, ki ga pripravlja Zveza kulturnih društev Črnomelj, so podprli občina Črnomelj, ministrstvo za kulturo, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti,Go-stinsko podjetje Črnomelj, Župnijski urad Črnomelj ter Vrtnarstvo in cvetličarstvo Robert Šikonja.
na le zaračunavanje po volumnu ali teži. Ker Komunala za tehtanje ni opremljena, je primernejše oz. lažje zaračunavanje glede na prostornino smeti.
Izračunali so, da so lani zbrali dobrih 26 tisoč prost, metrov odpadkov, od tega 18.660 prost, metrov v gospodinjstvih. Doslej so za vsak prost, meter iztržili 641 tolarjev, nova cena pa naj bi bila 1.536,50 tolarja. O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji metliškega občinskega sveta. Zupan
Slavko Dragovan je menil, da je skok cene velik, najbolj pa ga bodo občutila gospodinjstva. Predlagal je, da bi občani še naprej plačevali glede na število stalno prijavljenih oseb v gospodinjstvu, da ne bi bile vrtače znova polne smeti. Tudi direktor Komunale Juš Mihelčič se je strinjal, da bo nova cena pomenila za štiričlansko družino skoraj trikrat večji znesek kot danes. Vendar so svetniki sprejeli predlog oblikovanja lastne cene za zbiranje in odvoz odpadkov. V usklajevanje ga bodo poslali medresorski komisiji, občinski svet pa bo o ceni znova razpravljal, ko bo omenjena komisija dala soglasje.
M. B.-J.
DAN KROMPIRJA - Semenarna Ljubljana je v sodelovanju s črnomaljsko Kmetijsko svetovalno službo pred tednom dni pripravila v Gribljah dan krompirja. Predstavnik Semenarne dipl. agronom Janko Stojkovič je predstavil deset sort krompirja, ki so ga po navodilih Semenarne poskusno posadili Totterjevi iz Gribelj. Na predstavitev so prišli kmetje iz vse Bele krajine, ki sadijo krompir v večjih količinah. Sicer pa poskusno sajenje in dneve krompirja v Beli krajini pripravljajo že vrsto let, glavni namen pa je, da bi ljudi seznanili z različnimi sortami te pomembne kulture. (Foto: M. B.-J.)
Denar iz enega “žepa” v drugega
Črnomaljski svetniki so dvignili roke za prerazporeditev denarja iz občinskega proračuna - Za telovadnico namesto za Varstveno-delovni center, Dom starejših občanov in vrtec
ČRNOMELJ - Za zadnjo sejo črnomaljskega občinskega sveta pred poletnimi počitnicami je bilo značilno bolj malo razprav. Ena nekoliko daljših seje sukala okrog prerazporejanja denarja v proračunu tako glede obnove občinske stavbe kot gradnje telovadnice pri osnovni šoli Mirana Jarca.
Za obnovo občinske stavbe je v proračunu namenjenih 3,1 milijona tolarjev. Vendar so pozneje ugotovili, da je bolj kot atrij dotrajano severno krilo stavbe. Tako bo potrebno obnoviti žlebove, snegobrane, obrobe dimnikov, lesen opaž in dimnike. Ker pa tudi poldrugi milijon tolarjev za ureditev parkirišča za občinsko-hišo ne bo zadostoval, prej pa bi morali obnoviti še fasado severnega krila in komunalno napeljavo, so se svetniki strinjali, da 1,5 milijona tolarjev namesto za ureditev parkirišča porabijo za obnovo stavbe.
Precej več pomislekov so imeli pri predlogu, naj bi denar iz občinskega proračuna, namenjen za gradnjo Varstveno-delovnega centra (VDC), dnevnega centra pri Domu starejših občanov (DSO) in vrtca pri osnovni šoli Stari trg, prerazporedili za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Mirana Jarca. Svetnik Srečko Matkovič je menil, da se urejanje VDC že predolgo vleče in ne gre več odlašati. Martin Lindič je pripomnil, da tako kot črnomaljski otroci potrebujejo telovadnico, starotr-ški ne morejo brez vrtca. Mojca Stjepanovič z občinske uprave je pojasnila, da bodo s prvima dvema naložbama letos kljub temu pričeli, ne pa tudi s starotrškim vrtcem, ker v državnem proraču-
nu zanj ni denarja. Po njenem je realno, da letos porabijo za VDC in DSO državni denar, medtem ko bi prihodnje leto porabili občinskega, ki ga bodo predvideli v proračunu prav toliko, kolikor naj bi ga letos prerazporedili. Torej za VDC 25 milijonov tolarjev, za DSO milijon tolarjev in prav toliko za vrtec, za katerega
SE VEDNO ZBIRALNA AKCIJA ZA SUZANO
ČRNOMELJ - Do 5. julija je za nakup računalnika-komunikatorja za Suzano Brčina iz Črnomlja, ki ima cerebralno paralizo, prispevalo 13 darovalcev, ki so skupaj zbrali 331.500 tolarjev. Zadnja je deset tisočakov nakazala Dragica Dragutinovič, ki ima v Črnomlju finančno-računovodske in poslovne storitve. Sicer pa lahko prispevke še vedno nakažete na žiro račun Humanitarnega zavoda Vid številka 51500-603-33738, s pripisom “Za Suzano”. V Vidu upajo, da bodo kmalu zbrali dovolj de-narja za Suzano, tako da bi ji izročili komunikator še pred jesenjo.
prosijo za denar iz naslova demografsko ogroženih. Priznala je, da so v tem vrtcu najslabši pogoji, a že vrsto let ni bil odklonjen niti en otrok.
Po zagotovilih Stjepanovičeve ni strahu, da letos ne bi pričeli z gradnjo prizidka k DSO. Prav tako pa tudi, da ne bi začeli urejati VDC na Majerju. V začetku julija bi moral biti objavljen razpis za izvajalca gradbenih del pri VDC, ki bodo veljala 87 milijonov tolarjev, do konca oktobra pa naj bi jih opravili za 60 milijonov tolarjev, kolikor bo zagotovila država. S prerazporeditvijo denaija se bo za gradnjo telovadnice v občinskem proračunu zbralo 102 milijona tolarjev, iz državne malhe pa bo letos prišlo 65 milijonov tolarjev. S takšno obrazložitvijo so se svetniki strinjali in sprejeli prerazporejanje občinskega denarja.
M. BEZEK-JAKŠE
ZA NOVO NASELJE NI ZAKONSKE OSNOVE
SEMIČ - V semiški občini so na pobudo prebivalcev že pred časom predlagali, da bi bil zaselek Goliš, ki se je nekdaj že imenoval Goliše, potem pa so ga priključili k sosednji vasi, zopet samostojen. Vendar so jim z Območne geodetske uprave Novo mesto nedavno znova odgovorili, da po veljavni zakonodaji niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev novega naselja. Naselje bi namreč imelo le štiri stavbe, od katerih pa imata samo dve hišno številko, kar pa ni dovolj.
RAZSTAVA IN ROCK KONCERT
SEMIČ - Društvo likovnih ustvarjalcev iz Semiča pripravlja v sodelovanju s Klubom belokranjskih študentov v soboto, 10. julija, v Semiču mladinsko kulturno-zabavno prireditev. Ob 15. uri bo v'hotelu Smuk na ogled ražstava-svetovnega in slovenskega stripa. Ob 19. uri pa se bo na igrišču telovadnega društva Partizan pričel rock koncert. Nastopile bodo rock skupine Desert fox iz Semiča, Indust bag in Sarcom iz Metlike, Gobe in Brocken lock iz Črnomlja ter Dan D iz Novega mesta. Vstop bo prost.
0 OŽIVLJANJU STARIH MESTNIH JEDER
METLIKA - Tukajšnja Ljudska knjižnica pripravlja danes, v četrtek, 8. julija, ob 20. uri v metliškem hotelu Bela krajina okroglo mizo o oživljanju starih mestnih jeder. V zadnjih letih v Sloveniji umira vse več starih mestnih jeder, izjema pa ni niti stara Metlika. Zato bodo poskušali na okrogli mizi najti rešitve, kako stare dele mest zopet oživiti, pri tem pa naj bi Metličanom pomagali tudi povabljeni ministri za šolstvo in šport, za kulturo, notranje zadeve ter okolje in prostor.
LJUBITELJ GLASBE
ČRNOMELJ - 21-letni M. V. iz Vrhovcev je oškodovan za okrog 130 tisoč tolarjev, ko mu je neznanec 4. julija iz zaklenjenega avtomobila znamke R 4, ki je bil parkiran pred di-skoteto M-Club v Črnomlju, odnesel avtoradio, ojačevalnik, par zvočnikov in bas zvočnikov.
NI BIL BOJKOT
Seja brez
ČRNOMELJ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je sklical zadnjo sejo občinskega sveta pred poletnimi dopusti predzadnji junijski dan. A za vraževerne se je pričela precej nesrečno. Na začetku je bilo namreč le 13 svetnikov, kar pa niti ni bilo toliko nevarno zaradi nesrečne številke, temveč zato, ker so bili svetniki komajda sklepčni. Poleg tega pa so tudi klopi opozicijskih svetnikov iz SDS in SKD, ki so s prehodom ločene od pozicijskih, ostale povsem prazne.
Čeprav je bila praznina očitna ne le v klopeh, ampak tudi pri razpravi, ni nihče niti vprašal niti pojasnil, zakaj sedmih svetnikov iz SKD in SDS ni bilo na sejo. Čutiti je bilo, da gre za bojkot, ki pa nekaterim iz vladajoče koalicije kar ustreza. A čeprav so se delali, kot da je v sejni sobi vse po starem, so - z utemeljitvijo, da bi bilo prav, da so zraven tudi opozicijski svetniki - z dnevnega reda umaknili pet od triindvajsetih točk dnevnega reda, četudi bi tiste, za katere je potrebna le večina prisotnih, lahko sprejeli tudi brez opozicije.
Predsednik SDS Pavle Zajc in predsednik SKD Peter Dichlber-
ger sta pozneje zanikala, da so svetniki bojkotirali sejo občinskega sveta. Po njuni razlagi je šlo za splet različnih dogodkov, ki so se naključno prepletli tako, da prav nihče od opozicijskih svetnikov ni mogel priti na sejo. A ne le, da so se prej opravičili, celo opozorili so župana, naj ne sklicuje seje 29. junija, torej na petrovo, ko je čmomajsko žegnanje. Povrh tega pa le dan pred uvedbo davka na dodano vrednost, ko jih je večina imela inventure. Oba sta obžalovala, da tudi tokrat, tako kot že velikokrat doslej, na občinski upravi niso upoštevali dobronamernih predlogov opozicije. To jih je na občini potem veljalo nekaj živcev, ker do konca niso vedeli, ali bo seja sklepčna. Pa so jo potem, čeprav brez župana in podžupana, le pripeljali h koncu in to v rekordnih dveh urah in pol, čeprav je dal že bežen pogled na obširen dnevni red slutiti, da bo trajala vsaj dvakrat dlje. Gotovo je kratkost seje zasluga manjkajoče opozicije, ki je glasna vsaj v razpravah, če že pri odločanju nima nikakršnega vpliva. Žal tokrat razprav skoraj ni bilo.
M. BEZEK-JAKŠE
Semičani o morali in slabi vesti
Predlog sklepa o spremembi sklepa o načinu financiranja političnih strank v semiški občini sprožil polemiko med svetniki • Stranke dobile denar tudi glede na uspešnost župana na volitvah
SEMIČ - Semiški občinski svet je marca 1995 sprejel sklep o financiranju političnih strank v občini, po katerem so imele pravico do denarja le stranke, ki so imele člane v občinskem svetu. Na zadnji seji pred tednom dni pa je bil na dnevnem redu predlog sklepa o spremembi omenjenega sklepa. Po novem naj bi tudi stranka, kiji pripada župan, prejela po 20 tolarjev za glas, kar je sicer za dobro polovico manj, kot dobijo stranke za svetnikov glas.
To pomeni torej, da bi na račun dobljenih glasov za župana Janka Bukovca (SLS) iz proračuna mesečno izplačali po 37.200 tolaijev. Vendar je svetnik Jože Mihelčič (LDS) takoj povedal, da se s predlogom ne strinja. Po njegovem so svetniki podaljšana roka strank in prav je, da so stranke financirane glede na število svetnikov. Če pa bi stranke prejemale denar še glede na uspeh županskega kandidata, jim bi dohodek pritekal po dveh ceveh. Hkrati bi s tem obremenili občinski proračun, v katerem za to ni denarja.
“Ko smo pripravljali občino, smo imeli pred očmi, da bo nekaj posebnega, poceni in uspešna. Th sprememba pa gre v smer, da bo postala občina z drago birokracijo in političnim aparatom. Vprašanje pa je, kako bo uspešna. In če lahko preživi stranka z enim svetnikom, bo tudi SLS s šestimi, le
dobro mora znati gospodariti,” je menil Mihelčič, ki gaje zanimalo, kaj seje v SKD tako bistveno spremenilo, saj je prav ona pred štirimi leti predlagala, da stranka, ki ima župana, na ta račun ne dobi denarja. Vedel je, da bo vladajoča koalicija glasovala tako, kot se je dogovorila, s svojim nasprotovanjem pa ji je želel povzročiti malo slabe vesti. Ob tem je vizionarsko napovedal, da bo proti takšnemu plačilu tudi čez deset let, ko bo imela župana njegova stranka.
TUdi Sergej Čas (SNS) je bil glede na višino proračuna, velikost občine ter na to, da SLS dobi že dovolj denarja za svoje svetnike, proti sklepu. Omenjal je moralo in etiko tega predloga ter apeliral na svetnika SDS in SKD iz pozicije, da ga ne podpreta. Alojz Vidmar (DeSUS) je menil, da župana ni volila le SLS, zato ni prav, da bi le SLS dobila več denarja.
Župan Bukovec je pojasnil, da stranka ta denar porabi za občane in če ga dobijo v drugih občinah, zakaj ga ne bi še v semiški. Zaradi tega ni imel slabe vesti, ker da je predlog sklepa po zakonu.
Anton Malenšek (SKD) pa je brez ovinkarjenja povedal, da je bil Bukovec kandidat SLS m SKD, zato bo del denarja pripadlo tudi SKD ter hkrati priznal, da seje v štirih letih v njegovi stranki marsikaj sprememenilo. Pripomnil je, da se ljudje sklicujejo na moralo, ko nimajo nobenega drugega argumenta več. Potem je razprava nekoliko skrenila s poti, saj so svetniki (skoraj) pozabili na predlagani sklep in so razpravljali predvsem o različnih vrstah in podvrstah morale.
Župan je dal najprej na glasovanje predlog, da omenjenega sklepa ne sprejmejo, a je bilo za to le pet opozicijskih svetnikov. Osem pozicijskih svetnikov pa se je strinjalo, da stranke dobijo denar tudi na račun glasov za izvoljenega župana. Bukovec pa je dejal, naj se stranke same odločijo, ali bodo potem denar vrnile občini ali ga bodo obdržale zase.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki]
&
SRAMOTA - Metličani so upali, da bodo vsaj sedaj, ko so se metliške mednarodne poletne kulturne prireditve preselile z grajskega dvorišča na športno igrišče pri kulturnem domu na Pungartu, bolj uredili okolico doma. A so le dan pred prvim kulturnim večerom za kulturnim domom prvič letos pokosili (beri poklatili) travo, ki so jo potem zmetali kar v jarek tik ob domu-Res, da se prireditve začenjajo od 21. uri, ko je že nekoliko mračno in tema obiskovalcem zakriva pogled na zanemarjeno okolico. Toda nastopajoči prihajajo, kojc sonce še visoko in imajo dovolj časa, da si ogledajo to metliško kulturno sramoto.
OŽIVLJANJE - Že precej red pričetkom prej omenjeni« ulturnih prireditev na Pungartu z veliko prekoračenimi od dovoljenih decibelov bobni iz zvočnikov po bližnji in nekoliko manj bližnji okolici. Očitno so v Metliki malo pomešali nekatere pojme. Res so Metličani podpisovali peticijo za oživljanje mesta. Vendar je šlo za staro mestn jedro, kjer so bile prireditve o letošnjega leta in ne za del mesta, kjer potekajo danes. Ta del mesta pa je še kako živ in posebni zvočnih šokov za oživljanje i prebujanje ne potrebuje.
KLAPA SINJ IN LUTKE
METLIKA - V soboto, 10. julija, bo ob 21. uri na Pungartu v okviru metliškega kulturnega p letja nastopila klapa Sinj iz H:rv ške, ki velja za eno najuspesnej in najkvalitetnejših dalmatins klap. Med odmorom bo.®^1:.: revija domačega podjetja io > glavnega pokrovitelja metliskeg kulturnega poletja. V nedeljo, • julija, pa bosta ob 9. uri v kult nem domu dve lutkovni preds za najmlajše; Kekec ter Sneg J čica in sedem palčkov.
Črnomaljski drobir
NARAŠČAJ - V Dragatusjj letos po dolgih letih zopet gn par štorkelj. Ko so Dragatus« videli, da so se ti priljubljeni p spet vrnili k njim. so bili . srečni, da so takoj pripravili v co. Sedaj namreč vsaj lahko »V jo, da bo v njihovem kraju z F več naraščaja. Le še odgovorn črnomaljski Upravni eno občini morajo prepričati, u j bodo dovolili graditi v Draga : da bodo mlade družine, ki se izseljujejo, ostajale v vasi.	,.
KRITIKA - Eden od dr"0.®8 j skih svetnikov se je na zadfU pretekli teden obregn činske velmože, ki so se zelo razredčenih vrstah	fl[,
5p;
   ...............
iohoda po Župančičevi pod 0. obletnici pesnikove smr - -----„1	„Jir*,>ri mti kr«)*?’
je, V/,
bil pofiod medijsko bolj. *fLjj nol";*	hi	nreaniz»ly
lab
se mogel vzdržati niti Kr, ,aje naslovljene na novinarje, ce diji
_________________tek
lahko poslali vsaj kakšno •-SEJANJE - Ker na zadnji
vlit
,)h
krit. Za začetek bi organi
vabilo-..
na yjje občinskega sveta ni bilo oP^fL jz so prišli bolj do besede sv« .n0St vladajoče koalicije. To pn ^j. so zagrabili z obema rokam ^ niki iz LDS. Še sreča, sicer kaj lahko zgodilo, da bi	e.
.... VI p| 01IV
eh urajj ®
pol končana v dobri uri. In -J8. ko bi bila, večja bi bila naj. |0ti
Un	ni:	nrt	ei	CVfttniKl	9r,	a
z osemnajstimi točkami a ga reda namesto v dveh ^ kraj$a • 'jri
ib—
ba vest, ali so si svetni'ki ^ zaslužili sejnino. Še sre<»> Črnomlju ni tako visoka KO Novem mestu.
'dav
v
Semiške tropih
SOGLASJA- V teh dneh
bi končno začeli a?£*! h*jni,^ metrov ceste v metliški o sicer povezuje Semič s c ajjuč* Gorjance, na katero se P.,i.eiiiti pri Jugorju. Vendar sen županu Janku Bukovcu	n0y
lo, da bi letos uredil'	sti>Pa
priključek na gorjansko ^
Jugorju. Bukovec pravi, jnj0’ va čaka na dovoljenje zaj*‘tiiJka ki bi ga morala dati zavla-občina, ta pa po njegov«1 ei čuje. Semiški župan, * l ^jni-
dobrima dvema mesece .ntonU
stru za promet in Bergauerju ob njegov«”^ b0 jej
Semiču celo zagrozil, -teo zaradi te ceste p roj« V neK°!!’ parlament, se je sedaj i;ut>nej.si ko umiril. Ima tudi m'rn \u0dW argument: “Ko bodo P ^vod-leto Metličani gradiI' -a|a sD' bo pa semiška občina glasja,” se muza Btiko ^
IIITROST - Že svetni* V „a njem mandatu s0 °Smjča pro končno na cesti od Se 0llleln Kašči in Vrtači uredijo V .vf;(|e-znake tako, da bodo voz gv,etn' li, kako hitro smejo v0f " opaZ1'1; ki v novem mandatu pa . Q da so znaki tKistavljem . 0 ve
deno, da niti poh«*«Jr*1'J* enotni, kakšna je lahko> če potem voznik in P° ta)c0v ’ varjata vsak svoj prav, kdo ima bolj prav.
Drobne iz Kočevja
ŠE SREČA! - Nova kočevska zastava bo modra - bela - modra v pokončni obliki z novim grbom v sredini na beli podlagi. Tako so se odločili svetniki na ponedeljkovi seji sveta, ko so sprejeli odloke o grbu in zasta-vi, občinskem prazniku in o podeljevanju občinskih priznanj in nagrad. Predlog za novo zasta-vo’ 8r_b, praznik in priznanja so v Kočevju pripravljali v okviru zagotovitve celovite nove podobe kočevski občini. Da so prišli predlogi končno na mizo občinskih svetnikov, so morala pre-:eci dobra tri leta. Svetnik Bojan Kocjan je zato blago rečeno (nalce zamudil”, ko je na zad-nJ> seji predlagal, da bi dali v zastavo zeleno barvo. Saj ne zaradi sebe, kot je dejal, ker je gozdar in član stranke Zelenih, ampak zato, ker je zelena barva za Kočevsko zaradi njene 90 odstotne prekritosti z gozdom značilna. Predlog ni bil slab, endar ga je po obrazložitvi, katere barve gredo skupaj in atere ne, umaknil. Še sreča! Še n leta, da bi v Kočevju prišli do nove zastave, bi bilo vendarle preveč!
IN ŠE ENKRAT SREČA! -o sprejemanju odloka o ob-mskem prazniku proti priča-ovanju (ali pa morda tudi e' •) razprave ni bilo. Svetniki 1 se odločali med tremi pred-81- 3. oktober, dan temeljev
ovenske državnosti, 19. april,
1	8 •nPodelitve mestnih pravic in
•juh], dan spravne slovesnosti.
'1- oktober je glasovalo 17 c n ov. To pa je bila še en-
i če ure^a ' tokrat za svetnike! narv?' namreč uresničile mrF?yed'’ da se utegne vneti boj bi oktobrom in 8. julijem in za nov praznik določili dan sve?V^ slovesnosti, bi kočevski nri„nij > k> so že na začetku seje
1 razdor*’ S0 se dokončo io i na Pozicijo in opozici-, izpadli kot največji burkeži
KaJočega se tisočletja!
IZ NAŠIH OBČI M
krnski zobotrebci
DRnANE PREMALO, za ku n DOVOLJ - V osnut-var “Vega občinskega odloka o v'.rov pitne vode na krših*C^U r'Dniške občine so za n;v .® odloka predvidene kaz-
larie 'Sln* °d do l'sod to" 5q ,VzaPravne osebe, od 10 do pra 1Soc za odgovorno osebo za n. osebe in od 5 do 50 tisoč M^r^znike. Svetnici Anici Čen ,s.e kazni zdijo prenizke, pog. v Je Maroltova, ki je po svet„CU zdravnica, v občinskem se naL ,.Vomno med tistimi, ki ilj I °'ie zavedajo vseh mož-
Pokli3V Maroltova, ki je po ( Cu zdravnica v nhN n	m
ser
ni^ _	. •»	'VUUJU	V a VII tllUZ.-
ukren^ 'C kršitve varstvenih Pitne °V 23 zavarovanje virov nihče V°de’ njene pripombe kovn IZmed Pre°stalih svet n i-ie sleHPn°dPrl- Brez Podpore pa Pred ■ tudi sama klonila n0Dra°ceno občinske statutar-Ptavh!ne k°misije, da “so kazni sosv ^opredeljene”, tako da jeli nc n‘k' Prejšnji četrtek spre-USnutek odloka soglasno.
Laški sel
;d
li-
ta
2
ed
»li-
i5'
s»'
S
rol'
tn£
de-
ti":
zib
m6;
yet
1.1"
\P
|Ve,
)^ASN1 ODLOK - Na seji ^ sveta, ki bo danes, 8. 'Udizat?.1*0 Pmdvidoma sprejeli
iuliia k 8a iudiz’ač°do ■ abmtl asni odlok
>moeiaSn'0dl«k o obnašanju na »i se7i °bčine Kostel v turistič-d°ločit n'i!n tud‘ sicer- Gre za fo|nr;C" krajev, kjer je možno s PO* *°lp° in iz nje (kar je Nnor^P/odizato, ker gre za kiran ■za določitev mest za žakon-.r-CJn taborjenje pa tudi ?°l°čen °b Kolpi. Vse to bo hrbrez o(na ,kraJ'h• kjer se je to lel. se n °ka opravljalo že dos-rav' Pri Fari, v Zavrtkah, He8'‘nv Žlebih. Odlok je po-'»CRp^še nista sprejeta PUP V p/,	Z;i t() območje.
MPDtcIURistOV TUDI
N turPNOM - Uoslci jC bil
'Po n v 'n izletnikov na paPredvsem med vikendi. Prihaja vedno več tudi , adna no|T>. Ker je Kolpa še °Plcje’ c vu°zijo s čolni, ko pa bo ViP,lEHm?do Prihajali kopat. •HC^DD ZATRPAN MED t Me	Mejni prehod Petri-
i kigreH	er,di zatrpan s turi-
L8rc Drorl!na m°rje. Zasluga za
Kk[edVSem hrvaškim carini-WSc^itn° boje, da na t °v in Prišlo preveč turi-
^>šttTCC-jeV’' zat0 m°raj0
letl‘tca'cn' čakati po več ur. {a£™.Pa na meji v glav-
"ičal -P^ "kanja.
JAVNA DELA NA KOCEVSKO-RIBNISKEM
Brezposelni so še vedno najcenejša pomoč
V programe javnih del je vključenih 106 brezposelnih - Po začetnih težavah, ko niso imeli udeležencev, sedaj nimajo izvajalcev - Aktivno iskanje zaposlitve
KOČEVJE - Izvajalec programa oblikovanja javnih del na območju občin Kočevje, Kostel, Osilnica, Ribnica, Sodražica in Loški Potok, družba Najk, Podjetniški center Kočevje, je v letošnjem letu izdelal 36 programov, v katere je vključenih 81 udeležencev. Skupaj z javnimi deli iz preteklih let se tako letos na kočevsko-ribniškem območju izvaja 45 programov, preko katerih opravlja dela na področjih od kmetijstva do klasičnih socialnih in komunalnih del 106 brezposelnih oseb.
Kot regionalni oblikovalec javnih del je Najk pričel z delom v začetku lanskega leta. “Naša naloga je informiranje in animi-ranje lokalnega okolja za sodelovanje pri izvajanju programa javnih del, oblikovanje programov glede na ciljne skupine brezposelnih, promocija javnih del in spremljanje aktivnosti udeležencev preko informacijskih pisarn,” pojasnjuje Dušan Popovič iz Naj-ka. V začetku so imeli težave z iskanjem udeležencev, saj je bilo med brezposelnimi razširjeno prepričanje, da so javna dela manjvredna. Z uspešno promocijo javnih del in spremembo statusa brezposelnih v javnih delih so uspeli doseči, da se brezposelni tako rekoč-vsakodnevno oglašajo in povprašujejo, za delo. Pojavile pa so se‘druge težave.
“Imamo programe in brezposelne, ki so pripravljeni delati, nimamo pa izvajalcev,” pravi Popovič. Razlog za to je tako v nezadostno razviti mreži neprofitnih
organizacij na kočevsko-ribniškem območju, kakor tudi v spremenjenem načinu financiranja udeležencev, saj morajo izvajalci kriti 20 odstotkov izhodiščne plače. “Med vsemi pravicami, ki jih imajo po novi zakonodaji udeleženci javnih del - od delovne dobe do povračila stroškov prevozov na delo, je še posebno pomembna pravica do izobraževanja in usposabljanja do četrtine delov-
Dušan Popovič
Delovni tabor v Kostelu
Dvanajst mladih iz raznih držav bo 15 dni urejalo po Kostelu • Pomagali bodo pri popravilu grajske škarpe in čiščenju studencev
KOSTEL - Vitra iz Cerknice, ki v Deželi suhe robe vsako leto organizira delovne tabore mladih iz raznih držav, bo letos prvič organizirala tak tabor tudi v kostelski občini. Dvanajst mladih, ki bo tu delalo od 12. julija skupaj 15 dni, bo nastanjenih v planinski koči (prej turistična koča) pod gradom Kostel. Pod nadzorom strokov-
njakov in ob pomoči domačinov bodo opravljali razna dela za lepši '' ;z Kostela.
'o dosedanjem programu, ki pa ri dokončen, bodo pomagali
videz Kostela.
Pot še ni
podjetju, ki bo popravljalo in utrjevalo podporni zid ceste, ki vodi od Grajskega hrama v naselje Trg pod kostelskim gradom. Ta škar-pa je namreč že zelo dotrajala in grozi, da se bo - če ne bo popravljena - zrušila. Tudi pod vodstvom strokovnjakov in domačinov bodo mladi brigadirji urejali studence in izvire, ki so zdaj zapuščeni. Teh studencev, ki imajo tudi svoja ime-
na, je na ožjem območju Kostela 18. Predsednik Turistično športnega društva Kostel in občinski svetnik Stanko Nikolič je povedal, da bodo za rezervo pripravili še nekatera druga dela, saj je dosedanja praksa v drugih občinah tega dela Dolenjske pokazala, da so mladi tuji brigadirji zelo prizadevni pri delu in da načrtovana dela hitro opravijo in zahtevajo še nova.
Za zaključek pa je predsednik TŠD Stanko Nikolič poudaril, da je želja Vitre iz Cerknice, ki take tabore organizira, in TŠD Kostel, da bi take tabore v Kostelu organizirali tudi v naslednjih letih. Dosedanja praksa takih del je namreč pokazala, da mladi brigadirji postore veliko, domačini pa ponekod objektov ne vzdržujejo in je zato kmalu vse spet zanemarjeno, kot je bilo prej. Tega ne bo, če bodo tabori v istih krajih več let zapored.	J. PRIMC
m
nega časa,” pravi Popovič. Ker je cilj, da se čimveč udeležencev javnih del, redno zaposli, se morajo udeleževati t.i. informacijskih pisarn, kjer si aktivno iščejo zaposlitev izven programa javnih del. Slednja so namreč časovno omejena, verjetnost, kot pravi Popovič, da bodo udeleženci našli redno zaposlitev pri izvajalcih javnih del pa je majhna, saj gre za neprofitne organizacije. Kljub temu poziva vse zavode, društva, klube in ostale, da se vključijo v programe javnih del, saj gre, kot pravi, za pomembno obliko pomoči za opravljanje splošne koristi v lokalni skupnosti, ki pa je zaenkrat tudi še vedno najcenejša.
M. LESKOVŠEK-SVETE
REFRAKTOMETER ZDIM VSTVENEM DOMU RIBNICA - Predsednik Lions kluba Ribnica Hubert Koselrje v ponedeljek izročil dr. Petru Rusu, direktorju Zdravstvenega doma Ribnica refrakotemeter, aparat za določanje dioptrije v očesni ambulanti. (Foto: M. Glavonjič)
Kočevska, dežela medvedov?
KOČEVJE - Pa še res je. Srečanje s kosmatinci je v tem delu Slovenije skoraj vsakodnevni pojav. Poseben strah in spoštovanje vzbujajo medvedke z mladiči. Pridejo celo do ograje podjetja (LIKKočevje), izletniki jih srečujejo ob cesti (v Mali Gori, na poti proti sv. Ani), ali pa se sprehajajo ob magistralki, med Ribnico in Kočevjem.
Nekje v bližini te ceste je pred dvema letoma nasilno obnašanje medvedke izkusil tudi Anton Gruden, ki je bil ob oko in uho, prizadejala pa mu je še druge hude poškodbe. Bolj kot rane od medvedkinih šap ga je bolelo molčanje države (lovske zveze ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki je dolgo oklevala, preden je “obsodila dejanje”, pa tudi odškodnine mu ni bila pripravljena takoj plačati, čeprav to Grudna niti ni toliko prizadelo.
Ko se je prejšnji mesec manjši medved po železniški progi odpravil proti Ljubljani, so hitro posredovale “posebne enote"; na kraj dogodka so menda prišli izurjeni ostrostrelci in “popotnika" pokončali. Vrh “zelene bratovščine” je pojasnjeval, da je žival nevarna, ko se približa človeku. Res! S kom se je že Gruden srečal?
M. GLAVONJIČ
NAPOLITANKA VELIKANKA - Na prireditvi Noč na Jezeru na Mostu na Soči, na kateri že tradicionalno predstavljajo kulinarične rekorde v Sloveniji, so minulo nedeljo predstavili tudi največjo slovensko napolitanko. Rekorderko med napolitankami, ki sicer sodi v blagovno skupino Zlate napolitanke Žita, Pekarstvo in testeninarstvo iz Ljubljane, so izdelali v Žitovem obratu vafljev v Kočevju, ki je njihov največji proizvodni obrat. Za 6,7 metra dolgo, 0,76 široko in 520 kilogramov težko napolitanko so kočevski slaščičarji porabili 180 kg moke, 80 kg sladkorja, 80 kg rastlinske maščobe, 130 kg čokolade in 50 kg lešnikov, napolitanko velikanko pa je mesilo, peklo in okraševalo 10 slaščičarjev neutrudno 48 ur. Na posnetku: delavci Žitovega obrata v Kočevju s slovensko rekorderko med napolitankami. (M. L.-S.)
Kočevje dobilo še eno AMD
AMZS zavrnila njihovo prošjo za včlanitev
KOČEVJE - Poleg AMD Kočevje, ki je pred tremi leti praznovalo 50-letnico obstoja, v teh dneh v Kočevju pričenja z delom tudi AMD Avto Kočevje. Društvo še vedno šteje 7 članov kot ob ustanovitvi aprila letos, že v kratkem, ko bodo imeli izdelane članske izkaznice, pa se bodo številčno precej okrepili - ne nazadnje tudi zato, kot pravi predsednik Rado Devjak, ker članstvo v AMD Avto Kočevje ne bo pogojeno z izstopom iz AMD Kočevje.
Vodstvo družbe Avto Kočevje v AMD Kočevje ni naletelo na zadostno mero posluha za uresničitev svoje zamisli o vzgoji lastnega kadra. V iskanju najprimernejše oblike delovanja in druženja mladih, iz vrst katerih se bo lahko kadrovalo za potrebe družbe, so se vzpodbujeni s podporo nekaterih poslovnih partnerjev, ki so izrazili pripravljenost sodelovati v aktivnostih organizirane družbe, odločili, da ustanovijo samostojno društvo. Dodatno jih je k temu vodila tudi želja, kot pravi Devjak, da bi se na nek način oddolžili za to, ker kot podjetje, ki opravlja prevoze s težkimi tovornimi vozili, zelo obremenjujejo varnost v cestnem prometu.
“Kmalu po ustanovitvi smo zaprosili za včlanitev v AMZS, vendar pa naši prošnji niso ugodili, češ da je v Kočevju dovolj samo eno avto-moto društvo,” pravi Devjak in dodaja, da pa to začrtanih aktivnosti društva, ki bo de-
lovalo na področju izobraževanja1 in varnosti v cestnem prometu,'-turizma in športa, ne bo zavrlo.’ T Med pomembnejšimi nalogami bo preventivno delovanje, zato bodo v sodelovanju z Branetom Kuzmičem organizirali treninge varne vožnje, njihovi člani pa bodo deležni tudi strokovnih
Rado Devjak
izobraževanj, preizkusov novih vozil in ugodnosti v servisu motornih vozil Avto Kočevje. Poleg podmladka bodo imeli sekciji avtomobilistov in motociklistov in prav sedaj se dogovarjajo o včlanitvi preko 60 motoristov s kočev-sko-ribniškega območja.
M. L.-S.
Poleg moralne tudi materialna škoda
Poročilo nadzornega odbora o pregledu proračunskih postavk zaključnega računa prinaša poleg ugotovljenih nepravilnosti tudi priporočila - Zupan zavrnil očitke
RIBNICA - Da bi novi občini Sodražica omogočili pričetek normalnega dela, so ribniški svetniki prejšnji četrtek sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna ribniške občine za preteklo leto po hitrem postopku. Sprejeli so ga soglasno, vendar šele po daljši razpravi ob pregledu poročila nadzornega odbora, ki je imel o poslovanju občinske uprave v preteklem letu več resnih pripomb.
Svetniki so si bili enotni, da “za	Zaradi pomanjkljivosti, med
nazaj” ne morejo urejati zadev,	katere so prišteli tudi, da pri obeh
PRIZNANJE DR. STANKU NIKOLIČU - V prostorih kavarne Grand hotela Union v Ljubljani je v ponedeljek dr. Marjan Rožic, predsednik Turistične zveze Slovenije, trinajstim posameznikom, društvom in ustanovam podelil priznanja za uspešno izpeljano lansko akcijo Leto športa v turizmu. Med dobitniki priznanj je bil tudi dr. Stanko Nikolič, predsednik Turistično-športnega društva Kostel, s širšega območja Dolenjske in Posavja pa je priznanje prejela še Športna zveza Brežice. (Foto: Milan Glavonjič)
zato pa je, kot je povedala Olga Tanko, nadzorni odbor ob ugotovljenih nepravilnostih podal tudi priporočila, kako naj bi občinska uprava ravnala v bodoče. Po zadolžitvi s seje sveta, na kateri so prvič obravnavali osnutek odloka o zaključnem računu, je nadzorni odbor pregledal poslovanje krajevnih skupnosti, plače funkcionarjev in zaposlenih v občinski upravi, prihodke uprave, informiranje, storitve drugih ter investicije (rekonstrukcija Gorenjske ceste, pločnik Nemška vas in športno igrišče na Griču). Nedovoljeno “avansiranje” iz proračuna so zasledili že pri krajevnih skupnostih, še posebno pa pri investicijah, kjer so se, kot je povedala Tankova, pojavljale iste napake: nespoštovanje pogodbenih rokov dokončanja del in določil glede pogodbene kazni, pomanjkljiv nadzor in pomanjkljivo zavarovanje investicije za napake izvajalca.
investicijah, kjer je bila skupaj z državo soinvestitor, občina ni sodelovala pri izbiri izvajalca del, naj bi občina utrpela poleg moralne tudi materialno škodo. Samo pogodbene kazni znašajo 2,7 milijona tolarjev, občina pa bi lahko zaračunala tudi zakonite zamudne obresti od avansov od dneva plačila do dneva zapadlosti plačila po opravljenem delu. Za nekatera dela so namreč ugotovili, da še do danes niso opravljena. Nadzorni odbor je zato zahteval, da občina pri izvajanju investicij natančno upošteva pogodbene in zakonske predpise, nadzoruje investicije po potrebi tudi z zunanjimi sodelavci ter v primeru kršitev ustrezno ukrepa.
Zupan Jože Tanko je pojasnil, da tudi občina ne poravnava vseh svojih računov v zakonitem roku, da pa to rešujejo z dogovarjanjem. Dosledno upoštevanje zakona bi zato pomenilo, da bi tudi občina
morala plačevati zamudne obresti. V zavračanju očitkov je dejal, da je pričakoval, da bo nadzorni odbor navedel zakonsko osnovo ugotovitvam, daje občinska uprava delala neracionalno, negospodarno in nezakonito, za kar pa je Tankotova dejala, da lahko v prihodnje tudi storijo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZLATA KNJIGA TUDI V VELIKIH LAŠČAH
VELIKE LAŠČE - V Zlato knjigo odličnjakov v velikolaški osnovni šoli so se letos vpisali: Teja Hočevar, Jure Klančar, Katarina Lenič, Andrej Lušin, Tjaša Pečnik in Darja Žkulj. Na šoli so ponosni na učence, ki so osvojili pomembna priznanja na medobšolskih tekmovanjih. Andrej Lovšin je prejel srebrno Vegovo priznanje na državnem tekmovanju iz matematike ter srebrno priznanje iz angleščine. Teja Dejak je postala državna prvakinja vesele šole za sedmi razred, Gregi Mesec pa je zasedel peto mesto na državnem tekmovanju v računalništvu. Srebrno priznanje za projektno nalogo “Obrti v Velikih Laščah” sta prejeli mentorica Renata Lesar in učenka sedmega razreda Manca Zavec.
A.
I 2 MAŠI H O 3 Č I M MŠi
  —r-
Trcbanjske iveri
SVET(NIŠK)A JAJCA - Ker župan Ciril Pungartnik izjavlja, da nima kaj dodati k svoji izjavi, ki je bila objavljena v javnih medijih v zvezi s svojim nastopom na 13. seji državnega zbora, svetniki pomladnih strank, ki imajo v 25-članskem trebanjskem občinskem svetu 14 svetnikov, pa vztrajno zahtevajo, da pred naslednjo sejo župan pisno odgovori na zahteve 3. izredne seje občinskega sveta (na kateri so predlagali Pungartniku, naj zaradi izjav o “martinčkanju” na Medvedjeku odstopi kot župan in poslanec) m uvrsti odgovor na dnevni red prye naslednje seje, je očitno, da do sporazuma ne more priti. P®1?1! videli, kdo ima jajca, kot bi dejal prvak SKD Lojze Peterle, in bo trmast do konca, tudi za ceno razpusta sedanjega občinskega sveta in volitev novih svetnikov...
LE BARIČA - Malološki gra: ščak Dušan Šparovec je pretekli teden gostil stotnijo udeležencev festivala Forbbiden Fruits of Civj Society (Prepovedani sadeži civilne družbe) iz 11 držav in s Kosova. Med številnimi obiskovalci odličnih koncertov, video, nunskih, gledaliških predstav, likovnih in fotografskih razstav, pa j> lahko domačine prešteli na prst ene roke. Med znanimi kulturnimi ustvarjalci se je znašla le P1 sateljica Bariča Smole.
ŽUPAN CIRIL IN SOPRO;
3A - “Veš, Stanka, če bodo 11 rebanjski pomladniški sy®,n >e dolgo žafne gunčal’, si h° ia privoščili malo daljše pole: martinčkovanje'. Poglej, če i :i kaj več soldov v dcn^rnict, ^ :o tudi ne bo poceni-- (” ‘slišal”: Pavel Perc)
Sevniški pabefjjTJ
VROČE POLETJE ZA ŠOLSTVO? Sevniški občinski svetu ki se bodo septembra (SP soočili z izjemno občutij vprašanjem razvoja osnov,i.fjj šolstva v občini, predvsern č,:rn-mreže osnovnega šolstva v iv . ski dolini. Ker o tem, kjer na. stala centralna šola v tej j* ^ bodisi v Krmelju ali Tržišču, V čemer Šentjanž SP*° ./.»live davnimi leti tako napenjal	,j
loka, ni bilo dogovora, sta	,
manjši šoli v obeh “konku e(j. nih krajih. Čeprav bi bila o|r® nja šola najbolj smotrna r . g hn nčirnn notrebnO zelo vei
zakaj bi bilo pametno ne	oCj
popustiti, da bi njihovi	jj
prišli do sodobnega šolstva-	t,
te vroče teme so se sevnJ j(,|eim niki na zadnji seji Pre-x-iiprevročim poletjem šele pric	j^pg
vidno sukati kot mačka	e
vrele kaše, pa so že nasta
iskrice.	,	-za	KK
MOBITEL GLUH ZA- s) MELJ - Svetnik Rudi Bec £ ^j. je opozoril na nesprejet« J j/r. nos Mobitela do pokrival melja z GSM omrežjem-^»pli bi bilo bolje, da bi o tem o a j e konkurenčni Si.Mobil, znel° naša pogoltna država zaP -pla
pripustila k razbijanju m fc\c Mobitela, hčerinske firm jakoma, v katerem 'ma.ta'*ie^. 0, va večinski lastniški d kakšno naključje. . jzo j®
HITRA IN POČASNA'%a) svetnik Lojze Zalašček P® -0 pri projektanti bolj s0“.e „}edvide' načrtovanju, da ne bodo p j,jtre
li vodovodnega zajetja ^(jne železnice v istem Pr0Sp°r>iJZ°^ Grahovice, je Roman Pe tovanje čine odvrnil, da je to na . onjnU še bolj v oblakih, da pa J v0<)£ tudi eno od zajetij P1 n,etfOv mestnega vodovoda le -niSk® vstran od sevniške že. ^ Ja
postaje. Zalašček je brž vejas tam ni hitre železnice nj .-tem spravil v smeh avdi
NOVI KOŠI PR^P partizanom
SEVNICA - Novo vodstv^ niškega športnega dru pjejj zan, pod predsednik Roberta Perca, je priče , vo igrišča in tribun P., jvgk° društva. Namestili so z zfl t> za Street basketball 'a bo»-ulično košarko. '8rl ,,,,bnOv' zaprto, dokler ne bodo * M tudi tribun, za kat J® isl^ak° ' občina primaknila 31W
Etrli. j-“. V	'L-
Avstrijski poslovni partner prodal 50-odstotni kapitalski delež -Tovarna sadnih izdelkov lani naredila za več kot 2000 ton izdelkov v vrednosti nad 8 milijonov mark - Novi izdelki
MIRNA - Letošnjega junija je delovno minila 10. obletnica mimskega podjetja Greda, tovarne sadnih izdelkov, ki je zrasla iz podjetja Alea, kar po naše pomeni kocka. Bojan Gregorčič in Brane Kirm, sedanja direktorja in družbenika Grede, sta bila poleg od samega začetka rojstva firme, ki je ravno ob jubileju postala povsem slovenska. Avstrijski poslovni partner Esarom je namreč Gredi prodal svoj 50-odstotni kapitalski delež. A kljub temu so ostale poslovne vezi Mirnčanov z Avstrijci tesne in pristne kot poprej.
Greda danes zaposluje 31 strokovno usposobljenih delavcev (v poletni sezoni zaposlijo preko Študentskega servisa do 10 pomožnih delavcev), ki so lani naredili več kot 2000 ton polizdelkov, predvsem za sadne sladolede in sadne jogurte, v vrednosti več kot 8 milijonov mark. Približno 60 odstotkov proizvodnje so izvozili, predvsem v Avstrijo in na Hrvaško, Avstrijci in Hrvati pa tudi letos ostajajo najmočnejši tuji poslovni partnerji Grede. Poslujejo tudi z ZR Jugoslavijo, od koder si plačilo zagotavljajo predvsem s kompenzacijami; iz Srbije namreč dobijo za plačilo sadje: jagode, višnje, maline... Uspešno poslujejo tudi z Makedonijo. Izvažati so pričeli v Rusijo, kjer je kriza sprva zelo obetavno poslovanje omejila. Letos so pričeli izvažati še v
Bojan Gregorčič
Pojdite m volitve, če mislite resno!
Ob bojkotu trebanjskega občinskega sveta
TREBNJE - te kar nekaj Trebanjcev je komentiralo dogajanja v trebanjskem občin-
skem svetu z ostrimi besedami, češ da je žalostno, ker se nekateri svetniki obnašajo kot otroci v otroškem vrtcu ali pa še
slabše. Toda, ve se, kako ravnati z otrokom, če je poreden, težko pa si je domisliti odrešujoče formule za odrasle.
Ker gre za lokalne politike, svetnike, ki so bili izvoljeni v občinski svet, da bi zastopali tudi interese občanov, ne pa le ali predvsem svojih osebnih ali cilje svojih političnih strank, je edina rešitev pat pozicije, ki je posledica bojkota oz. obstrukcije dela trebanjskega občinskega sveta s strani večinske pomladniške koalicije SDS, SKD in SLS - ponovne volitve
v občinski svet.
Gospodje in gospe svetniki in svetnici Franc Hribar, Tone Kek, Anton Ovnik, Alojzij Gregorčič (SDS), dr. Marjan Pavlin, Marjan Zupančič, Franc Kozlevčar, Marija Miklavčič, mag. Iztok Rep (SKD), Alojzij Metelko, Jože Smolič, Tone Strah, Jožica Brajer in Ludvik Jerman (SLS), če mislite resno, potem bodite načelni in še tretjič bojkotirajte sejo občinskega sveta in se soočite z novimi volitvami, če ste tako presneto prepričani v svoj prav.
O tem, lepo prosim, obvestite kakšno uro prej vsaj novinarje, če vam že za župana in kolege svetnike ni mar, da ne bomo prihajali gledat na uro v sejno sobo trebanjske občine, kjer nas je že dvakrat pričakala vaša izjava, da vas ne bo.
PAVEL PERC
Romunijo. Letošnjo realizacijo nameravajo povečati za petino, cilj pa je, da bi jo čez leto ali dve povečali za polovico!
“To je specifično trženje polizdelkov, kjer največ naredi tehnolog, čeprav ne bi rad žalil komercialistov,” pravi Gregorčič, Kirm pa doda: “Vsakemu podjetju se skušamo prilagoditi z našo ponudbo, ki je butična po tej prilagodljivosti, ne pa tudi po količinah, saj so te kar precejšnje.” Z novo investicijo se je krog kupcev Gredinih izdelkov zelo razširil. Na trg so letos prišli s popolnoma novim proizvodnim programom z blagovno znamko Esata. To je podoben program, kakršen je prvi, osrednji program za sladolede in jogurte, specifično pri tem pa je pakiranje, roki uporabe za manjše slaščičarne in sladoledar-
ji
Brane Kirm
50 LET PGD RAČJE SELO
RAČJE SELO - Tukajšnji gasilci praznujejo v soboto, 10. julija, ob 18. uri zlati jubilej društva. Po paradi uniformiranih gasilcev in govorih bodo odprli in blagoslovili obnovljen gasilski dom ter podelili odlikovanja in priznanja. Po kulturnem sporedu bo še velika vrtna veselica z ansamblom Večerni zvon.
POLETNI GLASBENI TABOR
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih društev prireja od 6. do 10. julija na sevniškem gradu poletni tabor za mlade in nadarjene sevniške glasbenike. Na zaključnem večeru, ki bo v soboto, 10. julija, ob 21. uri v atriju sevniškega gradu, bodo glas-‘ eniki obiskovalcem prvič zaigrali tudi na novem elektronskem klavirju, ki ga je ZKD Sevnica kupila za koncertiranje na sevniškem gradu.
VEČER BACHOVIH MELODIJ
SEVNICA - Zveza kulturnih društev vabi drevi, 8. julija, ob 21. uri v Lutrovsko klet pod sevniškim gradom na prijeten večer Bachovih melodij. Predstavila se bosta priznana dunajska umetnika Mihael Langer na kitari in Norbert Girlinger na flavti.
SREČANJE SEVNIŠKIH GASILCEV
SEVNICA - Sevniški gasilci so ob zaključku praznovanj 120-let-nice PGD na družabnem srečanju pri taborniškem domu preteklo nedeljo podelili bolj ali manj zaslužnim članom kopico bronastih, srebrnih in zlatih (Plečnikovih) petelinov. Za prijetno počutje in družabne igre je poskrbel Duo Florida, za jedačo pa sevniška trška gostilna Vrtovšek.
ne. Poleg teh past pa nudi Greda celoten program izdelkov, ki so potrebni pri proizvodnji teh sladoledov. Polizdelki so tudi baze oz. rastlinski izvlečki za brezalkoholne pijače, sadna polnila in termo-stabilne marmelade za pekarstvo pa kupujejo pri Gredi tudi velika in znana slovenska podjetja.
P. PERC
2. kreArt Loka 99
Sodeluje 22 umetnikov
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V Loki pri Zidanem Mostu in bližnji okolici od 7. do 10. julija poteka 2. kreArt Loka 99. Glasbeni gostje bodo imeli v domu KUD-a vsak večer ob 21. uri koncert. 7. julija so bili gostje Nina Mole - klavir (klasika), Žiga Golob & Tomaž Grom - oba kontrabas (avtorska glasba, jazz, sodobna klasika). Drevi bo igral na harmoniko in prepeval skladbe jazza, etna in sodobne klasike Bratko Bibič, zatem bo nastopil že znani Fake Orchestra, v petek se bo predstavil Brizani projekt, in sicer z jazzom, funkom, etnom in latinom. V petek bo razveselil Ločane Igor Bezget Quartet. Med uglednimi kreartovci iz domovine in tujine bodo ustvarjali in raziskovali loške teme: Jože Slak Djo-ka (ak. slikar in grafik), Darja Vidic (ak. slikarka, modna oblikovalka, pedagoginja), Ivana Turk (ak. kiparka, restavratorka), Franc Korošec Karaš (ak. slikar in grafik), Janez Suhadolc (arhitekt, oblikovalec, pedagog in publicist), fotografa Žiga Koritnik in Bojan Kranjc, Marjan Skumavc (ak. slikar in novinar), Alojz F. Žor-man (graf. oblikovalec in ilustrator), Peter Rau (arhitekt in pedagog), David Grgičevič (arhitekt, graf. oblikovalec in ilustrator), Janko Testen (ak. slikar, ilustrator in pedagog), Tihomir Bregar (graf. oblikovalec in animator), Tadej Brateij (graf. oblikovalec), Marko Butina (ak. slikar, grafik, restavrator, Simon Sernec (graf. oblikovalec in pedagog), Blaž de Gleria (ak. slikar, graf. oblikovalec in pedagog), Ciril Horjak (študent slikarstva in grafični oblikovalec), Tomo Brejc (absolvent filozofije in fotograf), Ksenija Strnad (arhitektka), Alenka Kosem (absolventka likovne pedagogike in fotografinja), Saša Dolinšek (študentka restavratorstva in graf. oblikovalka).
P.P.
14. KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU - Preteklo nedeljo je privabil vsaj 1000 obiskovalcev na stalno prizorišče tekmovanja v košnji, grabljenju, žaganju hlodov in raznih družabnih igrah v Spodnjih Vodalah. Najmočnejša je bila konkurenca pri koscih, kjer pa je 27-letni mesar Milan Markeljc, zaposlen pri Mesarstvu Cvetan v Mokronogu (na posnetku), daleč najhitreje opravil svojo nalogo. Kako tudi ne bi, saj je Markeljc, doma v Zburah, aktualni državni prvak med kosci in bo Slovenijo zastopal tudi na evropskem prvenstvu koscev, ki bo letos v naši državi. (Foto: P. Perc)
MePZ NA SEVNISKEM GRADU - Mešani pevski zbor (MePZ) Lisca je prvo julijsko soboto gostil na sevniškem gradu MePZ Peter Jereb iz Cerknega in Obrtniški MePZ “Notranjska ” iz Logatca. Sevničani so se, pod vodstvom Staneta Pečka, občinstvu v grajskem atriju predstavili s šestimi pesmimi, Cerkljani pod taktirko Vanje Lampič in Logačani pod vodstvom Janeza Gostiše pa s po petimi. Koncert so zaključili vsi trije zbori s tremi skupnimi pesmimi. (Foto: P. P.)
NOVO VOZILO PGD BREG - Predsednik PGD Breg Milan Dragar se je preteklo soboto na slovesnosti ob prevzemu novega vozila pred gasilskim domom na Bregu, kjer so se zbrali tudi predstavniki številnih drugih društev, zahvalil Gasilski zvezi Sevnica, ki je k 4,8 milijona vrednemu vozilu prispevala za nakup vozila 2.150.000 tolarjev, loški krajevni skupnosti za prispevek 200 tisočakov ter krajanom, še posebej “botru ” vozila, podjetniku Ladu Pompetu iz Križa. Gasilcem je čestital za dosedanje uspešno delo in za to pridobitev predsednik GZ Sevnica Zvone Košmerl. Na posnetku: poveljnik PGD Breg Anton Kožar (na levi) je ključe vozila izročil šoferju Francu Kosmu. (Foto: P. P.)
Sevniška voda škodljiva zdra\ju?
Nujno zamenjati salonitne cevi z novimi - Pomoč države - Sporna izdatnost vrtine Telče - VGP Novo mesto zelo zamuja - Vode komaj dovolj za Krmeljčane
SEVNICA - Prvotno predvideni rok izdelave dolgoročne študije vo-dooskrbe seje, tudi po mnepju izdelovalca mag. Vojka Bibiča, zavlekel preko vseh mej. Toda ta zamuda je po drugi plati tudi po mnenju sevniške občine, kije študjjo naročila, mapjše zlo, kot če bi pretirano hiteli, a še ne bi imeli v rokah določenih hidrogeoloških rezultatov, denimo vrtin Blanca in Krmelj, P« še nekaterih podatkov iz krajevnih skupnosti.
Po študiji globalne vodooskrbe za območje sevniške občine, ki jo je predstavil svetnikom na zadnji seji pred dopustom vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Perčič, bi bilo dolgoročno, do leta 2050, potrebno v občini zagotoviti okrog 70 do 80 litrov vode na sekundo. Trenutno dokazani kakovostni vodni viri pa so vrtina Blanca (z okrog 6 litrov vode na sekundo bo pokrivala potrebe KS Balnca), vrtina Krmelj/ Šentjanž naj bi v sušnem času z 10 litri vode na sekundo, v vodnatem času pa s 15 litri vode na sekundo pokrivala potrebe KS Šentjanž in KS Krmelj. Po potrebi naj bi v letu 2015 na tem območju izvedli še eno vrtino. Svetnik Rudi Dobnik (SDS) iz Krmelja je dejal, da 10 litrov vode v sekundi že zdaj zadošča komaj za osnovne potrebe industrije in gospodinjstev v KS Krmelj.
Sevniška Komunala bo z vrtino pri Stillesu, z izdatnostjo 10 do 15 litrov vode v sekundi, nadomeščala manj kakovostne vodne vire za
potrebe mestnega vodovoda. Zdajšnja največja poraba v mestu je okrog 20 litrov vode v sekundi in tem potrebam komajda še zadostijo. Ob upoštevanju obstoječih vodnih virov bo potrebno v naslednjih letih zagotoviti hidro-geološke raziskave za dodatnih 40 do 50 l/s kakovostne pitne vode v občini. Dolina Grahovice naj bi postala poglavitni vir pitne vode za KS Boštanj in KS Sevnica. Ob tem je svetnik Lojze Zalašček (SLS) opozoril na neusklajenost načrtovalcev posegov v ta prostor, saj predvidevajo, naj bi tod potekala tudi hitra železnica. Svetnik Srečko Ocvirk (SLS) je menil, da bi morali predvsem proučiti, kako zmanjšati celo 50-odstotne izgube vode v dotrajanih cevovodih, saj so vrtine dokaj dobre.
Svetnik Bojan Rugelj (SDS) pa je poudaril, da bi morala imeti prednost zamenjava salonitnih cevi mestnega vodovoda, kajti znano je, da te cevi vsebujejo azbestna vlakna in daje azbest kancerogen. “Kdo jamči, da v sevniški
vodi ni raztopljenih manjših delcev azbesta od tistih, ki sojih lahko izmerili z nedavno analizo? Zdravnik v Celju je zadnjič vprašal, kaj se dogaja v Sevnici, da je tam toliko črevesnih obolenj?!” je vprašal Rugelj. Poslanec državnega zbora in sevniški svetnik Branko Kelemina (SDS) je pripravil predlog zakona, po katerem naj bi država pomagala občinam pri zamenjavah zdravju škodljivih salonitnih oz. azbestnih cevovodov v višini polovice vrednosti naložbe. Če pa bodo njegovo pobudo za tak zakon dali v proceduro, je pa seveda drugo vprašanje.
Zelo polemična je bila tudi razprava v luči vprašanja podžupana Andreja Štriclja (LDS), kje so zavore, da se projekt vrtine Telče ne premakne, saj so lani zanj zagotovili 23 milijonov tolarjev. Svetnik Marjan Jamšek (ZLSD), tudi predsednik sveta KS Tržišče, je povedal, da se o preizkusu izdatnosti vrtine pogovarjajo z občino že celo leto in imajo tudi sklenjeno pogodbo z VGP Novo mesto za izvedbo teh del. Župan Kristijan Janc je povedal, da si že 3 mesece izmenjuje dopise z VGP in tokrat so Novomeščani obljubili, da bodo preizkus naredili ta teden.	P.	PERC
Greda je povsem v slovenskih rokah
DOLENJSKI LIST	št.	27	(2602),	s.juitJjL1^
Krške novice
PRVOTNEMU NAMENU?! -Nekateri komaj čakajo, da bi na Raki iz stavbe na trgu izselili pošto. Baje je nekdo zahteval vrnitev stavbe prvotnemu namenu. Okolici so se naježili lasje. V omenjeni stavbi, kjer zdaj posluje pošta, je bil namreč nekoč avst-r|jski arest.
NI PRIDELKA, JE PRIDELEK- Lovcem s Krškega polja se
dogaja, da jih kdo tudi toži. Obtoženi so skupaj z divjadjo, češ da divjad dela škodo na posevkih, le tožbe, ko jih natančno berejo, kažejo na nekatere rekorde, med drugim na rekorden hektarski onos Krškega polja. Tožitelji namreč zahtevajo odškodnino za vel]kansko škodo na njivi, pri tem Pa pozabljajo, da imajo prizade-
0 zemljišče vpisano na davkariji ot skoraj nerodovitno. Pač zato, »plačajo zanj nižji davek. Am-
Pak očitno take podrobnosti ne motijo nikogar od tistih, ki polteno delijo pravico na tem svetu, torej tudi po Krškem.
. SOSEDJE - V stari gramozni-
1 Brege pri Krškem, to je na rskem ozemlju, bodo Čatežani z sosednje brežiške občine orga-jdzirali konjeniški spektakel.
cam se tako ne morejo prito-evati nad sosedi, saj so ti celo Popravljeni pri njih delati šport-e prireditve. Če bo vsaj malo “°.®rejvplje, bodo dirke tudi v im i° i e’ob "i'*1 Pa bodo lahko t ' *aj koristi tako Brežičani Krčani in še kdo za povrh.
Jjovo v Brežicah
9.PSLEJ DRUGAČE? -brežiško anonimno proslavo ta,ev.p državnosti se nismo spo-a,T1"samo v Dolenjskem listu, Pak je bilo zahtevo pojavni in sij,merno organizirani slovesnosti sati tudi na zadnji seji občin-nam* S-VCta' Dna od svetnic je tu D predlagala ustanovitev taL* b® komisije za pripravo Te ? 'n P°d°bnih praznovanj. Don * )iuc*eb morale zbujati nai °S m !-iubezen do Slovenije in pe "e b' bile take, da skupina ku |C6V °^P°je v slovenskem jezi-Sa e en° samo pesem. To - z eno
Wilo l°eIo"Sk° P6Smij0 56 j£
Pol?TOR SRE°I KRIŽIŠČA -0(jrj ie. ie takšen čas, ko mnogi dni n^° na morje in tam nekaj pre-P° načelu “nazaj k naravi” ra vVePolip*atneno streho šoto-istrskit,der šotorov ni opaziti le v večiih borovih gozdičkih. Vse in to t ° tUC*'sreib samib Brežic, dosl 3r na Siavni ulici. Zadnji povJ ie zrasel kar na prometni M0cj ‘ni sredi križišča nasproti ni bi|C a Cr njegove postavitve nostn'h°VOljen°iz Prometnovar-Žani razlo8°v niti parkirati. neka!° s.e Posebej zanimali tudi zahteeV. občinski svetniki in inš lit Pojasnilo ustreznega jenekH°rata' Siamijo namreč, da
0 cest. l °b očitni kršitvi zakonov Prom t tCr 0 varnostiv cestnem n° niarJi’ SErav‘*v zeP tucb kakš-
^TLETSKI stadion
BrJEŽICE-Kocka je padla. dva siCe b°d° v kratkem imele atletsk °na' Nogometnega in ga bod°8a; Ervi že stoji, druge-
°dloč'i L so v Ponedeljek diij ()|I1 brežiški svetniki, zgra-ektrn n°v' srednji trgovski in yili bornsR' ^°b- Ob dopoldne-So v mna razpolago dijakom, ki Pouku '-nu*em šolskem letu pri najbii-^nne vzgoje morali do Vfšin^ Primernih učnih po-P°p |PrePešačiti vse mesto, do,,, , ne bo na voljo članom rekreCC-8a adetskega kluba in 'icija tiIVcem- Celotna inves-naj j,- rez tribun in opreme)
1 stala 90 milijonov tolar-
cl CPear U.. i
> od * "	»»»»HJU11UV	iuiai-
»zh ar bo polovico mo-pr rati občina, 20 milijonov šoklvlsPevalo ministrstvo za
lvo in __________  .	,	,
b,
de’avni
‘bovl 1’ ostalo pa lan: v*jena fundacija za šport.
Glavnica ročnih SPRETNOSTI
S Br . 9E ‘ Društvo študen-ezice je organiziralo ‘co ročnih spretnosti za ’lU(lem e’ srednješolce in do j i„w je bila od 28. junija “oprjn l)a: 9 deln udeležencev *kem av‘b razstavo v Mladin-
^Vi ir9‘Rr‘J Brežin* n:t rtnh-
O^.kibo ‘isk, .
izdelk
Jrsa„* 1 bo na t “bisku^orji so Sl4limi delavnic 1,11 'Zdelki
I Z M A S I H O S Č I N
Za Drnovška Krčanov ni na svetu?
Krški župan Franci Bogovič v pismu dr. Janezu Drnovšku zahteva, da vlada seznani občino o pogajanjih s Hrvati glede krške jedrske elektrarne - V Krškem sprejeli ureditveni načrt za NEK
KRŠKO - “Že vrsto let opozarjamo, da morata vladi Republike Slovenije in Republike hrvaške poiskati trajne rešitve in dokončno urediti nerešena vprašanja okoli nuklearne elektrarne. Konec prejšnjega tedna smo iz medijev uspeli izvedeti, da se državi na najvišjem nivoju pogovarjata o reševanju medsebojnih problemov in da potekajo intenzivna pogajanja tudi o Nuklearni elektrarni Krško. Omenjena dejstva nas veselijo, hkrati pa nas moti, da lokalna skupnost ni o ničemer seznanjena, niti o izhodiščih za pogajanja.”
To je krški župan Franci Bogo- tem pismu Bogovič izraža priča-
vič med drugim sporočil v pismu predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku. V
MLADINSKI RIBIŠKI TABOR V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Letošnjega mladinskega ribiškega tabora v Kostanjevici se je od 28. junija do 3. julija udeležilo 16 mladih ribičev (letnik od 1984 do 1988) iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. RD Kostanjevica je lepo poskrbela za nastanitev udeležencev v OŠ Jožeta Gorjupa, jim omogočila ogled ribnikov v Karlčah in pri gradu ter seveda ribolov, tudi na Krki. Mladi ribiči so proučevali ekologijo in analizo vode, se seznanili s tehnikami ribolova in ribolovnimi režimi, z biologijo rib, čolnarili so po Krki, si ogledali kostanjeviški grad in kostanjeviško jamo. Zveza ribiških družin Novo mesto je razglasila rezultate razpisa za najboljše spise sedmošolcev na temo Voda je vir življenja. Prvo mesto je osvojila Andreja Udovč (OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert), 2. Tina Babič (OŠ Črnomelj), 3. mesto pa sta si prislužila spisa Roka Požarja (OŠ Boštanj) in Sabine Špringer (OŠ Mirna Peč).
u
Franc Oštrbenk
Za praznik triintrideset luči Čerini
KS Čatež ob Savi
ČERINA - Krajevna skupnost Čatež ob Savi, kamor spada tudi vas Čerina, proslavlja krajevni praznik vsako leto v drugi vasi. Ob prazniku, posvečenem izgnancem, vsakič ponosno pokažejo po posameznih vaseh novosti, kot so asfaltirane ceste in javna razsvetljava. Letos so spet praznovali na Čerini; lani so bili na Čatežu ob Savi, naslednje leto bo na vrsti Sobe-nja vas.
Praznik so obeležili s slavnostno sejo krajevne skupnosti Čatež ob Savi. Čerina je praznik dočakala s pravkar dograjeno vaško javno razsvetljavo in z novim vozilom tukajšnjega gasilskega društva. Razsvetljavo in vozilo so simbolično predali namenu v soboto.
Franc Oštrbenk, predsednik sveta KS Čatež ob Savi, ki je lokalno krmilo prevzel od Vlada Deržiča, sedanjega brežiškega župana, je povedal, da “je vas Čerina dala ogromen delež za javno razsvetljavo. Ostala delaje opravilo podjetje Elektro Štefa-nič. Denar sta zagotovili krajevna skupnost in občina.”
Za javno razsvetljavo, kije na Čerini prej niso imeli, so položili 2,5 km zemeljskega kabla. Celotna razsvetljava ima 33 luči.
L. M.
kovanje, da bo vlada pojasnila svoja izhodišča v najnovejših pogajanjih s Hrvaško.
Zupan je napisal pismo predsedniku vlade zaradi vtisa, da slovenske vlade ne zanimajo interesi krške občine in območja, katerega del je tudi nuklearka. “Za nas pomembna vprašanja, ki morajo biti rešena, so nemoteno, varno obratovanje elektrarne, trajna rešitev odlagališča radioaktivnih odpadkov in nadomestilo lokalni skupnosti za degradacijo okolja,” je župan pojasnil k pismu, ki gaje poslal, kot rečeno, pred tem v Ljubljano.
Krški župan je upravičeno začuden, kot to izraža v pismu, da najnovejša pogajanja tudi v zvezi z elektrarno potekajo mimo uradnega Krškega. “Ker je objekt loci-
ran v občini Krško in posredno vpliva na naše okolje, smo prepričani, da mora lokalna skupnost sodelovati pri meddržavnem urejanju statusa objekta, da bi lahko
• Krško je za najnovejše slovensko hrvaške pogajalske nastope izvedelo zgolj iz množičnih medijev. Bogovičevo pismo se ob tem zdi povsem upravičen odziv na to, da država milo rečeno pozablja na Krško. Krški srd je toliko bolj na mestu, ker je krški občinski svet lani sprejel ureditveni načrt na Nuklearno elektrarno Krško. Ta dokumant omogoča nemoten razvoj in posodobitev elektrarne in obratovanje do konca njene življenjske dobe. Ob sprejemanju omenjenega dokumenta je vlada vedela za Krško, saj je to tesno sodelovalo z njo, predvsem z njenim ministrstvom za gospodarske zadeve, slabo leto po tistem, ga torej pozablja.
na demokratičen način zavarovala svoje interese,” je zapisal Bogovič v pismo Drnovšku.
L. M.
POT - Po uradnem začetku otvoritve je večina udeležencev prehodila sromeljsko peš pot. Poleg napisov o botaničnih zanimivostih so bili pohodnikom za prvič na voljo tudi krepčilni napitki. (Foto: L. M.)
PETROL BO GRADIL NADOMESTNO ČRPALKO
BREŽICE - Zaradi razširitve sedanjih Integral-Bre-busovih delavnic v Obrtni ulici, v katerih bodo poleg vzdrževanja avtobusov opravljali tudi tehnične preglede za vse vrste vozil, bo moral Petrol umakniti svojo najstarejšo brežiško bencinsko črpalko. Preselil jo bo na obrobje mesta, tja, kjer je do odselitve v Novo mesto stala njegova upravna zgradba. Črpalke ne bo mogel prestaviti čez noč, saj bo treba počakati na izgradnjo krožnega križišča, ki naj bi dokončno uredilo promet pred vstopom na območje trgovskega centra Intermarket. To naj bi bilo dokončano še pred letošnjim občinskim praznikom.
OB VRVI POKAŽEJO - Ob nedavnem krajevnem prazniku Čateža ob Savi so pripravili med prireditvami tudi vaške igre. Vlečenje vrvi na Čerini je bil pravi spektakel, za kar so poskrbeli domala neomajni korenjaki ob vrvi, spretni povezovalec programa in navdušeni navijači. Če bodo domačini iz KS Čatež ob Savi tudi drugače tako vztrajni, kot so bili ob vrvi, se jim ni bati, da ne bi tudi v prihodnje dobro vlekli naprej voza krajevnega napredka. (Foto: L. M.)
MUZEJ NEPOTVORJENO O STVARNOSTI
BREŽICE - Na prireditvi, na kateri so počastili 50-letnico Posavskega muzeja Brežice, je dr. Slavko Sušin, predsednik muzejskega sveta, odkril znak Posavskega muzeja Brežice. V govoru ob tej priložnosti se je dotaknil poslanstva muzeja. Menil je, da je človeška zgodovina žal taka, da večina muzejskih zbirk, ki pač govorijo o preteklosti, sporoča o nasilju. Zato je eno od sporočil muzeja mladim rodovom, da je bilo živeti strašno težko in da ostaja enako tudi v bodoče, je menil dr. Sušin.
ORATORIJ ZA POČITNICE
KAPELE - Tu se je v ponedeljek začel Oratorij, ki je skupno ime za sklop poletnih počitniških dejavnosti. Tovrstne dejavne počitnice organizira brežiški župnijski mladinski center od leta 1993. Mladi, ki se bodo vključili v različne delavnice, bodo po enotedenskem bivanju in delu v Kapelah odšli v Ankaran.
POPRAVEK
KRŠKO - Na proslavi ob dnevu slovenske policije PU Krško je v Kostanjevici govoril krški župan Franci Bogovič, in ne brežiški, kot smo pomotoma zapisali.
O KOMUNALI NA IZREDNI SEJI
BREŽICE - Grožnja Dobovča-nov, da tudi ob krepko povišani renti, ta naj bi po njihovem mnenju do konca naslednjega leta znašala kar 2,5 milijona tolarjev na mesec, po letu 2000 ne bodo dovolili dovažanja smeti na sedanjo začasno pbčinsko deponijo, se zdi tako resna, da se bo s to problematiko občinski svet moral spoprijeti na izredni seji, predvidoma še pred koncem julija. Na seji bodo ob predvideni nepopustljivosti Dobovčanov proučili tudi možnosti za novo začasno lokacijo. Pri tem ne bodo smeli zanemariti ekološkega vidika. To se jim je zgodilo v primeru sedanjega občinskega smetišča, kar po besedah svetnika Boruta Mokroviča zaradi resnega in zavestnega ogrožanja podtalnice meji že na kriminal.
Nalašč za pešce
Sromeljska pot
SROMLJE - V petek so odprli novo sromeljsko turistično peš pot. Udeleženci so se zbrali ob 17. uri na Silovcu pri okrepčevalnici Kranjčič, od koder so se podali na omenjeno pot. Peš pot je zasnovalo Turistično društvo Sromlje, katerega predsednica je Ana Kranjčič.
Dober hodec porabi za pot, ki se začne in konča pri Kranjčičevi okrepčevalnici, manj kot uro časa. Na poti, kjer je v vmesnem gozdičku prijetno tudi ob poletni pripeki, so označene različne vrste dreves, za oddih so postavili klopi, mnoge bo verjetno zanimala ob poti kapelica sv. Marije rožnega venca, ne gre pa pozabiti tudi, da pot vodi mimo Ajdovske jame. Za utrujene in žejne deluje na poti tudi nekaj urejenih počivališč, kjer se lahko zatečejo pod streho pred nevihto, kot so to storili prav na dan otvoritve.
Omenjena kapelica je nastala zaradi stave, kot o tem govori skoraj 70 let stara anekdota. Pri Klemenčičevih so stavili, koliko vina bodo naprešali. Če bo v kleti več kot 300 hektolitrov vina, bodo postavili kapelico. Vina je bilo 320 litrov, zato so zgradili kapelico, ki stoji še danes.
Na anekdoto je ob otvoritvi spomnila v pozdravnem nagovoru Ana Kranjčič, ki seje tudi zahvalila vsem, ki so pomagali pri nastajanju sromeljske peš poti.
L. M.
PISECKA SOLA Z NAREČJI NA INTERNETU
PIŠECE - Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece je računalniško tehnologijo uporabila za zapisovanje kulturne dediščine. Na Internetu predstavlja v slovarskem kotičku model za raziskovanje slovenskih narečij. Vodja omenjenega projekta na pišečki šoli, katere ravnatelj je Martin Dušič, je Rut Zlobec, učiteljica slovenskega jezika.
FRANC BRATANIČ ČASTNI ČI.A N - Franca Brataniča so imenovali za častnega člana Območne obrtne zbornice Brežice. Bratanič je začel delati kot zasebni avtoprevoznik in je bil v tej dejavnosti najprej obrtnik in potem podjetnik. Med priznanji, ki jih je prejel za delo, obrtniško in drugo, je tudi oktobrska nagrada občine Brežice za leto 1996 za zasluge za razvoj obrti. Francu Brataniču (na fotografiji v ospredju) je predsednik Območne obrtne zbornice Brežice Janko Hrastovšek (za Brataničem) podelil listino o častnem članstvu ob otvoritvi nedavnega 5. brežiškega sejma obrti in podjetništva. (Foto: L. M.)
Šola iz Pišec v mednarodni navezi
OŠ Maksa Pleteršnika iz Pišec je pred nedavnim sprejela za teden dni 8 otrok, pregnancev • Bivali pri starših - Slovar - Unescova mreža šol - Pišečka šola o ogroženosti voda
sodelovanja je begunstvo in tako je pišečka šola povabila v goste mlade begunce.
Osnovna šola v Pišecah se je doslej predstavila že z vrsto lastnih projektov. “V prihodnje bi se radi osredotočili na ohranjanje voda. Opažamo, da je Gabernica ogrožena v svoji naravni obliki, saj nekateri skušajo spremeniti njen tok. Na to smo že opozorili, je povedal ravnatelj OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Martin Dušič.
L. M.
PIŠECE - Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece je pred nedavnim sprejela za teden dni 8 otrok, pregnancev, ki drugače bivajo v begunskem centru v Mariboru. Za otroke so organizirali različne delavnice, srečanja, kopanje in drugo. Bivanje v Pišecah so jim omogočili šola, pokrovitelji, Center za socialno delo Brežice in starši pišečkih šolarjev.
Na prošnjo pišečke osnovne ki s 85 učenci spada med manjše,
šole za sodelovanje so se odzvale družine učencev Amelije Lesin-šek, Jerneja Bibiča, Jožice Zupančič in Mitje Osojnika ter družina učiteljice Rut Zlobec in pri teh družinah so otroci pregnanci tudi stanovali, kot je povedal Martin Dušič, ravnatelj OŠ Maksa Pleteršnika Pišece.
Begunski otroci in pišečki šolarji so med bivanjem v Pišecah tudi sestavjali slovar. Otroci so delali s slovarjem Richarda Scar-rya Moj prvi slikovni slovar, ki ga je šoli s popustom dobavila Pomurska založba. Ta slovensko-angleško-nemški slovar so begunski otroci in njihovi mladi pišečki gostitelji z vpisovanjem ustreznih albanskih besed spremenili v štirijezičnega. Tako dopolnjene so odnesli s seboj.Povabilo Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece begunskim otrokom nekako potrjuje odprtost pišečke šole. Ta šola,
se je edina v Posavju vključila v Unescovo mrežo šol, v kateri sodeluje med drugimi tudi novomeška Osnovna šola Šmihel. Šole v tej mreži se povezujejo in pripravljajo različne projekte. Letošnja nosilna tema tega mednarodnega
POMAGAMO VRNITI OTROKOM NASMEH - OŠ Maksa Pleteršnika Pišece je pod tem človekoljubnim geslom gostila begunske otroke. Da geslo ni ostalo le geslo, so dokazovali nasmehi otrok, ki so daleč stran od rožljanja z orožjem vsaj za krajši čas pozabili na grozote vojne. (Foto: L. M.)
odit«
sl
h
BO V NOVEM MESTU ŠOLA ZA POSLOVNE SEKRETARJE?
NOVO MESTO - Dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo podpirata ustanovitev oddelka na Višji poslovni šoli v Novem mestu, ki bi izobraževal za poklic poslovnega sekretarja. Kot menijo direktorji v gospodarstvu, je poklic zelo pomemben tako za velika kot tudi za majhna in srednja podjetja. Gre za človeka, ki je t.i. deklica za vse in je predvsem v veliko pomoč vodstvu podjetja. Ta so si doslej v glavnem pomagala z ljudmi, ki so se veščine svojih opravil morali učiti sami in to kar v praksi. Izobraževanje je mešanica med ekonomskim in administrativnim programom, izvajala pa naj bi ga (za redni in izredni pouk) Ekonomska srednja šola v Novem mestu.
SLOVENSKA PODJETJA NA SEJMU V BIHAČU
NOVO MESTO - Oddelek za gospodarsko promocijo pri GZS skupaj z območno zbornico Novo mesto pripravlja predstavitev slovenskega gospodarstva na splošnem sejmu BIS’99, ki bo od 1. do 5. septembra letos v Bihaču. Novomeška in kranjska zbornica bosta skupaj z Unjsko-Sanskim kantonom pripravili na sejmu tudi poslovno konferenco. Zbornica sprejema prijave za sodelovanje na sejmu do 10. julija, prijavnice za poslovne pogovore pa bodo v novomeški zbornici razposlali v avgustu.
VLADA NI ODGOVORILA
NOVO MESTO - Območni gospodarski zbornici za Dolenjsko in za Posavje sta poslali vladi in pristojnemu ministrstvu poziv, naj zagotovi, da se bo izgradnja razdelilno-transfor-matorske postaje v Krškem in daljnovoda Krško-Beričevo začela in končala v predvidenih rokih. Predlagali sta še nekaj sprememb, ki bi tukajšnjemu gospodarstvu zagotovile normalno oskrbo z elektriko, in dobili tudi nekaj odzivov na pisanje. Direktor Elek-tra Ljubljana je tako novomeško zbornico obvestil, da je dokumentacija za postavitev daljnovoda Metlika-Črnomelj in RTP postaje urejena ter da bo daljnovod postavljen leta 2001. Direktor Elektra Slovenije Ivo Banič se je posavski zbornici zahvalil za podporo in dejal, da pričakujejo, da bo gospodarstvo še naprej pritiskalo na vlado, da bo naložbo tudi finančno uvrstila med prednostne. Vlada doslej dolenjskemu, belokranjskemu in posavskemu gospodarstvu še ni odgovorila, čeprav ima ravno ona v rokah škarje in platno.
BREŽIŠKO KMETIJSTVO
SKUPSCINA ZARJE
NOVO MESTO - Stanovanjsko podjetje Zaija iz Novega mesta sklicuje za v četrtek, 22. julija skupščino delničarjev, na kateri bodo obravnavali poročilo o poslovanju te delniške družbe ter razrešili in imenovali dva nova člana nadzornega sveta družbe.
TATJANA FINK V BOJU ZA MENEDŽERJA LETA
NOVO MESTO - Območna GZS in njen upravni odbor sta za pridobitev naziva Menedžer leta predlagala Tatjano Fink iz Trima Trebnje, podjetja, ki je v minulem letu zaradi velike naložbe v posodobitev proizvodnje močno povečalo proizvodnjo in sorazmerno temu uspelo najti ustrezna tržišča.
VINSKA CESTA PO GOZDOVIH? -Če bo šlo tako naprej, se vinska cesta ne bo vila med vinogradi, kakor se tale na fotografiji. Na bizeljsko-sremiškem področju je precej zapuščenih vinogradov, v sedanji vinski krizi pa vse več vinogradnikov napoveduje, da bodo sekali trto. Od česa bodo potlej še lahko živeli na kmetijah in kakšno bo naše podeželje čez leta ? Že zdaj ne manjka vasi, kjer se je število prebivalcev po drugi svetovni vojni ' zmanjšalo celo za petkrat. Mnogo hiš je praznih, mladih družin skoraj ni, zato osnovnošolce prešteješ na prste. Na domačijah kmetujejo ostareli pari ali mlajši neporočeni moški. (Foto: B. D. G.)
KAKO KAZE NA BORZI?
Prazno ni enako polnemu
Dočakali smo in brez večjih pretresov preživeli uvedbo DDV Cene se 1. julija v povprečju niso omembe vredno spremenile in nakupovalna mrzlica se je izkazala za nepotrebno. Žal 1. julij ni bil prelomen tudi za borzne vlagatelje. Za trgovino z vrednostnimi papirji se bo negotovost zaradi DDV podaljšala še za nekaj mesecev, saj naj bi se obseg likvidnega denarja zaradi plačevanja novega davka na začetku zmanjšal. Ni še znano, za koliko se bo zaradi tega povečala cena denarja (obresti), vendar so verjetno tudi v tem primeru strahovi večji od tistega, kar se bo v resnici zgodilo.
Borzno trgovanje tudi v preteklem tednu ne bi bilo vredno omembe, če ne bi bilo prijavljenih nekaj mimo borze sklenjenih poslov s svežnji s specifično težo nekaj 100 milijonov tolarjev pri vsakem. Redno trgovanje se je ohranjalo na ravni izmenjave drobiža, cene delnic pa so še nekoliko padle, tako da se je SBI začasno znašel tudi pod vrednostjo 1.700 točk. Za spoznanje bolj kot običajno so v zadnjih dneh hiteli z nakupi delnic praznih pidov zbiratelji bodočih pokojninskih bonov. Konec tedna naj bi bilo po nekaterih informacijah
(zaenkrat še neuradnih) trgovanje s temi delnicami zamrznjeno. Moratorij naj bi trajal za obdobje, ko se bodo delničarji odločali za pide ali pokojninske bone; po nekaterih ugibanjih naj bi trajal od enega do štirih mesecev.
Lastniki delnic Nacionalne finančne družbe so v petek končno dočakali dan, ko je borza začela trgovati z drugim paketom delnic NFD2. Prvi trgovalni dan so dosegale cene med 225 in 236 tolarji za delnico, kar je mnoge razočaralo, ker so laično pričakovali, da bo tečaj podoben tistemu pri NFDI (539 sit). Poudariti pa je treba, da gre za različne delnice, saj je prvi sklad že v celoti izpolnjen z realnim premoženjem, medtem ko ima drugi takega premoženja le okrog 12 odst., ostalo pa so še vedno neporabljeni certifikati, s katerimi bo družba šele na naslednjih avkcijah kupovala premoženje. Cena te delnice je zato primerljiva s cenami drugih pidov s podobno premoženjsko strukturo, na njihovo polno vrednost pa bo verjetno potrebno čakati še leta.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
Frontalne motnje in hude pooblačitve
Vse več polj na brežiško-krški ravnici je neobdelanih, stanje v kmetijstvu pa je še posebej zaskrbljujoče v brežiški občini. Vse več primerov in podatkov namreč kaže, da nazadujejo poljedeljstvo, znamenita prašičjereja in tudi živinoreja, če o neprodanem vinu v kleteh in napovedanem sekanju vinogradov niti ne govorimo. Navadili smo se že, da so hribi vse bolj pusti, toda zdaj zaraščajo tudi polja na ravnini. Po podatkih Zavoda za gozdove samo na Brežiškem letno zaraste 30 ha kmetijskih površin v gozdove. Niso še tako daleč časi, ko večji in podjetnejši kmetje niso mogli dobiti zemlje v najem, danes je imajo na razpolago dovolj; pravzaprav parcel, ki so manjše od pol hektarja, nihče noče najeti.
Delež kmečkega prebivalstva je v Posavju večji kot drugod v Sloveniji (večji je le še v Prekmurju) in v kmetijstvu je zaposlenih kar četrtina vseh delovno sposobnih ljudi. Večina brežiške občine je po sedanjih merilih demografsko ogrožena, prav gotovo pa je tu kar nekaj vasi, ki so med najbolj ogroženimi v državi. Prebivalstvo na deželi se stara, na kmetijah je vse težje živeti in preživeti. Naši sogovorniki o svoji revščini nočejo govoriti z imeni in priimki. Vse večjih je, ki so prekinili plačevanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mnogi zaradi velikosti kmetije tega sploh ne morejo storiti in ostajajo državi dolžni. Vsak dan več, kajti zamudne obresti so neusmiljene.
TVte bodo sekali
Pripovedujejo o neobrezanih vinogradih v Župelevcu, v Pavlovi vasi in pri Sromljah. 15 let stari vinogradi so opuščeni, istočasno pa država daje nepovratna sredstva za nove nasade le zato, da bo statistično več vinogradov še pred vstopom v Evropsko unijo. Kako bo z opuščanjem vinogradov, se bo pokazalo že naslednjo pomlad, kajti vinske krize ni niti približno konec. Kleti okoli Brežic so polne vina, zato je dobro vino mogoče kupiti tudi za dobrih 100 tolarjev. Kmetje dajo rajnega tudi pod ceno, samo da izpraznijo sode in si povrnejo del stroškov. Kam bo šlo grozdje in kam novo vino, marsikomu še ni jasno. Mnogi še naprej razmišljajo o sekanju trsov in le močna navezanost na trto, ki so jo sami sadili, jih zadržuje, da še vztrajajo. “Smili se ti posekati,” pogosto pravijo.
Značilno je tudi, daje zadnje čase to področje, če izvzamemo vinograde na dolenjski strani, kjer lahko pridelujejo cviček, izgubilo nekdaj priznani znamki vina - bizeljsko rdeče in bizeljsko belo vino. To vino nima več ugleda, kar je tudi posledica poslovne politike podjetja Vino Brežice, ki se je usmerilo v pridelavo predikatnih vin, uvajanje novih znamk, v brezalkoholne pijače ter uvoz vin iz Makedonije. Ker pa je bilo Vino nekoč, ko je bilo še del Slovina, največji proizvajalec vin v državi, so se vinogradniki navezali na podjetje. Po nekaterih podat-
Kjer ni, je težko začeti
V naši deželi zdaj hitijo ustanavljati novo agencijo - Agencijo za regionalni razvoj, kajti še v letošnjem letu naj bi dobili Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zato dosedanji sklad s sedežem v Ribnici menda ne bo več dober. Če državo v prvi vrsti skrbi formalna oblika zagotavljanja regionalnega razvoja, pa bi se v manj razvitih občinah morali spraševati, kako se bodo prerinili do državnih vzpodbud.
Po predlaganem zakonu naj bi država skrbela za uravnoteženi razvoj, zmanjševanje razlik v standardu in razvoj okolju prijaznega gospodarstva, vendar ob tem ne pozabi dodati, da bodo prednost pri dodeljevanju sredstev imele regije, ki bodo imele skupne razvojne programe. Enako je tudi s sredstvi Evropske unije - nič ne bo, če ne bo regij in regionalnih načrtov. In ravno zaradi te ugotovitve se velja zamisliti.
Skoraj pravilo je, da so ravno območja, ki najbolj zaostajajo v razvoju in so tudi demografsko močno ogrožena, najslabše organizirana. Načrtovanje skupnega razvoja zaostaja, ker ni močnega gospodarstva in pravih finančnih vzpodbud, poleg tega pa manjka tudi sposobnih in ambicioznih ljudi, saj večina s takimi lastnostmi odide v dmge, bolj perspektivne kraje.
Zato ni povsem jasno, kako bo državi uspelo zagotoviti skladen razvoj, vsekakor pa nima smisla, da bi o tem razglabljali nerazviti. Zanje je namreč'veliko bolj pomembno, da takoj stopijo skupaj, premagajo občinske meje in pripravijo programe, pa čeprav regij splolt še nimajo. Če ne bodo hitri, jih bodo spet prehitela bolj sposobna območja.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
kih kar 80 odst. tukajšnjih vinogradnikov nima svojih kleti in niso sposobni sami narediti kakovostnega vina za trg. Tisti, ki so jeseni oddali grozdje v klet Vina Brežice, so po izsiljevanju dobili plačilo v bonih, s katerimi so lahko nabavili reprodukcijske materiale v prodajalnah Vina Brežice, kdaj in kako bodo prejeli drugo polovico bornega plačila, ne vedo. Mnogi od tistih, ki so se pridelave vina lotili sami, imajo še zdaj, sredi poletja, polne kleti neprodanega vina.
Projekt vinsko turistične ceste, ki je sicer zdaj lepo označena, še ni dobro zaživel. Ob cesti se nekaj malega dogaja, vendar premalo, da bi postala gibalo razvoja v teh krajih. Še slabše bo, če bo cesta speljana med opuščenimi vinogradi. Razvoj turizma na kmetijah, ki je bil na območjih južno od Ljubljane tudi * sicer v velikem zaostanku, je na brežiškem koncu počasnejši kot drugod.
Ob pokojnini še gre
“Če so na kmetiji vsaj tri generacije, potem še gre, saj je več rok za delo. Nekako se da shajati, če je pri hiši kaka pokojnina ali plača, brez tega pa je izredno težko. Tričlanska družina ima čez dvajset plemenskih svinj in lOObekonov, pa se ne more preživljati,” pravijo naši sogovorniki. Eden med njimi živi z družino na 22 ha veliki kmetiji, od tega je 7 ha gozda. Obdelovalne zemlje imajo več kot nekoč, saj so krčili gozd in izsušili močvirje, pa vendar ne gre. V hlevu imajo 8 krav in celo leto redijo še po 5 telet. Grozdja iz hektar velikega vinograda jeseni niso prodali, vina pa tudi ne, zato imajo še zdaj v sodih 4.000 litrov vina. Mlajši sosed je na 5 hektarjev veliki parceli zasadil 20.000 sadik sadnega drevja. Dolguje pokojninskemu zavodu za zavarovanje. Ker so poravnane obveznosti in plačani davki prvi pogoj, da prideš do kakšnih sredstev na razpisih, bi vzel tudi kredit, da bi plačal dolgove. “Pa banka na zemljo in staro hišo ne da hipoteke,” je povedal.
O poslabšanju razmer v brežiškem kmetijstvu so na občnem zboru spregovorili tudi člani Kmečke zadruge Brežice. Zahtevali so, naj se stanje analizira in predlagajo ukrepi. Zdaj posebna komisija, v katero so vključene vse ustanove, ki so v občini povezane s kmetijstvom,
INTEL SERVIS
zbira podatke, do jeseni pa bo pripravila poročilo za občinski svet, primerjavo s sosednjimi občinami ter predloge ukrepov. Komisijo kot predstavnik zadruge vodi Franc Pribožič, sicer tudi sam kmet iz Dečnih sel pri Artičah.
Za brežiške kmetije je značilna izredno neugodna lastniška struktura. Povprečna starost lastnikov kmetij je nad 60 let, ravno lastništvo pa je v razvoju mnogokrat velika ovira. Če želijo mladi karkoli početi na kmetiji, vlagati in pridobiti občinska ali državna sredstva, morajo biti lastniki kmetije. Zgovoren je še podatek o pokojninskih zavarovancih: izredno malo, menda celo manj kot 100, zavarovancev je mlajših od 40 let.
Franc Pribožič
Zagreba ni več
Kaže, da so se oblaki nad brežiško kmetijstvo zgrnili po letu 1990. Začelo se je z denacionalizacijami in lastninjenjem ter posledično z oslabitvijo zadrug na tem območju, nadaljevalo pa z usodno izgubo hrvaškega tržišča. Zagreb je bil za tukajšnje kmete vedno izredno pomemben trg, trg, ki je cenil brežiške pridelke in ga praktično ni bilo mogoče nasičiti. Danes prodajajo čez mejo le še tihotapci.
Kdove, kaj bodo zapisali v zgoraj omenjeni analizi, vendar kaže, daje bil za brežiško kmetijstvo odločilen razpad Agrarie. Veliko kmetijsko podjetje se je razdrobilo in nato na vse možne načine lastninilo, zaradi česar od njega ni ostalo skoraj nič. Kmečka zadruga Brežice lastnine ni dobila in se izčrpava v sodnih procesih, tudi ena od specializiranih zadrug, vinogradniška zadruga na Bizeljskem, je brez lastnine. Vse tri brežiške zadruge so prešibke, da bi lahko nudile oporo kmetom ter razvoju kmetijstva.
V občim ni sodelovanja med trgovino, gostinstvom, turizmom in kmetijstvom. Močan razvoj trgovine še ne pomeni, da kmetje lahko kaj
več prodajo. Tudi turistični gigant Terme Čatež niso gibalo razvoja v okolici, saj sc tam vsa ponudba turistom večinoma začne in konča znotraj ograje toplic. Kmetje so prepričam, da v občini zadnje čase ni težko odpreti trgovine ali bifeja, medtem ko se kmetijstvu namenja premalo pozornosti in tudi denarja. Opozarjajo tudi, da so se namenska sredstva za razvoj kmetijstva mnogokrat porabila za druge namene, pa m nihče tega nadzoroval ali kaznoval Zanima jih tudi, koliko kmetijski” programov iz brežiške občine je bilo izbranih na državnih razpisih in podprtih z državnim denarjem.
Po mnenju Franca Pribožiča zmogljivosti brežiškega kmetijstva niso izkoriščene niti polovično, kar je zelo slaba iztočnica za razvoj in za spopad s konkurenco ob vstopu v Evropsko unijo. Če ne bo dobrih kmetov, tud) nc bomo deležni denarja iz unije, saj mora proizvajalec vložiti v program del svojih sredstev.
Krave izginjajo
V zadnjih sedmih letih seje odkup mleka v brežiški občini količinsko zmanjšal za 40 odst. Se leta 1990 je bilo v občini 5.000 krav, zdaj jih je le še 2.500. Pri tem ne gre." koncentracijo živinoreje pri večji kmetih in za povečano mlečnos krav, kot se to dogaja drugod p Sloveniji, ampak za nazadovanje; saj so mlekarne pred devetimi le odkupile 7 milijonov litrov mleka n leto, medtem ko ga trenutno sam še 4,5 milijona litrov.
Najhuje je po pobočjih Orlice i v hribih nad Cerkljami, kjer se naprej zapirajo zbiralnice mle < zdaj pa se zapiranje obeta tudi ze
ravnini. Problematično je, da se
račun zmanjšane pridelave v.z1'' noreji in krize v prašičjereji nit vila nobena nadomestna pa?*, j Edina velika širitev je v pridelav jagod, kar pa je rezultat samoinic tivnosti kmetov in vpliva delova J podjetja Tron, nikakor pa ne činskih programov, kaj šele o goročno zastavljenega trženja-
Zadnje čase brežiški kmetje ^ malo vlagajo v razvoj - še najve sodobnejše stroje, nekaj malega ^ v sadovnjake in vinograde te pridelavo vrtnin. Rejci prašičev vlagajo veliko, hlevi se ne gradjj0^ novo, prej se kakšen izprazni, uo je živine je čedalje manj, tele F skorajda ni dobiti, ker so iz hlevov že zdavnaj prodali kra Nekateri kmetje zadnje čase sej J sladkorno peso, ki sicer pnn nekaj zaslužka, a ob nePnrnCIrH,so kolobarjenju (pogosto sejejo P
na iste njive več lelzapored) močne
izčrpa zemljo.
BREDA DUŠIČ GORNiI(
Verjela sta v servis za čiščenje
V podjetju Danice in Janeza Štruklja zdaj dela 250 ljudi, na dan - Tkidi urejanje okolice hiš in košnja vinogradov
NOVO MESTO - Leta 1991, ko je začelo cveteti zasebno podjetništvo na Slovenskem, si je le malokdo zamišljal, da bi se ukvarjal z večno vstran potisnjenimi dejavnostmi, kakršni sta smetarska ali pogrebna služba ali pa čistilni servis. Janez Štrukelj in njegova žena Danica sta si zamislila ravno to, si želela, načrtovala in v devetih letih tudi dodobra uresničila. Njuno podjetje Intel servis je danes med največjimi tovrstnimi dejavnostmi v Sloveniji, razpolaga z več kot 200 delavci, ki vsak dan očistijo 200.000 kv. metrov površin po vsej Dolenjski, Beli krajini, Kočevskem, Posavju in tudi drugod po Sloveniji.
Janez Štrukelj, ki je prej delal na poleg teh stalno dela še 60 do 70
ki očistijo 200.000 kv. metro' ■ Sodelovanje s švedskojj^.
Občini Novo mesto, je začel skromno. Na pot podjetništva se je podal, kot sam pravi, “z nežno finančno podlago” in z občinskimi čistilkami. Svojo dejavnost je vztrajno širil, prevzemal dela v mnogih podjetjih in ustanovah in pogosto z njimi tudi delavce. Danes ima njegov Intel
* Kot smo pisali že prešpji teden, je Intel servis pred kratkim pridobil certifikat kakovosti ISO 9002. Direktorica Inštituta za kakovost in meroslovje Danica Šprajcar je ob podelitvi pohvalila lepo urejene mape strank in posebnost podjetja - sistem izobraževanja za zaposlene. Gre za program šolanja in dodatnega izobraževanja delavcev, ki ga je verificiral tudi Zavod za zaposlovanje.
servis 8 poslovnih enot. Delujejo v Brežicah (za Posavje), v Črnomlju (za Belo krajino in Kočevsko) in v Bolnišnici Novo mesto, poleg teh pa ima družba še mobilno enoto, ekipo za čiščenje na domu, skupne službe in predstavništvi v Ljubljani in pri Ptuju.
Za nedoločen čas je v družbi zdaj zaposlenih že 189 delavcev, vendar
delavcev po pogodbi ali za določen čas. V servisu so še posebej ponosni, da jim je uspelo pridobiti dela v mnogih uglednih podjetjih in ustanovah; med 140 partnerji so tudi: novomeška bolnišnica, Tovarna zdravil Krka, A banka, SKB banka z enotama na Dolenjskem in v Posavju, domovi starejših v Sevnici in Brežicah ter zavod Impoljca, Osnovna šola Grm in gimnazija v Novem mestu, Danfoss Comprcs-sors iz Črnomlja, Petrolova poslovna enota Brežice, Hotel Špik v Kranjski Gori in še mnogi drugi.
Podjetje se je moralo za ^ bolnišnicah in domovih za oSre(jno posebej specializirati. Vzp°. je razvijalo tudi Dom se^v-n’i‘is-čiščenje na domovih, Pr0 L, til, čistilnih sredstev in stroj |	^
veliko in na drobno ter VZa <$' mobilno ekipo za general <jela čenja in večja intervencijs ^ (npr. ob naravnih in drug srečah).	,n0	od-
Zakonca Štrukelj sta tra j{. ločena, da bosta podjetje i jj. ktiv še okrepila. Načrtujeta u. ritev ponudbe storitev na jn
Intel servis bo tako Dolenje ^ Posavcem ponudil p°n1(,tJ\j()Vot1 janju zelenic in sadnih nas -j,#-hišah, košnji in urejanju ja . jjjz-lenic ter košnji po vinogra ujbe voj peljeta tudi v smeri p ellre-kompletnih storitev (ppr- "vod°' janje stanovanja, beljenj ■ j0ltlu vod), popravil, likanja n
ipd.	x	nikelj’5!
Kot je povedal Janez S ^od
podjetje še posebej veliko poslovnega sodelovanja s ojgpr Ikeo, največjo trgovsko org vaji-jo pri prodaji pohištva in s jpte1 jske opreme na svetu, K‘ ,rja,s l; servis že sprejela za part , vanjc septembrom pa bo dobilo polni zamah. Nstifn0pod
podjetje bo nudilo l°gis'‘n0rtn'n' poro špcdicijskim in storitvam. Ikea ima namrc veniji okrog 50 partnerje ’ eyož* dosti dela z organizacijo V„vjtvij skladiščenja blaga. vzl10. pud1"’ informacijskega sistema
Janez Štrukelj
B. 1
DV šičgo
^M°
V sevniški zadrugi gledajo naprej
V zadnjih dveh letih investirali samo v posodobitev klavnice več kot 130 milijonov lastnih sredstev - Meso iz naših domačij in izdelki iz predelave pod novo blagovno znamko
VABILO NA ZBOR SINDIKATA KMETOV SLOVENIJE
NOVO MESTO - Ciril Smr-. j’ Evgen Sapač in Igor Hrova-tlč bodo slavnostni govorniki na rednem letnem občnem zboru sindikata kmetov Slovenije (SKS), podružnice Novo mesto, ki bo to nedeljo, 11. julija, ob 10. uri v prostorih Srednje kmetijske sole Grm. Izvolitvi delovnega predsedstva bo sledil pregled delovanja sindikata do sedaj in za prihodnost. Nato bo SDrPO™J"-.V SKS Evgen Sapač
mini fV° ? Poi“w™ c'ndikata, minister za kmetijstvo Ciril sn.
rkolj o reševanju tekoče problematike v kmetijstvu in Igor Hrovatič o možnostih razvoja dolenjskega podeželja. Govorili bodo še o orugih problemih, ki tarejo da-našnjega kmeta.
SEVNICA - V posodobitev sevniške klavnice je sevniška kmečka zadruga, po besedah direktorice, diplomirane ekonomistke Andreje Jamšek, vložila v zadnjih dveh letih več kot 130 milijonov tolarjev. Velike naložbe za sorazmerno majhen kolektiv s stotnijo zaposlenih in z okrog 130 kooperanti, je omogočilo dobro poslovanje, ki niti v devetdesetih letih, težavnih in usodnih za številna podjetja in tudi zadruge, ni poznal rdečih številk.
Sevniška zadruga je z vlaganji v posodobitev klavnice omogočila tudi povečanje predelave in širšo paleto izdelkov, kijih bolj pripravljeni tudi zaradi vključitve Slovenije v Evropsko unijo tržijo pod sloganom “meso iz naših domačij” in z novo blagovno znamko.
To je zasnoval in izdelal sevniški akademski slikar Lojze Konec. Pri klavnici so odprli tudi grajsko mesnico.
Podobno kot si želi sevniški župan Kristijan Janc več podobnih dobičkonosnih podjetij, ki ne bi zagotavljala socialne varnosti le svojim delavcem, marveč tudi številnim njenim članom in njihovim družinam, bi radi tudi pri Gospodarskem interesnem združenju za meso, ki povezuje 24 xlž;noy, in Zadružni zvezi Slovenije po	njenega	tajnika
Martina Noseta veciui.ru kakršna je sevniška, saj je “Kmečka zadruga Sevnica ena redkih lastovk, ki gleda dlje v prihodnost in investira na daljši rok.”
Hermina Konhajzler
Mesečno predelajo v vse bolj cenjene izdelke 10 ton mesa, pri čemer poudarja vodja klavnice inž. Srečko Ocvirk, da gre za meso izključno domačega izvora, načrti®!0 pa, da bi do leta 2003 pri-.e.,YV f^vojili. Med trajnimi izdelki sta se posw'—, dobro uveljavila krmeljska klobasa in
niški salamin, kupci v Posavju, Zasavju in v Ljubljani, pa se zanimajo tudi za grajsko, govejo salamo, hamburger, zašink, skratka pozna se, da je mlada tehnologinja dipl. inž. Hermina Konhajzler razvila v kratkem času kar 6 novih izdelkov. Sevniške hrenovke in poltrajni izdelki pa so že tako uveljavljeni izdelki. Sveže meso iz sevniške klavnice (mesečno gre za 60 do 70 ton) ima največje kupce v Sevnici, Ljubljani in na Primorskem. Klavnica ustvari približno petino prihodka sevniške zadruge-
P. PERC
IZŠLA NOVA ŠTEVILKA REVIJE O KONJIH
LJUBLJANA - V bogati julijski številki bodo bralci lahko prebrali marsikaj zanimivega, od zapisa o slovenskem rejcu Antonu Hlu-piču, ultrazvočnem pregledu brejosti, kasaških dirkah, do tega, kako ukrepati, če začne goreti hlev. Janja Vejnovič je pripravila intervju z Gyulom Dallosom, madžarskim trenerjem, ki sodi v sam svetovni vrh dresurnih jahačev. Za rejce konj pa bo zanimiv tudi zapis o posebni bolezni konj - trihofitozi.
znovomesketržnice Kmečki praznik se je dobro prijel
V. ponedeljek so branjevke na rznici prodajale: krompir po 100 olarjev kilogram, špinačo po 400, kumarice za vlaganje po 150 do bučke po 200 do 300, rdečo ?sn°	k°renček po 200 do
9, nadzemno kolerabo po 300, e je po 150, blitvo po 200, čebu-4nn° ^9* česen po 500, solato po snn P° stročji fižol po brokoli po 400, šopek peter-inrvs P-°	kilogram lisičk po
•rl’% po 600, breskve po 200, i P° '00 do 180, hruške po no 250, višnje po 500, borov-. CcP° 500 do 600 kozarec, med J!	0 do 900, stekleničko pro-
P jsa po 300 in kilogram ajdove e PO 400 tolarjev.
sejmišča
V metliškem Mestnem logu pripravili četrti kmečki praznik s pestro predstavitvijo mnogih dejavnosti, ki so kakor koli povezane s kmetijstvom - Kmečke igre kot rdeča nit
METLIKA - Tukajšnja Kmetijska svetovalna služba je v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Metlika s številnimi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom, pripravila minulo nedeljo v metliškem Mestnem logu četrti kmečki praznik zapovrstjo. Rdeča nit prireditve, ki seje po številnih obiskovalcih sodeč kar dobro prijela, so bile kmečke igre.
sej-
KtŽICE - Na sobotnem so imeli naprodaj 69 do 3 3 .se starih prašičev, 38 starih Piv,3 lnesecev in 15 starejših, jvut so prodali 46 po 310 do 320, Da s ^ P° do 280, tretjih Sfarn*0 ^	C*°	tolarjev	kilo-
V njih se je v šaljivih tekmovanjih pomerilo šest ekip iz vse Bele krajine in Mirne Peči. V “zdeva-nju kolca”, prenašanju in zbiranju vode, iskanju dekleta, izdelavi snega in pripravi drv za zimo sta se najbolje odrezali Društvi pode-
O OPRAVILIH V VINOGRADU
TREBELNO - Kmetijska svetovalna služba Trebnje in Društvo vinogradnikov Trebelno vabita na ogled vinogradov, ki bo v petek, 9. julija, ob 17. uri v vinogradu Albina Vrščaja v Bitovski gori in ob 19. uri pri Glušičevi zidanici v Zadra-gi pri Šentrupertu. Aktualna opravila v vinogradu bo predstavil inž. Jože Maljevič.
kmetijski
^OsiMo visoko in v suhem
Trate se ne da goljufati
^ trate, tc naravne preproge, primerne za hojo in igro, in bjVa,ater' pridejo okrasne drevnine tako slikovito do izraza, si
h'
Prav J Cga Vrta spl°h11' mogoče predstavljati. Lepe trate pa ni brez ne ""e Priprave tal, brez prave travne mešanice in brez pravil-°t>na I •' šteje tudi košnja, ki odločilno vpliva na rast in
n'h doshnj-e’
, zato pa se mora ravnati po nekaterih pravilih, vred-
Odl •• "ega uP°števanja. rezi'	'n' so zlasti razmak med posameznimi košnjami, višina
p0l 'H Vrcmenske razmere. V času intenzivne rasti, to je v drugi enkrVlCl-aPr"a’ maju 'n juniju, je treba trato kositi vsak teden latovt ^ Je travna mešanica z večjim deležem travne bilnice in (ae e,- Če pa prevladujejo trave z bolj finimi, tankimi bilkami r°Čn St,sT Je treba kositi še p<
: pogosteje. Ne glede na vrsto kosilnice,
viSo, vretcnasto, električno ali motorno, je priporočljivo kositi vlažn^ ^ cm’ vcclno Pa v suhem vremenu in ob ne preveč rušc yCmlji. da se trava reže enakomerno in brez poškodovanja Času' k'a Hačel°’ naJ hi trato vedno kosili le v popoldanskem
’ ko tudi narave
v gosti travi ni več rose.
naj b avc n’ mogoče ogoljufati in si delo olajšati z nizko rezjo, k živ0š	število	potrebnih košenj. Nasprotno, košnja \
A dodatni, cnnHhnrti r:.ct vnndntD, tr;tL-i si i-/rrn:
hranjf ^tno spodbudi rast, vendar na škodo trave, ki si izčrpa KU[) ne zaloge v koreninah in zavoljo tega lahko sčasoma odmre. tavn.e9e preslegc so žalostna posledica takega napačnega k°ŠnL l*’ Napačno je tudi, če v primeru zamujene pravočasne
M)$n:	1 ‘ ‘	JC	IUUI,	LL	V	|)l	IIIICI 11 /.dl II lije 11C |JIuVULdMIL
trata •,*mo običajno in s tem prav tako škodujemo trati. Če visoknv -v Preveliko višino, jo je treba kositi dvakrat, naj—: horm°i ik°r dovoljuje kosilnica, potem pa po nekaj dne 'naino.
kaSnc- pravkar sejani trati, je treba sprva pleti vse plevele, 0»o^nJe pa 'e mijbolj nadležen, kakršna sta slak in osat. V primeru čustcie Zapleveljenosti je treba kositi pogosteje, celo dvakrat po-k bo’ne Pa 'uzko, misleč, da bo to plevele hitreje izčrpalo, kod0’ ^udar bo hkrati oslabilo tudi trave, s tem pa namen ne fastlin cn VC|š> pojavili se bodo mahovi in odpornejše druge Zasluja’ hodo sčasoma pripeljale do tega, da si trata ne bo več da svojega imena.
Inž. M. L.
želske mladine iz Semiča in Mirne Peči. Za tretje mesto sta se v dodatni igri, brcanju palice, borili ekipi Društva podeželske mladine Zilje in metliški vinogradniki, boljši pa so bili slednji, medtem ko so na predzadnjem in zadnjem mestu častno pristali domačini, Društvo podeželske mladine Met-lika in Društvo kmečkih žena Metlika.
Kot je poudarila Darinka Slane s Kmetijske svetovalne službe, želijo na praznik privabiti čim več ljudi, ki so povezani s kmetijstvom ali so odvisni od njega. To pa niso le kmetje, ampak predvsem potrošniki. Ti so si tokrat lahko ogledali predstavitev Turističnega društva Vigred iz Metlike, turistične kmetije Simonič iz Drašičev, Vrtnarstva in cvetličarstva Šikon-ja, Kmetijske svetovalne službe Metlika, Društva podeželske mladine Metlika, Strojnega krožka. Svoje pridelke in izdelke so na ogled postavili možje, ki so še vešči domače obrti, trsničarji, vinogradniki, čebelarji, sadjarji. Kmetija Gorišek je ponudila kozje sire, kmetija Pavlovič iz bližnje Križevske vasi pestro izbiro doma vzgojene zelenjave. Kmetijska zadruga Metlika pa je kljub nedelji na stežaj odprla vrata bližnje kmetijske prodajalne.
Na ogled so bili tudi stari kmetijski stroji, med katerimi so bili nekateri pravi veterani. Na primer 150 let stara ročna slamoreznica na koso Antona Nemaniča z Gornje Lokvice ter 50 let star nemški traktor znamke Eicher Jožeta Brodariča iz Gribelj. Rejec ovc
Andrej Črnugelj z Grabrovca je predstavil delo z ovčarskim psom border colliem, ki ga je pripeljal iz Anglije in je edini v Beli krajini. Konjerejci so poskrbeli za vožnjo z zapravljivčki, Govedorejsko društvo pa je zbiralo stave o teži telice Micike. Za nagrado, rejenega odojka, je stavilo več kot petdeset obiskovalcev, ker pa so bili najbližje pravi teži trije, so se odločili, da bo pujsek končal na ražnju in ga bodo družno pojedli.
M. B.-J.
OCENJEVANJE KAKOVOSTI MESA IN MESNIH IZDELKOV
GORNJA RADGONA - Jubilejno 20. ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, ki je potekalo od 15. do 19. junija v Gornji Radgoni v okviru 37. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma, je rekordno v vseh pogledih: največ sodelujočih podjetij (33), največ ocenjenih izdelkov (746), najbolj širok izbor izdelkov (tudi ribjih), najštevilčnejša ocenjevalna komisija in prvič dva nosilca kakovosti za leto 1999 (MIP iz Nove Gorice in Perutnina Ptuj). Splošen vtis o letošnji konkurenci je, da so udeleženci pokrili največji del slovenske proizvodnje mesa in mesnin in daje to ocenjevanje lahko dokaj realna slika trenutnega stanja na tem področju živilske industrije, ki ne kaže stagnacije, ampak hudo naprezanje večine za čim večjim tržnim deležem v vedno hujši konkurenci. Podeljenih je bilo 19 zlatih medalj, 117 srebrnih, 289 bronastih, 18 priznanj za tržno ponudbo in 2 zlati medalji za tržno ponudbo. Večina je bilo standardnih izdelkov, dobrih 11 odst. novih, 8 odst. mesa in nekaj varnih mesnin.
Kolikokrat filtrirati vino
za stekleničenje?
(Nadaljevanje in konec)
V prejšnjem članku smo omenjali, da je potrebno vino, ki se polni v steklenice prej kot v enem letu po trgatvi, trikrat filtrirati. Za biološko stabilnost vina v steklenici je potrebno vino filtrirati sterilno. Namen tega je iz vina odstraniti vse živeče mikroorganizme in tudi najfinejše delce motnosti, kijih z očesom ne vidimo, a lahko povzročijo v steklenici motnost vina. Po sterilnem filtriranju naj bi ostalo v steklenici vina manj kot deset živih mikroorganizmov. Pri drugem filtriranju pa je cilj zmanjšati število mikro-organizov v mililitru vina na 10.000. Ena steklenica, v katere polnimo vina, ima prostornino od 0,7 do 1,0 litra, oziroma 700 do 1000 mililitrov. Torej je velika razlika v stopnji bistrosti vina med drugim in tretjim ali s	cvu-,vonjem vina. Na
videz pa med posto,^., ni opaziti velike razlike. Mea tn-trirno ploščo za drugo filtriranje, oziroma filtriranje vina do bistrosti in sterilno ploščo za površnega opazovalca ni velike razlike ali je skoraj ni. Dejansko je sterilna plošča zelo gosto sito, z luknjicami premera od 0,45 do 0,65 mm. Tako kot je premer luknjice na sterilni plošči nekajkrat manjši, je potrebna tudi skoraj tolikokrat večja natančnost pri sterilnem filtriranju. Ni dovolj, da imamo samo sterilno filtrirno ploščo, če ne znamo z njo ravnati, oziroma, če nismo zagotovili potrebne čistoče v vinskih ceveh, na polnilcu vina, na zamašku, s katerim zapremo steklenico, v sami steklenici in tudi na stroju za zapiranje steklenic.
Mikrofilter, ki zagotavlja odstranitev vseh mikroorganizmov iz vina, naj ima poroznost
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
ali luknjičavost filtrirnega sredstva (membrane) 0,45 mm (mikrona). Zaradi njegove enostavnosti je z njim lažje delovati in vzdrževati potrebno higieno, toda površno delo se maščuje in pride do mikrobioloških sprememb vina. Filtriranje z mikro-filtrom je dejansko sestavni del postopka stekleničenja vina in poteka istočasno. Vsako sterilno filtriranje, tudi s ploščami, poteka tik pred natakanjem vina v steklenice. Škoda bi bilo sterilno filtrirati vino nekaj tednov ali dni pred stekleničenjem, ker če bi ostala samo ena mi-kroživka (kvasovka ali bakterija), bi se po končanem filtriranju v sodu ali cisterni razmnoževala in bi bilo takšno vino v nekaj dneh zopet polno mikroorganizmov.
Vsi polnilci vina nimajo možnosti filtrirati z mikrofiltrom in filtrirajo sterilno s ploščami. Za uspešno sterilno filtriranje je poleg čistoče postopka pomembna tudi razlika med pritiski pri vhodu in izdohu vina. Svetuje se od 1,0 do največ 1,5 bara. Večje razlike v pritiskih ne zagotovijo sterilnega vina. Pri drugem filtriranju vina (bistre-7;>i) je razlika v pritiskih večja, tud'	fcoščni	filterza
sterilno filtriranje^ ,.,rebno
tudi sterilizirati s paro. Porjav enje mora trajati, potem ko seje filter že ogrel na 100° C, najmanj 20 minut. Med parjenjem so vsi ventili in pipe na filtru odprti. Dovod pare mora biti blag, da izhaja iz ventilov samo za ped dolg “jezik” pare. Po končani sterilizaciji se zamašijo vse odprtine na “čisti” strani filtra z zamaški iz vate, ki smo jih prej namočili v 2 odst. raztopino žveplaste kisline, oziroma v 45 odst. alkoholu. Tudi ventili na “umazani” strani filtra se zaprejo, da pri ohladitvi filtra ne nastaja vakum. Filter se stisne šele, ko se ohladi, da se okvirji ne deformirajo. Najbolje je filter in polnilec vina sterilizirati v čistem delovnem postopku.
Dr. JULIJ NEMANIČ
JULIJSKA ŠTEVILKA KMETOVALCA
SLOVENJ GRADEC - Izšla je nova številka Kmetovalca, glasilo Društva kmetijskih svetovalcev, ki v julijski številki prinaša sestavke o vključevanju dosevkov v kolobar, potem zapis z naslovom “Kam pelje pot slovenskega zelenjadarstva”,
iz Španije pa je reportaža o drugačnem kmetovanju. Za živinorejce bo zanimiv zapis o novem molznem stroju - Leonardo in o primerjavi mlečne in kombinirane pasme. V reviji ne manjkajo tudi zapisi s tehničnega področja, objavljeno pa je tudi poročilo o izletu Belokranjcev in Dolenjcev na avstrijskem Koroškem.
HELENA MRZLIKAR
KAKO NASTANE METLA - Da v metliški občini stara domača obrt le še ni povsem zamrla, sta na kmečkem prazniku pokazala in dokazala tudi Anton Šuklje in Franc Zepuhar iz Bušinje vasi. Obiskovalcem sta lahko izdelala brezovo ali sirkovo metlo. Za učenje tega vse prej kot lahkega opravila pa menda ni bilo prevelikega zanimanja. (Foto: M. B.-J.)
gospodinjski kotiček
Lisičke in novi krompir
Lisičke veljajo za težko prebavljive, poleg celuloze vsebujejo namreč tudi neprebavljiv hitin. Za ljudi s prebavnimi težavami je bolje, da se jim odpovedo, ostali pa si lahko privoščite poslastico; na primer lisičke s sirom. Za 4 osebe potrebujemo 500 g lisičk, 20 g surovega masla, 1 srednje veliko čebulo, 3 stroke česna, šopek peteršilja, sol, poper, 2 jajci, 3 žlice sladke smetane in 80 g sira. Na maščobi zdušimo na drobno narezano čebulo in česen. Dodamo očiščene in na lističe natrgane lisičke ter jih pražimo približno 15 minut. Nato jih solimo in popopramo ter preložimo v manjši pekač. V smetano vmešamo jajci, sesekljan peteršilj in prelijemo lisičke. Šir narežemo ali nastrgamo in z njim prekrijemo površino. Pekač postavimo v pečico in pečemo pri 200° C toliko časa, da se sir stopi in svetlo zapeče.
Pravijo, da kdor ima rad dobro hrano, ima rad tudi krompir, še posebno, če je mlad, s tanko lupinico. Krompir ima lahko nešteto različnih okusov. Kilogram krompirja ima od 800 do 900 kalorij, odvisno od vrste. V primerjavi s testeninami ali rižem ima kar tri-do štirikrat manjšo energijsko vrednost. Krompir ne redi, če mu ne dodajamo maščobe! Vsebuje
precej vitaminov, ki pa jih z neprevidnim lupljenjem v večji meri zavržemo. Najbolje je, če mlad krompir kuhamo z olupkom in v čim manjši količini vode.
Kuhan krompir dobro ureja prebavo in ugodno vpliva na problematično kožo mladostnikov. Olupimo ga in pretlačimo skupaj z zrelim paradižnikom. Masi dodamo nekaj žlic kumaričinega soka in žlico mleka v prahu. Vse skupaj dobro premešamo in z maso obložimo očiščen obraz. Po preteku pol ure masko speremo z mlačno vodo. Učinek je viden po večkratni uporabi maske. Pri blažjih opeklinah in pikih insektov pomaga na pol prerezan surov krompir, ki ga položimo na skeleče mesto. Tudi žulje in kurja očesa lahko obložimo s surovo krompirjevo kašo in pustimo delovati čez noč.
Domače zdravilstvo navaja še veliko receptov s krompirjem, vendar se za večino težav raje posvetujte z zdravnikom. Za dobro počutje in krepitev zdravja si privoščimo čim več sveže mlade zelenjave, ki naj bo predvsem surova, dušena in kuhana v sopari s pomočjo soparnika! Najboljši način shranjevanja mlade zelenjave je zamrzovanje pri nizki temperaturi, da se naredijo majhni kristali.
A 9
hLžH2602), 8. julija 1999	  DOLENJSKI	LIS’
Večeri žlahtnosti stare glasbe
Konec prihodnjega tedna se začne 3. Festival Brežice - Koncerti baročne glasbe vrhunskih izvajalcev iz desetih držav - Študentski festival že poteka
DUO LORENZ - Primož in Alenka Šček L orenz sta koncertu v Kapiteljski cerkvi po želji občinstva morala dodati še eno skladbo.
Koncert sonat
2. koncert Novomeškega glasbenega festivala
NOVO MESTO - Novomeški glasbeni festival, ki letos poteka že tretjič, je po presahnitvi Novomeških kulturnih poletij edina tovrstna kulturna ponudba v dolenjski metropoli, zato je razveseljivo, daje po začetni negotovosti o nadaljnji usodi tega festivala le prišlo do drugega koncerta pod pokroviteljstvom Mestne občine Novo mesto. V sredo, 30. junija, zvečer sta v Kapiteljski cerkvi nastopila violini-*
rr< v -r	...	rvicnka
Tomaž Lorenz in pia1"' .. .
Šček Lor-- ’ Je sPrern*Ja‘a na ,, „,viu soprogova izvajanja sonat
skladateljev Willema de Fescha, Antonia Vivaldija, Arcangela Co-rellija, Georga F. Haendla in Jana V. Stamica. Tomaž Lorenz je član ene najboj poznanih slovenskih skupin resne glasbe, Tria Lorenz, vendar je uveljavljen tudi kot violinski solist. Po diplomi in magisteriju na Akademiji za glasbo v Ljubljani in izpopolnjevanju pri uglednih pedagogih v Rimu, Sieni, Trstu in Budimpešti ima za seboj skoraj tridesetletno glasbeno pot, na kateri ne manjka številnih snemanj, priznanj in nagrad. Prav tako uveljavljena glasbena poustvarjalka je njegova žena Alenka Šček, ki se je po končani ljubljanski glasbeni akademiji izpopolnjevala pri prof. Ranku Filjaku v Zagrebu, zdaj pa deluje kot koncertna pianistka in umetniška sodelavka korepetitorka na ljubljanski akademiji.
MiM
GLASBENO POLETJE V NOVI ŠTIFTI
NOVA ŠTIFTA - Jutri, 9. julija, se bo ob devetih zvečer s koncertom harfistke Mojce Zlobko v cerkvi Vnebovzetja Device Marije začel niz kulturnih prireditev Glasbeno poletje v Novi Šifti.
BREŽICE - Prihodnji teden v soboto, 17. julija, se bo ob pol devetih zvečer s koncertom danskega ansambla Concerto Copenhagen v znameniti Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice začel 3. Festival Brežice, ki se uvršča med vrhunske glasbene prireditve na Slovenskem, vse bolj poznan pa je tudi v svetu. Ž 12 koncerti na treh prizoriščih, v brežiški Viteški dvorani, v kostanjeviški samostanski cerkvi in na gradu Mokrice, in z 11 koncerti študentskega festivala na gradovih Bogenšperk, Kajhenburg in Pišece ter v novomeški Kapiteljski cerkvi se Festival Brežice vse bolj tudi prostorsko vrašča v posavsko in dolenjsko regjjo. Pravzaprav seje festival s spremljevalnim študentskim programom že začel. V torek in sredo, 6. in 7. julija, je na gradu Bogenšperk oziroma Rajhenburg nastopil ansambel Le cose gentile, danes pa bo koncertriral v Kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
V programu vrhunskih ansamblov, ki bodo nastopili v rednem programu in prihajajo iz Danske,
Nemčije, Velike Britanije, Izraela, ZDA, Avstrije, Francije, Češke, Nizozemske in Belgije, so skladbe znanih in manj znanih skladateljev stare glasbe. Nekateri ansambli bodo predstavili glasbeno dediščino svojih držav, denimo skandinavski barok. Veliko zasedb bo igralo na avtentična glasbila, narejena zvesto po starih izvirnikih. Brežiškemu festivalu pri tem ponovno sponzorsko pomaga nemški vrhunski izdelovalec starih instrumentov Michael Scheer. V študentskem programu nastopajo študentje izraelske Rubinove akademije iz Jeruzalema, poljske Akademije za glasbo iz Krakovva in Univerze za glasbo na Dunaju, med njimi je tudisloven-
Malf šolska forma viva
Na osnovni šoli Grm v Novem mestu so pripravili tridnevno kiparsko kolonijo - Udeleženci iz šestih šol
KLJUČNA OSEBNOST- Klemen Ramovš, organizacijski in umetniški vodja Festivala Brežice.
ska glasbenica Maja Osojnik. Sicer pa na festivalu slovenskih glasbenikov ne bo, ker po mnenju umetniškega vodje Klemena Ramovša še ne premoremo vrbskih izvajalcev s/asDe-
NOVO MESTO - Vsakdanji živžav po šolah je s počitnicami potihnil, na osnovni šoli Grm pa je bilo tri dni v prejšnjem tednu, od 29. junija do 1. julija, še vedno prav živahno. Dopoldanske ure je v parku pred šolo sedemindvajset šolarjev iz šestih dolenjskih in belokranjskih šol zavzeto sekalo, klesalo, žagalo in vrtalo v zajetna kostanjeva debla, iz katerih so
KOSTANJEV LES JE TRD - Kar precej dela je treba, da se iz kostanjevega debla izkleše skulptura, a z združenimi močmi gre lažje.
Pestro poletje v Metliki
Že sedmič zapored Pridi zvečer na grad - Slavnostna otvoritev s koncertom Mestne godbe Metlika in “Titom”
METLIKA - S fanfarami Mestne godbe Metlika so v soboto, 3. julija, zvečer na Pungartu slavnostno odprli sedme mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad. Z njimi organizatorji popestrijo poletne dopustniške večere in tako se bo letos od 1. julija, ko je bil koncert Ljubljanskih madrigalistov, do 4. septembra zvrstilo kar sedemnajst prireditev.
OTVORITEV - Na otvoritvenem večeru je pod taktirko Rafka Ogulina igrala Mestna godba Metlika, ki bo prihodnje leto praznovala 150-letnico delovanja, pozdravni nagovor pa je imel župan Slavko Drago-van (na sliki). (Foto: L. M.)
Kot je povedala predsednica organizacijskega odbora Anica Kopinič, se bodo predstavili različni ustvarjalci, “kajti gre za program, ki povezuje kulturno dediščino in živo umetniško ustvarjalnost s turizmom in podjetništvom, zato vsem hvala za pomoč in podporo.” Metliški župan Slavko Dragovan je v pozdravnem nagovoru na otvoritvenem večeru, ki gaje vodil Toni Gašperič, poudaril pomen teh prireditev, zaradi katerih Metlika nedvomno stopa z ramo ob rami z večjimi in bogatejšimi občinami. “Naši kulturni zanesenjaki v organizacijskem odboru so dokaz, da se da z dobro voljo marsikaj storiti za svoj kraj.”
Prireditve Pridi zvečer na grad, ki letos zaradi obnove strehe metliškega gradu ne bodo potekale na grajskem dvorišču, pač na Pungartu pri kulturnem domu, v cerkvici pri Treh farah v Rosal-nicah, v metliški župnijski cerkvi in na Mestnem trgu v Metliki, je odprl igralec Ivo Godnič v vlogi tovariša Tita. Številni obiskovalci so mu z veseljem prisluhnili na srečanju v tamkajšnjem kulturnem domu pred nastopom metliške mestne godbe.
L. MURN
pod nadzorom sedmih mentorjev, učiteljev likovne vzgoje, pod vsak dan bolj veščimi mladimi rokami nastajale velike skulpture realističnih in fantazijskih človeških figur. Nekaj se jih bo pridružilo skulpturam, ki že stojijo v parku ob grmski osnovni šoli, druge pa bodo našle svoj prostor ob osnovnih šolah v Brusnicah, Črnomlju, Podzemlju in Šentjerneju. Učenci teh šol so se namreč udeležili kiparske kolonije, ki jo je organizirala Osnovna šola Grm.
“Na naši šoli je oblikovanje lesa že tradicija, letos pa smo v kiparsko kolonijo povabili še druge osnovne šole. Ker gre za zahtevno in tudi težko tehniko, učencem pomagamo mentorji, saj ne gre, da bi šolarji delali denimo z motorno žago,” je povedal likovni pedagog Branko Šuster, ki je skupaj z Dušanom Plutom vodil kiparsko kolonijo. “Udeleženci kolonije so zelo zavzeti, dodatno pa jih motivira tudi to, da bodo s skulpturo, ki jo skupno izdelujejo, obogatili okolje svoje šole.”
Za mlade “umetnike” je bilo kiparjenje v Novem mestu zanimiva izkušnja, vsekakor koristnejša, kot bi bilo počitniško lenarjenje. Najbrž bodo poslej z več spoštovanja in razumevanja občudovali kiparske stvaritve pravih umetnikov.
M. MARKELJ
KNJIŽEVNI NATEČAJ
NOVO MESTO - Založba Go-ga razpisuje književni natečaj za prozo, poezijo, dramatiko, esejistiko in potopis. Rok za oddajo besedil je 1. oktober 1999, poslati pa jih je treba na naslov Založba Goga, Prešernov trg 8,8000 Novo mesto, s pripisom Razpis 99. Za zagotovitev nepristranskega dela komisije označite rokopise s šifro, svoje ime in naslov pa priložite v zaprti kuverti. Komisija bo izbrala najkvalitetnejša dela, ki jih bo založba kasneje izdala v knjigi.
ILUSTRACIJE DESETEGA BRATA
MULJAVA - V sredo, 30. junija, so v galeriji Kresnička na Muljavi odprli razstavo ilustracij akademskega slikarja Franceta Kunaverja z naslovom Deseti brat. Ilustracije so nastale v obdobju od 1930 do 1950, ko so slikarja poslali poučevat v Škocjan pri Mokronogu, razstavi pa so pripravili v počastitev devetdesetletnice slikarjevega rojstva. Ob tej priložnosti je Društvo Vilka Mazija pripravilo izdajo prirejenega Jurčičevega romana Deseti brat, v kateri je tudi prevod tega dela v angleščino.
Tudi letos bo koncerte snemal Radio Slovenija, iz nastalih posnetkov pa bodo oblikovali festivalsko zgoščenko kot trajni zapis glasbenega dogajanja. Če ne v živo, bo torej mogoče izbranim izvedbam prisluhniti s cedejke. Vstopnina za koncerte je namreč razmeroma visoka za naše razmere, 3.000 tolarjev za fizične osebe in 1.500 za šolarje in študente. Vendar je to, kot zatrjuje organizator festivala Ars Ramovš, zelo močno znižana realna cena, ki jo plačajo pravne osebe in znaša 50.000 tolaijev. Tako znižanje so omogočili sponzorji festivala z glavnim pokroviteljem Telekomom Slovenije na čelu, ki so prispevali levji delež potrebnega denarja, dobro desetino pa ga je zagotovilo ministrstvo za kulturo.
Otvoritev festivala bodo, kot je že običajno, v soboto in nedeljo pospremile številne prireditve, od tržnice domačih obrti, nastopov pihalnih orkestrov iz Kapel in Loč, ljudskih pevcev in citrarjev, folklorne skupine KUD Otona Župančiča iz Artič ter viteške igre z lokostrelskim turnirjem.
Častni pokrovitelj 3. Festivala -Brežice je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek.
M. MAR^lj
kii ARA IN FLAVTA
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev vabi v torek, 13. julija, ob devetih zvečer na dvorišče novomeške proštije na koncert kitaristke Klare Tomljanovič iz Novega mesta in flavtista Mateja Zupana iz Zagorja, ki bosta nastopila kot solista in v duu. Vstopnina je 1000 (za študente 700) tolarjev.
VEČER OPERNIH ARIJ - Deseti Šmarješki glasbeni večer, ki je potekal zadnji dan junija na spodnji terasi hotela Zdravilišča Šmarješke Toplice, je izzvenel v opernih melodijah. Študentje petja v operni šoli prof. Alexan-dra Browna na Akademiji za glasbo v Ljubljani so ob klavirski spremljavi Vladimirja Mlinariča odpeli niz arij iz oper velikih mojstrov Haendla, Donizettija, Verdija, Puccinija, Wagnerja, Bizela in Saint-Saensa. Številni poslušalci so prisluhnili nastopom Ariane Debeljak, Petra Pirnarja, Karmen Ivančič, Mirana Žitka, Katje Predovnik, Silva Škvarča in tudi nastopa njihovega profesorja Browna, uglednega angleškega tenorista. Na sliki-nastop Katje Predovnik. (Foto: M. Markelj)
J
KONC ER T SA MOSPEVO V - Kultumo-umetniško društvo Krka je v petek,^ 2. julija, zvečer pripravilo na dvorišču proštije v Novem mestu celovecem koncert samospevov. Na prijetnem in za komorne koncerte zelo primeme poletnem prizorišču je nastopila na umetniškem oddelku Univerze niup«* Laurier v Kanadi izšolana sopranistka Pija Brodnik, ki je ob k/uvir* spremljavi Nataše Valant v prvem delu koncerta odpela samospeve H. Pit cella, G. F. Haendla, G. Faureja, H. Duparca in C. Saint-Saensa, v “ ^ gem pa skladbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev Lucijana M. ^kerJ(in. ter dveh dolenjskih rojakov, Josipa Pavčiča, po rodu iz Velikih Lašč, in vesele pesmi novomeškega rojaka Marjana Kozine. (Foto: M. Markelj)
Usklajene strukture in barve
V razstavišču cistercijanske cerkve v kostanjeviški Galeriji Božidarja Jakca je konca avgusta na ogled razstava del akademskega slikarja Iva Prančiča ,
površina je zato nekakšen n°v0.r ganizem, reliefen v taktilnem optičnem pomenu,” je zaP!s^L. katalogu razstave dr. Andrej » rekar. Po njegovem mnenju n J novejše umetnikove slike gle cu puščajo manj ključev do naC. njihovega branja in pomenijo _ rak naprej v radikalizaciji dratnih in osrediščenih P° ,	'e.
Otvoritev razstave sta ople ., nitila violinist Volodja Balzam in kitarist Igor Saje, ki sta zajg la skladbe Vivaldija, PaganiniJ
¥ K ^ *-♦ rt
KOSTANJEVICA - Kostanjeviška cistercijanska cerkev, ki velja za prvi gotsko občuteni triladijski sakralni prostor na naših tleh, je že nekaj let svojevrsten izziv slovenskim likovnim umetnikom. Vodstvo Galerije Božidarja Jakca načrtno spodbuja umetniške projekte, v katerih umetniki prilagodijo svoja že ustvarjena dela za razstavo v samostanski cerkvi ali pa celo ustvarijo nova prav v dialogu s tem prostorom. N^jnovejši projekt te vrste je razstava likovnih del akademskega slikarja Iva Prančiča.
Razstavo so odprli v petek, 2. julija, zvečer. Po uvodnem nagovoru Bojana Božiča, direktorja Galerije Božidarja Jakca, je dr.
Andrej Smrekar predstavil avtorja in spregovoril o dilemah abstraktne umetnosti. Ivo Prančič je namreč eden tistih slovenskih ustvarjalcev, ki se vse od diplome na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in po končani slikarski specialki pri prof. Gustavu Gnamušu intenzivno posveča abstraktnemu slikarstvu. Za kostanjeviško razstavo je izbral nekaj svojih že znanih del, pripravil pa je tudi nekaj novih, ki jih je pretehtano postavil v nekdanje sakralno okolje ter premišljeno prepustil naravni in umetni osvetlitvi.
Prevladujoča značilnost Pran-čičevih stvaritev je njihova materialnost. Njegove slike nastajajo z odtiskovanjem tekstilnih trakov in lepljenjem na površino, s sestavljanjem trakov pa dosega
GLAVNO JE ZA NJIMA - Slikar Ivo Prančič (na sliki desno) v pogovoru z direktorjem Galerije Božidarja Jakca Bojanom Božičem po otvoritvi razstave, ki je kronala številne poprejšnje pogovore.
svojstvene likovne učinke. “Površina, ki jo Prančič zgradi z lepljenjem trakov, deluje s pretanjenimi barvnimi ondulacijami usklajene strukture in barve. V okviru stranic platna ustvarja dejanski in optični plitvi prostor... Prančičeva
Množično likovno srečanje
Najbolj množični dolenjski ekstempore Gradišče že drugič - Udeležilo se ga je preko sto likovnikov
GRADIŠČE - Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela in Planinsko društvo iz Šentvida pri Stični sta po uspelem lanskem ekstemporu Gradišče 1998, ki se ga je udeležilo več kot devetdeset likovnikov iz vse Slovenije, letos ponovno pripravila to najbolj množično likovno prireditev na širšem Dolenjskem. Ekstempore Gradišče 1999 je potekal v soboto in nedeljo, 3. in 4. julija, udeležilo pa se gaje še več likovnikov kot prejšnjega, med njimi so bili tudi udeleženci iz tujine. Likovniki so imeli ob zaključku prvega dne delovnega druženja družabno srečanje v Lavričevi koči na Gradišču, v nedeljo, 4.
julija, pa so ob šestih zvečer v Domu kulture v Šentvidu pri Stični odprli razstavo izbranih del, ki so nastala na ekstemporu.
Šentviško likovno društvo, ki ga vodi Antonija Novak, je z organizacijo ekstempora ponovno pokazalo, da je dejavno in da pomembno bogati kulturno dogajanje v ivanški občini. Vsako leto pripravi okrog deset razstav, skrbi pa tudi za izobraževanje svojih članov z internimi tečaji in s sodelovanjem na slikarskih srečanjih. Številno članstvo si želi predvsem, da bi društvo prišlo do svojih prostorov, saj zdaj sestankuje kar po gostilnah.
Iberta'	M.	MARKEU
KONCERT STARE GLASBE
NOVO MESTO - Dan,en’sid julija, bo ob 20.30 v ^aP ^čtU' cerkvi prvi od treh koncerto dentskega festivala Brežice. v tet Le cose gentile iz katerem igra tudi slovenska benica Maja Osojnik, bo |Z* ■, skladbe italijanskih skladate J 17. in 18. stoletja.
NOV USPEH STRAŠKI*1 GODBENIKOV
EGOR - Pihalni orkesterr M Zdravilišča iz Straže se je g. prejšnjega tedna udeležil |?a|„j|i rodnega tekmovanja p* jgaf-orkestrov v Egorju na speh-skem, kjer je dosegel nov je| Za izvedbo programa je P g p zlato diplomo in zasedel mesto.
ARCADIATRIO
PODSREDA - V okviri pna reditev Glasbenega P° ->eiii gradu Podsreda bo na Sr.jL ob dvorišču v nedeljo, 11- ^rca'dia osmih zvečer koncert j0jjnist Tria, v katerem igraj°..v . ulej' Goran Košuta, čelist Mih* nik in pianist Rainer GepP-
PRIMA VABI
SUHA KRAJINA - M0* fekalna skupina Prima ''a*51 za $e-lovanju nove člane-pevC . p zono 1999 - 2000 in napr Ujja, avdicijo, ki bo v soboto, j; • te). se lahko kandidati Pr'iaVI],n<:.020' št.: (068) 43-037 ali (061)^11 kjer se bodo dogovorih kraj in čas avdicije.
POTA		X
IN STtf		.s
J		
/H	rA	C®)
/\	A	K—"j
m		>
dežurni
poročajo
LAČEN - Neznanec je lastnika gostmskega lokala Carap - Kolpa Kodoval za okrog 150 tisoč to-atjev, ko je v noči s 30. junija na ■ avgust vdrl skozi kuhinjsko Kn° m si iz blagajne protipravno la? • denar' Pa Je očitno tudi 13 “potreben” cigaret, saj je ™esel večje količine obojega.
zum SIJT podaljšal VI-
„ j ■' T' K- je osumljen kaznive-8 dejanja ponarejanja listin, ker ‘J,e »jM sam do 30. junija 1999 aljsal veyavnost vizuma v pot-m listu. Številko pet je kar s šest*1 sv'nčnikom popravil na
KRAJA v ZAPORU - 30. juni-odkl neznanec v ZPKZ Dob iz B rf nJ®ne omarice oškodovanke A .' ukradel mobilni telefon.
80 tisoč tolarjev. 59-lt • ? LOPATO - Osumljeni ie in ■ 'z okolice Brežic se ipn ' Jun*ja pri prepiru s sinom in ia i Pos*uzd Lar nevarnega orod-dpi, 0Pate- Oba je udaril v pre-ninf,ratU glavc- S>n je dobil odrg-Dom P° vratu in je zdravniško bila ? .?dklon'L žena pa ne, saj je Zo aZL? telesno poškodovana. ba r°ceta sledi kazenska ovad-
VFAt°,MIL k lastnici, ŽI-
tisočt^ TWINI - Okrog 200 ne7„ 01arjev znaša škoda, ki jo je
Nemčiifj.0 3l.i,uliia Povzročil v mil jfJ ‘veei lastnici S. M. Vlo-naor vknieno stanovanjsko hišo fotnaovem >n odtujil televizor, Ijinst 3t’ denarnico in dva da-te'evizijo*5raV^a*Ca Za *ca^’e*sL° kradel zaklenjeno
zidu i, julija zvečer je bilo na mah A3,r®cePc'ije kampa v Ter-koio m3 prislonjeno gorsko >ov|livTnanec 8a je na naugo-lastniir n odLlenil in odpeljal,
tolarjev ^ °**codoval za 85 tisoč
po dolenjski deželi
/y 1EkORDER"Z215KM/ Po&°pČe‘r,ek’ 14-j“niJa’ Posta, ' lon}etne Policijske opravi ° 2 radarjem hitn' meritve hitrosti na
smeti?'*?‘j. '• je ob 1630 iz hitm Iuh,lane proti Obrežju oSehrpe,ial hrvaški voznik dudi	avt°mobila znamke
ie zel	°ie K- Očitno se mu
glede muddo domov, saj je ne jo jn Z10 Prometno signalizaci-VoiiP? nevornost hitre vožnje
hitr„J‘r Z 2/5 km/h- Tu Pa je kar '°melena na lOOkmlh, ktn/he.ni' da ie v™1 115 ZoPerV.fc’ ko1 je dovoljeno. s0 D , Pogumnega ” voznika Post,,.,? predlog za uvedbo Žkf j Pd sodniku za prekr-0dzv(?i se vak’du zagotovo skla(j ’ pa so mu policisti v Zq(„ z Zakonom o tujcih 0seb n°.Pridržali hrvaško njeo 0 jzkuznico. Zaman, .?■ Toda policisti da-jo, . *rskom v zvezi s hitrost-PostJe ključni prometnovar-darei? Ffoblem, velik pou-Prin k j bo kršitelj utegnil h°d0 ?°dniku za prekrške, se tih ukr H drugih zakoni-h°UŠeiPfv' davijo, da jim ne ’ Ga S^Prav vozi (pre)hitro. Te^ZEBE y VROČINI?-le,jeZa‘Ure kažejo, dajepo-Pekatf, pravo’ toda kljub temu %j	močno zebe. To velja
°d 2y ’]eznimca, ki je v času kpnfndo 29. junija iz nedo-a. '•«ne si/im .	, ■ -
'dih,o s,an°fonjske hiše v kkra(i(,, “ Pri Žužemberku kastm,. PV nox'ih radiatorjev. °kr0 p	K- je oškodoval za
s 150 tisoč tolarjev.
Prvi glede raziskanosti kriminala
Minister Borut Šuklje delo PU Krško označil za izvrstno - Število prehodov na MP Obrežje vse večje • Letos obnova ■ Shengenska meja okrepila mejo in izboljšala status policistov
KRŠKO - “Ugotovil sem, da so delovni rezultati Policijske uprave (PU) Krško izvrstni, pa ne le na področju raziskanosti kriminala, kjer so prvi v Sloveniji, pač pa tudi drugje,” je krške policiste na delovnem obisku v petek, 2. julija, pohvalil minister za notranje zadeve Borut Šuklje, zadovoljstvo pa je izrazil tudi generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič.
Gostje so se v pogovoru z direktorjem PU Krško Miho Molanom in njegovim ožjim strokovnim svetom dotaknili področja cestne varnosti, kjer problemi niso vezani le na policijsko delo, ampak dostikrat na slabo cestno infrastrukturo, na nuklearko, kjer krški policisti opravljajo pomembno vlogo pri nadzoru in varnosti, ter seveda na mejne probleme. Število prehodov na največjem mejnem prehodu (MP) na južni meji, na Obrežju, se je močno povečalo in se približuje številki iz leta 1989. “To kaže, da promet na trasi Evropa - Balkan raste, in tudi na vse bolj večjo potrebo po t.i. projektu Šchengenska meja, ki je eden večjih na ministrstvu v naslednjih letih. Prav vzpostavitev Schengenske meje bo do leta 2005 enostavno zahtevala okrepitev tudi vaše PU,” je povedal mini-
ster Šuklje in zagotovil, da bodo letos obnovili MP Obrežje ter tako potnikom in delavcem zagotovili boljše pogoje dela. Tudi razmišljanj glede ukinitve krške PU ni več. Povedal je tudi, da je prejšnji teden prenehal veljati Zakon o začasnem zatočišču, kar pomeni, da bodo pričeli begunce v dogovoru z Visokim komisariatom ZN za begunce vračati na Kosovo.
Na PU Krško so veseli ministrove obljube o materialni posodobitvi uprave in sploh slovenske policije, “ki potrebuje projekt modernizacije svojih sredstev, ne le voznega parka, da bo lahko odgovarjala na izzive tega časa. Večjo pozornost pa bomo namenili tudi materialnemu statusu policista in njegove družine.” Andrej Podvršič je poudaril, da PU Krško razvija dobre partnerske odnose z državljani in ne pozablja na po-
r
MINISTER NA OBISKU - Krško PU sta v petek obiskala (od leve proti desni) minister Borut Suklje in direktor slovenske policije Andrej Podvršič, na njune pohvale o delu pa je direktor PU Krško Miha Molan (na desni) dejal, da pomenijo še večjo odgovornost za naprej. (Foto: L. M.)
membnost odnosov znotraj uprave. Tudi nedavna javnomnenjska raziskava, v katero so bili vključeni tudi prebivalci Posavja, je pokazala zadovoljstvo ljudi z delom policije - 79,4 odstotka (ni 12,7). Da se počutijo varne v svojem kraju, je pritrdilno odgovorilo 75,6 odstotka (le 5,5 odstotka ni), “kar je zadovoljiva slika o našem delu,” je dejal Podvršič.
L. MURN
Uspešen lov na preprodajalce heroina
O. B. in H. V. v priporu
KRŠKO - Kriminalisti Policijske uprave Krško so že dlje časa spremljali povečano ponudbo mamila heroin na območju Sevnice. Z operativnim delom in z zbiranjem obvestil so prišli do ugotovitev, daje eden izmed preprodajalcev tega mamila 33-letni O.
B.	iz Sevnice.
30.	junija so osumljenega O. B. prijeli pri preprodaji okrog 400 gramov heroina. Ugotovili so, da je pri tem sodeloval tudi 22-letni
H.	V. iz Loke pri Zidanem Mostu ter da je mamilo omenjenima dostavljal policistom že znani preprodajalec mamil 22-letni G. B. iz Celja. Pri predaji mamila so kriminalisti aretirali tako O. B. kot H. V., zoper katera so odredili 48-urno policijsko pridržanje, zoper vse tri pa podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili na Okrožno državno tožilstvo v Krškem. O.
B.	in H. V. sta bila 2. julija privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor. Kriminalisti pa osumljenega G. B. še iščejo.
v
Zdinja vas nedosegljiva?
Pritožbe krajanov zaradi prenizkega podvoza - V vas ne more kombajn, gasilsko vozilo z lestvami itd.
ŽDINJA VAS - Podvoz pod Ždinjo vasjo predstavlja za tamkajšnje prebivalce problem že dlje časa, saj je s 3,60 metra višine, na spodnji strani menda celo manj, dosti prenizek za veliko vrst vozil. “V vas v času žetve ne morejo priti kombajn, gasilsko orodno vozilo z lestvami, mikser za prevoz betona, večji avtobus, skratka za določena vozila je vas nedosegljiva, kar se nam zdi nepojmljivo, še posebej če pomislimo, da bi bila kdaj potrebna nujna gasilska pomoč,” sta povedala krajana Franc Rifelj in Martin Blažič ter dodala, da je težava še resnejša, ker so lani zaprli “črn” priključek na hitro cesto, ki so se ga ljudje posluževali.
Ze leta 1979, ko so asfaltirali cesto v Ždinjo vas, so pod podvozom hitre ceste št. i šli kar se je dalo nizko, mogoče bi se dalo problem rešiti z znižanjem klanca. Sicer pa krajani najboljšo rešitev vidijo v izgrad-nji novega priključka na hitro cesto, o čemer so se že pogovarjali s prejšnjim novomeškim županstvom in predstavniki Ministrstva za promet in zveze. “Pred dvema letoma smo imeli sestanek in z ministrstva so nam dali vedeti, da bi oni za podvoz prispevali okrog 8 milijonov tolarjev, nekaj pa občina, toda očitno ni bilo pripravljenosti s strani občine,” je
povedal Rifelj in dodal, da so razne dopise poslali še na druge pristojne institucije, pa do danes podvoz ostaja isti. Krajani so hoteli tudi s traktorji zapreti hitro cesto, “kajti primorani smo nekaj narediti. Ne gre le za Ždinjo vas, tu so še Trška Gora, Golušnik, Suhop-lati,” je dodal Blažič.
Novomeški župan Anton Starc je dejal, da mu je dobro znan problem z ozkim podvozom na Otočcu, ždinjski pa ne. O njem ni zasledil še nobene vloge od prej. “S strani občine je gotovo pripravljenost za ustrezno rešitev, je pa cesta državna, tako da stvar ni samo v pristojnosti
občine.”	,	.,
L. M.
PRENIZEK PODVOZ - Podvoz pod Ždinjo vasjo je prenizek in zato vse bolj problematičen.
Z NOŽEM NAD POLICISTA
PIŠECE - Brežiška policista sta po naročilu dežurnega odšla v Pišece, kjer naj bi našla neznanca, ki je z avtomobilov trgal registrske tablice. Izsledila sta ga v lokalu HGP, d.o.o., toda ta se ni zmenil za zakonito vabilo policistov na razgovor. Slednja sta upo-
rabila fizično silo, ga z rokami potegnila iz lokala, njemu pa je iz rokava uspelo potegnili večji kuhinjski nož, s katerim je skušal policistoma preprečiti zakonito dejanje. Tadva sta mu odvzela nož ter ga vklenila z lisicami. Ztjper osumljenega 57-letnega O. S. iz okolice Pišec bo napisana kazenska ovadba.
Eksplozija stanovanja
Pazljivost pri delu s kuhinjskim plinom!
NOVO MESTO - Zadnje čase so pogoste nesreče v zvezi s kuhinjskim plinom. Spomnimo se nedavne, ko se je porušil del stanovanjskega bloka, zato naj bo kot opomin za pazljivost pri delu s piinom tudi tale dogodek prejšnjega tedna, ko je prišlo na Jakčevi ulici do eksplozije kuhinjskega plina.
29.	junija je 49-letna M. Š. popoldne iz kleti prinesla polno plinsko jeklenko, da bi jo zamenjala s prazno. Na polni jeklenki je odvila zaščitno matico, jeklenke pa nato ni zamenjala. Nekaj po 20. uri, ko je bila M. Š. v predsobi, je prišlo do silovite eksplozije in manjšega požara. Razbile so se šipe, M. Š. pa je dobila površinske opekline po obrazu, vratu, rokah in stegnih in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gasilci GRC iz Novega mesta so požar pogasili. Nastala je škoda za okrog 600 tisoč tolarjev.
KUPIL PONAREJENO SPRIČEVALO
NOVO MESTO - A. S. je osumljen kaznivega dejanja ponarejanja listin, ker si je junija leta 1997 od neznanca za sto tisoč tolarjev kupil ponarejeno spričevalo o zaključnem izpitu za poklic voznik - avtomehanik in ga skupaj z delovno knjižico dal svojemu delodajalcu. Vse z namenom, da bi obdržal svoje delovno mesto.
STEKLENICA PIVA V GLAVO
SENOVO - 48-letni M. D. iz Celja je 30. junija, okrog 21.15, ko je prišel na pijačo v okrepčevalnico Rudar - Market, doživel neprijetno presenečenje. Ko ga je nekdo poklical po imenu, in se je obrnil k njemu, mu je v glavo priletela steklenica piva. Vrgel mu jo je 39-lctni M. Z. iz Senovega, ki je nato lokal takoj zapustil in odšel neznano kam. M. D. je iskal zdravniško pomoč v krškem zdravstvenem domu, saj je dobil lahko telesno poškodbo. Zoper M. Z. bo napisana kazenska ovadba.
MOTIV: KDO BO FANT JASNE MIKLIČ?
Gangsterski obračun sredi belega dne v mestu
Okrožno sodišče je Roma Bogdana Mikliča in Ignaca Brajdiča spoznalo za kriva sostorilstva poskusa umora - Ignacu, ki je letos 23. marca streljal na Roma Milana Brajdiča, 4 leta zapora, Bogdanu kot duhovnemu vodji akcije pa 5 ■ Ostajata v priporu
NOVO MESTO - Ena zanimivejših obravnav na Okrožnem sodišču v Novem mestu je bila prejšnji teden gotovo glavna obravnava zoper 36-letnega Roma Bogdana Mikliča in 19-letnega Roma Ignaca Brajdiča - Debelega, ki sta bila obtožena sostorilstva poskusa umora in sta bila od usodnega dejanja tri mesece v priporu. Dogodek pa je bil nekaj posebnega tudi zato, ker je oba dneva med poslušalce zvabil množico Romov iz obeh taborov, zaradi česar so bili zaposleni tudi policisti. Sodnica Milojka Gutman je s sosodnico Natašo Glu-har - Križmančič in porotniki oba spoznala za kriva - Miklič (pred desetimi leti je bil z enoletno zaporno kaznijo kaznovan za uboj na mah) je dobil pet let, Brajdič pa štiri leta zapora. Do pravnomočnosti sodbe ostajata v priporu, čaka pa ju povrnitev stroškov kazenskega postopka in sto tisoč tolarjev povprečnine.
Obtožnica je oba Roma bre-	15.50 v Novem mestu. Bogdan se
menila sodelovanja pri izvršitvi	je z avtom peljal iz smeri Bršljina
naklepnega kaznivega dejanja poskusa umora, ki sta ga začela, ne pa dokončala, ko sta po vnaprejšnjem dogovoru in razdelitvi vlog skušala vzeti življenje drugemu Romu Milanu Brajdiču - Lenku iz Dobruške vasi, s katerim je bil Miklič iz Stranske vasi (zagovornika dr. Peter Čeferin in Miroslav Cerar) že nekaj časa v hudem sporu. Vanj je vpletel - po oceni sodnega izvedenca psihiatra dr. Slavka Ziherla - zelo sugestibil-nega in podrejenega Ignaca, ki je sicer doma v romskem naselju Brezje, toda začasno je živel pri njem. Ignac mu je za plačilo obleke in cigaret pomagal pri raznih opravilih: odmetavanju snega, košnji trave ipd. Verjeti ali ne - predmet spora je Bogdanova 14-letna hčerka Jasna. Kdo jo bo imel za svoje dekle? Milan Novak, sin oškodovanca Milana Brajdiča, ali omenjeni Ignac, čigar dekle je menda danes? Zaradi nje je prišlo že novembra 1998 do spora v Dobruški vasi - Romi so Mikliča hudo pretepli in ga okradli, zaradi česar je vložil tožbo.
Bogdan Miklič in Ignac Brajdič sta tako po besedah tožilca v golfu vozila vojaško puško z naboji in iskala priložnost, da s streljanjem ubijeta Milana Brajdiča. Priložnost se je ponudila letos 23. marca okrog
proti Šmihelu, na levem prometnem pasu za zavijanje proti središču mesta pa je v osebnem avtomobilu znamke Lada opazil Milana Brajdiča. Ocenil je, da se jima je ponudila prava priložnost za dokončni obračun z njim, zato je na križišču pred semaforjem ustavil in tako odločilno prispeval, da je njemu podrejeni Ignac, oborožen z vojaško avtomatsko puško cal. 7,62 mm, izstopil in iz bližine izstrelil rafal proti Milanu Brajdiču. Dejanja nista dokončala, ker je le eden od petih izstrelkov, ki so prebili karoserijo Lade, Milana zadel v zadnjico in ga ranil. Prestrašeni Milan Brajdič je hitro odpeljal in si z begom rešil življenje, Ignac pa je po streljanju vstopil nazaj v stoječi Bogdanov avto, ki ga je počakal, nakar sta se oba hitro odpeljala čez most v smeri Šmihela in na neugotovljenem kraju skrila uporabljeno puško. Ko sta pripravila svoji verziji dogajanja v križišču, je Bogdan od doma poklical policijo. Od tistega dne sta bila oba v priporu. “Le srečnemu naključju gre pripisati, da ni prišlo do najhujših posledic - umora, in da krogle, namenjene Milanu Brajdiču, niso zadele koga drugega od ljudi, ki so bili sredi popoldneva na najprometnejšem križišču v Novem mestu,” je v svojem govoru poudaril okrožni državni tožilec Bojan Avbar, ki je sodišču
predlagal kazen za vsakega deset let zapora.
Seveda je bila zgodba obeh obtožencev drugačna. Bogdan Miklič iz Stranske vasi je v svojem zagovoru navedel, da sta se 23. marca letos z Ignacem popoldne peljala iz Bršljina, ker sta prej odšla skupaj z Valentinom Kovačičem na avtoodpad k Megliču po nek del. Že pri bencinski črpalki v Bršljinu je nastajala kolona vozil, počasi sta se pomikala proti križišču. Tam sta zavila desno proti mostu, ko je kar naenkrat zaslišal strel. “Počutil sem se ogroženega, zgrabila me je panika in kar naenkrat je v avto skočil Ignac. Ustrašil sem se in rekel, da ne mene. Sploh nisem opazil, da je Debeli izstopil, bil sem pozoren na vožnjo. Šele doma mi je povedal, da je streljal, nakar sem takoj poklical policijo. Če bi vedel, da Debeli skriva orožje, se ne bi vozil z mano!” je poudaril Miklič in povedal, da v križišču Lenka sploh ni videl. Dejal je še, da ni neumen, da bi sredi belega dne v središču mesta nekomu naročil, naj strelja. “Če bi komu že hotel vzeti življenje, bi verjetno to storil kje na samem, ne pa da naročim slaboumni osebi, da to stori sredi Novega mesta ob največji prometni konici! Za to bi lahko poklical koga iz tujine, ki za denar naredi vse, sam pa bi medtem pil kavo s svojo ženo,” je pripovedoval Miklič, ki pravi, da mu tako Romi kot ostali zavidajo, ker izstopa po standardu in izobrazbi. Končano ima namreč osemletko in 1. letnik srednje šole in tudi vsi njegovi štirje otroci se šolajo. Kupil si je parcelo in dober avto, si zgradil hišo - ukvarja se s prodajo gob in zelišč in je zelo premožen. “V tej zadevi se počutim popolnoma nedolžnega. Le zakaj naj bi ubil Lenka? Od njega sem zahteval celo plačilo odškodnine, ki je ne bi dobil, če bi bil ta mrtev!” Tožilec je poudaril, daje
življenjsko izkustveno nemogoče, da Bogdan ne bi opazil izstopa Debelega iz svojega vozila in da v avtu ne bi videl puške, “saj vojaška puška tudi ni igla.”
Ignac Brajdič je v zagovoru priznal, daje streljal, ne pa, da po Bogdanovem naročilu. “V križišču sem v Ladi prepoznal Milana Brajdiča in ko je ta z roko nakazal, da je izza pasa potegnil pištolo, in sem slišal pok, sem se le branil. Zagrabil sem kalašnik, stopil iz avta in streljal na Milana. Nato sem puško vrgel v Krko in dohitel Bogdanov avto na mostu,” je v svojem zagovoru povedal Ignac, kije dejal, da Milana ni hotel ubiti, temveč se le braniti -njegova odvetnika Igor Smolej in Darja Kvas sta trdila, da je šlo za silobran. No, potapljači so še isti dan natančno preiskali Krko pod šmihelskim mostom in avtomata niso našli, pa tudi ogled golfa je pokazal, da je avto nepoškodovan.
Velik in zanimiv del obravnave je predstavljalo zaslišanje prič, predvsem očividcev gangsterskega obračuna sredi križišča. Skorajda vse so v Ignacu Brajdiču prepoznale strelca - le oškodovanec Milan Brajdič je vztrajal, da je vanj streljal Bogdan Miklič - in tudi, da Ignac puške ni odvrgel v Krko, temveč se je z njo usedel nazaj v Bogdanov golf, ki ga je v križišču čakal. Nato sta se v naglici odpeljala. Obstajajo celo indici, da je v golfu sedel tudi Valentin Kovačič. V vsej neverjetni zgodbi, ki smo je vajeni v glavnem iz ameriških filmov, si velja zapomniti izjavo ene od prič, daje streljanje sredi množice ljudi noro početje, saj so kolone voznikov dobesedno otrpnile, za medsebojne obračune pa bi Romi lahko izbrali vsaj kakšen primernejši kraj.
L. MURN
Na Mazdo 626
XSARA
KLIMA ŽE ZA 99.999 SIT
ALI PRESENEČENJE
Kodirni ključ, tonirana stekla, kontrolna luč za servis, odbijači v barvi karoserije
www.citroen.si
SAXO
ZELO UGODNA CENA .
ZA UDOBEN FRANCOSKI AVTC
Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop« zvočni opozorilnik prižganih luči
Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper
Št. 27 (2602), 8. JuHJl
DOLENJSKI LIST
Pfleiderer Novoterm duši sosede
Pogovor predstavnikov novomeške občine in bršljinske krajevne skupnosti z vodstvom podjetja - Poslovno zelo uspešno podjetje - Domačini zahtevajo večjo skrb za okolje
Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV?
Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister.
Ljubljana:
GAMA CENTER, tel (061) 141 43 38 GRUDA, tel. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58 Maribor.
AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje-.
STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj:
AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica:
AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper.
QUALITY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto:
SIGMAC0M, tel. (068) 37 64 00 Radenci:
MOHOR MM, tel. (069) 65 830 Murska Sobota:
AVT0CENTER LEPOŠA, tel. (069) 36 770 Brežice:
BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje:
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729
APEL1CA REŠENA - Vet vtniki ob poti, ki pelje P6' gro-ji rimski cesti, °Paz.°ljjx0 vasj° -idanje kapelice nad ‘r j krat-H Dvom. Vaščani so jo pn* im temeljito obnovili ‘n j ■ sia ekdanji blišč. Pri '	[.c AftT
omagala nuli slikar samo jz n Blatnik in rezbar Miha L^jo užemberka. V nedeljo P°/ lSi0v& dekan Franc Povirk j titd' ri slovesnosti pa je sode-' . a grd-•rkveni pevski zbor in ' . ^ ač, ki je prebrala odlome ^\-ic ter se zahvalila vsem trn. (Foto: S. Mirtič)
NOVO MESTO - Krajani bršljinske krajevne skupnosti, še posebej neposredni sosedje podjetja Pfleiderer Novoterm, se že dalj časa pritožujejo nad smradom in nevarnimi izpusti v zrak ter hrupom, ki ga povzroča ta tovarna podnevi in ponoči. Krajani so sicer zadovoljni, da tovarna uspešno deluje, vendar želijo, da proizvodnjo uredijo tako, da zaradi nje ne bodo trpeli ljudje, ki živijo v njeni bližini. Do sedaj se podjetje na pritožbe ljudi ni odzivalo, pa tudi s krajevno skupnostjo ni imelo stikov, po sestanku, do katerega je prišlo na predlog novomeškega župana dr. Toneta Starca prejšnji četrtek v tovarni, pa naj bi, kot je obljubil generalni direktor podjetja Vojko Švigelj, prišlo do sodelovanja in iskanja skupnih rešitev za odpravo motečih vplivov na okolico.
Pfleiderer Novoterm je zelo uspešno podjetje, ki proizvaja izolacijske materiale iz steklene volne, po dobičku je na 132. mestu v Sloveniji, po izvozu pa na 50. mestu. Podjetje je šlo skozi različna obdobja. Potem ko je leta 1968 šla steklarna Inis v stečaj, so iskali nov program, leta 1983 so začeli izdelovati izolacijski material iz steklene volne. Leta 1992 se je pojavil nov lastnik Novoterma, od Krke, ki je obdržala 20 odst. delež, je 80 odst. kupilo nemško podjetje Pfleiderer. Pred dvema letoma pa je Pfleiderer postal 100 odst. lastnik podjetja, ki je v nekaj letih prihodke povečalo za več kot trikrat, proizvodnjo pa za 2,5-krat. “Pred sedmimi leti je Pfleiderer začel proizvodnjo izolacijskih materialov iz steklene volne, sedaj pa je z osmimi tovarnami po Evropi tretji največji evropski proizvajalec izolacijskih materialov,” je povedal direktor Vojko Švigelj in dodal, daje novomeška tovarna ena najuspešnejših Pfleidererjevih sploh. Izrecno je poudaril, da niso nemško podjetje, češ da podjetje vodijo in so v njem zaposleni sami Slovenci.
EKSPLODIRALA PLINSKA JEKLENKA - Prejšnji torek je v stanovanjskem bloku na Jakčevi 7 v Novem mestu odjeknita silovita eksplozija. popoldne je M. Š. iz kleti prinesla polno jeklenko plina, da bi jo zamenjala s prazno. Odvila je le varnostni ventil, jeklenke pa ni zamenjala. Nekaj po osmi uri zvečer je jeklenka eksplodirala, nato je še zagorelo, M. S-E dobita površinske opekline po obrazu in telesu, škode je za okoli 600tisOc tolarjev. Na sliki: razdejanje takoj po eksploziji. Več na 11. strani. (Foto-Majda Luzar)
SREČANJE PO 47. LETIH - Učenci in učenke šole v gospodarstvu raznih strok v Sevnici, generacija 1949-1952, smo se srečali pred kratkim v gostiiš Dolinšek na Vrhu pri Boštanju. Medse smo povabili tudi dve ne ,L učiteljici, prof. Majdo Terčelj in 86-letno Štefko Zupančič. Prihodnje c maja se bomo ponovno srečali v gostilni Na križišču v Šmarju. (Besed Janko Blas, Foto: Martirt Dolinšek)
mokre odpadke pa v opekarni Zalog zapekajo v opeko. Glede plinov je Kopač dejal, da kadar je nizek pritisk, že ob nizkih koncentracijah zaudarja, sicer pa koncentracije fenola in formaldehida, ki jih spuščajo v zrak, dosegajo le 5 do 10 mg/m3, medtem ko je zakonsko dopustna koncentracija 40 mg/m3.
Na pogovorih z vodstvom podjetja, ki so se ga udeležili predstavniki občinske uprave z županom na čelu, člani občinskega sveta in predstavniki bršljinske krajevne skupnosti, seje prvi oglasil prof. Miha Japelj, ki je dejal, da bo v tretjem tisočletju potreben drugačen odnos do okolja in da je treba povedati, kaj so fenoli in kakšne reakcije povzročajo. Dejal je, da se je, kljub temu da so izpusti v okviru dovoljenega, treba vsak dan prizadevati, da jih bo vse manj in pri tem biti pripravljen na odprt dialog z okolico. Predsednik bršljinske krajevne skupnosti Marko Picek, ki živi v neposredni bližini tovarne in zaradi nevzdržnih razmer prodaja hišo, je zagotavljanja, kako podjetje ne onesnažuje, označil za pravljico. Predvsem ob nizkem pritisku zadušljivega smradu ne čutijo le okoliški ljudje, ampak, odkar so povišali dimnik, tudi širša okolica do Mestnih njiv in naselja Slavka Gruma. “Nihče mi ne bo govoril, da te snovi niso škodljive, saj je znano, da sta fenol in formaldehid na prvem mestu kancerogenosti,” je dejal Picek. Poleg smradu pa ljudi zelo moti tudi močan hrup podnevi in ponoči; piskajoči glasovi, ki prihajajo iz tovarne, in promet -vsak dan na tovarniško dvorišče pripelje od 60 do 70 kamionov.
Direktor Švigelj je predlagal, da se s krajevno skupnostjo posebej sestanejo in poskušajo rešiti probleme, Marko Picek pa se je zavzel, da na pogovore povabijo tudi strokovnjake za okolje. Vodstvo podjetja je sprejelo tudi predlog, da se pogovorijo s Komunalo o odkupu odpadnega stekla, ki ga Sedaj uvažajo, medtem ko ima cela Slovenija probleme z odpadnim steklom, saj ga nihče ne predeluje.
J. DORN1Ž
ŽIVŽAV V OREHOVICI - V sredo, 23. junija, je bil na podružnični v Orehovici poseben dan. Na živ-žavu so se srečali otroci in starsi. U so pripravili kulturni program, predstavili pa so se tudi z modno rev^°^jl>il pa starši ne bi samo opazovali, so se med seboj pomerili v znani t0 dvema ognjema. Na prireditvi ni manjkalo niti peciva, ki so ga prav priložnost napekli starši. (Foto: Katja Hodnik)
OGLED TOVARNE - Na obisku v Pfleiderer Novotermu so si predstavniki novomeške občine, člani občinskega sveta in bršljinske krajevne skupnosti ogledali tudi njihovo proizvodnjo. (Foto: J. D.)
zahodno Evropo, 6 odst. v vzhodno, 9 odst. v bivšo Jugoslavijo, v Sloveniji pa prodajo 22 odst; ker doma dosegajo nižje cene kot na tujem, je ta delež dejansko še manjši. Povedal je tudi, da vsake štiri leta izvedejo velik remont, ko zamenjajo peči in takrat je tudi možnost, da izboljšajo tehnologijo in zmanjšajo škodljive vplive na okolje. Vsako leto vložijo v razvoj okrog 8,7 milijona nemških mark.
Direktor Švigelj in inž. Marjan Kopač, član uprave, zadolžen za proizvodnjo in razvoj, sta dejala, da je v tovarni bolj kot emisije v zrak in v vodo, problematičen hrup, ki pa da ga poleg njih povzroča tudi zadružna mešalnica krmil. Prav zaradi tega so že odkupili štiri bližnje hiše, na njihovem mestu pa bi radi zgradili skladišče s protihrupno ograjo, medtem ko proizvodnje na tem mestu ne nameravajo širiti. Velike težave imajo namreč s skladiščenjem izdelkov, kijih sedaj skladiščijo po celem Novem mestu in tudi drugje po Sloveniji. Suhe odpadke delno vračajo v proizvodnjo, za del pa so pred kratkim našli kupca v Nemčiji,
Član uprave Janez Kužnik je povedal, da so ob skoraj 3-krat-nem povečanju zmogljivosti v sedmih letih zmanjšali število zaposlenih iz 245 na 210. Izolacijski material skoraj v celoti izvozijo v 16 držav, 63 odst. v
Vojko Švigelj
Ne pustite se ujeti:
lV|K NA DODANO VREDNOST JE NIŽJI OD DAVKA NA N E V E D N O S1
L I i  —''   /
Z uvedbo DAVKA NA DODANO VREDNOST
ima račun še pomembnejšo vlogo kot doslej.
Tudi če popijete samo kavico, so vam ga dolžni izstaviti.
Ne pustite se ujeti
Vedno in povsod zahtevajte račun in preverite cene z davkom in brez njega.
Račun shranite.
Ne le zaradi evidence, tudi zaradi nugradne igre, ki bo organizirana jeseni.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
KS, MmiMivtvo n Imanca. OUftS, Menkov« 3. 1000 l|ubl)«n«
Hli
mrl NAMI
^ MANJŠI
Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem
®(n)(t)
Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi, Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni.
Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in vamo. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu.
KJ POSTA SLOVENIJE
Za nadaljnje informacije so vam na voljo:
Ljubljana	061 174 1712. 174 1714. 174 1715
Maribor	062 449 2720
Celje	063 401 3760
Kranj	064 262 4724
Koper	066 452 6724
Nova Gorica	065 122 5720
Novo mesto	068 371 8710
Murska Sobota	069 377 9650
couritri ( Hr B	
SKUPAJ	2,535.000 SIT
+ P0S0JIL0 ( x 2,2 ) 5,577.000 SIT	
DOBIM		 8,112.000 SIT
ODPLAČUJEM 10 let		 5,577.000 SIT
mesečni obrok: 			 56.570 SIT
DOLENJSKA
BANKA
^^STANOVANJSKO VARČEVANJE
bHf temelj	vaše
VARČUJEM
-5 let po 30.000 SIT na mesec . 1,800.000	SIT
-ob feS ti banke (ob predpostavki, daje TOM 0,i% mesečno).... 585.000 SIT -prispevek Stanovanjskega sklada . 150.000	SIT
Telekartice
imajo
eur?p chip
Vaša Telekarti ca, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
Ce imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist.
INFORMACIJE NA MEZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI
080 80 01 ^Telekom
W Slovenije Z nami
.2000
Dolenjski ženski nogomet ima bodočnost
Vodstvo ZNK Radio Krka je prejšnji teden na Hribu sklicalo novinarsko konferenco - Ocenili so pravkar končano prvenstvo in razgrnili svoje načrte za prihodnje
HRIB PRI NOVEM MESTU - Dolenjska dekleta, ki se navdušujejo za nogomet, so v spomladanskem delu državnega prvenstva osvojile peto mesto, kar je bilo prvovrstno presenečenje za ljubitelje nogometa v Sloveniji. Izjemen uspeh je posledica dobre organiziranosti kluba, kjer so gonilne sile predsednica Martina Vrhovnik, tehnični direktor Zdenko Ivančič in trener France Zadravec.
TADEJ PUCELJ PRVAK
DOMŽALE - Obetavni novomeški tenisač Tadej Pucelj, kije član ŠD Krka Teniški center Otočec, je na odprtem teniškem prvenstvu Slovenije v Domžalah v starostni kategoriji do 16 let osvojil prvo mesto. Tadej je v prvem krogu premagal Kotrleta (6:0,6:0), v drugem Panjana (6:0, 6:3), potem je dobil še dvoboj z Mlakarjem, ki ga je predal zaradi poškodbe. V polfinalu je premagal Saboličkega in končno v finalu po velikem triurnem dvoboju še Litijana Gašperja Pavlija (4:6,7:5,6:4).
J. M.
Zdenko Ivančič, ki je vodil novinarsko konferenco, se ni toliko zadrževal na pravkar končanem državnem prvenstvu, večje govoril o prihodnosti. Čeprav so vedno v finanč-
• Ob tej priložnosti je novomeška trgovina Roni darovala nogometa-šicam Radia Krka kombi, ki ga bodo imele za prevoze na tekme, pa tudi drugače ga bodo lahko uporabljale ter tako prišle do kakšnega tolarja za klubsko blagajno.
nih škripcih, največ pomagata Radio Krka in trgovina Roni (Polde Matoh). Smelo je dejal, da bodo dolenjske nogometašice v dveh ali treh letih v samem vrhu slovenskega
ženskega nogometa. Včlanjenih imajo petindvajset nogometašic, čeprav jih nekaj zaradi mladosti še ne sme igrati. Ko bodo te “dozorele”, bodo nogometašice pokazale svojo pravo vrednost. Čeprav imajo že zdaj dovolj naraščaja, bodo še naprej spodbujali mlade nogometašice v Semiču, enako tudi na osnovnih šolah Grm in Bršljin, kjer bodo jeseni odprli nogometno šolo.” Nogometni klub Radio Krka ima torej velike načrte, ki jih bo lahko uresničil le, če bo deležen večje družbene podpore, pa tudi mediji se morajo malce bolj zanimati za ženski nogomet, ki že osvaja svet. Pri tem so zlasti mislili na državne
KDO DRUGI KOT VOJO MALETIČ
KOMENDA - Lepše uverture v nedeljsko kasaško dirko v Šentjerneju si sploh nismo mogli zamisliti. Na kasaški dirki v Komendi sta kar dva kasača iz Šentjerneja osvojila prvi mesti, kar so ljubitelji kasaškega športa po tihem tudi pričakovali. Zmagala sta Valat, ki ga je vodil Jože Judež, in Suriya, ki jo je vodil proslavljeni Vojo Maletič. Poleg tega sta drugi mesti osvojila Šissi Sara (Pavšič - Šentjernej) in Lui B (Mars, Posavje Krško), tretje Fuci Fuc (Kovačič - Posavje Krško), peto Šina (I.Novak - Šent.), šesto Roki (R. Govek - Šent.), in deveto mesto Penta Lobell (B. Antončič) ter Roksi II. (J. Košak) - oba KK Šentjernej.
S. D.
m
Z NOVIMI NAČRTI V NOVO PRVENSTVO - Tehnični direktor ŽNK Radio Krka Zdenko Ivančič, poleg njegapredstavnica NZS Vesna Vasilič, v ozadju trener Franc Zadravec. (Foto: S.Dokl)
ELAN SE BO MOČNO OKREPIL
NOVO MESTO - Ker nogometaši novomeškega Elana, stalni člani druge republiške nogometne lige, jeseni štartajo na eno izmed prvih mest, ki pelje direktno v prvo državno ligo, so se dokaj zgodaj lotili zbiranja dobrih nogometašev, s pomočjo katerih bi uresničili želje vodilnih nogometnih delavcev na Dolenjskem. Razveseljivo je, da se je v klub vrnila vrsta dobrih nogometašev, ki so kruh "služili” v drugih klubih, to so Matjaž Sever, Janez Gruden, Gorazd Plevnik, Milan Bratkovič in Stojan Mesojedec. Predsednik NK Elan Marjan Mihelčič je dejal, da se pogovarjajo še z nekaterimi nogometaši, ki bodo okrepili Elanovo ekipo.
S. D.
MATJAŽ SMODIŠ OSTANE DOMA
NOVO MESTO - Rešen je zaplet okoli prestopa novomeškega košarkarja Matjaža Smodiša k ljubljanski Union Olimpjji. Člani izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije so na ponedeljkovi seji “prižgali zeleno luč” za Matjaža Smodiša, ki tako še naprej ostaja član novomeške Krke. Za njegovo registracijo je glasovalo osem članov, dva sta bila proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Več nejasnosti je v zvezi s prestopom drugega mladega reprezentanta Sanija Bečiroviča iz Laške Pivovarne v Union Olimpijo, saj se je med tema dvema vodilnima kluboma vnela prava vojna za naklonjenost nadarjenega košarkarja.
Matjaž Smodiš je opozoril na svoj talent
Mladi novomeški košarkar Matjaž Smodiš je blesteče igral na evropskem košarkarskem prvenstvu v Franciji • Njegova poškodba je bistveno vplivala na našo uvrstitev
NOVO MESTO - Če bi mladi novomeški krilni center Matjaž Smodiš brez poškodbe zdržal na evropskem košarkarskem prvenstvu v Franciji, bi se slovenska reprezentanca sigurno uvrstila v drugi krog tekmovanja. Ni bila daleč od šestega mesta, ki direktno pelje na olimpijske igre v Syd-ney. V tekmah, kjer je zaigral brez vsake nervoze, je zasenčil svoje proslavljene kolege iz reprezentance, ki niso mogli verjeti, da se 19-letni mladenič lahko enakovredno kosa s košarkarskimi asi, ki igrajo tudi v ameriški profesionalni ligi NBA. Matjažje bil poleg še nekaterih golobradih mladeničev prvovrstno presenečenje evropskega prvenstva in lahko zapišemo, da je bil naša “prva violina”. Verjetno bi Matjaž bil izbran tudi med najboljšo peterico košarkarjev, če mu seveda tega ne bi preprečila poškodba.
Matjaž je takole komentiral evropsko prvenstvo: “Imeli smo veliko priložnost za uvrstitev v četrtfinale, a je nismo izkoristili.
Sreča nam je v drugem krogu malce obrnila hrbet, pa tudi v končnici nismo imeli igralca odločitve. V naših vrstah je bilo v odločilnih trenutkih preveč živčnosti. S svojo igro sem zelo zadovoljen, sploh pa v prvem delu tekmovanja, nato pa meje poškodba močno ovirala, da bi pokazal še kaj več. Igralci smo se trudili po najboljših močeh, po mojem mnenju pa je sedanja zasedba dobro okostje za naslednje reprezentančne nastope. Menim, da smo se na vseh dvobojih v Franciji veliko naučili in se dobro zavedamo vseh naših kvalitet in tudi pomanjkljivosti. Evropsko prvenstvo je bilo zelo izenačeno. Vsi so v krog kandidatov uvrščali ZRJ, Litvo in Francijo, zmagala pa je Italija, ki je v neposrednem dvoboju za zlato odličje premagala Španijo, kateri smo tudi mi v predtekmovanju “vzeli skalp”. To marsikaj pove, šlo je za trenutno ali dnevno razpoloženje. Škoda, zapravili smo veliko priložnost za še večji in odmevnejši dosežek.”
medije, ki tekme ženskega prvenstva objavljajo v kotih.
Kako gleda Nogometna zveza Slovenije na ženski nogomet na Dolenjskem, pa smo lahko ugotovili iz besed njene predstavnice Vesne Vasilič, ki je dejala, da je ZNK Radio Krka med najbolj organiziranimi na Slovenskem in da sedanji rezultati niso slučajni. Pričakujejo, da bo še več mladih Dolenjk obleklo dres z državnim grbom.
SLAVKO DOKL
NAJBOUŠA TROJICA NA TEKU V KOČEVJU - Holdinar Živko, Kosmač (Foto: M. Glavonjič)
V
Živku so gledali v hrbet
Uspel trdicionalni tek Veronike Deseniške v Kočevju - Odlična organizacija
KOČEVJE - Peti tradicionalni tek Veronike Deseniške je v soboto na Bregu pri Kočevju zbral domala vso slovensko dolgoprogaško smetano. Manjkal je le lanski zmagovalec Roman Kejžar, v njegovi odsotnosti pa je bil med 140 tekači na desetkilometrski progi najboljši slovenski reprezentant Romeo Živko.
Do sedmega kilometra sta se v boju za drugo mesto potegovala Anton Holdinar iz Lenarta in Tone Kosmač iz Hotavelj.
Anton, sicer prometni policist iz Lenarta, je noč prebil na dežurstvu in mu je manjkalo nekaj svežine, a je pred ciljem pobegnil mlajšemu Kosmaču.
Zelo dobro so se odrezali tekači iz Kočevja, Kostela in Sodražice. Matija Ožanic (TŠD Kostel) je bil v skupni uvrstitvi na 12. mestu, Darko Rovanšek (Travna gora) pa 13. V svoji skupini je bil Matija tretji, Darko pa četrti. Med ženskami je
NAŠ POGOVOR
Anica Živko brez težav opravila s konkurenco, drugouvrščeno Lin-dičevo je prehitela za dobrih pet minut.
Tek so odlično pripravili člani maratonskega kluba iz Kočevja ob pomoči Novic Extrem.
Rezultati: m-1:1. Peternel (ŽAK Ljubljana) - 0,33,10, 2. Juvan (Kočevje) - 0,36,37, 3. Setnikar (AS Medvode) - 0,37,04, m-2: 1. Živko (Kladivar) - 0,30,40, 2. Holdinar (Lenart) - 0,31,01, 3. Kosmač (Hotavlje) - 0,31,20, m-3:1. Piškur (Novice Exterm) - 0,32,24,2. Drobnič (V. P. Postojna) - 0,34,26, 3. Plut (Nov-
ice Exterm) - 0,34,59, m-4: 1. Končina - 0,32,33,2. Kalan joba Novice Exterm), 3. Ožanič (TŠD Kostel) -0,35,20, m-5: 1. Malnar (Novic Ex-term) - 0,35,36,2. Kocijančič (Šport Mist) - 0,39,52,3. Lipušček (Idrija) - 0,40,50, m-6:1. Horvat (Bohinj) -0,43,25, 2. Ivanetič (Metlika) ' 0,47,23,3. Udovič (Tacen) - 0,47,3 /• Ženske: z-1:1. Petkovšek (Novice Exterm) - 0,39,16, 2. Manfreda (Ljubljana) - 0,42,03, 3. Šuštaršič (Ivančna Gorica) - 04,33, z-2: Živko (Franc Celje) - 0,35,29,2.Lin-dič (CGP Jaklič) - 0,42,40,3. Zupm (Velike Brusnice) - 0,45,34, z-3: • Veronika Bohinc (Krašnja) 0,40,39, 2. Hočevar (Elektro LjuD-Ijana) - 0,48,13, 3. Antonič (Grosuplje) - 0,52,29, z-4:1. Rus (Poljze) -0,47,38, 2. Lampe (TS Gorenje) -0,55,34, 3. Štok (Brin Kovirk) -1,25,10.	M.	G-
Metka ima rada nogomet LdoienjskDjsi]
DUATLON V KAPELAH
KAPELE - Na sobotnem duat-lonskem ekipnem državnem prvenstvu v Kapelah je dosegla 1. mesto ekipa Triatlon kluba Ribnica. Absolutni zmagovalec tekmovanja je bil Sašo Juraja, član omenjenega kluba. Tekmovanje v Kapelah, ki ga je organiziralo domače športno društvo Power team, je bilo doslej prva večja tovrstna prireditev na državni ravni. Mnogi tekmovalci so pohvalili organizacijo prvenstva. Med skupno 30 tekmovalci je nastopil tudi Jože Novosele, predsednik športnega društva Power team Kapele. To kapelsko društvo deluje poldrugo leto.
BLAŽ TURK V ČETRFINALU
NOVA GORICA - Novogoriški teniški klub je ob koncu prejšnjega tedna pripravil državno teniško prvenstvo v kategoriji igralcev do 18 let. Na turnirju sta nastopila tudi Novomeščana Blaž Turk in Tomaž Kastelec. Viden uspeh je dosegel Blaž, ki se je uvrstil med osem najboljših in ga je v četrtfinalu porazil Ljubljančan Luka Bernard (7:5,6:2), Tomaž pa je bil za las prekratek, da bi se uvrstil v drugi krog, premagal gaje Celjan Gregor Privšek.
ODLIČNI POSAVSKI PLEZALCI
KRŠKO - Posavski športni plezalci so se po zaključenem spomladanskem delu tekmovalne sezone posvetili še plezanju najtežjih smeri v plezališču Kotečnik pri Celju. Dosegli so odlične rezultate, saj so si kar trije med njimi z vzponi v skali zagotovili status kategoriziranega športnika. Gre za Grego Cerjaka, Nejca Pozveka in Andreja Sotelška. Petnajstletni Gregor Cerjak je preplezal smer Guernica, to je njegova prva smer spodnje desete stopnje. Dvanajstletni Nejc Pozvek pa je preplezal smer Jogananda. S takšnim dosežkom se lahko pohvalita samo še dva Slovenca, pa tudi v svetovnem merilu jih ni ravno veliko. Junija je preplezal še Srebrno streho in Tortugi v Mišji Peči. Andrej Sotel-šek je uspel preplezati eno najtežjih smeri v Sloveniji - Butenskalo. Uspešna je bila tudi Aleksandra Voglar, ki je ravno tako premagala Joganando. Tako so posavski športni plezalci sklenili spomladansko plezalno obdobje. Njihova poletna sezona pa se bo nadaljevala v znamenju priprav na jesenska tekmovanja in odpravo v Ameriko.
Metka Škrbec z Rateža pri Novem mestu že od nekdaj obožuje nogomet • Ko se ji je ponudila priložnost, je tudi sama začela “brcati”.
NOVO MESTO - Petindvajsetletna Metka Škrbec je gonilna sila napada nogometašic Radia Krka. V minulem prvenstvu, kjer so Novo-meščanke osvojile peto mesto, je dosegla osem golov in je v samem vrhu strelk slovenskega ženskega nogometa. Zaradi svoje nadarjenosti je tudi oblekla dres z državnim grbom.
• Kako to, da ste se odločili za moški šport?
“Takšno mišljenje je zgrešeno. Ženske se vedno bolj uveljavljamo tudi v moških športih, kjer zaradi fizično-psihičnih lastnosti ne moremo dosegati takšni rezultatov, vendar vseeno preveč ne “capljamo” za njimi. Kaj je ženski nogomet, pa lahko vidite na svetovnem ženskem nogometnem prvenstvu v Ameriki, kjer so nogometašice osvojile Ameriko in še ostali svet. Nogomet sem začela igrati v osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Brusnicah. Naš razred se je najbolj navduševal nad nogometom, tako da so igrali fantje in seveda tudi dekleta. Končno sem pristala v novoustanovljenem ŽNK Radio Krka, kije združil za nogomet navdušena dekleta z vseh koncev Dolenjske. Vesela sem, da sem se včlanila v klub, ki mi nudi velik športni užitek in zadovoljstvo.” '
• In kakšni so vaši cilji?
“Rada bi še dolgo igrala nogomet, ki me bogati, ker sem obdobje svojega strokovnega šolanja že zaključila. Nekoč sem sanjala, da bom profesorica športne vzgoje, pa se mi ni izšlo, tako da sem postala uslužbenka. Ko bom končala nogometno kariero, bom rada ostala v klubu, za katerega menim, da ima lepo bodočnost.”
• Kakšno zadovoljstvo vam nudi nogomet?
“V klubu smo kot ena družina, pa naj gre za nogometašice, kot tudi za
klubsko upravo, ki jo vodi predsednica Martina Vrhovnik. Razumejo nas in od nas ne zahtevajo nemogočega, saj vsi vedo, da smo popolne amaterke. Vsaka tekma je poseben užitek in doživetje, ki je toliko slajši, če zmagamo in če dosežemo kakšen gol. Druženje z dekleti me bogati. Igramo lep nogomet brez grobosti, ker se zavedamo, da so naše nasprotnice športne prijateljice, ne pa sovražnice. V celotnem tekmovanju smo dobile vsega tri rumene kartone, kar bi pri kakšni moški nogometni ekipi bil že kar svetovni rekord.
• Kaj delate, ko ne trenirate in ne igrate nogometa?
“Ob službi imam še toliko časa, da grem malo naokrog, pa tudi moderno glasbo rada poslušam.
SLAVKO DOKL
ŠE VEDNO VODI BK KRMELJ
NOVO MESTO - Nadaljevalo se je prvenstvo v dolenjski balinarski ligi, kjer so odigrali 8. krog. Rezultati: Mirna - Krško 11:5, Dana (Mirna) - Cestar 14:2 in Krmelj: Dolenja vas 13:3. Vrstni red: 1. Krmelj 16, Krško 12, Mirna 11, Dana 9, Dolenja vas 5, Cestar in Valerija 1 točka.
R. M.
Igor Primc zmagal v Budimpešti
BUDIMPEŠTA - Ob koncu minulega tedna je slovenska atletska reprezentanca v sed-meroboju nastopila v Budimpešti, v okviru t.i. pozivnega atletskega mitinga IAAF. Slovenski atleti so v obeh kategorijah zasedli 4. mesto, osvoji i pa so tudi tri prva mesta, ka je zelo spodbudno. Zlasti n* je razveselil novomeški atie Igor Primc, ki je disk zalu a 62.09 m in s tem premagal r sto atletov, ki so imeli bo(Js rezultate kot naš atlet.
Igor Primc je povedal, daj to njegova prva zmaga na m tingu Mednarodne atlets
federacije in da je je zelo vese •
Poleg Igorja sta zmagal' * Anja Valant v troskoku (13-m) in metalka kopja Efi S <j ga (57.01 m). Povedati velja, da sta obe slovenski reprer® tanci nastopili precej ni, saj sta med drugimi mam kali tudi Brigita Bukovec Brita Bilač.	j	p
Metka Škrbec
V ^
Izbiramo naj slovensko kopališče
Podobno kot smo pozimi izbirali najboljše smučišče, bomo vse poletje izbirali naj slovensko kopališče. Vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj se bo pridružil tudi Dolenjski list. Naši bralci lahko glasujete za vsa urejena naravna in umetna kopališča na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem koncu. Glasujete lahko za kopališča
Glasovnica “NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE”
Glasujem za kopališče.........
ob potokih, rekah pa tudi za j* zenska kopališča v okviru zm
vilišč, ki jih na našem 'conc,iwe manjka. Pogoj je le, daje kop» uradno urejeno in oskrbovano, ja kopališča ne pridejo v pos ' .
Glasovnice pošljite na na Dolenjski list, Glavni trg * Novo mesto, najkasneje do P deljka vsak teden. IzmedIg -0 valccv bomo izžrebali tri, ki dobili praktične nagrade.
Ime in priimek:.
Naslov:.
Kolinska
V nedeljo se poženejo galoperji
Prva galopska dirka za Pokal Slave vojvodine Kranjske - Dirka kot promocija športa in preizkus delovne zmogljivosti konj - Krška in brežiška občina podpirata zamisel		
„ ČATEŽ OB SAVI - V nedeljo ob 15. uri bodo na hipodromu Brege pri rskeni organizirali prvo galopsko dirko za Pokal Slave vojvodine Kranjske. Dirko pripravlja Konjeniško športno društvo Zevnik v sodelovanju s onjeniškim klubom Posavje, Slovenskim galopskim društvom Maribor ter 0 cinama Krško in Brežice. Organizatorji napovedujejo največjo galop-s o tekmo v Sloveniji z udeležbo najboljših tekmovalnih konj. Da gre za kakovostno zasnovano dirke. V tekmovalnem deluje pred-S^fdit.ey, zag°tavlja tudi udeležba videnih kar 6 dirk. Tako bodo izvedli konj iz Slovaške. Avstrije. Hr- neuradno dirko športnih konj. dir-		Tone Zevnik s Čateža ob Savi, pobudnik omenjene galopske dirke, pravi, da je prireditev namenjena promociji galopskega športa in delovnemu preizkusu angleških polnokrvnih konj. “Glede na močno konkurenco tako domačih kot tujih konj bodo iz dosežkov na dirki razvidni tudi uspehi slovenske reje,”
Predvsem je eden izmed ciljev organizatorjev tudi tradicionalnost Prireditve in popularizacija tega P emenitega športa, saj gre za naj-0 j atraktivno obliko konjeniškega sPorta, ki pa je bila pri nas doslej redno nekoliko zapostavljena. Ven-ar pomeni v svetu pomemben element tako v promociji regij in špor-a kot turizma in gospodarstva v celoti,” poudarja Tone Zevnik.	ko na 1.700 m za pokal občine Krško, dirko na 2.000 m za pokal občine Brežice in dirko na 2.000-metrski progi za triletne konje za pokal barona Valvasorja,” sporočajo organizatorji. Osrednji del prireditve bo dirka za Pokal Slave vojvodine Kranjske. Zaradi velikega števila vpisanih konj jo bodo izvedli v dveh skupinah. Skupno se bo za ta pokal potegovalo 20 konj-	Nedavne tiskovne konference, kjer so predstavili dirko, sta se udeležila krški župan Franci Bogovič in podžupan brežiške občine mag. Andrej Vizjak. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad zamislijo za prireditev. Zlasti krška občina obljublja podporo dirkam, saj zeli urediti celotno območje nekdanje gramoznice na Bregah, kjer bo tudi nedeljska dirka, v športni park. L. M.
raške, Bosne in Hercegovine. zarske in Slovenim- Tolikšno število dpi v,h konj zagotavlja zanimive	Od obljub se ne da živeti	
VABLJENI NA KONJENIŠKE v dirke V . ŠENTJERNEJ
ŠENTJERNEJ - Konjeniški lub Šentjernej organizira v nedeljo 11. julija, ob 14.30 radicionalne letne kasaške lrke kjer bodo nastopile tudi !?^?kevrivovprege. Predseduj	Šentjernej Ivan Košak
v P°vedal, da bo v devetih paskih dirkah nastopilo blizu ®o konj iz vseh slovenskih rti!	klubov. Osrednja
r.'rkla bo tekla za Pokal Mo-. e 'kjer se bodo kasači po-Hin0V? za *ePe nagrade. Mla-
1 ii k- , *et ‘ma Prost vstop, jubuelji konjeništva pričaku-
čih°JlajVee nast0Pa doma-n kasačev, ki se vedno bolj
ni„ljavlJaj°- Tako bodo nasto-' buriya (V. Maletič). Sissi Maletič), Valat (J. ,«> Leon (I. Zagorc), Fao n ^5 d- Humek) Roksi II.
Košak), Penta Lobell (B. ^ntonce) in Sai Baba (V. Ma-
Novomeški balinarji, ki so včasih imeli osem balinišč, so zdaj povsem na suhem
NOVO MESTO - Dolenjski balinarski šport še ni zamrl, čeprav mu že dolgo zvoni navček. Novomešča-ni so v “zlatih časih” tega športa imeli kar osem igrišč, danes pa nimajo niti enega, da bi trenirali, kaj šele za igranje. Nekateri športniki se še ukvarjajo z balinanjem, vendar so odvisni od dobre volje na balinarskih terenih širom Dolenjske, kjer niso bili tako nespametni kot Novo-meščani.
Športni delavec Rudi Mraz iz Novega mesta, ki je živel in še vedno živi za ta šport, ki se je že pred časom poslovil od gostiln, ne more razumeti, da so nekateri vodilni športni delavci v preteklosti bili tako naivni. Dovolili so, da so gradbinci pozidali balinarska igrišča in se zadovoljili z obljubami, da jih bodo pač zgradili na drugih lokacijah.
Občinske upravne in politične garniture so se menjale, pozabile so se obljube in osrednja Dolenjska je tako ostala brez enega samega balinišča. Zadnje upanje za privržence balinanja je bilo igrišče pri Domu starejših občanov v Šmihelu. Ko so na igrišče hoteli postaviti streho, je šele prišla na svetlo prava podoba, da tam zaradi domskih potreb sploh ne sme stati balinišče. Tako privrženci balinanja tavajo in ne vidijo več lučke na koncu tunela. Ko se bo moledovanja naveličal še Rudi Mraz, o balinaju v Novem mestu ne bo več ne duha ne sluha. Podobno usodo so doživela tri novomeška kegljišča, na srečo pa se je končno le našel dobrotnik - Krka zdravilišča, ki so ohranila kegljišče pri Vodnjaku.
S. D.
B. Novak državni prvak
9ani balinarskega
0a Sodček Popravili tančnem
v iz Kočevja so odlično državno prvenstvo v na-“deležiT ,biianiu> katerega se je valr„„ , tekmovalcev, zmago-1} . robnih tekmovanj. ^OvaWv»-,prvak ie Postal Bojan Večkr;i, ‘ le Bela) iz Kranja, sicer dru8n hrvaški reprezentant. Na (Trat, , !° seJe uvrstil Uroš Valter
lre,ji ie hil 7 tCX 'Z ŠkofJa Loke)’ kluba a oran Rednjak iz istega
ske Bistrjtrti)Pa ^rega R°š*r 'z Hir-
Veniie<^StaVn*?t balinarske zveze Slo-čevje jje graiaj Športno zvezo Ko-ttiveo,, ?r,se nihče ni udeležil zani-
cga tekmovanja.
MG.
Jaka može se je
SPET IZKAZAL
n° Prvo	■	Na dirki za držav-
kovcih nstvo y motokrosu v Mač-<lobre rp° tekmovalci dosegli ttladeo^M te> kar zlasti velja za žeta := Novomeščana Jako Mo-asvojil .“fsžičana Čudna, ki sta S'PriboraCtp me.sth puti mesti pa sta dosti boi * Semičan Špehar in J >zkušeni Jazbar iz Brežic.
3,JRadicionalni )vski VIKEND
s IKA
sAHo>
?aPoviRNjA POLSKAVA - Odbor ^h°Vsk ?Vanie in prijetno počutje i ?venii'» ■ vetpranov in veterank i Hahm Ie Pfipravil 3. tradiciona-v72šak lvikcnd, kjer je nastopi krian 2:S,0V ‘n ^ahistk. Zmagal ji
je
rai' UV?nko Meštrovič, 9. je bil Hci n iz Leskovca, 27. - 28 i • Oerl,,erstVcnSck. 40. Janez Blas.
v veH„ .	au.	janez	ruas,
M uUr ^'vc*anovski ( vsi ŠK
ajcen - Sevnica)
J. B.
DVE DRUGI MESTI V MUNCHNU
MUNCHEN - Novomeški atleti so ob koncu prejšnjega tedna nastopili na mladinskem troboju Nemčije, Avstrije in Slovenije v Miinch-nu. Od novomeških atletov, ki so nastopili v mladinski reprezentanci, seje najbolj izkazal Robi Meglič, ki je disk zalučal 44.86 m, kar je njegov osebni rekord, in Ambrožič, ki je bil ravno tako drugi na 2.000 m ovire. Atlet Sever je v metu kladiva zasedel četrto mesto.
I. PRIMC
DOLENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA ANDI 99 SE JE OGLASILA
HUARAZ - Dolenjska alpinistična odprava ANDI 99, ki je pred kratkim krenila na pot, se je oglasila s pismom, v katerem nas seznanja, da so srečno prispeli pod vznožje Cordillere Blanca (3100 m). Pišejo takole: “Vsi smo srečno in varno prispeli v Huaraz, mesto na višini 3.100 metrov, pod pogorje Andov. V Frankfurtu smo najprej čakali 12 ur, nato pa smo nadaljevali pot do Lime. V Limi smo imeli probleme s prevozom do Huareza, saj smo imeli preveč prtljage in so nekateri prevozniki želeli bajne vsote denarja za vso našo kramo. Dobili smo bus prvega kakovostnega razreda, ker je bilo prepozno za cenejšo varianto. Na našo srečo smo prespali celo pot, ki je mimogrede povedano trajala kar osem ur. Zakaj? Voznik namreč ni poznal omejitve hitrosti, še posebej na vseh ovinkih, ki gledajo v prepad. Naselili smo se v penzionu Galaxia, kjer je kar nekaj Slovencev. Vremenske razmere so zelo neugodne, preveč je novega snega (1 meter). Alpinistom še ni uspelo osvojiti niti šesttisoča-ka, priplezali so na nekatere pettiso-čake. Zdaj se odpravljamo v dolino Paron na aklamatizacijsko turo, kjer bomo poskusili priti vsaj na pettiso-čak Pisco (5.772 m). Če bodo vremenske razmere ugodne, bomo splezali še na šesttisočaka Artensoraj.”
P krknzdravi liščk
HOTELI OTOČEC
teniški center otočec
MLADI SO PREMAGALI STARE
TRNOVEC PRIZABUKOVJU - ŠK Milan Majcen iz Sevnice je v Trnovcu pripravil 8. tradicionalno šahovsko srečanje mladih in starih šahistov iz tega šahovskega kluba. Premočno so zmagali mladi šahisti, ki imajo več moči, in sicer z rezultatom 59.5 : 4o.5, skupni zmagovalec srečanja pa je bil Bojan Smerdel, ki je zbral 17 točk.
J. B.
SEVENŠEK ZMAGAL V KOČEVJU
KOČEVJE - Balinarski klub Sodček iz Kočevja je pripravil dolenjsko prvenstvo v hitrostnem zbijanju, katerega seje udeležilo enajst tekmovalcev iz petih balinarskih klubov. Vrstni red: 1. Sevenšek, 2. Krže, 3. Drobnič (vsi BK Sodček), 4. Bukovec (Dana), 5. Cenčič (Sodček), 6. Tomše (Dol. vas) itd.
R. M.
PIVNICA SODEC ZMAGALA V MALEM NOGOMETU
METLIKA - Končano je tekmovanje v belokranjski rekreativni ligi v malem nogometu, kjer so slavili nogometaši Pivnice Sodec. V zadnjem krogu so bili doseženi naslednji rezultati: Veterani Bele krajine : SVIB 0:3, Gostinstvo Cvet: Dragovanja vas 5:0, Pivnica Sodec: ŠD Partizan (Semič) 5:0, Griblje : Pekarna Presta 3:2, Krokar: Republikanci 2:1, Pivnica Sodec : SVIB 3:1 in Pekarna Presta : Dragovanja vas 2:1.
Končni vrstni red: 1. Pivnica Sodec 21, Gostinstvo Cvet 20, Krokar (Metlika) 18, Republikanci (Vinica) 16, Partizan Semič 15, Veterani Bele krajine 8, Griblje 8, Dragovanja vas 7, SVIB 6 in Pekarna Presta 6 točk.
R. GOLOBIČ
TURK, KASTELEC IN PUCELJ IGRALI V KOPRU
KOPER - Trije nadebudni mladi teniški mušketirji Blaž TUrk, Tadej Puceli in Tomaž Kastelec , vsi so člani ŠD KRKA TC Otočec, so igrali na odprtem teniškem prvenstvu Slovenije v kategoriji igralcev do 18 let. Največje dosegel Kastelec, ki se je prebil v polfinale turnirja, kjer ga je premagal Celjan Matic Serdoner (6:2, 7:5), Turk in Pucelj pa sta izpadla v četrtfinalu.
J. M.
V NEOBVEZEN PREMISLEK
“Ti boš meni zizeke majal...”
“Spi, spi, spi, spi, spala bom, fantič prišel, dala bom... "poje narodna pesem in vsi vemo, na kaj namiguje, četudi malce kasneje pojasni, da bo to “nage Ijček rdeč”. Lovci za zaslužkom so jo dali prepevati tudi dekletcu, ki se še ni dobro ločilo od stekleničke z dudo in zadeva je neokusna, verjetno odurna celo pedofilom. Toda “podgurski ” radijski postaji jo veselo rolata. Tako kot Fehta-nje, ki vržejo v zrak klobuk in v kamrici fehtajo za... No, saj vemo, s katero besedo se klobuk lepo rima, zato res ni treba biti pesnik, dovolj je le malce perverznosti.
Vrhunec “straniščne poezije” pa je mojstrovina z naslovom Srčna napaka, ki žgoli takole:
“Ti ne boš mi zizeke majal, ti ne boš mi hlačke dol dajal, ti ne boš mi not pa ven ga dal, ne boš pri meni spal. ”
Glasbeni uredniki stremijo k temu, da bi čimveč ljudi poslušalo “njihovo ” radijsko postajo, zato uvrščajo v program tudi to, kar bi sodilo kvečjemu v kakšno totalka zadrogirano družbo. Človek jim tega niti ne zameri, bolj vznemirljivo in pretresljivo je to, da je slišati Srčno napako celo v oddaji, v kateri čestitajo in pozdravljajo poslušalci.
Zadnjič so z njo sorodniki zaželeli veliko zdravja in sreče svoji dragi babici, mami, sestri in teti, in to za šestdeseti rojstni dan. Verjetno se je slavljenka ob poslušanju izbrane pesmi počutila približno tako kot kolektiv, od katerega se je pred leti v pokoj odhajajoči direktor v enaki oddaji poslovil s pesmijo Ja se opraštam, cigani, sa vama.
TONI GAŠPERIČ
Na Evropskih dnevih glasbe v Nemčiji
Artiški tamburaši na glasbenem srečanju od 25. do 27. junija
Evropske dneve glasbe v nemškem mestu Bad Konig-shofen smo z ljudsko glasbo popestrili člani Tamburaške-ga orkestra KUD Otona Župančiča, ki smo se s štirimi koncerti tako prvič predstavili v tujini.
Naporno potovanje na prireditev je trajalo v petek od zgodnjega jutra do večera, že naslednji dan pa so nas čakali trije koncerti. Prvi je potekal na mestnem trgu, kjer smo v družbi številnih drugih pihalnih orkestrov, rogistov, folklorne skupine, združenih pevskih zborov in tamburašev nastopili z venčkom slovenskih narodnih pesmi. Zgodaj popoldne smo na samostojnem koncertu predstavili slovensko glasbeno kulturo v Domu za starejše občane, zvečer pa še na med-narodnem gala koncertu. Naslednji dan pred odhodom so nam gostoljubni organizatorji podarili audio kaseto z našimi nastopi in poslovili smo se z željo po skorajšnemu snidenju v Sloveniji. Zadovoljni in polni vtisov smo se odpravili v sosednje mesto v park termalnega zdravilišča na še zadnji nastop.
Srečanje sta omogočila predsednik Slovensko-bavar-skega društva, ki je izrazil željo po poslušanju ljudske glasbe, in podpredsednik Pavel Zidar, kije vabilo naslovil na prav naš orkester. Poslušanje koncertov, ugodne kritike in veliko zanimanje za naše promocijsko gradivo nas vedno znova prepričajo, da smo dobro zastopali Slovenijo in jo prek ljudske glasbe približali ljudem v Nemčiji.
“Artiški drotarji”
REGIJSKE KMEČKE IGRE - Društvo podeželske mladine Trebnje je v nedeljo, 20. junija, organiziralo regijske kmečke igre za področje Dolenjske in Bele krajine. Iger so se udeležile ekipe Društva podeželske mladine Novo mesto, Mirna Peč, Semič in Trebnje. Tekmovanja so potekala v štirih disciplinah: košnji, grabljenju, kotaljenju bale in hoji s skupnimi smučmi. Odločala je hitrost in natančnost opravljenih nalog. Vse ekipe so bile prizadevne, zato so jih številni navijači bučno spodbujali. Prvouvrščeni ekipi, Novo mesto in Mirna Peč, sta se uvrstili na državne kmečke igre.
V TRIGLA VSKEM NARODNEM PARKU - Člani društva Krnica iz Velikega Nerajca, skozi katerega vodijo ena od vrat v krajinski park Lahinja, prvi tovrstni park v Beli krajini, skozi vse leto gostoljubno sprejemajo številne obiskovalce. Konec preteklega tedna pa so se prvič tudi sami odpravili na izlet, da bi spoznali, kako so vešči turistične ponudbe drugod. Ogledali so si delček prostranega Triglavskega narodnega parka, po katerem jih je vodila dr. Marija Markeš. Poleg Bleda, kjer jim je s pomočjo filma predstavila narodni park, so obiskali še Vintgar, planino Zajavomik na Pokljuki (na fotografiji), kamor še vedno ženejo iz doline krave na pašo, ter kmetijo v Gorjušah, tisoč metrov nad morjem, kjer se pripravljajo na biološko kmetovanje. (Foto: M. B.-J.)
TABORJENJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH OTROK - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto je od 28. junija pa do 3. julija organiziralo s pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Urada za mladino, Zavoda za odprto družbo Slovenije, Zavoda za šport otrok in mladine. Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter novomeške občine in sponzorjev taborjenje gluhih in naglušnih otrok v Taboru mladih Mojca v Dolenjskih Toplicah. Tabora se je udeležilo 27 otrok iz cele Slovenije, starih od 7 do 16 let. Zanje je skrbelo 5 usposobljenih mentorjev in 2 somentorja. Vseh pet dni so imeli pester program, namen tabora pa je druženje gluhih s slišečimi. Slišečim udeležencem tabora so razdelili abecedo gluhih in jih učili znakovni jezik, slišeči otroci pa so sovrstnike lepo sprejeli.
4. TURISTIČNI RALLY OLDTIMERJEV - Sekcija avtoremontnih dejavnosti pri Območni obrtni zbornici Ribnica in Kočevje je v soboto organizirala že 4. tradicionalni turistični rally oldtimerjev. Po lanskoletni organizaciji prireditve v Ribnici je bil letos rally ponovno v Kočevju, ob siceršnji promociji turizma in sekcije avtoremontnih dejavnosti pa je letos sodil ta rally tudi v sklop praznovanj v počastitev 20. obletnice obeh območnih obrtnih zbornic. Udeležilo se ga je 93 lastnikov oldtimerjev iz vre Slovenije. Med avtomobili je bila najstarejša Tatra 57A, letnik 1933, lastnika Antona Korase iz_ Novega mesta, med motorji pa Triumf-MF, letnik 1934, Emila Sladiča iz Želimelj. (M. L.-S.)
ZURKA ZA PUNCE IN PRECEJ NAGI FANTJE - Tretji večer metliški kulturnih prireditev so se številni obiskovalci, ki so napolnili igrišče r Pungartu, zabavali ob komediji “Žurka za punce". Zanimanje ni bilo tak veliko le zato, ker je igro režirala igralka Violeta Tomič, sicer Metličank temveč tudi zategadelj, ker so deljene kritike o tej predstavi kar nekaj čas polnile časopisne stolpce. Razcepljeni kritiki in navdušena publika sogla na značilnost “žurke ” in tudi metliško občinstvo tokrat ni bilo izjema. (Foti M. B.-J.)
Odgovori, popravki in mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsipa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Izvor imena zelene dolenjske lepotice
Dol. list št. 25, 24. junija
V prispevku “Izvor imena zelene dolenjske lepotice”, ki je bil objavljen v vašem listu št. 25 dne 24. 6. 1999, sta se pripetili dve, verjetno tiskarski, napaki.
V drugem in četrtem odstavku četrtega stolpca je namesto pravilnega imena “korkoras” nepravilno odtiskano “korkoraj”, torej črka j namesto črke s na koncu imena.
S prijateljskim pozdravom
dr. FRANC BUČAR
Gasilski praznik v Krmelju
Dol. list št. 26, 1. julija
V Dolenjskem listu št. 26 z dne 1.7.1999 je bil na 6. strani objavljen članek z naslovom Gasilski praznik v Krmelju. Članek sem večkrat prebrala in ugotovila, da je nekaj izpuščeno. Pri objavi rezultatov z mladinskega tekmovanja na Studencu je bilo izpuščeno 1. mesto pri mladinkah, ki smo ga zasedle mladinke PGD Tržišče. Tako smo PGD Tržišče odnesli domov 2 pokala, kakor tudi PGD Boštanj.
Mladinke iz Tržišča smo rahlo razočarane in pričakujemo, da boste napako popravili z dodatno objavo naše zmage nekje na vidnem mestu v časopisu.
Mladinka PGD TVžišče
Prišel je, prišel Zeleni Jure
Dol. list št. 25, 24. junija
Ne dogaja se ravno pogosto, da bi v Črnomlju odprli fotografsko razstavo. In prav zato sem bil vesel, ko
sem se z organizatorji Jurjevanja
uspel dogovoriti, da bodo del moje razstave z naslovom “Ukradene podobe” uvrstili med spremljajoče prireditve ter tradicionalne folklorne prireditve.
Razstava je bila po predhodnem dogovoru z enim od lastnikov postavljena v hotelu Lahinja. Zal je tik pred otvoritvijo prišlo do neljubega dogodka, ki pa mu nisem bil priča.
V jedilnici hotela, kjer so visele fotografije, se je namreč črnomaljski župan z gosti pripravljal na večerjo. Po pripovedovanju organizatorke je potem, ko jim je omenila otvoritev, zbrana družba kljub prepričevanju demonstrativno zapustila prostor.
Naslednji dan, v soboto, 19.6., sem prišel v hotel in opazil, da fotografij ni več na stenah. Gospod Janko Tkalčič mi je povedal, da jih je moral sneti zaradi prigovarjanj nekaterih ljudi z občine. Fotografije naj bi bile moteče in naj ne bi sodile na prireditev, kot je Jurjevanje, ker so na njih podobe Ciganov. Ironija je v tem, da so bile vse posnete na Jurjevanjih v minulih petih letih, za nameček pa je občina Črnomelj eden od pokroviteljev razstave, kije bila pred tem postavljena v Cankarjevem domu v Ljubljani in v IN-DOK centru Sveta Evrope. Svet Evrope je tudi glavni pokrovitelj razstave. Na vseh fotografijah so portreti Romov brez poudarjene socialne komponente, tako da nikakor ni moč govoriti o spornosti foto-grafij.
Kot ljubitelj kulture se s takšnim postopkom ne morem strinjati, pa
tudi kot avtor razstave ne morem ostati neprizadet, čeprav tega neljubega dogodka ne jemljem kot napad name. Ne nazadnje sem do sedaj zgledno sodeloval z vsemi tremi belokranjskimi občinami.
Ne bi rad natolceval in po nepotrebnem razpihoval problema, a si kljub temu ne znam odgovoriti na vprašanje, za kakšno in čigavo nestrpnost gre v tem primeru in komu je namenjena. Upam le, da gre za naključen incident in ne realno sliko odnosa do kulture v Črnomlju. Tistim pa, ki so sodili o vsebini, morda ne bi škodilo, če bi bolje poznali znano Prešernovo pesem, ki tudi govori o podobah, in bi upoštevali njeno sporočilo.
DUŠAN FRICE avtor razstave
Semiške tropine
Dol. list št. 26,1. julija
V Telekomu Slovenije, Poslovni enoti Novo mesto, pospešeno gradimo, sočasno pa tudi moderniziramo telekomunikacijsko omrežje, zavedamo pa se, da so tako stanje omrežja kot tudi možnosti nudenja sodobnejših storitev v več krajih še vedno v zaostanku glede na potrebe naših uporabnikov. Tako je tudi z možnostjo vključevanja priključkov ISDN v Semiču. Digitalizacijo omrežja smo v največ primerih izvajali z vgraditvijo ustrezne opreme na že zgrajenem kabelskem omrežju, v primeru Semiča je to medkrajevni kabel med Semičem in Črnomljem, s takšnim načinom pa smo zagotovili le ustrezno količino zvez za centralo v Semiču.
ISDN priključke lahko omogoči le dodatna, v centrali vgrajena, oprema, ki pa zahteva dodatne digitalne zveze na medkrajevni relaciji. Po kablu jih ni možno vgraditi več, zato jih bomo morali zagotoviti na drugačen način; ali z novim kablom na že omenjeni relaciji ali pa z radijskim prenosnim sistemom preko Mirne gore. Za nov kabel bi bila potrebna poleg vseh soglasij in upravnih dovoljenj tudi velika finančna sredstva, ki jih zaradi omejenih možnosti financiranja Telekom Slovenije nima, zato je realna alternativa kablu le radijski prenosni sistem. Ta pa poleg nekoliko nižjih finančnih sredstev zahteva med obema postajama tudi optično vidljivost, ki je iz stavbe, kjer je v Semiču postavljena telefonska centrala, z Mirno goro ni, zato bomo morali v Semiču pridobiti ustrezen prostor na drugi lokaciji, postaviti v njem postajo radijskega sistema in jo s kablom povezati s telefonsko centralo. Tudi ta varianta zahteva velika finančna sredstva, ki jih v skrajno racionalnem letnem načrtu poslovne enote ni, pridobili oz. prerazporedili jih bomo lahko le iz drugih plansko načrtovanih objektov, ki zaradi objektivnih razlogov ne bodo realizirani.
V primeru ISDN priključkov v Semiču gre izključno za tehnične in finančne ovire, v Telekomu Slovenije pa tudi nimamo nobene zlate rezerve kablov. Tudi v našem interesu je kar najhitreje zagotoviti te vrste priključkov, kjerkoli so ali bodo tržno zanimivi. Predvidevamo, da bomo ISDN priključke v Semiču lahko zagotovili v zadnjem četrtletju letošnjega leta, ovira so lahko le upravni postopki, kjer pa bo še kako v pomoč v članku omenjena županova vztrajnost.
Direktor poslovne enote ANDREJ ZUPANC, dipl. oec.
Mladi prostovoljci v Smarjeti
Novomeško društvo za razvijanje prostovoljnega dela organizira že peti mednarodni mladinski tabor v Šmarjeti - Udeleženci iz Slovenije in tujine - Dopoldan delo po vaseh
NOVO MESTO - Od danes pa do 18. julija bo v Šmarjeti potekal že peti mednarodni mladinski tabor po vrsti, ki ga bo tudi letos organiziralo novomeško društvo za razvijanje prostovoljnega dela. Tabora se bodo udeležili mladi prostovoljci, stari od 18. do 25. let, iz Slovenije, Italije, Španije, Bosne in Hercegovine, pa tudi bosanski in kosovski begunci, ki živijo pri nas. Skupaj pričakujejo okrog 70 udeležencev.
Za mlade prostovoljce bo udeležba na taboru kot nagrada za njihovo celoletno delo. Program tabora bo razdeljen v dva dela; dopoldan bodo mladi prostovoljci delali z otroki nižjih razredov otoške in šmarješke šole in sicer na devetih lokacijah, pridružili pa se jim bodo tudi otroci s Kosova, ki dvakrat tedensko obiskujejo
Klub za otroke v prostorih društva na Rozmanovi 30 v Novem mestu. Na Otočcu bodo delavnico organizirali tudi za romske otroke. Prostovoljci bodo otrokom na vasi poskušali z organiziranjem iger, plesa, petja in risanja osmisliti počitnice, spoznavali pa bodo tudi druge jezike in kulturo. Popoldan pa bodo prostovoljci lahko sodelovali v kreativnih delavnicah, od kuharske, folklorne, fotografske do novinarske. Organizirali bodo tudi dva izleta, kjer si bodo udeleženci lahko ogledali dolenjske znamenitooti
Vodja tabora Branka B.ik0vec pravi, da gre velika zasluga za organizacijo tabora šmarješki osnovni šoli, ki jim je že drugič odstopila prostor. Vrednost projekta je 3 milijone tolaijev, Bukovčeva pa upa, da bodo zbrali vsaj
Mariborski študentje, pozor!
Višja šolnina na Univerzi v Mariboru • Študentski parlament in predsedstvo ŠOU-a v Mariboru zahtevata pojasnilo
Upravni odbor univerze v Mariboru je na 18. redni seji 28. junija nekaterim fakultetam odobril višje vpisnine. Tako bodo redni študentje z dodatnimi 300 SIT prispevali za Študentski svet Univerze, izredni pa bodo k šolnini, ki se giblje med. 150.000 in
621.000	SIT, morali dodati še 5 odst. za delovanje Univerze. v
Študentski parlament in Študentska organizacija univerze v Mariboru (SOUM) zahtevamo, da univerza pojasni študentom, zakaj morajo plačati več kot drugi, ali pa ustrezno zniža prispevke, če nimajo pravne podlage. Pozivamo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, da zaustavi neupravičeno naraščanje prispevkov.
V študijskem letu 1999/2000 imajo tako najdragocenejše sedeže na Fakulteti za kmetijstvo (cena vpisnine za prvi letnik 5.800 in 5.200 SIT za višji letnik), Ekon-omsko-poslovni fakulteti (4.100 oz. 4.800), Visoki zdravstveni šoli (3.520 oz. 2.850), Fakulteti za organizacijske vede (2.800 oz. 2.850), Pravni (3.300 oz. 2.700) in Pedagoški fakulteti (3.050 oz. 1.700). Z enotno vpisnino, ki znaša 1.500 za prvi in 900 SIT za višji letnik, pa se bodo zadovoljile Fakulteta za strojništvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za elektroniko, računalništvo in
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Sestavite pravilni vrstni red “Tolarjev 300 shop stop”! (Nagrada: pet izdelkov.); Naštejte vrste materialov za posteljnino, ki jih ni potrebno likati!. (Nagrada darilo Modiane.) Odgovore je treba do sobote, 10. julija, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 20. junija sta: Vinko Košmerl iz Loškega Potoka in Anja Kavčič iz Škofje Loke.
cji/efesvA LA/A poro
4*4 IM'
'A
informatiko ter Fakulteta za gradbeništvo.
Menimo, da predlog študentskega sveta univerze ne more biti pravna podlaga za dodatni prispevek, ker bi sicer vsak organ lahko predlagal in nato izglasoval dodatni prispevek. Zanima nas tudi, zakaj moramo ob spremembi strokovnih nazivov za menjavo diplome plačati 20.000 za novo oz.
15.000	SIT, če diploma že obstaja.
Le kje je načelo državne univerze o dostopnosti?
Za predsedstvo ŠOUM PRIMOŽ LOZAR, sekretar
polovico tega zneska, da bodo pokrili stroške. Tabor so podprli: Evropska komisija v okviru programa “Partnerska mesta”, Urad RS za mladino, Urad za Slovence v zamejstvu, novomeška občina, Kartuzija Pleterje ter nekatera podjetja in posamezniki iz Novega mesta.
To pa ni edini projekt, ki se ga je lotilo novomeško društvo za prostovoljno delo, ki je kot tako edinstveno v Sloveniji, poleg tabora delujeta v okviru društva tudi kluba za otroke in mladino v Straži in Ločni, od aprila pa v prostorih društva nudijo tudi psihosocialno pomoč kosovskim begunčkom. Namen druženja je preprečevanje psihosocialnih problemov, ki jih imajo pregnanci pri vključevanju v življenje pri nas, še poseben poudarek pa je na učenju slovenskega jezika. S šolskim ministrstvom bodo zanje izvajali tudi poletno šolo slovenskega jezika, ki bo dobrodošla priprava na šolo v jeseni. S kosovskimi begunčki dela 15 prostovoljcev. To pa je tudi edinstven primer v Sloveniji, da se je dela s pregnanci lotila nevladna organizacija.
Predsednik društva Uroš Dular je na tiskovni konferenci prejšnji teden poudaril, da namen društva, ki združuje okrog 100 članov, ni le prostovoljno delo, ampak predvsem promocija vrednot prostovoljnega dela ter spodbujanje ljudi k prostovoljnemu delu in solidarnostnim akcijam.
J. DORNIŽ
UMRL TUDI SIN
CELJE - Za posledicami hude prometne nesreče, ki se je pri vasi Kompolje pripetila 25. junija zvečer, je v celjski bolnišnici umrl 9-Ietni Aleš Krajnc z Ledine, učenec 2. razreda sevniške osnovne šole Sava Kladnika. Ob tragični nesreči, o kateri smo poročali v prejšnji številki DL, je na kraju nesreče umrl že Alešev očka, 39-letni strojevodja SŽ Slavko Krajnc. Nesreča se je zgodila, ko je Slavko z osebnim avtomobilom prehiteval drugo vozilo, ravno takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom 19-letni Boštanjčan Sandi Kadilnik.
I DOLENJSKI LIST
Kdo bo gradil?
KOPRIVNIK - Prebivalci Koprivnika, odročne in oddaljene va na demografsko ogroženem obmoc ju v KoCov«ki občini, so prepričam, da bi država in oocina 7 vcijvn zanimanjem za gradnjo stanovanj lo ko preprečili nenehno preseljevanje mladih v večje kraje.	.	•
Razočarani nad Nacionalnim ■■ Občinskim stanovanjskim Pr0® : mom menijo, da bi morali cim P izdelati in sprejeti merila o den pomoči za obnovo ali gradnjo sta vanj ter omogočiti pridob^a j ugodnih posojil. Za rešitev ten P blemov so bili na repubnj>k občinski ravni že podani predlog* davčne olajšave prebivalcev mografsko ogroženih območij. ^ privničani ugotavljajo, da se *o ska občina do sedaj ni dovolj po čala odročnim in oddaljenim jem, ki za nadaljnji gosP°“.aSaVI1o voj nujno potrebujejo tudii drz pomoč in opozarjajo, da se m sprejeti predlogi tudi izvajati. .a
Stanovanjska posojila iz s .. Republike Slovenije se Jimi nedosegljiva zaradi zaplete postopka pridobivanja dokazi, pomeni izgubo 1
BIOTEHNOLOGIJA KOT ODGOVOR NA SVETOVNO LAKOTO
Se bo svet izstradal do smrti?
Nuffieldov svet za bioetiko, ki v Veliki Britaniji skrbi za etično neoporečnost bioloških znanosti, sporoča, da je razvijanje gensko modificiranih poljščin, ki imajo velik hektarski donos in so bolj hranljive in odporne proti boleznim, pravzaprav “moralni imperativ”; le tako naj bi namreč bilo mogoče nahraniti 170 novih ust, ki se vsako minuto rodijo na materi Zemlji.
Nekoliko pozabimo na Nuf-fieldove etike in razmislimo o problemu. Za žetev potrebujemo troje: določeno površino zemlje, plodni vrhnji sloj prsti -to čarobno mešanico razpadlega rastlinja, v prah zdrobljenih kamnin in mikroorganizmov, ki se debeli s hitrostjo 3 cm na 100 let - in svežo vodo. Strokovnjaki soglašajo, da je za zadostno in pestro prehrano odraslega človeka nujno pol hektarja take zemlje. Prav zdaj je svetovno povprečje na osebo nekaj malega več kot četrt hektarja.
Kako zelena je bila zelena revolucija?
V času tako imenovane zelene revolucije je proizvodnja hrane prehitevala naraščanje prebivalstva. Tudi povprečni hektarski donosi so naraščali in prav tako površina obdelane zemlje. Največ je je bilo leta 1981. Od tedaj se iz dveh razlogov vztrajno krči. Prvi je ta, da mora vedno številčnejše prebivalstvo tega planeta nekje živeti; poselitev požira plodno zemljo. Drugi razlog je izčrpanost kmetijskih površin, ker jih človek obdeluje preveč intenzivno. Površina, na kateri človeštvo prideluje žita, se je skrčila na šestino nogometnega igrišča na osebo.
Vegetarijanec za preživetje na leto potrebuje najmanj 490 kg zrnja žit. Koliko tega lahko pridelate na šestini nogometnega igrišča, je odvisno od sončne svetlobe, prsti in vode. Najpomembnejša je debelina vrhnje plodne plasti prsti. Zadnje ocene kažejo, da človeštvo zaradi erozije, ki jo povzročata veter in voda, na leto izgubi 24 milijard
ton plodne zemlje. Če bo šlo to tako hitro naprej, bo v naslednjih 20 letih izginila tretjina obdelovalne zemlje na planetu.
Od leta 1960 do danes so kmetje opustili površine, ki znašajo tretjino vse današnje obdelovalne zemlje. Vsako leto odidejo z 10 milijonov hektarjev nekoč plodne zemlje. Toda vsako leto je treba najti 5 milijonov hektarjev nove, da se nahrani približno 90 milijonov novih ust. Večina neobdelane zemlje je za pridelavo hrane prevlažna, presuha, prestrma ali premrzla. Zato človeštvo tako neusmiljeno pustoši po gozdovih v tropskem in zmernem pasu.
“Pustoši” je prava beseda. Gozdovi so dom milijonov še neopisanih in neimenovanih rastlinskih vrst, od katerih bi mnoge lahko jutri dajale hrano in zdravila, a bodo prej izumrle. Ko ljudje osvajamo novo zemljo, potrebujemo nove domove, ceste in kanalizacijo, nova odlagališča za odpadke, nove naftovode in plinovode, nove kamnolome, glinokope itd.
Reke vsako leto v morje odplaknejo 24 milijard ton mulja, človek sam pa pri graditvi hiš, cest in rudnikov tako ali drugače premesti 34 milijard ton prsti na leto. Čeprav potreba po obdelovalni zemlji narašča, prostor, ki naj bi bil na voljo kmetijam, zavzemajo mesta. Bogata mesta puščajo za seboj globlje ekološke stopinje kot revna. To samo še povečuje potrebo, da iz manj obdelovalne zemlje iztisnemo še več pridelka.
Zeleno revolucijo so poosebljali novi, drugače namakani, umetno gnojeni in kemično zaščiteni hibridi riža, pšenice in koruze, obdelovani s stroji, ki seveda goltajo nafto. Čeprav so hektarski donosi še vedno veliki, rekordnih v zadnjih 20 letih ni več in pridelek žit na osebo se zmanjšuje.
Potrebe po nafti bodo okrog leta 2020 presegle oskrbo, pravi nekdanji glavni geolog pri naftni družbi Shell, John Edwards. Fosfatov bo najbrž zmanjkalo okrog leta 2050. Še veliko bolj
grozeče težave pa se člove obetajo z vodo. Velemesta
težka industrija trošijo veevo
kot kdajkoli poprej.
Ne več pridelati, amp^ manj zavreči
Gretchen Daily s Stanford-ske univerze v Kalifornij* ra na, da človeštvo porabi četr vsega dežja in polovico vse: stopne sveže površinske v Približno 17 držav se s°°£ “absolutnim" pomanjkanj vode. V naslednjih 30 let* novimi zajezitvami rek a zadovoljili še 10 °dst0 ^Vjho treh po vodi, toda do te ^aS|0
Zato )e britan-,ohiti z
svetovno prebivalstvo n®
še za 45 odstotkov. Za* Nufficldski svet pozval bru .
še za 45 odstotkov svet pozv sko vlado, naj čim bolj pj-- ^ raziskavami o novih Pr|Oe sQ|j ki bodo odporni proti su '■. in škodljivcem ter bodo z beljakovinami.	zjv
Princ Charles se je na P v odzval s časopisnim član katerem je Nuffieldov arg. ment označil za “čustven ,j Ijevanje”. Obsodila ga J.e ^r. dobrodelna organizacij* ^ ščanska pomoč s pripon* > jn današnje lačne obdajajo j da je veliko resnejši sVL|jjeV problem pravičnejša raz ^ dobrin. Inštitut Worldwa j deluje v Washingtonu, JJ- F ^ kratkim izračunal, da bi 0 čani, če bi vsak dan zavtg c. tretjino manj hrane, lan hranili 25 milijonov ljuUI' v0-je vse prebivalstvo Sever reje, ki ga pesti huda !<• ^ajt.
Pred 200 leti je Thomas bi.
hus napisal: “Številčnost F valstva močno presega sp . nost Zemlje, da bi ga P e a|i in zato bo človeštvo v m )a drugačni obliki nekoč o .jnii predčasna smrt." P**) Ljvef leti je David Pimentel z ^ ze Čornell opozoril, . s|ej voditelji najbrž tako k(\..vaIni še naprej odlašali	jj(i	je
v zvezi s številom (jo)!1'. j0li-Zemlja zmožna Pre!V jns^e ler okoliščine ne bodo F ^ neznosne ali, kar je nepopravljive. ^
(vir The Guardian ^
pENS
PAPIRNATE rože. izdelek domače obrti
v
Se vedno čez pontonski most
Za najemnino za 4 tisočake na dan
na£DRAŽLCA - Obnova regio-krn) °este Žlcbič-Sodražica (6 b° bre-P° Polževo nadaljuje in se lastnu£kne zaradi neurejenih Prim razmer v najboljšem neita?K	končala	šele čez
^račii 61 • ^otemtakem ni težko t°rju ?ad> da bo uspelo investi-let0 -1 f ,.Vn‘ direkciji za ceste, na Vpite * an'rati slab kilometer raz-žaht,, este’ ki poteka po ne preveč ^vnem terenu.
struirS|Cl>S0 v P1-'1'!1 lotih rckon-kirr, .a,' “--5 kilometra, pred krat-
\». Kllr-
^>ni(T|	°d	Zapotoka	do
ipost: ?tos naJ lai razširili viniški do tr n klanec ter cesto obnovili sPet^0V,lnu Mihelič. A se je žal V?°se ^ d°’ saJ občan ne privoli
stitev ? (odkup) zemljišča, razla ^nek'c i°i! zadnj' ukrep države, pt Pek d0|„ napletena, saj je pošto
^lnLul^eP^ržaIe:.Pa STAROSTNIKOV V STRAŽI
Sodf^^h Vinka Čampe, kije tnai ' občini zadolžen za ko-
Pi
na
-
težjv..nJ'.d®jav,nosti, to ni edina saj p, ' jini nekoliko beli lase, C|Qb J^nskdt poplavah v vasi ^sPi n SC Vcdno uporabljajo za-^ Bontonski most za prehod
OhiV
Pitvij.'!13 Ribnica je pred odcc-S,°Pek ■ °dražiee takoj začela po-Pajen Za urejanje razmer, aprila 'n “ ‘)Va občina izdelavo projek-"ikjj.1 Pala” podjetju Hidroteh-Jubljanc. “Obljubili so, da
rokodelstvom
večjih praznikih in pomembnih dogodkih. A ne le domove. Ob božiču so z njimi okrasili celo pogače,” našteva Matkovičeva.
Čeprav so Anitine rože izdelek domače obrti, ne razmišlja, da bi živela od te obrti. Predvsem si želi najprej dokončati študij - jeseni bo namreč postala absolventka -a tudi sicer dvomi, da bi z izdelovanjem papirnatih rož zaslužila dovolj za preživetje. Za zahtevnejše rože potrebuje veliko časa in truda. Marsikdaj porabi za en cvet tudi po ves popoldan, težko pa bi potem zaračunala vse te ure. “Tudi stara mama Cita je rože izdelovala v glavnem za prijateljice in znanke ter v zameno za druge usluge. Se danes je večinoma tako: naročnik prinese material in plača, kolikor meni, da je prav, stara mama pa nikoli ne postavlja cene. Pravi, da si z bolj zapletenimi rožami ne bi zaslužila niti za slan krop,” pojasni Matkovičeva, ki pa je vesela, da se zadnje čase zanimanje za izdelovanje papirnatih rož povečuje. Mnoge, med njimi veliko učiteljic, jo prosi, da bi jih naučila te spretnosti. Vsem tem bo lahko v dobrodošlo pomoč prav Anitina seminarska naloga, v kateri je natančno razložila izdelavo kar šestindvajsetih rož, pridala pa je tudi načrte in fotografije gotovih izdelkov.
Preden začne Matkovičeva razpredati o uporabnosti papirnatih rož v današnjem času, razčisti dilemo o tem, ali so umetnost ali kič. Prepričana je, da, tako kot marsikaj drugega, tudi papirnate rože lahko z napačnim razumevanjem postanejo kič. Same po sebi pa po njenem mnenju nikakor niso kič. “Utopija bi bilo pričakovati, da bodo danes ljudje uporabljali papirnate rože za poročne šopke ali vence, saj sodobna tehnologija gojenja cvetja omogoča, da tudi sredi zime po ugodnih cenah kupimo sveže cvetje. A četudi papirnate rože neizprosno prepuščajo mesto sodobnim materialom, okusom in potrebam, se njihova uporabna vrednost kaže drugje. Na primer v spominkarstvu in ponudbi daril, tudi poslovnih, promocijskih in protokolarnih,” razmišlja Matkovičeva, ki je prepričana, da bi bile lahko papirnate rože del turistične ponudbe. Po njenem bi ob sodelovanju strokovnjakov z različnih področij lahko dobili izdelke, pri katerih bi se tradicija spogledovala s sodobnostjo in ki se jih ne bi bilo potrebno sramovati. Vendar morajo izdelovalci najprej stopiti iz anonimnosti. Sicer pa pravi, da bi lahko napisala še eno seminarsko nalogo samo o tem, kako papirnate rože znova vrniti v življenje, med ljudi.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
bodo projekt izdelali v enem mesecu, a kaže, da so nas potegnili za nos. Takoj ko ga dobimo, gremo v razpis za izvajalca del, saj smo v proračunu zagotovili deset milijonov tolarjev. Za uporabo pontonskega mosta od oktobra lani plačujemo po štiri tisoč tolarjev najemnine na dan,” je še povedal Čampa.
Te dni bodo objavili razpis za dela pri izkopih za povezovanje z glavnim vodovodom osemnajstih lastnikov vikendov nad Sodražico in v drugi fazi tudi naselja Grdi dol. Ta naložba bo občino stala okrog šest milijonov tolarjev.
M. GLAVONJIČ
SREČANJE
NOV PRAPOR XV. UDARNE DIVIZIJE
Odbor skupnosti borcev XV. udarne divizije in območna odbora ZB Novo mesto in Trebnje vabijo na tradicionalno spominsko srečanje ob 56. obletnici ustanovnega zbora divizije, ki bo 23. julija ob 9.30 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu. Osrednja vsebina letošnjega srečanja bo razvitje novega prapora, katerega pokrovitelj je domicilna občina Ljubljana. Poklonili sc bodo tudi spominu na narodnega heroja Dušana Jereba. Avtobus bo s Kongresnega trga v Ljubljani odpeljal ob 8. uri. Prijave zbirajo na telefonu MO ZZB NOB Ljubljana (061) 132 52 41 tov. Tatjana 13. in 14. 7. od 8. do 12. ure.
STRAŽA - Krajevna organizacija RK Straža je 26. junija skupaj z osnovno šolo Vavta vas organizirala srečanje starejših krajanov, ki se ga je udeležilo 146 starostnikov in aktivistov. Pozdravili so jih podžupan novomeške občine Boris Dular, predsednik Straške krajevne skupnosti Slavko Knafcl in predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec, ki je podelila tudi priznanja za dolgoletno delo trem aktivistkam KO RK Straža. Za kulturni program je poskrbela mentorica krožka RK na prej omenjeni šoli Nevenka Osolnik. Starostniki so bili s srečanjem zelo zadovoljni.
MODNI KOTIČEK
Zgodovina oblačenja (1. del)
“Moda se ohranja v vseh obdobjih človekovega obstoja. Ves čas se spreminja, razvija, povezuje z zgodovinskimi dogodki, kot so vojne, revolucije, odkritja, nastajanja običajev, razcveti umetnosti... ”
“Človek v nobenem smislu ni naravno bitje, saj svojemu telesu, že od začetka obstoja naprej, dodaja nekaj, kar prepoznamo kot oblačilo, uniformo, okras, masko ali pa slikanje po telesu, tetoviranje, barvanje. Artificializacija lastnega telesa se nahaja v obleki, različnih oblačilnih predmetih in pričeskah. ” (D. Drofles, 1986:9)
Spomnimo se mitologije o prvih predstavnikih človeške vrste. Adam in Eva sta si najintimnejše dele telesa pokrila s figovimi listi. Kostum sta si poiskala v naravi, kar je še vedno značilnost sodobnega načina pridobivanja surovin za izdelavo najimenitnejših naravnih tkanin. Od takrat do danes je preteklo nekaj deset-tisočletij, zvrstile so se industrijske revolucije in znanst-veno-tehnična, todo črpanje idej za izdelovanje oblačil iz narave se nadaljuje.
Narava “nudi” in narava “zahteva”pokrivanje človeškega telesa. Temperaturne in klimatske spremembe so pračloveka pripeljale do potreb o zahtevnejši strukturi in obliki oblačil. Odšel je na lov, ubil žival in ji poleg mesa za prehranjevanje vzel še kožo za zaščito svojega telesa. Le-to je najprej nase le navesil, kasneje pa si jo je z izumom šivalne igle sešil in oblikoval po telesu. Tako je dosegel večjo funkcionalnost “oblačila ”, saj si je večji del pokrivala priredil. Ob iznajdbi olja je izumil posebne tehnike za prepariranje vlažnih in trdih kož, ki se uporabljajo še danes. V toplejših krajih so medtem ugotovili, da v naravi rastejo tudi rastline, ki predelane in skupaj dane lahko delujejo kot povsem prijetna tkanina - bombaž, lan ipd.
JERCA LEGAN
ČELNO TRČENJE
GLOGOV BROD - 28. junija okrog 11.55 se je 75-letni voznik A. D. iz okolice Brežic peljal čez naselje Glogov Brod, v ostrem nepreglednem ovinku pa je pričel na mokri cesti zaradi neprilagojene hitrosti močno zavirati in je zapeljal na levo stran vozišča. Ravno takrat je tam pripeljala 31-letna B. D. iz okolice Celja. Prišlo je do čelnega trčenja. B. D. je bila hudo telesno poškodovana in se zdravi v bolnišnici, voznik pa ne. Zoper njega bo napisana kazenska ovadba.
GOLJUFANJE S KREDITI
NOVO MESTO - Maja so na PU Novo mesto obravnavali kar nekaj goljufij, ko je neznanec dal oglas v Salomonov oglasnik, da ureja ugodne bančne gotovinske kredite iz tujine. Za nadaljnje informacije je dal tel. št. 041-588-066. Kar nekaj oškodovancev je neznanca poklicalo, ta pa jim je dejal, daje pogoj za kredit, da kreditojemalec nakaže pet odstotkov vrednosti kredita v gotovini in ga pošlje na naslov, ki jim ga je povedal. Kar nekaj mu jih je nakazalo od 100 do 400 tisoč tolarjev ter poslalo zahtevano dokumentacijo. Bili so presenečeni, ko čez dva tedna ni bilo obljubljenega nakazanega kredita. Ko so ga poklicali po telefonu, se ta ni več oglasil.
ŠE DESET DNI DO POROKE - Vse štiri letošnje pare do tradicionalne Semiške ohceti čaka še deset dni. Na dekliščini in fantovščini so prav na tem kozolcu prikazali vasovanje (na sliki), sicer pa je za dobro voljo skrbel ansambel Mladi Dolenjci. (Foto: L. M.)
Pari so godni za poroko
Dekliščina in fantovščina parov za Semiško ohcet 1999 - Nobenega domačina - Preizkušnja tudi v molži koze
V ZDRAVSTVENEM DOMU ZDAJ “NOVI DAN”
NOVO MESTO - Pred dnevi je izšla 2. številka glasila novomeškega Zdravstvenega doma, ki so ga po prvi z imenom Interni bilten prekrstili v prikupnejši NOVI DAN. Na 16 straneh ga v nakladi 300 izvodov namenjajo obveščanju delavcev zavoda. Zanimiva vsebina potrjuje, da ga skrbno pripravlja sposoben uredniški odbor. Primarij dr. Peter Kapš se spominja nedavno umrlega dolgoletnega vodje zdravstvene postaje v Žužemberku dr. Kocutarja. Dr. Nežka Dular objavlja Zgodbe iz ambulant, medtem ko Marija Oberstar predstavlja delo likovne sekcije v domu. O celovitosti kakovosti zdravstvenega varstva in o obvladovanju stroškov v ZD piše prim. mag. dr. Tatjana Gazvoda, medtem ko Mojca Gregorčič v daljšem sestavku poroča o patronažni službi. V časopisu je precej novic in drugih zapisov iz dela zdravstvenih delavcev. Dušan Erhovnic objavlja zanimiv članek o svojem prvomajskem teku od izvira Krke do njenega soočenja s Savo, kamor je prispel po 11 urah napornega dela.
Tg-
ČREŠNJEVEC - Turistično društvo Semič je v soboto, 3. julija, na kmetiji Škof že drugič zapored pripravilo dekliščino in fantovščino ohcetnih parov za tradicionalno Semiško ohcet 1999, ki bo 17. julija v Semiču. Tradicionalna kmečka ohcet po starih šegah in navadah je sicer že dvanajsta po vrsti, v Semiču pa bo tokrat potekala petič.
S pomočjo Nedeljskega dnevnika in revije Hopla se bodo letos tako poročili štirje pari: Magda Veršnik in Toni Zagmajster iz Stražišča pri Kranju, Robert Kalan in Renata Horvat iz Šenčurja (pohvalila sta se že z dvema naraščajema), Stanislav Legen in Simona Pušnik z Iga ter Urška Moč in Borut Brgler z Jesenic. Kot se spodobi, se morajo pari pred poroko ne le dobro poznati, pač pa se tudi izkazati v starih kmečkih opravilih, da so res godni za zakonski stan. Na kmetiji Škof so morali svoje spretnosti pokazati pri mlatenju z mlatilnico, ki jo poganja konjska vprega, neveste so mesile kruh, ki so ga kasneje pokušali, neveste so prinesle na ogled staro belokranjsko brisačo (poklonila jo je Miroslava Ritonja), na katero so morale doma izvesti svoje inicialke,
najzanimivejši točki pa sta bili molžnja koze ženinov in vasovanje na kozolcu.
Prireditev, ki jo je vodil Lojze Bojane, so popestrili s kulturnim programom, v katerem je sodelovala OŠ Semič, sicer pa so vse zbrane pozdravili semiški podžupan Janez Movern, gostiteljica Sonja Škof, ki je tudi predsednica Društva kmečkih žena Semič, in predsednica TD Semič Sonja Križan. Dekliščina in fantovščina sta uspeli, pare čaka še deset dni do usodnega “da”, skratka vse je nared za Semiško ohcet 1999. Le nekaj si organizatorji želijo - da bi lahko v prihodnje med pari po dolgem času spet pozdravili tudi kakšnega domačina.
L. MURN
ODNESEL 12 JEKLENK S PLINOM
SLOVENSKA VAS - Neznanec je od 1. do 5. julija v skladišču v TRZ-ju vzel 12 industrijskih jeklenk s plinom, ki jih uporabljajo za avtogeno varjenje. Škode je za okrog 240 tisoč tolarjev.
Zdaj malčki, jutri šolarji
Slovo od vrtca in predšolskih let je lahko tudi nepozabno
niti na praznovanja in zabavo, pri čemer se jim bo gotovo vtisnil v spomin disko za malčke ali pa ples v pižamah. Kot pravijo vzgojiteljice, jih je vse dni spremljal dež, a se niso dali - rajši so odprli dežnike in jo mahnili naokrog.
Mokro je bilo menda tudi zadnji dan letovanja, ko so se otrokom pridružili še starši. Temeljito pripravljen program s pesmico, ki so jo udeleženci sami sestavili in v njej opisali svoja doživetja, z igrami, zabavnimi igrami s starši, podelitvijo osvojenih priznanj in diplom ter z besedo za slovo, je udeležencem orosil še oči. Ja, nič več malčki - poslej le še šolarji!
B. D. G.
SEVNICA, KRANJSKA GORA - Kaj je lepšega, kot se posloviti od prijateljev v tako zanimivi družbi, kot je Kekec, ta navihani junak, ki osvaja mlade duše že več generacij? Mali šolarji iz vrtca Ciciban v Sevnici, ki so se družili v skupini Muce, so predšolsko obdobje končali z letovanjem v Kranjski Gori. Tja so odpotovali v torek, 15., in se vrnili v soboto, 19. junija.
Te dni so v družbi treh vzgojiteljic - Zdenke Dušič, Jelke Vavtar in Bince Jazbinšek - preživeli na mnogih sprehodih po okolici, kjer so si tešili radovednost, spoznavali naravo in znamenitosti ter se igrali ob vodi. Seveda niso pozabili
ZAKLJUČEK S KEKCEM IN PEHTO - Mali šolarji iz skupine Muce v sevniškem vrtcu Ciciban so predšolsko obdobje zaključili z letovanjem v Kranjski Gori in z obiskom v Kekčevi deželi, kjer so spoznali Bedanca ter se fotografirali s Kekcem in teto Pehto.
17
Anita nadaljuje z zanimivim
Prastara mama Anite Matkovič u Črnomlja je bila šivilja. Ko je nevestam šivala obleke, jim je s pridom prodala tudi šopke iz rož, k' jih je naredila iz papirja ter s Papirnatim cvetjem okrasila prostore, v katerih so bile svatbe. Od nje seje naučila izdelovati papirnate rože Anitina babica Cita Matkovič iz Dragatuša. V njenih mladih letih se je s takšnim delom kar dobro zaslužilo, a tudi veliko lažje je bilo kot garanje po njivah.
Cita, ki jo mnogi bolje poznajo Po njenem dekliškem priimku kot Cestnikovo, si je vedno želela, da hi te lepe domače obrti naučila še koga. Predvsem je prigovarjala najstarejši vnukinji Aniti. “Čeprav nte je delo privlačilo, si nisem nikoli utegnila vzeti dovolj časa, da i ure in ure presedela ob stari mami in izdelovala papirnate roze, saj je delo precej zamudno. ■ otem sem kot študentka etno-“ir i za“'a v okviru seminarja Kultura in način življenja Slovencev’ pripravljati nalogo o papirnatih rožah. Dva tedna sem dala z njo, si zapisovala vse, kar i je vedela povedati o tem delu er Predvsem risala načrte. Doslej , aamreč izdelovalke - da bi izde-ovah rože tudi moški, nisem asledila - delale rože na pamet, e na osnovi izkušenj in ko so mrle, so vse skrivnosti tega dela nea*e s seboj v grob. Mentor nn° i CUzler mi je sicer ome-■ da so v času Avstro-Ogrske ?taiale eelo knjige o papirnatih na V >’>a ®i ^ doslej še ni uspelo J'1, pripoveduje Anita, ki je ni^^K °l)širno, skoraj sto stra-5-	| elo seminarsko nalogo s
vinimi skicami in bogatim sličnim gradivom.
črn ?t0Šni° Pomlad je imela v ru t°?.a*islcern pastoralnem cent-ter' odmevno razstavo, na ka-i? v S?i^' razstavljeni aranžmaji ec kot dvajsetih različnih pa-
pirnatih rož, tudi takšnih, ki jih ženske včasih niso izdelovale, ker jih preprosto niso poznale. Njene rože iz krep papirja so tako dober posnetek pravih cvetic, da jih je marsikdaj zgolj z bežnim pogledom težko razlikovati. Da gre zares za dobre izdelke, je potrdila tudi strokovna komisija za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. Pred kratkim je namreč izdala mnenje, da se Anitine “ročno izdelane rože, cvetlični aranžmaji in izdelki iz krep papirja štejejo za izdelke domače obrti, saj pomenijo vrhunsko nadaljevanje in tudi nadgrajevanje tega nekdaj zelo razširjenega domačega rokodelstva”.
Kako je z razširjenostjo tega rokodelstva danes, je težko reči. Gotovo je po Sloveniji še veliko žensk, ki izdelujejo papirnate rože, vendar večinoma zgolj v lastno veselje. Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije sta v naši državi registrirani le dve izdelovalki. Čepravje bilo in je najbrž še danes izdelovanje tovrstnih rož razširjeno po vsej Sloveniji, pa se je Anita omejila predvsem na Belo krajino. “Zame je bilo najpomembneje dognati, ali gre pri papirnatih rožah za umetnost ali obrt. Ugotovila sem, da za oboje hkrati. Predvsem pa je šlo v preteklosti, ko je bilo težko dobiti sveže rezano cvetje, tudi za veliko uporabno vrednost teh rož. Uporabljali so jih za krasitev znamenj, razpel, kapelic, cerkva, bogkovih kotov. Ljudi so spremljale vse življenje. Nepogrešljive so bile pri prvem obhajilu, birmi, poroki, z njimi so okrasili mrtvaške odre in vence, a tudi vozove, s katerimi so odhajali naborniki v vojsko. Nekaj časa so bile nepogrešljive tudi ob večjih šolskih, gasilskih in drugih proslavah. S papirnatimi rožami so ljudje krasili domove predvsem ob
prQV(7 ^ PAPIRNATIMI ROŽAMI - Anita Matkovič je za razstavo pripor^ !U(I‘ nekaj aranžmajev iz papirnatih rož. Na fotografiji je z velikim l0t)l n,m šopkom iz belih rož, venčkom z vlečko, vencem iz vrtnic teršapo-lin„’ nJ*Vestino krono, ki je še ohranjena pri narodni noši iz Poljanske do-°° Kolpi. (Foto: M. B.-J.)
||L*7 (2602), 8. Julija 1999
DOLENJSKI LIST
\? © p ©o3 G m š ® • asiiraoiMiov^osGO • ©OBOs® • ^]®[po©o • tr®[p®[?G®g® • s® onBcrcra0w®®iGB • ©OBfe® • <sD® [pB^
NASE KORENINE
Le kdo še ve za Mikuljine?
Tostran Dobličice so se razprostirala polja in travniki, med njimi pa so se prepletali kolovozi in se iztekali k loškim domačijam. Loka je bila tisti čas še samostojno naselje, celo občina, črnomaljsko mesto onkraj pa je živelo čisto drugačno življenje. Tukaj je bila vas. Mukalo in blejalo je iz hlevov in kokoši so se preganjale po dvoriščih. Tudi pri Mikuljinih na eni od največjih kmetij v naselju. Potem pa so zgradili tisti dolgi most in po njem se je mesto izlilo na deželo in jo preplavilo. Ne čisto naenkrat: desetletje za desetletjem seje mesto zajedalo v zelenje in kmečke domačije izpodrivalo na obrobje. Danes so v Loki šole, trgovine, obrtne delavnice in moderne stanovanjske hiše. Človeku se zdi, kot da je vedno bilo tako. Le kdo bi se še spomnil na Mikuljine?
Pa je iskrica spomina vendarle še živa. V črnomaljskem Domu starejših živi oseminde-vetdesetletna Frančiška Željko. Včasih so ji rekli Fančka in je bila doma pri Mikuljinih. Je ena redkih, ki še ve, kakšno je bilo včasih življenje v stari Loki. Njen oče je bil Matija, doma iz Tribuč, mati pa Frančiška, rojena Čurk, iz Loke. Živela sta na Mikuljini kmetiji. Frančiška se ne spominja več, kako sta prišla do nje, ali jo je podedovala mati, ali jo je kupil oče. Se pa dobro spominja svojih mladih let na njej. To je bil čas v začetku tega stoletja, ko so s polj pospravljali še vse tradicionalne kmečke pridelke za ljudi in živali, vendar pa so se takrat v Loki, na obrobju mesta, ljudje že opravljali “civilno” in so bila tradicionalna belokranjska oblačila že odrinjena dlje na podeželje. To je bil čas, ki je prinesel tej deželi več sprememb. Če bi ji bile le v dobro, bi jih imenovali napredek, tako pa je bolje, če ostanemo kar pri izrazu spremembe.
Marsikaj nam bo bolj jasno, ko bomo zvedeli več o Fran-čiškinem odraščanju. Njenim staršem se je sicer rodilo pet otrok, a odrasli sta le ona in njena sestra Marija. Dekleti sta morali hitro poprijeti za delo. Kaj dosti ročice niso mogle pomagati, zato je oče za večja opravila najemal kmečke ženske iz svoje rojstne vasi in jih za delo tudi pošteno plačeval. Oče Matija je namreč “haziral”, se pravi, da je vsako jesen, ko so bila glavna kmečka dela opravljena, oprtal lesen predalnik z raznorazno kramarijo in se z njim odpravil na trgovsko pot v Munchen in okoliške nemške dežele. Hodil je od hiše do hiše in prodajal pipce, glavnike, ogledalca, britvice in drugo blago. S tem je preživljal družino, pa še je ostalo za orodje in za rast posesti.
Posebej je imel oče rad govejo živino in ji je posvečal veliko pozornosti. Pri hiši je bilo vedno od sedem do osem glav, kije morala biti dobro nakrmljena in očiščena. Z živino so imeli veliko opravka tudi otroci. Fančka jo je pričela pasti, ko ji je bilo deset let in jo je pasla, dokler se ni leta 1919 poročila. Tudi z drugimi deli je pričela zgodaj. Nikoli ne bo pozabila žetve leta 1911, tisto leto, ko so gradili most preko Dobličice.
Po leseni gradbeni konstrukciji visoko nad rečico so otroci radi plezali in mala Fanči je postala med graditelji zelo priljubljena. Ko se je potem tisto poletje s srpom hudo porezala, so pritekli in ji pomagali. Graditelji so bili tisti čas v Beli krajini često v gosteh, saj so gradili tudi železnico. Fančka se spominja dneva, ko je na črnomaljski železniški postaji zavriskala prva parna lokomotiva. To je bilo maja leta 1914. Spominja se tudi, kako je jeseni istega leta pasla živino na loških travnikih. Takrat je bil zrak še čist in ni bil nasičen z raznimi šumi in ropotanjem motorjev. Z mestne strani so prihajali nerazločni glasovi. Odšla je na bližnjo vzpetino, kjer je bolje slišala: s črnomaljske železniške postaje so se čuli vzkliki slovesa in žensko jokanje - začela se je prva svetovna vojna.
Konec vojne je prinesel precej novega tudi v Frančiškino življenje. Takrat je bila že odraslo dekle in poročila seje s Tonetom Željkom, svojim bratrancem. Tone je bil krojač. Delavnico si je uredil v bližini Loke, na kraju, ki ga Črnomaljci poznajo kot Kozji plac. To, da je bila mojstrova žena, pa zanjo nikakor ni pomenilo, da je bila gospa, ki bi se predajala brezdelju. Nasprotno, delaje bilo še več kot prej! “Prišli so otroci in prišli so vajenci. Za vse je bilo treba pripraviti hrano. Hrana in čistoča, to sta bila moja glavna skrb, pa še šivala sem zraven. Bilo pa je pri hiši tudi še precej zemlje, ki jo je bilo treba obdelati. Nekaj jo je v zakon prinesel mož, nekaj pa jaz. Na skrbi sem imela tudi živino, do hlevov v Loki pa je bilo od doma kar nekaj hoda. Bilo je nerodno. Lažje je bilo potem, ko so otroci nekoliko odrasli in so priskočili na pomoč.”
Tako mi ob pomoči sina Toneta, ki je nasledil očetovo krojaško delavnico, pripoveduje osemindevetdesetletna Frančiška Željko. Do pred nekaj časa je bila še živahna ženička s Kozjega plača, potem pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila kolk. To jo je nekoliko potrlo. V bolnišnici so ji vstavili nadomestek in zdaj v črnomaljskem Domu starejših občanov čaka na izboljšanje.
Fanči in Tonetu se je rodilo sedem otrok. Ena deklica jima je kmalu po rojstvu umrla, že več desetletij pa je pokojen tudi mož Tone. Sest otrok pa je preživelo in Fanči ima danes pet vnukov in devet pravnukov. Življenje gre torej naprej-. Kako je bilo na začetku tega stoletja v Loki in zlasti kako je bilo pri Mikuljinih, na eni največjih tamkajšnjih kmetij, pa ve povedati le še Željkotova Fanči. Zdaj tam, kjer je nekoč stala stara Loka, stoji približno sto sodobnih stavb in o ločnici med mestom in podeželjem ni nobene sledi več. Tudi o kmetiji Mikuljinih ne.
TONE JAKŠE
P.S. Ko je bil prispevek že pripravljen za tisk, smo zvedeli, da je Frančiška Željko umrla. Taka je pač usoda naših korenin in taka je usoda nas vseh. Objavljamo ga vseeno, v spomin na staro Loko in v Fran-čiškin spomin.
V BOJU PROTI ZARAŠČANJU
Humkovi so si kmetijo priborili
Večina slovenske zemlje je hribovite in težke za obdelovanje. V zadnjih letih, ko je postal položaj v kmetijstvu vse bolj težak in neperspektiven, je propadlo že veliko kmetij. Najprej so začele propadati najbolj oddaljene in neprimerne za strojno obdelavo. Posledica tega je, da se je v zadnjih dveh desetletjih zarasla četrtina vse naše kmetijske zemlje. Tudi na Lazah pri Uršnih selih, kjer sedaj živijo in delajo Humkovi, bi že zdavnaj bilo vse zaraščeno, če ne bi ves čas, odkar so v 70. letih kupili zapuščeno kmetijo, vztrajno krčili in odbijali “džunglo”, kot sami pravijo grmovju. Sedaj se v tem kraju, na katerega je pred leti pozabil celo Bog, že več let uspešno ukvarjajo s perutninarstvom in ovčerejo.
Živijo tako rekoč sredi gozda, na eni strani je Radoha pod Pe-ščenikom, na drugi pa se začne Kočevski Rog. Čeprav vsakdo, ki
stalno preselila po slovenski osamosvojitvi. V Irči vasi sta se ukvarjala s perutninarstvom oz. proizvodnjo jajc, ker pa se je mesto širilo, sta kokošjo farmo preselila na Laze že prej. Takrat so se z družino še vozili vsak dan iz Irče vasi na Laze in skrbeli za kokoši. Ko sta njuna sinova zrastla in se poročila, sta se Franc in Mihaela preselila na Laze, kjer se ukvarjata z ovčerejo, skrb za kokoši pa sta prepustila sinovoma. Pašnike, kjer se pase okrog 100 ovc in več mladičev, imata ograjene. Prav tu naj bi namreč bil medvedji ovinek ali “par vinkl”, kot so v popačeni nemščini rekli stari ljudje. Vendar Humkovih medved še ni obiskal. “Mi ga ne izzivamo, ovce vsako noč prenočijo za ogrado v neposredni bližini hiše. Veliko večja nevarnost so za ovce zapuščeni psi, ki jih zavržejo brezvestni lastniki, ko se jih naveličajo, ali ko iz
strojnik je delal tudi v Nemčiji, vendar dolgo ni zdržal, ker je imel preveliko domotožje. “Sem divji ptič, ki ga ne moreš udomačiti,” doda, zato se najbolje počuti na Lazah.
Je pa v Nemčiji z zanimanjem opazoval tamkajšnje kmetijstvo, ki je bilo že takrat - v začetku 70. let - zelo razvito. Videl je, kaj so naredili iz močvirja in kako lepo živino so imeli. Vse bolj je začel razmišljati o nakupu zemlje in ko se je vrnil domov, se je zapeljal po Dolenjski, veliko krajev so obšli z družino in nazadnje so se odločili za Laze. Na nekdanjo domačijo, ki je bila požgana leta 1941, so spominjali le še ostanki porušenih zidov, okrog pa je že raslo grmovje. Potem so z družino vsak vikend prihajali gor in sekali, čistili ter pospravljali. Že takrat je Franc kupil ovce, zato je bilo treba najprej zgraditi skedenj, potem so ves čas nekaj dograjevali in krčili zaraščeno zemljo. Franc je najprej kupil 3 ha zemlje, kasneje jo je še dokupil in vzel v najem, tako ima sedaj skupaj okrog 10 ha.
Strma pobočja so kot nalašč za ovčjo pašo, z njihovo pomočjo pa Franc preprečuje, da bi jih ponovno zaraslo grmovje. Franc pravi, da se je odnos do kmetijstva po osamosvojitvi pri nas spremenil, država se trudi pomagati kmetom. “Res pa je, da zahteva resnost in pomaga tistim, ki so tudi sami pripravljeni vložiti svoj delež in tako je edino prav. Če človek nima veselja in mu je delo na kme-
tiji odveč, je vsak denar zaman, je prepričan Franc. Čeprav spremlja napredek in novosti v kmetijstvu, pa se najbolj boji, da bi moral svoje ovce dati v računalnik. Pravi, da ga ne potrebuje, ker že brez njega vsako ovco posebej zelo dobro pozna, ne bi pa mogel brez svojega zvezka, kamor zabeleži vse njihove najpomembnejše podatke. Pri zganjanju ovc iz in vstajo mu zadnje čase zelo pomaga njegov prašiček Barbi. Čeprav ga na začetku ovce niso marale, ga sedaj, ko je večji, zelo ubogajo m Franc se lahko povsem zanese nanj. Humkovi se z ovčerejo bavi-jo predvsem za prodajo mesa. Imajo več sort ovc, Franca pa zanimajo tudi stare in izumirajoče sorte. Tako je kupil tudi staro sorto ovce, ki ima navite in pokončne rogove kot pojoča travica. Franc deluje tudi v novomeškem društvu rejcev drobnice.	.
Pri Humkovih na Lazah je zel lepo, na koncu vasi s svojo pre-danostjo zemlji in reji živali ntKo-gar ne motijo. S svojo prizadevnostjo, delom in vztrajnostjo pa s ta del dolenjske krajine iztrga zaraščanju. Pa jim pri tem nl jn lahko, le veliko volje in jasen ciljs imeli, sedaj jim ta skromna zem\ po svojih močeh vrača. Na Laza se pogosto dobi cela družina, posebej radi pridejo k dedku t babici njuni vnuki, tudi zato, lahko opazujejo živali. Če bi bi več takšnih Humkov, se Slovenj ne bi bilo treba bati zaraščanja. .
JOŽICA DORNIK
V HLEVU - Franc Humek ima zelo rad živali, na fotografiji je v hlevu, ko opazuje pred kratkim skotenega mladiča in njegovo mater.
na novo pride k njim, misli, daje prišel do zadnje hiše v vasi Gornje Laze, ni tako. Humkova domačija sodi pod Laze in je zadnja hiša na tem koncu, ki spada pod krajevno skupnost Uršna sela in s tem pod novomeško občino, vse ostale sosednje hiše pa sodijo pod Gornje Laze in so del semiške občine. Do njih sedaj vodi asfaltna cesta, ko je Franc Humek kupil to zemljo, pa je bil makadam skoraj do Skrjanč pri Novem mestu. Z asfaltiranjem cest se je močno zmanjšala tudi oddaljenost od mesta. Že skoraj deset let imajo tudi telefon, manjka jim le še voda, ki naj bi jo napeljali iz Rožnega Dola iz sosednje semiške občine.
Franc in njegova žena Mihaela sta se iz Novega mesta na Laze za
majhne ljubke kepice zrastejo v preveliko in neobvladljivo žival,” je povedal Franc.
In kaj je sploh Franca pripeljalo iz mesta na podeželje, na obrobje, kjer je potreben nenehen boj z grmovjem, da te ne zaraste? Francetovi predniki so bili doma iz Ljubna, ki je nedaleč stran v uršenski krajevni skupnosti, menda jih je v svojih delih popisoval tudi pisatelj Janez Trdina. Otroštvo je Franc preživel na Vrheh pod Gorjanci, potem pa je živel v Irči vasi, in kot pravi, ves čas sanjal, da bi na podeželju kupil nekaj zemlje. “Bil sem strojnik in to sem delal zato, da sem zaslužil, medtem ko veselja do tega dela nisem nikoli imel. Delo z živalmi pa je nekaj povsem drugega, rad delam z njimi,” pove. Se kot
ČE JE ZAKON MRTVA ČRKA NA PAPIRJU
OVCE SO VEDNO NA VARNEM - Pri Humkovih imajo vse pašnik*’ se pasejo ovce, ograjene, poleg tega noč preživijo v staji poleg hiše. ( J. Dorniž)
Ne misliš na račun, ko teče voda v hišo
Potem ko je lanska jesenska poplava v Posavju pustila za seboj razdejanje, so tukajšnji domačini do danes odpravili že precej škode. Davek naravi, ki je bil tudi tokrat precejšen, so domačini poravnali z neprespanimi nočmi, z zrahljanimi živci. In seveda z denarjem. Koliko denarja, potrebnega za odpravo škode po poplavah, bo poplav-Ijencem dala vlada?
Takoj po poplavah je kazalo, da bo državni proračun zelo radodaren.
Popisali vso škodo
“Z občine smo dobili obrazce za prijavo škode. Po posameznih hišah smo potem popisali škodo in obrazce vrnili na občino, tja, od koder smo jih dobili. Tu je bilo naše delo zaključeno. Krajevna skupnost žal nima denarja, da bi sama pomagala poplavljencem z denarjem.” Tako je pred dnevi povedal Emil Arh, predsednik krajevne skupnosti Velike Ma-lence v brežiški občini. Prebivalce te krajevne skupnosti so podobno kot prebivalce sosednje KS Krška vas omenjene poplave prizadele še posebej močno.
Krajevne skupnosti, tudi KS Velike Malence, so v precepu, kaj storiti; rade bi pomagale, a same nimajo s čim. Če bi krajevna skup-
nost na primer pomagala s sto tisoč tolarji, bi se to poznalo kaj malo ob tolikšni škodi, kot je nastala s poplavami. Težava je toliko večja, ker je poplavljencev več, v KS Velike Malence preko deset.
Čakajoči na to, da bo ponudil denar kdo, ki je v državi nad krajevno skupnostjo, domačini v Velikih Malencah, Krški vasi in drugje v Posavju niso še dočakali ničesar. Pač, sprejetje dveh zakonov o odškodnini po poplavah.
Z drugim zakonom, sprejetim pred kratkim, naj bi država še letos nakazala v občine del od skupnega za odpravo škode predvidenega denarja. Preostalo naj bi vlada dala poslati v občine naslednje leto.
Država bi plačala manj kot petino
Po besedah Ferda Pinteriča, direktorja občinske uprave v Brežicah, od sprejetja takega zakona ni še nikakršne koristi. “Edino, kar je, je objava zakona v uradnem listu in uradno obvestilo občini o tem.”
Brežice so v Ljubljano že davno izstavile račun, vendar denarja za plačila poplavne škode še niso dobile. Iz občine so prijavili ustreznim vladnim uradom škodo v višini poldruge milijarde tolarjev.
Od tega zneska je, kot so izvedeli, vlada pripravljena plačati komajda slabo petino. Kdo bo plačal preostale krepke štiri petine računa, ki ga je prebivalcem brežiške občine napisala lanska jesenska poplava? Strica iz Amerike za te zadeve ni. Slovenskega vladnega vrha posebej ne zanima, koliko vode priteče v poplavah v brežiško občino, čeravno se prav na Brežiško polje zlije voda iz skoraj vse Slovenije, kar je dodatni razlog, da bi Ljubljana tu morala pomagati. Samo s tem, da brežiškim domačinom svetuje zidavo hiš stran od reke, je naredila premalo. Je rešitev v napovedanem slovenskem nacionalnem načrtu o poplavah?
Pred omenjenim, pred kratkim sprejetim, zakonom je parlament lani kmalu po poplavah že sprejel prvi zakon o povračilu škode po poplavah. Po tem zakonu je država plačala občinam stroške za normalizacijo cest in za podobne nujne ukrepe splošnega pomena.
Ko teče voda v hišo, ni čas za račun
Po tem zakonu bi odškodnino lahko dobili tudi posamezniki. Toda zakon, ki načeloma omogoča to, postavlja težko uresničljive pogoje za pridobitev odškodnine.
Posameznik bi bil upravi^1 ^
povračila stroškov preselit^ # vanja zunaj svojega stanova J 'j bi te stroške dokazal s Pla
računi.	.	orak-
Kako je s takimi rečmi V £(j si, smo pred dnevi vpraša ^ ^
ni, on iv/ j/iv-vi uiiv r	yt.
poplavljenci. Jožica Petfnianske likih Malenc se je morala j jeseni umakniti iz stanovanj ^j. naraslo vodo, ki je opusto ^ hovo prijetno domovanje> mer je poročal tudi Dol^J po “Nimam besed o tem ■ račufl' katerem bi morali imeti £n-Mislili naj bi na pogodbe m. ie ne, ko voda teče v hišo m ^nafl-nekaj minut na razpolago- . ne ci, sosedje, skratka dobri ) iav-zaračunajo, ko sprejmejo P a(jj Ijence pod streho, ampa ■ „jč tega škoda v poplava
manjša.”	nokli^1
Petanovi so ne enkrat p oStof nti ministrstvo za okolje1 P upr in na občino. Medtem k ayo li, da bodo le poklica)1 unovil' pisarno, so si do 11-stanovanje. Če bo vlada kaj denarja za poplavljen t > jajje tako kot njihovi sotrp £e|jo
fKizrrh.l. v.c Preslano go
odlašala v nedogled^
iiik' atn
M.LU2
stroške sčasoma pozah' 'j^ pa bo nezaupanje v l.'ra iajnO-imajo v rokah škarje m P \ \fN'
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 8.VII
SLOVENIJA 1
7-40 - 2.05 Teletekst
8.00 Vremenska panorama V telovadnici, nadalj.
10.20 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke
11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 8/12 1L55 Druženje in praznovanje, serija,
12.24 Po sledeh ritma, serija, 1/6 „„ 0° Sloveniji, dok. film
13.00 Porodila 13.25 Tedenski izbor
Podoba beneških podob 13.55 Pod klobukom 14.45 Včemi gost 15.35 Zoom
n on Nenadoma Susan, naniz. i/.uu Tedi
2 M°j prijatelj Piki Jakob, 2/7 “•00 Obzornik
to'!- Spoznavajmo, amer. serija, 2/8 >13 Risanka
zn n- !?nevnik> vteme, šport
20.03 Tednik
1-00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška "“m- serija Mnn Iurist'čna oddaja «.UU Odmevi, kultura, šport “■50 Somrak stoletja Brane Rontel izza odra
Slovenija 2
Izmenska panorama -10.05 Tedenski iz-13-11*®'30 Wildbach, nem. naniz., 6/ trij;.,'10 Ekstremne avanture; 11.45 Filmski 13 in o	e Pan'. ščuke pa ne, TV nadalj.;
p:l. , et Poroča -13.40 Euronews -15.15 ; >5-40 Jane Eyre, film -17.30 Po Slo-5 Doktor Finlay, Škot. naniz. -19.00 -19.30 Videoring - 20.00 Ekstrem-
veni" 10	e	trre’mm'1/JU il0‘
KnZ' >	Doktor Finlay. Škot. naniz. -19.00
neauSreCe'	Videoring - 20.00 Ekstrem-
šan«nantU-,r,e ’	F'lmski triki - 21.00 Stoletje
Sovra—i '	F°seben pogled, film - 23.20
nikov soražnik, Šved. nadalj, 4/8
kanal a
Brartv'San'ta ‘ 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 naniz .o1»S"!: naniz'' 9-°° Glava družine. Kraljic* te’ Pros'm. kom. naniz. -10.00
■ P'mfnj’ P°nov- -11.00 Nemogoče, nadalj. Oruji P klop -13.30 Oprah show - 14.30 ..r!nske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere,
Sali'' t*«™ Pprah show ‘ 17'°° Kra,)ica src’
Ne p: .A. Korak za korakom, naniz,-18.30
Sr-lKOOKora. ______________________  _
19.30 7eZlt’,na"‘z-' 1^-00 Sam svoj mojster -cev „?"kariie - 20.00 Film po izbiri gledal-naktP„ kozi °8eni’ fi'm - 23.50 Petek, tri-fa. naniz. - 0.40 Nemogoče, naniz.
*As kanal
Prod!,tV~e?strani' 17-30 Risanka -18.15 Iz 'M Rezerviran čas-19.00
Poznate^rvi0!!itaktna oddaia" 70'40 Nas turni n ' i Novice - 21.15 Tedenski kul-
^“SSfS^”0^'21'4515'
Hrv ]
10.3OplS9?r,el* ’ 8-30 Dobro jutro, Hrvaška -Mlado«r?i! ’ k®’4® Kraljestvo divjine -11.30 Obala «I*< 12povedi' 12-00 Poročila -12.35 booatn /i i ®a zahoda (serija) -13.20 Ubogo pfič! (ser*ja) -14.10 Bernstein -15.10 Poon,."1 P^azm -16.10 Risanka -16.20 Prof. na (sertfie(fr'ia)'17-15 Poročila -17.30 Jal-
čajavAifL’lk'13 Morje na sodišču (dok. od S|)Q^	0	Kolo	sreče-19 30 nnpvnik vreme
•21.10 •23.40
Hrv 2
(f,lm)Tyi^ledar ’ 3^-25 Ne mečte se stran Husn h, ':W Svel odkritij (dok. serija) -18.05
ua SUU1NUU (ULJA. uu-
kfurt - 2o't n d P sre<-e" 19-30 Dnevnik, vreme, "21.101?' . .jesl°vna bogastva (dok. serija) " 23.40 N ' k e"2 "21-50 Ulica sanj (franc, film) uv, ajboljši prijatelji (amer. film)
19.00Vt J’«ca' 38.35 Prijatelji (hum. serija) šport - ,na,nkldancs" 19.30 Dnevnik, vremt, 21.20 p,,, j z" 20-25 Čarovnija (serija) -(serija).?,« ‘“P (ser0a) - 21-50 Dosjeji X ^^^350tehmtraž^serija)
PeteK »,vii.
‘I°,yENU* ■
8.00
530 jfi£rrama
9M°i prijatelj Piki Jakob, 277 10ink,telovadnici> nadalj.
12 (n c SOn^n' vro^mk drama, 1/3 13-00 Poro{j|poznavainl0"’ d°k- serija, 2/8
ILOO pidomače
}0-30 gPao Uročilo Slovaške
17.00 K Vl
17.40 OHh)ih no8 naokrog DO Oh za °.roke 18.10 Rbzornik
JlS C£Va,eC’dok- 4/13
|°.002"eynik. vreme, šport 20.15 Sal° tedna 21.30 Stka
S°° OdmCld’naniz ’ 24/24
<PI,A 2
V Vid!I*;nska panorama -10.05 Tedenski iz-0ri"g; 10.30 Doktor Finlay, Škot.
naniz.; 11.20 Euronews; 14.00 Stoletje šansona, 2/4; 14.50 Taksi, film -16.40 Vzhajajočemu soncu naproti, serija, 4/4 -17.30 Po Sloveniji -
18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, dok. serija -
21.00 Poletna komedija, film - 22.45 Red in zakonitost, amer. naniz, 5/22 - 23.30 Koda 10-07, kan. nadalj, 4/8
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show, ponov. -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Poletna šola, film -21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.45 Ainvolf, naniz. - 23.40 Petek, trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.20 Dannyjeve zvezde VAŠKANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot-17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -
18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje
HTV 1
8.20 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.20 Ubogo bogato dekle (serija) -14.10 Bernstein -15.10 Živa resnica -16.20 Ferris Bueller (serija) -16.45 Alpe-Donava-Jadran -17.30 Jalna (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Velo misto (drama) - 21.40 Foxov filmski večer - 23.40 Nočna straža: Roseanne shovv (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Divji korak (film)
HTV 2
15.05 TV spored -15.25 Film -17.00 Svet odkritij -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 KOR (hrv. glasba)
SOBOTA, 10.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 -1.55 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. naniz.
8.55 Pod klobukom
10.10 Poslednji dinozaver, 1/27
10.40 Začarani princ, španski film
11.35 Seinfeld, naniz.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.45 Tedenski izbor Turistična oddaja 14.00 Duhovni utrip 15.20 Petka
15.35 Smrtna sovražnika, franc, film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Svet čudes, avstral. serija, 11/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Igre brez meja
22.05 Druženje in praznovanje, serija
22.40 Poročila, šport
23.10 Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 15/20
23.30 Divjina, angl. naniz., 3/3 0.20 Ujeta na vrhu, amer. film
SLOVENIJA 2
8.45 Videoring - 9.10 Črni in beli, Šved. nadalj., 2/6 - 9.40 Učitelj, franc, nadalj., 2/18 -10.25 Davov svet, amer. naniz. -10.50 Pearl, amer. naniz. -11.45 Euronews -15.10 Kolesarska dirka po Franciji -19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Balada o malem Joju, film - 22.25 Trend - 22.55 Sobotna noč - 0.55 Srhljivo, avstral. naniz., 11/12
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -
10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brook-lynski most, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Pot v raj, film -16.00 Trnjulčica, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Strah v duši, film - 23.50 Cestni bojevniki, naniz. - 0.50 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Kako ustanavljamo podjetje -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Power Rangers (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne shovv -14.05 J.A.G (serija) -14.50 Film -16.30 Informacijski mozaik - 19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.25 Dubrovnik; mesto svetovne dedeščine - 21.00 Duborvniški festival - 22.05 Opazovalnica - 23.50 Nočna straža
HTV 2
13.40 Tv koledar -13.50 Črno-belo v barvi -15.20 Sodobnik: Edo Murtič -16.20 Glasbena oddaja -16.50 Mama, velika zamenjava -18.20 Hišni prijatelji -19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.10 Vesolje Stephena Havvkinga (dok. serija) - 21.15 Atlancic City (amer. film) - 23.05 Svet zabave - 23.30 Pearl (hum. serija)
NEDELJA, 11.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 -1.15 Teletekst
8.00 Živ žav
Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja
8.25 Risanke
9.10Telerime
9.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
9.50 Ozare
9.55 Veliki skladatelji, serija
11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila 13.45 Pomagajmo si
14.15 Tedenski izbor Igre brez meja
15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, hum. serija
16.00 Trik-trak
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Po sledeh ritma, angl. glasb, serija
19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Delo na črno z gospo Deso
21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz.
21.35 Intervju
22.30 Poročila, šport
22.50 Sestra Angelca, opera
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 3/ 13 -10.20 Davov svet, naniz. -10.40 Murphy Brown, amer. naniz. -11.10 Zvezde Hollywooda -11.40 Trend -12.10 Policija na naši strani -12.40 Euronews -15.10 Šport: Kolesarska dirka;17.20 Veslaška regata -19.30 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 7/7 - 21.00 Nacisti: Svarilo iz zgodovine, dok. serija; 4/6 - 21.55 Šport v nedeljo - 22.25 Poletna komedija, fran. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -
11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. naniz.-12.00 Prijateljavkrilu, naniz,-12.30 Stilski izziv -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Operacija, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Polno na poročila, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Mrtva točka, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 Da bi me Aaron imel rad, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 12.VII.
SLOVENIJA 1
7.40-1.25 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanki
9.30 V telovadnici, braz. nadalj.
10.25 Raziskovalec, dok. serija, 4/13
11.15 Na vrtu
11.40 Svet čudes, dok. serija, 11/13 12.05 Slovenski magazin 12.35 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Začarani princ, film 14.25 Tedenski izbor Lahkih nog naokrog
15.15 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Človeško telo, dok. serija, 2/8
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 6/26
21.00 Dosje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Inšpektor Morse, angl. film
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor; Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, naniz.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Z Mihaelom Palinom okoli oceana, dok. serija; 13.45 Nacisti - svarilo zgodovine, dok. serija -15.20 Bledolični ubijalec, franc, film -17.00 Policija na naši strani -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, naniz. 1/26 - 19.00 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 2/6 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 23.20 Noč z Dickom, naniz. - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -
9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj. -
16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Življenjske zgodbe, film - 21.45 Kupid, nadalj. - 22.40 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.15 Petek, trinajstega, naniz. - 0.10 Nemogoče, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Potujte z nami - 21.50 Brez šminke
TOREK, 15.VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.55 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 6/26 10.20 Človeško telo, dok. serija, 2/8
11.10 Trik-trak
11.40 Parada plesa
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 6/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
13.50 Tedenski izbor Inšpektor Morse, angl. film
15.40 Dosje
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 2/13 17.25 Azil, norv. nadalj., 2/14
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 4/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz., 17/20
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.50 Na sončni vročini, angl. drama, 2/3 0.35 Palete, naniz., 1/7
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 2/ 6 -16.05 Smrtna sovražnika, film -17.30 Po Slo-
veniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 16/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Kolesarksa dirka po Franciji - 21.00 Udarna moč, dok. oddaja -21.50 Mondo Bobo, hrv. film - 23.10 Svet poroča - 23.40 Murphy Brown, naniz.
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -
9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Sinovi in hčere, nadalj..-16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -
19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije -
20.00 Odklop - 21.00 Ugrabljeni tečnobi, film -22.45 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.20 Petek, trinajstega, naniz. - 0.10 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -
19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Upor v zaporu Attica, film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas
SREDA, 14.VII.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.20 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 2/13 9.55 Azil, norv. nadalj., 2/14
10.20 Frostovo stoletje, serija, 4/13 11.10 TV konferenca
12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 17/20
13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor
Ljudje in zemlja
15.05 Palete, naniz.
15.35 Pomp
16.30 Obzorje duha
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Boj za obstanek, angl. serija, 9/12
19.10 Risanka
19.30 Dtftvnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.55 Koncert slovenske filharmonije 23.20 Resna s
i
RADIO MAX
88,9 FM
87,6 FM
RADIO f BREŽICE
na
88,9
95,9 MHz
STU
/IO
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 16/26; 11.20 Udarna moč, dok. oddaja -12.10 Euronevvs -13.40 Papež mora umreti, angl. film -15.15 Kolesarska dirka po Franciji -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Wildbach, naniz. -
19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 23.00 Danton, polj.-franc.- film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -
13.30 Oprah shovv-14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Šinovi in hčere, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Angeli na igrišču, film - 21.40 Sever in jug, nadalj. -
22.40 Petek, trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Upor v zaporu Attica, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Potujte z nami - 20.35 Ta je študentska, 2. oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Adrenalin za vsak dan
03.0 MHZ
MV**-
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
NAGRADE V ČRNOMELJ, MOKRONOG IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 25. nagradne križanke izbral Ivana Zalokarja iz Črnomlja, Marjana Novaka iz Mokronoga in Marjjo Baznik iz Novega mesta. Zalokarju je pripadla denarna nagrada, Novak in Baznikova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 27”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 25. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 25. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: KRASOTA, LIPARIT, ASAMATI, UROŠ SLAK, RAL, TONA, ZALA, UKV, AGA, STROŠF.K, PATRIOT, TOR, IDEAL, RIKŠA, NARIV, ARSAK, ANITA.
NAGRADNA KRIŽANKA 27
AVTOR:
JOŽE
UDIR
STADION V RIO DE JANIERU
LETOVIŠKA TOČKA NA POHORJU
RISANI
FILM
MASAŽA
POTICO
ZNANI INDIJ. PISATELJ (MULK RAD)
PODOBA Z MORJEM
STAROPERZIJSKI DUH ZLA
MREŽA PRI
TENISU
ZEUKAS
KLASASTIM
SOCVETJEM
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DVODIMEN-
ZIONALNA
GEOMETR.
TVORBA
VRSTA
RAZSTRELIVA
SINOVA
ŽENA
GLAVNI
ŠTEVNIK
TRAM
POSREDI
STROPA
;gotov.
'ANJE
INOV
SOVJETSKA
POLICIJA
LOPA
ZA
SENO
MEJNA
ČRTA
KROGA
IZDELOVALEC
SUUC
VRSTA
POKRIVALA
SUŽENJ V STARI ŠPAKTI
BELOCVETNA KRIŽNICA (ZA SOLATO)
GRŠKA ČRKA
DES. PRITOK RENA V NEMČIJI
VIJAK
SADNE
STISKALNICE
KAMNINA
EKLOGIT
OČE
IZRAELSKA
LUKA
MESTNA OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA IZOBRAŽEVANJE, VZGOJO, ZDRAVSTVO IN SOCIALNE ZADEVE
Novo mesto, Novi trg 6
tel.: 068/317-197, fax: 068/317-157
OBJAVLJA
RAZPIS
za izvajanje raziskovalnega programa v letu 1999 za področje Mestne občine Novo mesto
V raziskovalni program bodo vključene raziskave s področja:
• ekologije in urejanja prostora,
• prestrukturiranja in sanacije podjetij (tehnološko-tehnične raziskave),
• družboslovnih raziskav in
• raziskave s področja družbenih dejavnosti.
Prijave za izvajanje raziskovalnega programa pošljite do 22.7.1999 na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za izobraževanje, vzgojo, zdravstvo in socialne zadeve, Seidlo-va cesta 1, kjer dobite tudi dodatne informacije.
Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati:
1. Podatke o predlagatelju naloge:
- polni naziv firme (ime, naslov, ime in priimek poslovodnega organa, številka žiro računa),
-	število zaposlenih,
-	celotni prihodek,
- bruto dobiček na delavca (podatki po stanju 30/6 pret. leta) in
-	kapitalska struktura podjetja.
2. Naslov naloge.
3. Podatke o izvajalcih naloge:
imensko nosilec naloge, ki je neposredno odgovoren za vsebinsko in strokovno plat naloge. Navesti je potrebno tudi njegove strokovne kvalifikacije	in funkcijo	pri	predlagatelju;
-	imensko z navedbo strokovnih	kvalifikacij	in	funkcij	drugih
raziskovalcev - sodelavcev.
Pomožno tehnično in administrativno osebje se ne šteje med raziskovalce, zato njihovi podatki niso potrebni.
4. Utemeljitev in namen.
5. Kratek vsebinski opis predvidenih raziskav in opis metodike raziskovanja.
6. Časovno razčlenitev poteka naloge.
7. Finančni predračun, razčlenjen po postavkah, iz katerega bo razvidno število in cena ur za raziskovalca ter specifikacija materialnih stroškov.
V prijavi navedite tudi:
- ali ste raziskavo prijavili pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije oziroma pri drugi organizaciji;
- ali boste raziskavo izvajali ne glede na to, ali boste dobili naša sredstva;
- cilj raziskovalne naloge (npr. nov, dodatni ali rezervni proizvodni program, oz. proizvod).
Glede na omenjeno višino finančnih sredstev za raziskovalno dejavnost vseh nalog ne bo možno financirati, zato bodo prioritetno financirane:
- raziskovalne in razvojne naloge, ki bodo zagotovile nove, nadomestne ali rezervne programe, tehnologije oz. proizvode;
- družboslovne raziskave, ki potekajo že več let in jih je potrebno nadaljevati oz. zaključiti;
- naloge, ki bodo služile nosilcu kot osnova za pridobitev diplome, magisterija ali doktorata in bodo znatno pripomogle k razvoju Mestne občine Novo mesto.
STO LET SENTPETRSKE CERKVE - Praznovanje 100-letniceposvetitve naše cerkve je sovpadlo s farnim žegnanjem. V nedeljo, 27. junija, dopoldne seje v lepo okrašeni cerkvi zbralo veliko krajanov. Slovesno mašo je vodil stiški opat pater dr. Anton Nadrah. S petjem domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora in ob sodelovanju gasilskih društev Otočec in Ždinja vas so tako polepšali dvojno praznovanje župnije, ki se je po obredu nadaljevalo še pred cerkvijo. Domačini pa smo poskrbeli tudi za pogostitev. (Foto in tekst: Helena Murgelj)
NA BIHASKEM POLETJU - V nedeljo, 4. julija, so glasbeniki Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže s koncertom sodelovali na zaključku festivala Bihaško poletje. Festivala so se udeležili na povabilo Občine Biliač, ki je pobratena z novomeško. Gostitelji so jih toplo sprejeli in pogostili v prijetnem ambientu na obali reke Une. Večernega koncerta se je udeležila večtisočglava množica, ki je Stražane nagradila z bučnim aplavzom. Dirigent Miro Saje je tako ponovno dokazal, da zna s svojimi glasbeniki ogreti slehernega poslušalca in ga navdušiti za tovrstno glasbo. Prijateljsko sodelovanje med obema mestoma se bo nadaljevalo ta teden, saj danes, v četrtek, 8. julija, na povabilo Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto k nam prihaja 15 mladih glasbenikov in likovnikov iz Bihača, ki se bodo deset dni družili z mladimi iz Novega mesta, Sarajeva in VilaJ'ranče del Pene-des na 5. Mednarodnem mladinskem taboru Šmarjeta 1999. (Sašo Dukič)
Avtomobilska zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav
S svojo poslovno politiko Zavarovalnica Triglav zagotavlja varnost zavarovancev in celovito zaščito njihovega premoženja ter na ta način krepi zaupanje zavarovancev.
1. Višina zavarovalne premije za zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil, ki ga poznamo tudi pod nazivom “obvezno zavarovanje”, je bila v preteklih letih administrativno predpisana s strani države.
Devetega aprila letos je država ukinila administrativno določanje zavarovalnih premij za obvezno zavarovanje osebnih vozil. Zavarovalnice smo dobile možnost, da skladno s svojimi rezultati poslovanja in z razmerami na tržišču prosto oblikujemo višino premije.
2. V Zavarovalnici Triglav že nekaj let izravnavamo premije in škode v celotnem avtomobilskem zavarovanju. Pri tem je potrebno poudariti, da smo dosegli potrebno višino zavarovalno-tehničnih rezervacij. Zaradi administrativno določene premije s strani države pa je bilo nesorazmerje med zavarovalno premijo avtomobilskega kaska in avtomobilske odgovornosti.
Na osnovi rezultatov poslovanja smo se odločili za 9,5-odstotno povišanje zavarovalne premije pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti in pri zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (t.i. AO-plus zavarovanje) za osebna in kombinirana vozila. Povišanje premije bo stopilo v veljavo dne 5. julija 1999.
Istočasno pa smo se odločili za znižanje zavarovalne premije avtomobilskega kaska, kar smo v Zavarovalnici Triglav že napravili z 20-odstotnim-znižanjem 1. januarja letos. Upoštevajoč rezultate s 5. julijem 1999 dodatno znižujemo zavarovalno premijo pri vseh oblikah zavarovanj avtomobilskega kaska, in sicer za vse vrste vozil za 5 odstotkov.
3. Hkrati vas seznanjamo, da 5. julija 1999 ukinjamo vsa doplačila k zavarovalni premiji pri zavarovanjih avtomobilskega kaska, avtomobilske odgovornosti in pri zavarovanju voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus), ki so bila v veljavi za vozila v zakupu (leasing).
HARMONIKARJI NA STUDENCU - Med veterani sta se neposredno v finale Zlate harmonike Ljubečne, ki bo v Sodražici,, uvrstila Mirko Vresk in Alojz Mrgole, po domače Rženčkov Lojze s Telč (na posnetku), nepogrešljiv harmonikar ob številnih prireditvah, nastopa! pa je že tudi na televiziji. (Foto: P. P.)
PRIJELI 48 ILEGALCEV
KRŠKO - 48 državljanov ZRJ je svojo državo zapustilo aprila. Peš so potovali v Sarajevo, kjer so do sredine junija živeli v begunskih centrih. Nato so se z avtobusom odpravili do Velike Kladuše, ilegalno prestopili državno mejo z RH, pot nadaljevali do Zagreba, kjer se jim je pridružila še romunska državljanka. Neznan voznik s kombijem jih je odpeljal do naše državne meje, nato pa so pešačili do reke Sotle ter jo s čolnom in s pomočjo dveh neznancev prestopili. Ta sta jih vodila peš proti naselju Zupelevec in jim naročila, naj počakajo, da jih pride nekdo iskat. Brežiški policisti so pri prestopu državne meje skupino opazili, jih ponoči s pomočjo krških policistov identificirali in odpeljali na brežiško policijsko postajo. Vrnili jih bodo na Hrvaško.
ZASEGLI PIŠTOLO
OBREŽJE - Na mejnem prehodu so pri vstopu v našo državo policisti pri hrvaškem državljanu, 40-letnem Z. N., v avtu znamke Mercedes našli in zasegli pištolo M 57, cal. 7,62 mm, v njej nabojnik z osmimi naboji istega kalibra ter še en nabojnik. Orožje so zasegli, uveden pa je tudi postopek pri sodniku za prekrške.
68 HARMONIKARJEV NA SREČANJU NA STUDENCU
STUDENEC - Na že 19. srečanju harmonikarjev na Studencu so se na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne med 68 harmonikarji iz številnih slovenskih krajev uvrstili v polfinale: v kategoriji do 14 let Stojan Im-perl iz Dolnjega Leskovca, ki je predlani že dobil nagrado občinstva na Zlati harmoniki Ljubečne, in Petra Simonišek iz Brestanice, v najštevilčnejši kategoriji od 15 do 25 let Jožko Gnidica, Roman Strlekar, Dejan Vene, Viktor Malec, Zvone Baškovč, Toni Pirnar in Nataša Oberč, v kategoriji od 26 do 40 let Franc Vegelj iz Cerkelj ob Krki in v kategoriji od 41 do 60 let Franc Župane s Senovega. Nastopajoče sta uvodoma pozdravila predsednik sveta KS Studenec Stane Kokove in direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl ter se zahvalila tudi ZKD Sevnica za organizacijo prireditve.
ALKOTEST POKAZAL 1,58 G/KG
NOVO MESTO-1. julija so policisti med kontrolo prometa na Šmarješki cesti ob 11.45 ustavili tudi 48-letnega voznika M. K. iz Novega mesta. Ker je kazal znake alkoholiziranosti, so ga preizkusili z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 1,58 g alkohola na kg, policisti pa so tudi ugotovili, da vozi osebni avto brez veljavnega vozniškega dovoljenja B kategorije. Prepoved nadaljnje vožnje M. K. ni upošteval, zato so ga policisti pridržali.
IZLETNIŠKA DOMAČIJA ODPIRA VRATA
VELIKI KAMEN - Danes ob 16. uri bodo s priložnostno slovesnostjo odprli izletniško domačijo Vertovšek na Velikem Kamnu pri Senovem.
KABELSKI TV SISTEM PEŠA
LOŠKI POTOK - Pisali smo že, da je signal A kanala izredno slab že vse od takrat, ko so vkljukičili GSM telefonijo, kar traja že več kot mesec dni. Sedaj so se grobe motnje pojavile tudi na POP TV, A kanala pa sploh ni več moč dobiti. Napako je seveda dolžna odpraviti PAP Tele-matika. Ugibanja in modrovanja domačih pristojnih še malo ne potolažijo gledalcev, ki množično groze, da naročnine PAP-u ne bodo več plačevali.	A.	K.'
HUDA PROMETNA NESREČA
ČATEŽ OB SAVI - Izven naselja Čatež seje 3. julija na hitri cesti Ivančna Gorica-Obrežje zgodila huda prometna nesreča. 39-letni I. Š. iz Slavonskega Broda je peljal od Čateža proti Obrežju, zaradi utrujenosti je zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je ravno takrat pravilno pripeljal 45-letni Sarajevčan B. K.. Vozili sta trčili s prednjima levima deloma. Vozilo B. K. je po trčenju obstalo 14 metrov naprej od mesta trčenja na njivi^tudi drugo vozilo
I.	Š. seje po bočnem drsenju ustavilo na njivi. I. Š. in njegov sopotnik sta dobila lahke telesne poškodbe, B. K. in njegov sopotnik pa sta bila hudo telesno poškodovana in sta ostala v brežiški bolnišnici. Materialna škoda znaša 2.500.000 tolarjev.
ZAHVALA
Življenje celo si garal, za dom, družino vse bi dal, sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V 68. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
ALOJZ GERDIN
»z Čateža pri Veliki Loki
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad v vinograd je prišla in sedla je na plodna tla.
Čakala, da prideš ti, a tebe od nikoder ni...
V 70. letu nas je zapustil naš dragi
TONE MAKOVEC
iz Šentjerneja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem za izraze sožalja in vso pomoč ter za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku, šentjernejski godbi, cerkvenim pevcem, oktetu, kartuziji Pleterje, osebju novomeške bolnišnice in pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
. *
ZAHVALA
V 90. letu starosti smo se na praznik sv. Petra in Pavla poslovili odmase drage tete v i\.
JULKE DOLENŠEK
s Telč
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se v teh dne poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje, sveče in za sve maše ter jo pospremili na poti k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo dmgif umrli z nami in v nas.
(Tone Pavček)
V globoki žalosti sporočamo, da je 30. junija 1999. v 67. lch* starosti, prenehalo biti srce našega dragega moža, ata, stareg ata, brata in strica
JOŽETA PAPEŽA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu v življenju stali ob stra? mj ga imeli radi. Prijazna zahvala vsem, ki ste v dneh žalosti z nami neizmerno bolečino ob izgubi dragega ata, va’’‘‘al|j0ln Zajčevim, Bobnarjevim, zdravnici ge. Dularjevi, gosP^ župnikom, vsem pevcem in hkrati sodelavcem žalujočih-
Žalujoči: vsi njegovi
20
		: - .	Š
B>I>)HHvEKltv " ■ 'v- i-	FTff fMtfTiTtff ff ID
BLAGOSLOVITEV NOVE CERKVE IN ZVONOV
Za Zadražnikovo družino in njihove sorodnike se približuje težko pričakovani dan, saj so že njihovi predniki načrtovali gradnjo cerkve na svoji zemlji. V nedeljo, 11. julija, ob 16. uri bo na Ježnem Vrhu pri Primskovem slovesna blagoslovitev nove cerkve, novih bronastih zvonov, temeljnega kamna in listin, oltarja in kipa sv. Petra, ki jo bo v navzočnosti več duhovnikov vodil generalni vikar Ljubljanske nadškofije prelat gospod Božidar Metelko. Cerkev so zgradili v zahvalo za mnoge srečne rešitve Zadražnikove družine iz različnih vojnih stisk, od Napoleonovih časov do konca druge svetovne vojne leta 1945.
• Kdor hoče razviti svoj jaz, ne sme postati teolog, (teolog Debellius)
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
JOŽEFA BAN
iz Vel. Brusnic 71
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo tako množično pospremili na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem •n znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Novak Novo mesto in OZ Unitehna Trebnje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku KS Brusnice za poslovilne besede, pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba ter pevcem in trobentačem za odigrane žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zapri si oči.
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric
ALOJZ
OKLEŠČEN
iz Prapreč pri Straži
Iz srca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, vso pomoč ter za darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo dr. Koklju za nenehno pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, njegovim kolegom iz ZSAM, govornikoma, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Vse žaljenje trdo si garala, vse za dom, družino dala, rP‘]enje in bolečine težke si prestala, a v srcih naših boš ostala.
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 90. letu zapustila draga mama, babica, prababica, tašča in teta
ANA CECELIC
z Gabra pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem Za darovano cvetje, sveče sožalje in spremstvo pokojne k J^čnemu počitku. Zahvaljujemo se Marjani Hočevar in v°netu Križanu za poslovilna govora, pevcem, gospodu upniku in pogrebni službi Kukar. Posebno se zahvaljujemo fužinam Likovič, Špringer, Gale, Mravinc, Jakša in Plut za Vsestransko pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Kaj res si nam pomenil, vsi vemo le sedaj, ko tebe dragi ata v naš dom ni več nazaj.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
RAJMUNDA
SLUGE
z Rožnega
se iz srca zahvaljujemo, da ste nam priskočili na pomoč, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, dragemu možu in atu pa zadnji dom prekrili s cvetjem, z venci in s svečkami, darovali za sv. maše in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu Pekarne Sluga, sosedom Hribaršek, g. Ivanu Abramu za besede slovesa ob grobu, godbi na pihala, g. župniku in kaplanu župnije Brestanica za opravljen pogrebni obred in svetomašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STEFAN SLAK
iz Gorenjega Globodola
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, mu darovali cvetje in sveče in nam kakorkoli pomagali. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Rozalija, sin Štefan z Marjanom, hči Marija z družino ter ostalo sorodstvo.
Zadnji pozdrav našemu sodelavcu
ALEŠU BOZICU
Tiho in za vedno nas je 26. junija 1999, v 31. letu starosti, mnogo prezgodaj po hudi bolezni zapustil naš dragi kolega in prijatelj.
Počivaj v miru!
Delavci Carinarnice Ljubljana
• Slabo se piše tistemu, čigar sodelavci nikoli ne ugovarjajo. (Rosenberg)
• Kdor je hitro užaljen, naj ne hodi med ljudi.
(Nemški pregovor)
• Glasovnica je močnejša od krogle. (Lincoln)
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje,	Ni več trpljenja,
tvoje je bilo življenje,	ne bolečine,
a za teboj je vsepovsod	življenje je trudno
ostalo delo tvojih pridnih rok.	končalo svoj boj.
V 67. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš ljubljeni mož, očka, stari ata in brat
MLADEN-LADO NOVAK
Dol. Kronovo 32, Šmarješke Toplice
nam,Z§U^* na^ega ljubega očeta se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in vsem, ki ste z za d-' žalost in bolečino ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem Polano cvetje, sveče, ustne in pisne izraze sožalja ter za darovane svete maše. Posebna zahvala g. Slavku Cert )U’ 8- župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, zastavonošem, PGD Bela kev, družinama Vrtačič in Kirn ter pogrebni službi Novak. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi Dol. Kronovo, 26.6.1999
ZAHVALA
Črna odeja te pokriva;
tebe, ki spiš v prezgodnjem grobu,
ne slišiš ptic žgolenja,
ne vidiš dragih nas,
saj, moj dragi, za vedno zaprl si oči
VLADIMIR MEDVEŠEK
iz Šentjerneja
Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega v dnevih žalosti poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali sveče, cvetje, maše in denar, govornikoma Tinci in Jožetu, šentjernejskemu oktetu, pogrebni službi Oklešen, trobentaču za zaigrano Tišino, tovarni Podgorje, d.o.o., Hipot P&EMS, d.o.o., sosedom in g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
Tiho nas je v 81. letu zapustila naša draga
TONČKA JURMAN - KOŽELJ
iz Metlike
tre[i se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih
j^feno
p^nutkih lajšali bolečino, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo sPremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala njeni zdravnici dr. Barbari Sraki, sestri Vladki ne Patronažnima sestrama Andreji in Nuši iz ZD Grosuplje ter sestri Veri iz ZD Metlika za vso 'n pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Globoko žalujoči: vsi njeni Šmarje Sap, 5.7.1999
ii
ZAHVALA
Je bela lilija se vzpela, za tvoj god se razcvetela.
Vsak dan si jo opazoval.
Ko zadnji cvetovi so se začeli sipati, tvoje srce, dragi ate, je prenehalo utripati.
V 67. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
ALOJZA BLAŽIČA
z Velikega Slatnika 5
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvala velja osebju Interne bolnišnice Novo mesto, podjetju Labod, Revozu vzdrževanje, delavcem SBM Lesa, H.K. Elektronik Krško, Društvu vinogradnikov, Društvu upokojencev, PGD Potov Vrh-Slatnik in ostalim gasilcem, ge. Marici Lokar in g. Antoniču iz Koroške za poslovilne besede. Hvala g. župniku, Smihelskemu pevskemu zboru in gospodu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Oklešen. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in denarni prispevek za svete maše. Hvala g. Andreju Košmrlju za spremstvo s konji. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste spoštovali in imeli radi našega dragega očeta, se iskreno zahvaljujemo, da ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma.
Žalujoči: vsi njegovi in vsi, ki so ga imeli radi
21
■l7 (2602). 8. Julija 1999
DOLENJSKI LIST
:anima
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
tedenski
Četrtek, 8. julija - Špela Petek, 9. julija - Veronika Sobota, 10. julija - Ljubica Nedelja, 11. julija - Olga Ponedeljek, 12. julija - Mohar Torek, 13. julija - Evgen Sreda, 14. julija - Franc
LUNINE MENE 13. julija ob 13.25 - ščip
kino
BREŽICE: Od 8. do 11.7. (ob 19. uri) romantična drama Podle igre. Od 8. do 12.7. (ob 21. uri) akcijski film Perdita Du-rango. 13.7, (ob 21. uri) ter 14.7. (ob 19. uri) kriminalna komedija Morilci, tatovi in
dve nabiti šibrovki. 14.7. (ob 21. uri) drama Pravda za vsako ceno.
ČRNOMELJ: 9. in 10.7. (ob 21. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana. 11.7. (ob 20.30) akcijski film Kvartopirci.
GROSUPLJE: 9.7. (ob 20. uri) akcijski film 8 milimetrov.
KOČEVJE: 12.7. (ob 18. uri in 20.30) akcijski film 8 milimetrov.
KRŠKO: 9.7. (ob 20. uri) in 11.7. (ob 18. uri) psihološki triler Osem milimetrov.
METLIKA: 9.7. (ob 21. uri) akcijski film Kvartopirci. 11.7. (ob 18.30 in 20.40) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
NOVO MESTO: Od 8. do 11.7. (ob 19. uri) ter od 12. do 14.7. (ob 21. uri) komedija Analiza pa taka. Od 8. do 11.7. (ob 21. uri) ter od 12. do 14.7. (ob 19. uri) romantična drama Podle igre.
RIBNICA: 10.7. (ob 22. uri) akcijski film 8 milimetrov.
VELIKE LAŠČE: 10.7. (ob 20. uri) akcijski film 8 milimetrov.
OSNOVNA SOLA OTOCEC Šolska cesta 20 8222 Otočec
razpisuje prosta delovna mesta:
• UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
• UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA,
za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom
• UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Začetek dela na vseh razpisanih delovnih mestih je 1.9.1999. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakoni predpisane pogoje, naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 10. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Ločna
od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo. Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Llršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor, Vrhpolje V nedeljo, 11. julija, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
■ Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg,
Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja. Ljubljanska od 8, do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11, ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8, do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
-* Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11, ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Podi Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 11. ure: I
'TA»..
IZDAJAT ELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja
UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZH AJ A ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v j. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomski oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (c barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. V ceni oglasa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Noro mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606,324-200; ekonomska propaganda in naročniška sfužba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwtvw.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
GENERALNO OBNOVLJEN motor za BCS AL480,bencin-petrolej prodam. 3 (068)73-634.	2437
TRAKTOR IMT 542, letnik 1990, in kobilo z žrebetom, staro 3 leta, prodam. 3 (041) 519-716.	2455
OHRANJENO NAKLADALKO za seno, 19 m3, puhalnik Tajfun in pomični dvobrazd-niplug, 12 col, prodam. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog, 3 (068)49-592.	2456
ŽITNI KOMBAJN New Holland TF 44 prodam. 3 (041)837-374.	2483
BALIRKO za oglate bale in telička, starega 7 dni, prodam. 3 (068)78-086.	2489
DVA dvoosna trosilca hlevskega gnoja, 3 in 5 ton, prodam. 3 (041)692-637.	2435
MOTORNA VOZILA
GOLF 1.4 CL, letnik 5/96, prvi lastnik,
82.000 km, nikoli poškodovan, servisna knjižica, rdeč, alu platišča, registriran do 5/ 2000, prodam. 3 (041)651-803.	2388
MARUTTI 800, letnik 1996, 11.500 km, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)373-400, po 15. uri.	2427
HYUNDAI GLS 1500, smrekove plohe, 5 cm. 1 m3 ter mešalec za beton prodam. 3 (068)65-642.	2428
SUZUKI MARUTI, letnik 1991, prevoženih
57.000 km, prodam. 3 (061)771-077.
ASTRO 1.6, letnik 11/92, jugo 45, letnik 2/ 86 in agregat z močjo 2.5 KW, prodam 3 (068)78-216.	2429
HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1990, prodam. 3 (041)710-880.	2431
JUGO SKALA 55, letnik 1990, 96.000 km, drugi lastnik, dobro ohranjen, prodam za
190.000 SIT. 3 (068)324-590.	2432
R 5 CAMPUS plus, bel, avtoradio, 5V, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)28-824. Cena po dogovoru.	2434
R19 GTS, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam. 3 (041)523-881 ali (068)81-973.
R 4, letnik 1988, prodam. B (0609)626-043. GOLF D, letnik 1990,158.000 km, rdeč, 3V, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. 3(061)764-173.	2446
JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 3/ 2000, prodam za 70.000 SIJ: 3 (068)78-535.
ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prvi lastnik, registrirano do 7/2000, 68.000 km, prodam. 3 (068)489-089.	2449
R 4 GTL, letnik 1989,87.000 km, registriran do 10.3.2000, prodam. 3 (0609)655-326. JUGO 55, letnik 1990, registriran do 7/2000, prodam. 3 (068)81-715.	2468
GOLF D GL, S paket, letnik 1985, prodam. 3 (041)836-485.	2474
R 18, letnik 1983, prvi lastnik, prodam. 3 (041)638-593.	2476
R 4 GTLJ, letnik 1988, registriran do 6/2000, prodam. 3 (068)75-334.	2477
126 P, letnik 1988, malo vožen, ugodno prodam. 3 (041)504-470.	2484
ALFA ROMEO, dobro ohranjen, 93.000 km, prodam. 3 (041)740-210, po 15. uri.
R 5, letnik 1993,69.000 km, bel, prodam. 3 (068)27-307.	2487
VW HROŠČ 1300, letnik 1975, registriran do 4/2000, perla zelen, sedeži golfa,vpadljiv, vendar ne kičast, prodam. 3 (068)87-055. GOLF 1.8, letnik 1988, ugodno prodam. 3 (068)83-429.	2447
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 9/99, ugodno prodam. 3 (068)81-486.	2463
GOLF JGL D, letnik 1984, 5V, prodam za
220.000 SIT. 3 ( 068)42-333.	2475
ŠKODO 135 L, letnik 1993, dobro ohranjeno, prodam za 320.000 SIT. 3 (068)81-630.	2462
POSEST
STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, 60 m:, elektrika, voda, 14 a zemlje, na Stojanskem Vrhu 16 a, Cerklje ob Krki, prodam. ?? (061)557-561, zvečer.	2433
V CENTRU SEMIČA prodam pritlično hišo, 80 m2, voda, elektrika. C (068)66-599.
PREKLICI
GOVORICE, ki sva jih širila Srečo Gliha, Dvor 100, in Nace Meglen, Žvirče 29, zoper Stanislava Debeljaka, Dvor 81, so neresnične. Prizadetemu se iskreno opravičujeva!
PRODAM
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. O (063)451-082. 1621
KAMEN - pohorski škriljavec za oblaganje fasad, poti idr. prodam. Tudi dostavim. Š (063)762-888.	2450
DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko razžagani, z dostavo! (068)322-754 ali (041) 693-219.	2451
VINO ŠMARNICO prodam. 3 (068)79-847.	2467
RDEČE VINO cviček prodam. 3 (068)81-352.	2481
BELO in rdeče vino prodam po 90 SIT/1. TP (068)65-134.	2482
GUMI VOZ, 15 col, in cviček ugodno pro-<-dam. (068)27-091.	2442
VINO ŠMARNICO po 90 SIT in suhe smrekove brune prodam. “ET (068)83-400. 2452
RAZNO
PROSTI TERMINI na morju v Savudriji, od 11. do 18. julija in po 15. avgustu. Pokličite na •S (061)772-810 ali (061)221-166.	2444
POPRAVNI IZPITI iz angleščine, kemije, fizike in matematike! Nudim pripravo! (068)341-106.	2465
VABLJENI na ples! Vsa srednja generacija na ples v petek ob 20. uri v motel Grosuplje. Organizator: Društvo Metulji.	2469
VARSTVO za 18-mesečnega otroka iščemo. Nudimo dobro plačilo in možnost uporabe garsonjere v Ljubljani. S (061)667-075, po 17. uri.	2479
VARSTVO za 3- in 1-letnega otroka iščemo v okolici Trebnjega. IT (068)45-592.	2485
21. MAJA 1999, od 7. do 7.30 ure sem imela pred šolskim centrom v Novem mestu prometno nesrečo z R 4. Udeleženec je bil tudi bel Clio. Očividce prosim, da me pokličejo na (068)27-691, zvečer. 2491
SLUŽBO DOBI
MOŠKO-ŽENSKO samostojno frizerko iščem. 72 (068)44-084.	2441
POHIŠTVO
RABLJENO POHIŠTVO za dnevno sobo ugodno prodani. (041)714-524.	2459
Trgovsko podjetje Zrno, d.o.o. Gmajna 6 A 8274 RAKA
zaposli
• ŽENSKO gradbene ali ekonomske smeri z znanjem nemškega jezika,
• ŠOFERJA za vožnjo kamiona priklopnika po Sloveniji in Hrvaški.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:	ZRNO, d.o.o,
Gmajna 6 A, 8274 Raka, ali pokličite po tel. 0608/75-413 ali 75-086.
ZARJA
stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto
Na podlagi pooblastilne pogodbe za investitorja STANOVANJSKI SKLAD pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Ljubljana objavlja ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto
ZBIRANJE PONUDB
za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del na objektu NAD MLINI 3, v Novem mestu
ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto zbira ponudbe za adaptacijo 11 kopalnic v večstanovanjski hiši v Novem mestu, Nad mlini št. 3. Ocenjena vrednost razpisanih del je 4.700.000,00 SIT.
Predvideni rok izvedbe je 30.9.1999.
Ponudniki dobijo razpisno dokumentacijo in dodatne informacije osebno na sedežu naročnika pri g. Gričarju vsak delavnik med 7. in 9. uro (tel. št. 068/323-171).
Ponudbe je treba oddati najkasneje do 19.7.1999 do 12. ure na naslov:
ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 5 v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - ponudba!”.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 27.7.1999. Pridržujemo si pravico, da del ne oddamo.
KREKOVA BANKA
ZA VAS
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE Centrala: 068/ 371 9860 Direktorica: 068/ 371 9880 Fax: 068/ 371 9888 Pokličite nas, prijazno vam bomo svetovali!
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371-9860 www.krekova-banka.si Tj c- 'jo	v	čhvipj?-
TRGOVINA POLONA, Dol. Mokro Polje 5 a, Šentjernej, išče prodajalko. 3 (068)81-122.
PEKA PIC ali kuharja zaposlimo v Šentjerneju. Možnost priučitve. 3 (0609)647-179.	2480
GRADBENI INŽENIR dobi redno zaposlitev. Plačilo po dogovoru. Šifra: Redno delo.
GRADBENI TEHNIK dobi redno zaposlitev. Plačilo po dogovoru. Šifra: Delo. 2494
STROJNIK težke gradbene mehanizacije dobi redno delo. Plačilo po dogovoru. Šifra: TGM.	2495
STANOVANJA^
DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. 3 (068)739-72-525, zvečer, 325-469. NA VIDMU - KRŠKO, oddam v najem garsonjero, neopremljeno in neogrevano. 3 (0608)77-337.	2488
V TREBNJEM najamem dvo- ali trisobno stanovanje. Plačam vnaprej! 3 (068)44-647. TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. 3 (068)374-770, popoldan, (041)695-539.	2473
ŽIVALI
MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenj » prodajamo po ugodni ceni. Naročila in mtor-macije: Jože Zupančič, Otovec, Crnomej, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, 3 (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, 3 (068)84-111, Anita Janežič, Slep«*. Mokronog, 3 (068)49-813.	la'
3 KRAVE, breje, prodam. 3 (068)30-310. KRAVO SIMENTALKO s tretjim teličkom m kravo simentalko, brejo 7 mesecev, Pror! .T 3* (068)78-350.	1
BIKCA FRIZIJCA, starega 14 dni, prodam-3(068)73-327.	1
OVCE prodam. 3 (068)64-057.	2472
KRAVO za zakol in teličko simentalko, sta ro 8 tednov, prodam. 3 (068)76-496.
ČREDO OVAC prodam ali menjam za‘govedo, konja ali traktor. 3 (068)344-08 344-021.	L
DVA črno-bela bikca, stara 10 dni, Pr0(%
3(068)65-255.
PO IZBIRI prodam kravo s teleti. 3 (M
ZAHVALE
ISKRENO se zahvaljujem požrtvovalnemu, napornemu in dolgotrajnemu reševanju naše domačije na Resi v Straži vsem vaščanom, gasilcem Dol. Straže, poklicnim gasilcem iz Novega mesta in vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Branko Gašperšič.	2440
59-082.
TELIČKA prodam. 3 (0608)41-566. ENOLETNE KOKOŠI nesnice prodajam^ Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, (068)82-060.
15 JANJČKOV in 15 ovac, dobre pasme-zaradi bolezni, prodam. Božo Vu o j Knežja Lipa 1,1330 Kočevje.
2460
2458
STU
io
03.0 MHZ
TELEVIZIJA NOVO MESTO
ai
Občina Metlika, Mestni trg 24,8330 Metlika, in Begrad, d.o.o-' Črnomelj, objavljata
RAZP,S
za zbiranje zainteresiranih kupcev v Obrtni coni Metlika
Občina Metlika in Begrad, d.o.o., Črnomelj načrtujeta P70^.3^ komunalno opremljenih gradbenih parcel v Obrtni coni v Metu i , ob Cesti 15. brigade. Smo v postopku pridobitve gradbeneg dovoljenja za gradnjo komunalne opreme, finančna konstruKCJ je zaprta. V sodelovanju s podjetjem Begrad, d.o.o., Črnomelj, s zagotovili vabljivo prodajno ceno in ugodne prodajne pogoje- ^ V Obrtni coni v Metliki bo v I. fazi na razpolago okrog 40.000 m komunalno opremljenih stavbnih zemljišč, ki bodo dostop bodočim investitorjem pod naslednjimi pogoji:
• cena m2 nezazidanega stavbnega zemljišča (brez spremeni namembnosti) je vi. coni 30 DEM in v II. coni 12 DEM (vtola protivrednosti),
• komunalna oprema (cesta v makadamu, voda, kanalizacija’ telefon, elektrika) do parcele je 25 DEM po m2 (v tolarski protivrednosti),
• skupna cena (zemlja + komunalna oprema + sprememba namembnosti) bo po naših izračunih v I. coni 75 DEM m • coni 57 DEM za m2 gradbene parcele (v tolarski protivredno
• Občina Metlika omogoča obročno plačilo komunalnega prispevka po za to sprejetem programu, za kar bo z investitorjem sklenjena ustrezna pogodba.
Velikost gradbene parcele bo možno prilagoditi progra^3 investitorja s tem, minimalna velikost parcele pa je 101,,agj Prednostni vrstni red bodočih investitorjev bo določen na p° . vrstnega reda najavljenih ponudb za nakup. Prednost lokaCI ,f ugodna lega neposredno ob glavni cesti Novo mesto-Metlika- . RH ter bližina drugih infrastrukturnih objektov, ki ob spreje ^ ceni pokažejo na svoje prednosti v odnosu na druge P° ane lokacije v naši soseščini. Pri oblikovanju ponudbe so uPoS inj)i razmere, potrebe in zmožnosti domačih ter ostalih mo investitorjev.	jg
Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki so zainteresirane za .Q v Obrtni coni Metlika, da se za vse dodatne informacije ob . na g. Nikolo Ladiko ali g. Jurija Jelerčiča, občina Metlika, tei 068/63-100, ter na go. Mihaelo Kambič ali na g. Branka M Begrad, d.o.o., telefon: 068/52-255, 068/51-160, in svojo na n vpišejo na seznam zainteresiranih kupcev.
Vsi zainteresirani se lahko tudi osebno oglasijo na občini Me ali na Begradu, d.o.o., zaradi vpogleda v dokumentac j podrobnejših informacij tako glede pogojev kot tudi o podatkov.
;RAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax: tel.
mobitel:
068/322-282
068/342-470
0609/633-553
I PIAVA IA6UNA I
Mili
Prodamo:
• bišg: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Srednjem Lipovcu, Semiču, Kostanjevici, Straži, Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, Zagradu, Škocjanu, Grobljah, Volč-kovi vasi, Gor. Vrhpolju in drugod;
' Stanovanja- y Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Kranju, Smolenji vasi;
* djsgnfe na Otočcu - okolici, v Brežicah - okolici, Dvor-Boršt, Kot pri Dvoru, Straža, Trška gora, Gabrje, Bučka, Podturn-Jagodnik, Stari Ljuben, Tolsti Vrh, Šmarješke Toplice, Šentrupert - okolica in dugod;
gradbene parroin- v Češči vasi, Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju-Groblje, Vrh nad Šentrupertom;
‘ Poslovni nftjekti in prostori: v Novem mestu,_ Črnomlju, Sevnici -Dol. Boštanj, Šentrupertu, Žužemberku
OSfa/g: prodamo kmetije, odda-mo v najem stanovanja in poslovne prostore.
Oglasite na na sedežu Podjetja ali nas pokličite.
o
vox
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas od 3. do 30. julija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja (4 osebe) že od 135 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 65 DEM!
V hotelih B kategorije: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 44 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO POSEBNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 2,10 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri
PLAVA LAGUNA, POREČ tel : 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
Mešalnik M 700 Gorenje
Rezalni stroj 502 Gorenje
Kuperi JQena
31.240 ,oo
27.990,
BTV Gorenje 37TTX
V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman
Gotovinski
popusti
KOVINOTEHNA
s kartico Kovinotehna
Šolski center ^°vo mesto *®9ova ulica 112 000 Novo mesto
^zpisuje delovna mesta
2.
3.
4.
učitelj fizike - profesor fizike, določen čas učitelj angleškega jezika - profesor, nedoločen čas učitelj gradbenih strokovnih predmetov - univ. dipl. lnž- gradbeništva, določen čas Učitelj računalništva - univ. dipl. inž. računalništva in 'nformatike ali univ. dipl. inž. s tečajem iz računalništva, določen čas
de?Qt0 delovno mest0 razpisujemo za nedoločen čas s polnim strok ^asom' trimesečnim poskusnim delom in opravljenim teorK°vr izpitom za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-SePternbih Predmetov v srednjih šolah. Začetek dela je 1.
Zrharvf0 razmerie za določen čas sklepamo pod točko 1. z 'očk	nirn °^se9om dela in trimesečnim poskusnim delom, pod
DnoL0	'n 4. pa s polnim delovnim časom in trimesečnim
•'-Kusnim delom,
2o6o-"m delom, in sicer od 1. septembra 1999 do 31. avgusta
toseh 2kazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, dneh 0 Prijavi,i na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih n Po preteku roka za prijavo.
	
	J
VAROVALNA ŽIVILA
KOČIJHŠKIHRUH J0GGII1G KRUH UinOGRRDniŠKI HRUH POLnOZRRHTf SOnČRIČni KRUH
VARUJE ZDRAVjE VELIKO VLAKNIN
	
P E	KA^nE 		 , ■ ./
Sl
CERTIFIKAT št. 145
Ločna 2, Novo mesto
pcKRRnn čRnomcu
Belohranisha cesta 13
8340 CRnomeiJ 068/56*240
= IQNet =
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
evalnic
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
068/321-878
Vabljeni
DOLENJSKI LIST
SREČANJE DEDKOV IN BABIC V DOBRNIČU - Letos so v dobrmski podružnični šoli pripravili lep zaključek šolskega leta. Na šolskem dvorišču so učenci izvedli lep kulturni program. Sledil je piknik za starše, gasilec Franci Koncilja je pripravil pečene dobrote, nekdanja učenka Petra Bohte pa je poskrbela za glasbeni program. Učencem pa so svečano podelili spričevala. V šoli so se dogovorili, da bodo pripravili veselo popoldne tudi za babice in dedke, saj je leto starejših. Vsak učenec je pripeljal na srečanje dedka in babico, če jih ni imel, je pripeljal starejše sosede. Učenci so pripravili zanimiv program, v katerem so prikazali delo in življenje babic in dedkov. Na srečanju je spregovorila tudi predsednica RK Francka Kužnik in Angelca Žiberna, ki je predstavila pomen leta starejših. (Jožica Trunkelj)
NJENE
& SUBARU
redna eena 4.300.000 sit
VROČA CENA za 3.970.000 SIT
IMTRO Lf.-M.aM AVTOMARKIT L|. KRŽlt Vrhnika 0*1 140 13 72 001 161 35 35	061 353 13«
SOS Lf.-VK	MARUCEU M pri I). KRAJNC Maribor.
061 374 789	061 647 104	063 300 I« 70
—U—
SKROli Prafarah. M« CINTIR Šonljoni OLDV Volomo,
063 843 350	--------------- -----------------------
illllt Pesnita,
FORESTER GL
redna eena 4.676.000 sit
SUPER VROČA CENA za 3.895.000 SIT
063 863 «60
0603 85 888 ANOI AVTO Šentjvr
063 743 389	063	733
VUOA Novo G.riio KABIVSC Sanjar 065 3« 033	064	418	0033
RAZBORHUC Mlak UKMAR Vipavo KABIViC lo.ro 065 640 011
864 718585
BAB k Krik. 0608 31 307 RAJBAR M. Sokol. 06« 31 444
AVTOTICR
Škofi |t<a 061 666 359
	
FTimmTfTTTPTTTU	
23
PORTRET TEqA TEdlNA
Dušan
Pred nedavnim je Posavski plesni klub Lukec Krško pripravil zaključno prireditev letošnje plesne sezone. Za prireditvijo, ki jo je občinstvo sprejelo toplo in navdušeno, je Dušan Vodlan, duša in motor plesnega kluba. Tudi sam je plesalec, včasih je bil bolj kot zdaj, saj ga danes zaposluje predvsem organizacija treningov in nastopov, s katerih se plesalci Lukca pogosto vrnejo ovenčani z zmagami.
Zdi se, da se mu uresničujejo v življenju velika osebna pričakovanja. Slutil je, kot pravi, da bo nekoč potoval v Ameriko ali da bodo tja šli njegovi učenci plesa. In prav te dni dve dekleti Posavskega plesnega kluba Lukec plešeta v deželi hrepenenja onstran oceana. V domovino show dancea in stepa ju je povabil predsednik ameriške plesne zveze.
Vodlan je zaradi tega nekako študijskega potovanja krških plesalk vesel, nemara srečen. Pa tudi sicer je srečen človek. “Kljub vsemu, ” pravi, “je tako. Ples mi je poklic in hobi. Srečen sem, ker sem pred 15 leti združil oboje. Veseli me, to je moje življenje. Živim štiriindvajset ur na dan za to, kar delam. ”
V družini so vsi štirje vpeti v ples in v Dušanovo firmo, ki se tudi precej ukvarja s plesom. Fanta plešeta in tekmujeta, njegova žena in njuna mati pa jim stoji ob strani, s tem ko skrbi za mnoge nepogrešljive podrobnosti. “Brez žene, ki to razume in podpira, vsega tega ne bi mogel delati. ” Tako priznava Vodlan, ki je na omenjeni nedavni
zaključni prireditvi letošnje plesne sezone izročil ženi šopek in se ji s tem zahvalil za nemajhen trud, ki ga vlaga v družino.
Vodlanove plesne začetke poznajo bolj kot v Celju v Krškem. Iz tega mesta ob Savinji je namreč doma in od tam je v začetku dvakrat na teden hodil učit plesne korake v Krško. Kmalu se je z družino, takrat sta imela samo Sebasti-ana, Luka, drugi sin, se je rodil že na Senovem, preselil bliže Krškemu. Zdaj pa stanuje v Krškem. Od začetkov do danes se je njegova plesna dejavnost razrasla tudi po osnovnih šolah, začel se je tudi poklicno ukvarjati s plesom.
Krško je mesto, ki ima malo svojih pravih meščanov-starosel-cev in ki tudi ne sprejme zlahka tujcev, kakršen je npr. nekdo iz Celja, kakor denimo Vodlan. Krški industrijski bazen ni ameriški kipeči lonec, ki bi posrkal vase in premešal v nekaj novega vse, kar pride vanj. Zato Vodlan, plesalec, koreograf, plesni organizator in trener pa organizator nekaterih nesojenih in resničnih zabavnih prireditev, še ni Krčan in mogoče ne bo nikoli.
Srečno življenje, v katerem združuje hobi in poklicno delo, ni posebej dobičkonosno, kot pravi Vodlan. “Veliko prireditev sem naredil na tem prostoru. Če bi obračunal vse ure in vse stroške, rezultat ne bi bil pozitiven. Tu je precej zanesenjaštva. Vse kar delam, delam za tiste oči, ki jih vidim ob prireditvi v dvorani. Te oči so otroci, publika v celoti. Vidim zadovoljstvo občinstva. To je zame nagrada, duševna hrana, to me dela močnega in mi daje energijo za naslednje projekte. Ne denar. Denar moraš imeti zato, da preživiš. Pri meni je denar sekundarnega pomena. Prvo je, da nekaj ustvarim, da nekaj ostane, da ljudje nekaj vidijo. ”
Zanj praviloma ples ni politika in politika ne ples. O politiki govori manj pogosto in z manj žara v očeh. Svojo iskreno pripadnost levosredinski politični usmeritvi omenja nekako po naključju, simbolično in nevsiljivo, brez samohvale, s tem ko je tajnik krške Združne liste socialnih demokratov.
M. LUZAR
Odprto
novo gostišče na Pajčni
Pridobitev v zgornjem delu reke Krke
PAJČNA - V četrtek, 1. julija, je bil poseben dan za družino Murn, pa tudi za turizem v zgornjem delu reke Krke, saj je bilo odprto novo gostišče na Pajčni.
V stari Jugoslaviji pa vse do leta 1947 je bil na Pajčni vinotoč. Sem so radi zahajali financarji, učitelji in druga gospoda iz Žužemberka, predvsem pa furmani, ki so vozili z Dvora v Ivančno Gorico vino ali izdelke iz livarne. Takrat prenočišč ni bilo, a so imeli dobro kapljico. Zgodovina te gostilne pa seže vsaj dvesto let nazaj.
V gostišču je v jedilnici, ki ima 40 sedežev, bogata poslikava domačega slikarja samouka Martina Blatnika, poleg točilnice so tudi prijetni separeji in kotiček za sprostitev -soba z igralnimi aparati. Posebna ponudba je kar trinajst ležišč, v petih sobah s satelitsko televizijo, hladilnikom, telefonom, tušem in z gostoljubjem, dobro ponudbo in s pravo domačo hrano privabila številne goste v ta del prelepe Dolenjske.
S. MIRTIČ
v
Brazilci v Črnomlju
Evropska turneja brazilske skupine Ratos de Porao
ČRNOMELJ - Prejšnji četrtek, 1. julija, je Mladinski kulturni klub v sodelovanju z Društvom prijateljev zmernega napredka iz Kopra organiziral nastop znane brazilske skupine Ratos de Porao, ki je v svojo evropsko turnejo vključila tudi Slovenijo. Temperamentni brazilski glasbeniki so nastopili v Jurjevanski dragi, kjer je ta večer potekal pravi hardcoreovski žur.
Skupina Ratos de Porao se odlikuje s hitrim, udarnim in tehnično izpopolnjenim hardcoreu, po angažiranih besedilih, vizualno pa z gladiatorsko postavo pevca. Nadaljuje izvirni hardcore tako po dinamiki kot po angažirano protestniški drži z artikuliranimi sporočili in stališči. Kratek, a reprezentativen večer je zaključila italijanska skupina Criplle Bastard, ki je, podobno kot brazilski glasbeniki, navdušila občinstvo. Vmesni nastop je pripadel domači skupini Sarcom.	B,	K.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Preslaba obveščenost o oporečni vodi? - V Jurjevanjski Dragi preglasni - Pohvala za mestni prevoz - Hrvaščina ■ črnomaljska sramota - Dom starejših v Šentjerneju bo
Občan iz Žužemberka je tokrat poklical prvi. Pritožuje se nad informiranjem v zvezi z oporečno pitno vodo, ki jo očitno tam imajo. Čisto slučajno je opazil na trgu pri gradu cisterno z vodo, kar že iz preteklih izkušenj pomeni, da seje naj ljudje poslužujejo. “Nihče pa ni prebivalce obvestil, čeprav bi bilo to nujno in v današnji poplavi najrazličnejših medijev tudi enostavno. Očitno niti žužemberška občina niti novomeška Komunala tega nista sposobni. Tako namen parkirane cisterne z vodo, ki je celo skrita za avtomobili, nitivnajmanj ni dosežen,” je povedal Žužemberčan. Župan Franc Škufca je povedal, da so dobro poskrbeli za obveščenost ljudi o oporečni vodi, kar je ugotovila Komunala. Po vaseh so razobesili vsaj 35 pisnih obvestil, vsako uro so to novico objavljali vsi dolenjski radii, po dveh dneh, ko je voda iz pip že uporabna, pa so ravno tako poskrbeli za dobro obveščenost.
Vaščani Jablana pri Mirni Peči so razočarani nad obnašanjem nekega privatnika, ki je pred dnevi iz bližnjega državnega gozda z velikim traktorjem vlačil hlode smrekovih debel, ki jih je uničil letošnji sneg. Traktorist je z vlečenjem močno poškodoval njivsko pot, ki so jo ravno letošnjo pomlad po dolgih letih uredili - posipali z novim peskom in utrdili. Veliko kamenja je s
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko jpi-sali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
poti odneslo na bližnje travnike in njive, polomil je vrsto mlade koruze, pa tudi navlečeni hlodi ob cesti so neurejeni in skorajda ovirajo promet traktorjev z obračalniki in nakladalkami. Ko so ga na vse to opozorili, je dejal le, da bo poslal šefa in se bodo lahko dogovorili z njim, ta pa se do danes še ni prikazal.
M. K. iz Mokronoga je povedal, da njega in sovaščane že dolgo moti, da J. B. večkrat spušča gnojnico po odprtem kanalu, ki potem teče po vsej vasi in seveda tudi močno zaudarja. “Tega ne moremo več prenašati, sprašujemo pa se, kaj delajo inšpekcijske službe,” je zaključil.
Poletje je med drugim tudi čas veselic in prav v zvezi s_takšnimi veseljačenji je poklicala Črnomalj-ka, ki je tudi naša redna bralka. Stanuje v bližini Jurjevanjske Drage, kjer se med poletjem kar naprej nekaj dogaja. “Vse to je že prav, toda da uredijo tako glasno ozvočenje, da vsi okoliški stanovalci ne moremo zaspati, ne gre,” je povedala in naštela primere: pred kratkim tridnevno jurjevanje, prejšnji teden so v tem naravnem amfiteatru praznovali obrtniki itd. “To je še posebej moteče, ker je tukaj veliko starejših, bolnih, z migreno ipd. Zato prosim odgovorne, naj upoštevajo našo prošnjo in glasnost vsaj malo zmanjšajo. Šaj kdor hoče na veselico, gre tja,” je dejala.
Novomcščanka Anica se v imenu starejših zahvaljuje županu Antonu Starcu, da je izpolnil eno izmed predvolilnih obljub - septembra bo namreč v Novem mestu stekel mestni potniški promet na štirih linijah. “Čestitam mu in mu želim še veliko uspehov pri njegovih ambicioznih načrtih,” je zaključila.
V Metliki so prejšnji teden praznovali 130-letnico slovenskega gasilstva in kot je povedal klicatelj M. M., se je tam zgodila velika sramota. Svečano sejo najstarejšega slovenskega gasilskega društva je voditelj Niko Ladika vodil več kot polovico v hrvaščini, čeprav sicer govori slovensko. “Zgražam se nad takšnim dejanjem, podobnega mnenja pa so tudi drugi. Gostje iz vse Slovenije so se čudili nad takšno "slovenščino”. Sprašujem se, če v Metliki nimamo nobenega sposobnejšega?"
Rezka iz okolice Šentjerneja je vesela, da urejajo središče kraja, kar
je bilo nujno potrebno, opozarja pa tudi, da v Šentjerneju potrebujejo dom starejših občanov. “Uslužbenci, pa tudi kmetje, so tako zaposleni, da so nekateri starejši ljudje pravi reveži. Radi bi šli v dom in bi ga lahko plačevali, toda kam? V Novem mestu se menda čaka tudi po več let,” je o razlogih za šentjer-nejski dom spregovorila Rezka. Milan Jakše z občine je dejal, da že razmišljajo o domu, ki je predviden z daljšim načrtom. Trenutno se dela zazidalni načrt, podpisana je pogodba z izvajalci.
Oglasil se nam je tudi Tone iz Vojnika pri Celju, ki je naročnik Dolenjskega lista že 42 let. Zmotilo ga je pisanje v zvezi z Moldavci, ki so v Krško prišli obirat jagode. “Direktorju Trona Petru Jankoviču sporočam, da ga je lahko sram. Če se je ojunačil in javno povedal, kakšno suženjsko plačo - 100 tolarjev na uro - je plačeval ubogim revežem, naj pove še, koliko na uro dobi on! V tako opevani demokraciji se takšni primeri najdejo vsepovsod, to pa zato, ker so socializmu odsekali glavo,” je povedal Tone.
V Črnomlju so veseli novega semaforja, toda kot je povedal Mirko Čadonič, je moteče, daje čas za prehod za pešce na Kolodvorski cesti proti železniški postaji prekratek. “Komaj pridem do polovice prehoda, kaj šele bolni in starejši! To je treba nujno popraviti, ker je zdaj tako, kot da so čas merili po dirkačih!” je dejal Čadonič in pripomnil še v zvezi s svetniškimi plačami. “Ne vem sicer, koliko na sejo dobijo črnomaljski svetniki, ampak da sploh kakšen dobi 45 tisoč tolarjev, pa čeprav na seji sedi deset ur, je sramotno, saj mora marsikdo še za manj delati ves mesec!”
Franceljna iz Gotne vasi moti, da ob mizarstvu Gazvoda lastniki ne vzdržujejo in urejajo žive meje tako, kot bi bilo treba. “Zdaj je STOP znak skorajda skrit, problem pa bo, ko bo šel tam mimo obvoz, ko se bo delala kanalizacija,” je opozo-ril.Trebanjka sprašuje svojega župana, po kakšnem principu je vabil “naj” učence na svečan sprejem. Boji se, da po priimkih, kajti njena hčerka je bila vso osemletko odlična, imela je same petice, pa ni bila med povabljenimi, kjer pa so se znašli tudi učenci s slabšimi ocenami.	L.	M.
GORA - Praznovanja 90. letnice župnije Gora se bo v nedeljo, 25. julija, ob 16. uri udeležil ljubljanski metropolit dr. Franc Rode, ki bo blagoslovil srednji zvon in ga posvetil sv. Jožefu.
Z še bolj častitljivo starostjo kot župnija se lahko pohvali cerkev, ki je posvečena Mariji Snežni, saj je bila prvič omenjena leta 1220. Najprej je spadala v ribniško župnijo, nato pa se je leta 1753 skupaj z Novo Štifto in Sodražico ločila od nje. Sedež nove župnije je postala Sodražica, Gora pa jc dobila stalnega duhovnika leta 1791, vendar jc bil popolnoma odvisen od Sodražice. To Gornikom ni bilo všeč in so dolgo neuspešno zahtevali lastno župnijo. Ko so v Sodražici obnavljali župnišče, so se opogumili. Namesto za tujo so zbrali denar za ustanovno glavnico svoje župnije in jo leta 1909 tudi dobili.
Gora obsega pet vasi, ki ležijo na visokem, kraško razgibanem platoju med Sodražico in Loškim Potokom. Imajo gasilce, trgovino in nekaj obrti, vendar to ne zagotavlja delovnih mest vsem 150 prebivalcem, kar je verjetno razlog za praznjenje sicer lepih vasi.
Potoški župnik g. Franc Vidmar soupravlja župnijo in skrbi za obnovo cerkve in okolice. Meni, da so nujna dela z letos kupljenim srednjim zvonom, težkim 614 kg. opravljena.
A. KOSMFRI
Govor Kavčiča v Velenju
Predsi Velenju
reforma težka kot jc nasploh izgradnja socializma ; te^av, Nimamo kaj skrivati in sc obnašati, kot da v naši družbi ni ^ kot da je izgradnja socializma lepo asfaltirana in ravna c po kateri korakaš s kitaro v rokah in prepevaš “lepo je domovini biti mlad”.
Naša akcija: goveji zrezek	|iz
Kaj lahko dobi gospodinja za svoj denar, smo preizku našo akcijo “goveji zrezek prve kvalitete”. Za kritični dan p y kusa, kaj ponujajo v mesnicah, smo izbrali soboto, 2-■ -*l!:z,rati mesnicah po Dolenjskem kupili zrezke in jih dali ana grat posebni strokovni komisiji. Ta je ugotovila, da so se etl. mesarji še kar dobro odrezali, veterinar Pučko pa je to K tiral, da se konkurenca vendarle že pozna.
Izlet in moška voda
Od 20. do 22. junija so bili ribniški prosvetarji na za . ni poti skozi Bosno in Hercegovino. Ves čas med udeher^nj|0 v manjkalo veselega razpoloženja, najbolj pa se je dvig bližini Kladnja in izvirov moške vode, kar prav gotovo p njeni kvaliteti in učinkovitosti.
Predolgi jeziki pri prodaji kruha
Pred dnevi je prišla po 4 kg kruha Ciganka z otro(ct^.'1jegla Steno ga je plačala in ponudila listek prodajalki, ta pa J a je pod polico in hotela dati star, trd in suh kruh. C igan *,jtefld zavrnila in rekla, da želi svež kruh kot drugi, saj gaje plačala. Tedaj pa se je usulo: nepotreben plaz besedi ,rl !» -nj ni je izlila jezna prodajalka na Ciganko. Žal se nihče v trg na glas potegnil zanjo.
riča‘
Po-
^festival
Telekom^!)
Slovenije	W
DOLENJSKI LIST
____________________11. julija 1968_______________________
# f)
Kaj je s poslancema Gorjanom in Ravbarjem*
Že tretji teden se vleče po časopisih polemika okoli n!;a’a. meljenega dodeljevanja kreditov pri bivši SGB Ljubljana./ . 0 deti so skušali razkrinkano nepravilnost najprej potlačiti, * kot je bilo doslej v navadi. Njim podobni, ki mislijo in uPaJ. ^ starem, da je treba počakati, da bo nevihta mimo, so se to ^ zmotili. Treba je iti do konca in razkrinkati nepravilnos • vabimo k lovu na čarovnice, zavedamo pa se, daje zlora nepravilnosti premalo samo načelno obsojati.
SLOVENSKI \VOODSTOCK - Užitki v blatu so postali tradicionalni za Rock Otočec, čeprav se zanje navdušuje le peščica obiskovalcev, so pa vsekakor atraktivni. Večini je adrenalin v žilah dvigala glasba, še posebno tako udarna, kot so jo zadnji dan festivala igrali člani nemške skupine Liquido (na sliki desno).
Rock Otočec 99 zdelovala vročina
Največji slovenski rockerski festival je potekal tri vroče poletne dni na travnikih ob letališču Novo mesto v Prečni - Prvič nastopile tudi skupine iz ZDA _____________________
PREČNA PRI NOVEM MESTU - Od minulega petka do nedelje seje na travnikih ob letališču Novo mesto v Prečni tri dni zabavala večtisočglava množica ljubiteljev rockerskih žurov, zabavne glasbe od klasičnega rocka do trasha, pa hladnega piva, razgibavanja v blatu, druženja pod zvezd--natim nebom in še marsičesa, kar gre zraven dogajanja, ki nosi doma in že tudi na tujem vse bolj razpoznavno blagovno znamko Rock Otočec.
Letošnji je bil že tretji po vrsti in kot se za prave stvari spodobi, je prekosil prejšnjega v več pogledih: trajal je dan dlje, dogajal se je na večjem prostoru, nastopilo je rekordnih 55 skupin, nastopile so štiri znane skupine iz Združenih držav Amerike, dve iz Hrva-
IZ HIŠE ODNESEL DENAR
ZAMEŠKO PRI ŠENTJERNEJU - Od 10. do 13. junija je neznanec iz stanovanjske hiše J. Ž. v Zameškem pri Šentjerneju na neugotovljen način prišel v spalnico in iz torbice oškodovanke, ki se je nahajala v nezaklenjeni omari, vzel denar v vrednosti 300 tisoč tolarjev.
NA ČRNO POSTAVUEN ZNAK -Če vas vožnja tovornjakov moti, stopite do izdelovalca reklamnih napisov in ob cesti postavite znak, ki tako vožnjo prepoveduje. Za nekaj doplačila vam naredijo celo svetlečo izvedbo, kot “čmopostavitelju”, ki si je tak znak omislil ob cesti na Trško goro. Nekateri si lokalno samoupravo tolmačijo po svoje, a prometno signalizacijo na predlog občinskega sveta in po odločbi Sekretariata za komunalne zadeve postavlja Cestno podjetje, za odstranitev pa poskrbi komunalni nadzornik. (Foto: Majda Luzar)
90 let župnije Gora
Posvetitev novega zvona
ške ter po ena iz Nemčije in Makedonije, opazen pa je bil tudi kakovosten dvig v sestavi nastopajočih ansamblov. Vse torej kaže, da ambicije organizatorjev -Francija Keka in Marjana Pirnarja iz Festivala Novo mesto - narediti iz Rock Otočca velik srednjeevropski festival niso neuresničljive. Dogajanje je spremljalo 136 novinarjev, manjkalo ni televizijskih in radijskih snemalcev, kar pomeni, da je glas o festivalu šel po svetu.
Glasbeni nastopi so se začenjali okrog poldneva, po popoldanskem premoru pa so glasbene skupine, zvečine iz Slovenije, vabile pred mali in veliki oder občinstvo na poslušanje, razmigavanje in za Rock Otočec že tradicionalno valjanje in ples v blatu, zaradi katerega seje festivala prijel nadimek slovenski Woodstock. Za blato je prejšnja leta obilno poskrbela narava, letos pa so se morali potruditi gasilci, ki so občasno s curki vode tudi hladili in v hudi vročini očitno razveseljevali številne poslušalce. Nastopili so vsi dolenjski ansambli, ki kaj pomenijo: Dan D, Društvo mrtvih pesnikov, Durhmarsh, Ž Kovači, Wet Bed, Sarcom, zvezde letošnjega festiva-
la pa so bili trio Vlatka Stefano -skega, puščavski rokerji Caleiuc iz Arizone, pionirji ska glasbe in Toasters, nemški rokerji Liqu>e in seveda newyorška hardeor atrakcija Dog Eat Dog, pred le dobitnik prestižne nagrade evraRj skega MTV. Obiskovalci so tm* tako deležni pestre glasbene p nudbe. “Znana in komerciala imena privabijo obiskovalce, jim pa ob tem ponudimo tis kvalitetno glasbo, kije sicer ne slišali,” pojasnjuje programs zasnovo Franci Kek. . ■
Za popestritev in presenečenj je organizator na oder pripelja 92-letnega Tončka Pluta, mu kanta na bršljanov list, ulične g dališčnike, godbenike iz Zag°rj in posnemovalca Elvisa Pl®siejJ Vilija Verhovška, v nedeljo op noči pa je za konec festivala r svetlil nebo s sijajnim ognjem tom.
Pri organizaciji zahtevne p reditve je pomagalo Društvo vomeških študentov, brezpla avtobusne prevoze je.om°S° e Študentska organizacija Univ v Ljubljani, denarno Pa.stačr,,v0 val podprla Mestna občina N mesto in Ministrstvo za kultu^j
ARS RAMOVŠ
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...
Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše.