&t. 41 V Gorici, v torek dne 12. aprila 1910. TaftaJ AL, ichaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vso loto . . 15 K 7» » . . i«» ..... -.%^„-,-...^ &*»*_' I" PastimiČne-MeAMiKe.stariejo/tO V'"-V Oorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. ima naslednje izrecfne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskera' in dvakrat v letu *,;VoznT red železnic, parnikov in poštnih zvez'. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Vr«dniitYo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabČič) tiska in «al. I« toIIIbt i [rast. Izvoljen dr. Gregorin. V nedeljo se je vršila dopolnilna volitev 1 poslanca iz kmečkih občin na Krasu v goriški deželni zbor. Rezultat volitve v posameznih občinah je ta-le: - dr. Gregorin Babic Avbcr ........• ¦ • 12 ' 4 Brestovica.........1 :J 20 Bije ...........- IJJ Dutovlje..........21 i 10 Gabrovica.........IG 9 Gorjausko ......II 24 Kobljaglava........ U ¦ 8 Kopriva...........5 , 13 Lokev...........:i5 1 Mavhinje ..........15 l Naklo ...........m 11 Plhkovica.........M 31 Povir............28 23 Repno .......21 10 Rodik..........14 14 Sela...........5 13 Skopo...........21 i Slivno...........17 • — Šempolaj..........I i l Škrbina..........II 13 Štanjel...........19 18 Štijak............ 10 30 Štorje..........48 1 Temnica.........G 3G Tomaj...........23 23 Velikidol..........- 25 Vojščica..........10 16 Zgonik.........• ¦ 20 , 23 487. Takrat se je udeležilo volitve okrog 1150 volilcev, v nedeljo pa je bila udeležba manjša. Od 1500 volilcev je volilo 870. Treba upoštevati še vladajočo apatijo na Krasu in zamotane naše politične razmere. V količkaj ugodnejšem času bi bil doL-ii dr. Gregorin še par sto glasov. — Sicer pa ni bilo od naše strani in od strani dr. Gregorina skoro nikake agitacije, trije shodi so bili in drugega nič, dočim so klerikalci nenavadno gibali po celem Krasu, trosili denar ter se trudili, kakor da bi šlo za 10 mandatov. Zategadel smo z izidom zadovoljni. Vsa čast volilcem, ki so izvolili vrlega kraškega sina dr. Gregorina za deželnega poslanca. Sledite jim še Vi. volilci v trgih in v veleposestvu. z izvolitvijo celih, sposobnih mož - - da bomo imeli v deželnem zboru ugledno zastopstvo 5 energičnih mož, ki bodo kos svoji nalogi ter bodo mogli obilo koristiti našemu ljudstvu in preprečiti marsikako nakano zloglasne zveze Gregorčiča s.Pajerjem! 470 392 Dr. Gregorin je dobil torej470 glasov, Babic pa 392. Izvoljen je dr. Gregorin z večino 78 glasov. Pri prejšnjih volitvah je bil dobil dr. Gregorin 599 glasov, klerikalni kandidat Zakaj ne razdeli deželni odbor podpore za seno? Deželni odbor pravi, da je vlada ponudila 13.000 K podpore za nabavo krme v letu 1910., da pa ni hotel sprejeti in torej tudi ni dvignil te svote, ker ni mogoče po njega mnenju izvesti akcije za nabavo krme v prid živinorejcem naše dežele s tar ko svoto. Politična oblast je pripovedovala prosilcem celo., da je vlada že odposlala svoto 13.000 K deželnemu odboru___ Kdo je najbolj potreben krme? Komu prit;če pravzaprav ona podpora? Pač v glavnem sežanskem okraju. Kras! Ali naš deželni odbor ima pred očmi živinorejce cele dežele. Furlanija ne potrebuje podpore, ker ima dosti krme, zato bi moral deželni odbor porabiti ono svoto za same Slovence! Ali tega pa ne, za same Slovence pa ne! Kaj takega ne prene- se goriški deželni odbor, da bi dal kaj za Slovence pa bi ne imel za to posebne kompenzacije za Lahe, čeprav dobivajo Lahi za druge reči stokrat in tisočkrat več kot Slovenci! Tu notri tiči glavni vzrok, zakaj je deželni odbor odklonil podporo za seno že lani ter potem pustil vse skupaj v miru. Tržaška okolica je dobila letos za krmo 1800 K, preostanka od lani je bilo okoli 80.0 K; 2600 K je razdelil namestni-štveni svetnik previdno med potrebne kmetovalce. Kraševci so tega mnenja, da naj deželni odbor lepo sprejme onih 13.000 K ter naj jih razdeli med potrebne kmetovalce skupno z lanskim prebitkom. Lanski izkaz o razdeljeval;ju krme med potrebne živinorejce je pokazal prebitka K 8.994'U. Dostavljeno pa je bilo, da je upati, da se dosežejo pri železnicah odbitki na vozarinah, da se torej prebitek še poveča. Ce ostanemo pri tem prebitku, bi znašala podpora: 13.000 in 9000 = K 22.000. Že verjamemo, da tudi s to svoto ni mogoče operirati po celi deželi; ali tega dejanski ni potreba, glavna potreba je na Krasu! Toda samo Slovencem ne da deželni odbor pod zvezo Pajer - Gregorčič ničesar! Seveda: v deželnem odboru bi radi imeli tako. kakor lani, ko je bilo razdeljenih brezplačno 4.595.58 kvintalov sena ter 1.18 kvintalov pogač. Vprašali smo opetovano slovenske občine, naj se oglasijo, koliko so dobile b r e z p I a č n o od tega sena in teh pogač — pa še ni oglasila nobena. Čitali pa smo ob razdeljevanju sena slavospeve deželnemu odboru v »Corrieru« iz gradiščan-skega okraja in tudi pri nas so bili ljudje, ki so nam ustmeno pripovedovali, koliko so dali iz deželnega odbora sena v Furla-nijo brezplačno. Pa še goriški fijakarji! ?! — Zajedno smo morali priobčevati pritožbe s Krasa, kako malo in kako slabo seno dobivajo za drag denar. Ponavljamo poziv:-Naj se vendar o-glasijo pri nas one slovenske občine, k! so dobile kaj zastonj lani od navedenih kvintalov sena in pogač!!-------- Da se laški deželni odborniki ne potegujejo za to, da bi se revni Kraševci preskrbeli s senom, že verjamemo, ali dolžnost je bila slovenskih deželnih odbornikov, dr. Gregorčiča in Berbuča, potegniti se v deželnem odboru za to, da se naprosi večja podpora ter potem brigati se na pristojnih mestih za to — ne pa samo naznaniti vladi, da deželni odbor ponujene svote ne sprejme potem pa pustiti vse lepo v miru! Glavna krivca na tej reči sta slovenska deželna odbornika, vrlini krivec pa tista prokleta zveza Pajer-GregorčiČ, po kateri so Slovenci vedno le tepeni dan na dan. Sedaj vlada najbrže ne bo hotela dati več, najbrže tudi zato ne, ker le brez dvoma dobro pregledala lansko razdeljevanje od strani deželnega odbora!!! Klerikalci imajo pri vsej tej reči, ko vidimo krivce jasno pred seboj, drzno čelo reči, da je kriv državni poslanec • Štrekelj ter zvračati krivdo tudi na kraške župane. Farovški listi so bili tako nesramni, da so očitali županom na Krasu, da niso storili svoje dolžnosti in zahtevali so od njih, naj se zganejo, Češ, da klerikalni poslanci so že storili svojo dolžnost! Skrajna predrznost je to, zapisati kaj takega — ko vidimo vsi, da prav klerikalni poslarci niso storili svoje dolžnosti ter da sta glavna krivca pri tem Gregorčič in Berbuč! V deželnem zboru in odboru se vedno udajajo klerikalci Lahom — ker jih v to sili zveza. — Če stavi kdo kak predlog, k; meri le v korist Slovencem, pa ga Lahi hitro raztegnejo na celo deželo. — Kimavci pritrdijo. Če kaže Lahom, se o-koristijo s takim predlogom, če ne kaže, pa Slovenci sami ne dobijo nič. Letos jim ne kaže: dajati seno v Fur-lanijo, ko ga je tam dovolj,.da ga še *::-važajo, torej tudi Slovenci ne dobijo nič, pa če jim vsa goved pogine. Zato pa morajo opravljati farovški listi plovenskiža-lostno delo, da razlagajo krivo, da ni jno-. Kapitan Hatteras I ali Angleži na severnem tečsgu. Francoski spisal lules Verne. — Prevel 0. J. (Dalje). Som se je v svojem teku oddaljil od ladje in jo je rezal za podečimi se ledenimi gorami. Kake pol ure se je tako podil naprej; vrv pri kopju je bilo treba zmočiti, da se ne bi užgala od drgnenja. Ko je začela hitrost živali malo pojemati, zvlečejo vrv počasi nazaj in jo skrbno zvijejo. Som se je kmalu prikazal na površje vode, ki jo je silovito otepal s svojim repom, tako da je kar pljuskala v zrak in se je kot ploha vlivala nazaj na čoln. Ko se čoln približa, zgrabi Simpson za sulico in se pripravi na boj z živalijo. Toda ta se spusti v tek in smukne med dve orjaški ledeni gori, kamor jo je bilo pa skrajno nevarno zasledovati. »Hudič!« se raztogoti Johnson. »Naprej, naprej! pogum, pogum, prijatelji,« kriči Simpson v svoji lovski besnosti, »som je naš!« »Saj ga ne moremo zasledovati med ledom,« zavrne Johnson in pridržuje čoln. »Lahko, lahko,« besni Simpson. »Ne, ne,« odvrnejo nekateri. »Da,« kriče drugi. Ko se tako prepirajo, zaide som med ledeni, plavajoči gori, ki sta se vsled razburkanega morja in vetra skupaj pomikali." Ker je čoln vlekel naprej, bila'je nevarnost, da zaidejo v nevarno kotlino: in preseka s sekiro vrv. tu se prerine Johnson naprej prelivu. Kar bi bili v drugih okoliščinah prehodili v enem I dnevu, so sedaj potrebovali pet dnij. Ustavljali so' se, Bila je že sila; gori sta se z nepremagljivo silo združili in zmečkali nesrečno žival. »Izgubili smo, ga!« zakriči Simpson. »Rešili smo se!« mu odvrne Johnson. »Res, to se je splačalo videti!« reče doktor, ki ni bil niti trenil z očesom. Stiskujoča sila teh gor je orjaška. Som je bil žrtev slučaja, ki se večkrat ponavlja v teh morjih. Šcoresbv pripoveduje, da je na ta način končalo v Baffinskem morju trideset kitolovcev v enem samem letu. Bil je priča, kako je neko trijadrnico v eni minuti zmečkalo med ogromnima ledenima stenama, ki sta se bili z neznansko hitrostjo približali in jo stlačili. Videl je tudi, kako je dve drugi ladji kakor s sulico predrl več kakor sto črevljev dolg, koničast led. V nekaj trenutkih se je čoln zopet približal ladji, in so ga spravili na prejšnje mesto. »To je opomin neprevidnežem, ki si upajo v take ožine,« je dejal Shandon glasno. , ' , XX. Otok Beechev. Dne 25. junija je dospel Forvvard do rta Dundas, na severozahodnem koncu zemlje Princa Galla. Tu so tež-koče zopet narastle vsled množine ledu. Morje se tu zelo izoži in cela vrsta otokov, kakor Crozier, Young, Day, Lowther, Garret, je tu raztresenih kakor kaka utrdba pred pristaniščem; zato se morajo ledeni toki kopičiti v umikali in čakali ugodne prilike, da ne bi zgrešili otoka Beechev, pri tem so pa vedno rabili oglja, in četudi so,-ko so obtičali na mestu, varčevali z njim, veidar ognja niso nikoli pogasili, da so bili pripravljeni vsako uro po dnevi in po noči. Hatterasu je bilo dobro znano kakor Shandonu, kako je z zalogo. Toda ker je bil prepričan, da dobi na otoku Beechev goriva, zato ni hotel izgubiti z varčenjem tudi ure ne. Dosti se je bil že zamudil, ko se je bil morai proti jugu umakniti; četudi je bil skrbel, da se je z Angleškega odpotovalo že v začetku aprila ruveca, vendar ni prfšel nič dalje kakor druge ekspedici; . ej dob: Dne 30. junija so zapazili rt Wai. . na severo-vzhodu zemlje Princa Galla; to je skrajna toč^a, ki sta jo Ken-nedv in Bellot opazila, ko sta šla 3. n tja 1852. na izlet po vsem North-Sommersetu. Že 1. 1851. je bil Ommanev, kapitan Aretira, tako srečen, da se je tu na novo preskr-bel z zalogo. To precej visoko predgorje je značilno vsled svoje rdečkasto-rvjav barve; od tu se vidi ob jasnem vremenu do vhoda v vVellingtonov preliv. Proti večeru se je videl rt Bellot, ki ga loči od rfa Walker zaliv Mac-Leon. V tej okolici sestoji obrežje iz rumenkastega apnenca, ki se je vi M zelo zgrbančen. Veličastni so skladi ledu, ki jih tu nakopiči severni veter. Forward se je kmalu oddaljil temu obrežju in si odprl pot skozi preliv Barro\v, in to kar skozi led, ki seveda ni bil posebno trd. (Dalje prid«.) goče začeti akcije za nabavo sena. — Kot hudič križa se ogibljejo resnice: da je ni mogoče začeti, ker Furlanija ne potrebuje podpore za seno!. "",. . Slovensko ljudstvo! Le voli še klerikalne poslance pod zvezo G; egorčič-Pa-jer — vedno bolje se ti bo godilo!! .... Slovenci, kupujte in se nasadite . ob jezikovnih mejah! Le na ta način ojačimo slovensko stvar v ogroženih obmejnih krajih. Bas sedaj je več* ugodnih prilik za nakup gosiilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in sploh za industrijska podjetja, nadalje neke graščine, večjega mlina, vse na Koroškem. V C e 1 o v c u je jako ugodna hiša za vinsko trgovino brez konkurence. V slovečem letovišču na Štajerske m so na prodaj lepe vile, popolnoma obrestonosne. Rojaki, ki imate denar in podjetnega duha, porijigaite praktično reševati obmejno Slovenstvo! Vsa pojasnila daje potov, učitelj Ante |Beg v Ljubljani. " Prilagati je znamko za odgovor: Drevi se nrednaša v „Trn. domu" Jtevolucijska svatba". DOPISI. Iz komenskega okraja. Komen. (S t a r a š i n s t v e n a seja.) Naši občinski očetje so imeli starašin-stverio sejo. Kakor navadno, je tudi to pot najprej tajnik čital zapisnik prejšnje seje, da se ga potrdi. Ko prečita sklep, s kate-** rim se je sklenilo podeliti tukajšnji »Ljudski Knjižnici« mesečno podporo po 10 K in družbi sv. Cirila in Metoda za leto 1910. pa 20 K, je nastal hrup. J Podžupan Janez Štolia iz Volčjegra- J da h. št. 10., ki jo je presedlal, je hotel do-¦3 kazati, da je vreden dobrot iz farovža. — M Planil je pokonci in začel na najsttrovejši J način razsajati, da ni res, da bi starešinstvo to sklenilo. Eni so se mu smejali, drugi pa brili norce. Na županovo vprašanje, ali je res starešinstvo napravilo tak sklep, so potrdili vsi ostali starešine. Ta junak je nadalje tako preklinjal, da je izblebetal po vrsti vse najostudnejše kletv;-.i. Starešinstvo je nad takim ponašanjem izrazilo ogorčen protest, ter zahtevalo od župana, da ga od seje izključi. Kmalu na to je bil podžupan pred vratmi. Priporočamo ga pobožnemu sodniku in varuhu »krščanske« ljubezni dekanu v premišljevanje in molitev. Janez Štolia je bi! prej orožnik, kjer ga pa niso tako učili. Domov prišedši je bil naš pristaš in izvoljen celo za podžupana. Tudi pri nas ni vžival takih naukov" Šele ko jo je presedlal, kamor so ga zavedle »dobre« okoliščine, je moral dobiti tako krasno vzgojo, kakoršno je v vsej nagoti pokazal. Prišla je na vrsto dnevnega reda tudi točka, ki je zadevala neko ugodnost za okoliške vasi tukajšnjega županstva, za katero so se okoliški starešine posebno potezali, med njimi tudi starešina iz Ma-legadola. Da bi se ona zadeva sprejela, .jih je podpiral starešina-naprednjak in ko-nečno predlagal, naj se ugodi oni želji. Vsi so glasovali za to, le oni iz Malega-dola ne. Začudeni ga. vprašajo, zakaj ne glasuje za ta predlog, ki je njim v korist irt za katerega s e s a m p o t e g u j e. Odgovoril je moško, da on ne glasuje za predloge, ki jih stavi Š. — Blamaža! Po dolgem so ga prepričali, da je predlog zanje ugoden, čeravno je prišel od strani, katero mu je dehant prepovedal z glasovanjem podpirati. Ali imamo junake?! C. Družba sv. Cirila in Metoda. Nabr??«5ki. — Nabiralnik za družbo sv. C. i* i. »pri Jelenu« v Gorici je dal od 15. deu. *>09. do 8. aprila 1910. K 31'— Nabiralnik »pri Petelinčku« v Gorici je dal od 8. marca do 7 aprila K 2!f40. — Ta nabiralnik, ki dobi v kratkem diplomo, moramo posebno pohvaliti. Amerikanci za družbo sv. Cirila in Metoda. — Iz amerikanskih časopisov smo posneli sledeče: »Ostuden članek in na- pad na Ciril Metodovo družbo, priobčen v ljubljanskem'»Slovencu«," pod okriljem znane Bonaventure, je vznemiril tudi naše ameriške rojake. — Prav lep odgovor prejemamo-od raznih strani-in naselbin v oblikf ustanovitvi novih Ciril Metodovih podružnic.—- Zadnje dni osnovala se je v SuperiavWy6 nova podružnica št. 25, tej sledi podružnica št. 26 v Ročk Springs, Wyo., kjer je že izvoljen tozadevni vsta-iiovn-i odbor. Seveda nočejo zaostati tudi rodoljubni rojaki države Wisco..sin za tem, narodnem delu. Poroča se nam iz Mihvaukee, da je prav sedaj ohdi zanimanjema novo podružnico št. 27. veliko. Želeti bi bilo še več takih zavednih naselbin in to bode res najboljši odgovor »Cirilme-todariji«. Dva volilna shoda. V nedeljo se je vršil volilni shod v Štanjelu na Krasu. Bil je dobro obiskan ter je pokazal uspeh še tisti dan. Govoril je na shodu A. Gabršček. Popoldne v nedeljo se je vršil volilni shod v Komnu. Bil je prav dobro obiskan. Predsedoval je državni poslanec Alojzij Š t r e k e lj. Govoril je Andrej Gabršček'o političnem položaju v deželi na sploh, o razmerah med Slovenci in Lahi od leta 1861. naprej, o razmerah med strankami, posebno med slovenskima, o žalostnih posledicah Gregorčič-Pajerjevega gospodarstva v deželni hiši, še posebej o škandaloznem početju zaveznikov v razpušče-nern deželnem zboru, o znani potrditvi in nepotrditvi poslancev v seji 27. decembra lani, vsled česar volijo Kraševci ta dan iz kmečkih občin ter prinesejo dr. Gregorinu v dar za 50-letnico mandat, prihodnjo nedeljo pa bodo volili trgi. Po kratkem nagovoru predsednika je bil proglašen soglasno ob splošnem odobravanju za kandidata za trge in mesta |\f)d>ej (jabpščcl^. Z navdušenjem so se izrekli na to zborovalci za brzojavni ptizdiav, katerega so poslali dr. Gregorinv za 50-letnico. Lepi shod je bil na to zaključen. Domače vesti. Dr. Gustav Gregorin v Trstu je obhajal v nedeljo 10. t. m. svoj 50. rojstni dan. Slovenci v Trstu so se s hvaležnostjo spominjali ta dan dr. Gregorina, kajti njegovo vsestransko delovanje v Trstu zadnjih 20 let stoji v tesni zvezi s povzdi-go Slovenstva v Trstu. Dr. Gregorina vidimo kot marljivega bojevnika za naše jezikovne pravice pri raznih oblastih, vidimo ga neumornega na šolskem polju, vidimo ga, kako je vstvaril imponujočo gospodarsko organizacijo. On je duša pri vseh, gospodarskih in narodnih podjetjih: pri posojilnici in stavbi njeni, pri »Narodnem domu«, pri Jadranski banki, njegov najnovejši uspeh je nakup Grljana. In koliko je žrtvoval za list »Edinost« ter. ga dvignil do uglednega slovenskega dnevnika. Tih pa neumorno delaven, narodni delavec v najlepšem pomenu besede je dr. Gregorin. Zato se mu klanja ob 50-letnici vsakdo, ki ve prav ceniti važnost tržaškega slovenstva. Kličemo mu: Še na mnoga leta! Slovensko gledališče. 5. p r e d s t ava v soboto 9. t. m. — »Črni madež« ie burka, polna zdrave neprisiljene komike in dobrih dovtipov. Gledalci ne čutijo tiste praznote, ki je navadna pri veseloigrah. Igra nudi vseeno nekaj, o čemur se da razmišljati. Glavno vlogo barona pl. Diihnena je igral g. Bohuslav tako, kakor more igrati Ie umetnik po božji volji. Njegov baron je bil naraven, in tako popoln, da nam je bilo, kakor da je v resnici stopil pred nas eden onih »junkerjev« iz Prusije, ki naštevajo samo svoje slavne pradede, in domnevajo, da mora obstati strme celo kolo časa, in vsa živa bitja pri tej sliki. Skrbno se ozirajo na vse strani, braneč se nami- šljenih »črnili madežev«, a naposled se morajo le udati. Vso to nadutost nam je živo predočil g. Bohuslav umetniško skozi vsa dejanja; a na" višku je bil v zadnjem dejanju — res umetnik. — Lepše se g. Bohuslav ni mogel posloviti od nas. In-mi mu želimo na tiadaljno umetniško pot — mnogo slave! O. Danilo se je kaj izborno vživel v vlogo stanovsko ponosnega majorja pl. Kuckrotta, ki, dasi ponosen plemenitaš, vendar ne preresetuje svojih prijateljev od vseh strani, in to je vzrok mnogih ,ne-prilik. Komercijelni svetnik Brinkmever g. Povhe je bil naravnost izboren. Vloga je zelo hvaležna — z eno oesedo: g. Povhe nam je bil »pa res všeč!« Vreden tovariš vseh je bil tudi gosp. Nučič — zamorec Dr. Voodleigh. Njegova igra je bila okusna in taktna, brez pretiravanja, dasi je za poslednje dovelj prilike. Posebno imenitno je pogodil način izražanja v kretnjah, katerih se je moral posluževati v svrho razumevanja — kakor slovenščine nezmožni. Anglež. In tudi način izgovarjanja je vzbudil mnogo ve-selosti. G. Bukšek in Iličič sta bila na mestu. Ženske vloge v tej igri so neznatne, a so bile dobro izvršene. Res škoda tako lepe in izborno igrane igre za pol prazno dvorano. A kolikor nas je bilo, smo imeli res vžitek in gotovo ni bilo niti jednemu žal, da je prišel. 6. predstava v nedeljo 10. t. m. — Živahno vrvenje je vladalo v nedeljo zvečer v »Trgovskem Domu«. Letaki, ki so naznanjali burko »On in njegova sestra« s petjem in vojaško godbo, so privabili toliko občinstva, da je bila dvorana, posebno stojišča, polna kakor malo kedaj. Glavno vlogo, svoj večer sta imela g. Povhe kot pismonoša »on« in g. Thaler-jeva »njegova sestra«. Zelo je vgajal ljubki glas g. Thalerjeve v pevskih točkah. Občinstvu je bilo posebno všeč II. dejanje, ko »on in njegova sestra« igrata s sprem-Ijevanjem vojaške godbe igro konjiček in jezdec iz svojih otroških let.'Morala sta ponoviti. Žela sta obilo zaslužene pohvale. Tudi III. dejanje je velezabavno. Igralci so dobro — cel ensemble je izborno rešil svoje vloge. Burka je precej zamotana. Moti dokaj neskladnost rned kupleti in igro, izvzemši II. dejanje. I. dejanje je zelo nejasno, a počasi se gledalci vžive, in vsa zamota-nost pribori igri šele vspeh, ter spravi občinstvo v veselo razpoloženje in zado-voljnost. Strašno so se trudili klerikalci, da bi zmagali na Krasu. To je bilo spletkarenja, obrekovanja, lažlj, podlih podtikanj, umazanega besedičenja, kronice so šteli — ali vse ni nič pomagalo. Babic ni izvoljen.— »Gorica« čuti nad sabo moro zveze Grer gorčič-Pajer; zate *e je pred to volitvijo zopet trudila in trudila dokazati, da ni zveze pa je ni. Ali ni »ratalo«. Revica se je blamirala, kajti zveza obstoji in vidijo jo vsi, tudi klerikalci je ne tajijo, taji jo samo »Gorica«. Pripravljeni so bili na velik halo pa so doživeli fiasko. »Slovenec« naj bo le potolažen — da to ni zadnja »liberalna« zmaga na Krasu, ampak to je zagotovilo, da prihodnjič bodo poraženi na Krasu klerikalci na celi črti. Možka podružnica Ciril-Metoda v Gorici je stopila v znamenje zabavnih družabnih večerov. Ker se je prvi družabni večer posrečil, priredi podružnica v petek 15. t. m. ob 8V2 zvečer »pri Jelenu« svoj drugi večer in za tretjega se obeta opera Rinaldo. Vspored prihodnjega večera obeta biti zelo zanimiv, in zabaven. Vrše se kupleti, dueti, komični prizori ter predavanja. Požrtovalni člani slov. gledališča spo-polnujejo vspored, kar nam jamči za vsestranski uspeh. Slovensko gledališče v Gorici. — Danes v torek 12. aprila se uprizori danski igrokaz Sophusa Michaelisa »R e-v o 1 u c i j s k a svatba«, ki je dosegla po vseh večjih odrih naiepše uspehe. Glavne uloge so v rokah: gdč. Kandlerjeve (Alaine) g. Nučiča (Marc Arron), g. Iličiča (Ernest), ge. Iličičeve (Leontine), g. Buk-ška (Montaloup), g. Danila (Davout). Sodeluje vse ostalo osobje. V četrtek dne 1 4. a p r i 1 a se igra najnovejša angleška satirična komedija W.. Soinerset-Mauglmm »S e b a s ti j a n v e I ik i k n e x o e o.r g i* j.s ki«- (Jack Stra\v). Angleška veseloigra se bistveno razlikuje od francoske ali nemške; vedno ima nekaj grotesknega v sebi in tudi nekaj moralizujočega. To je vidno v veseloigri »S e b a s t i j a n v e 1 i k i knez G e-orgijski«, M je res vesela igra, polna grotesknih prizorov in kontrastov. To duhovito delo se je igralo v januarju 1910 v Ljubljani prvič in sploh prvič v celi Avstriji. Slovensko deželno gledališče ljubljansko je lahko ponosno na ta čin, kajti šele v začetku marca je bila pre-mijera te izvrstne komedije na dunajskem ljudskem gledališču in je pravkar na re-peftoiru »Narodnega divadla« v Pragi. Opozarjamo slavno občinstvo goriško, naj ne zamudi te krasne predstave, "kajti pomladansko gostovanje naših ljubljanskih gostov se bliža h koncu. V soboto 16. aprila se uprizori StrinuOergova žaloigra »Oče«. Zopet so zamudili lepo priljko. — V Gorici se je mudil dva dni voditelj,poljedelskega ministerstva vitez Pop. Poročali smo, kje je bil ter da si je ogledal tudi deželni kmetijski šoli: laško in slovensko. Minister je bil na deželnem odboru, kjer je obiskal deželnega glavarja, po šolah pa ga je spremljal v imenu deželnega odbora dr. P e 11 a r i 11, ki je laški deželni poslanec in deželni odbornik ter deželni uradnik, in pa voditelj okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems. Kakor vidimo iz poročil, ni imel prilike, videti nobenega slovenskega deželnega odbornika. —-Zopet so zamudili lepo priliko. Vsakdo pač sprevidi, da je bila dolžnost slovenskih deželnih odbornikov, da se približata poljedelskemu ministru ter govorita ž njim o raznih gospodarskih potrebah goriških Slovencev, še toliko bolj, ker se bo vršila na Dunaju zopet v kratkem konferenca glede vladne gospodarske akcije za Pri-morje. Minister je pokazal zanimanje za Slovence v slovenski kmetijski šoli, kjer je naprosil ravnatelja Štrekelja, naj predava, da sliši slovensko govorico. — Pazljivo je sledil predavanju ter pokazal svoje veselje na njem. -- Kaj sta delala deželna odbornika BerbuČ in Stepančič, zlasti še Berbuč, ki je referent za slov. kmetijsko šolo? — Deželni glavar dr. Pa-jer je brez dvoma razlagal ministru potrebe dežele na laški strani, istotako Pet-tarin, Attems ga ni opozarjal na Slovence — tako je videl minister poljedelstva pred seboj le laške zastopnike in čul le o laških potrebah, slovenskega zastopnika ni bilo nobenega poleg. Zopet so zamudili lepo priliko. Ali tako delajo vedno. Kmeta far-bajo in mu obljubujejo vse mogoče na shodih in v časnikih, ali tam, kjer treba res delati zanj — tam jih ni! Tako slabo zastopajo slovenske koristi taki vrli možje, kakoršna sta Berbuč in Stepančič! — Le take volite, ljudje božji, v deželni zbor, potem se bo vedno bolje godilo - Lahom! O južni železnici se sliši vedno kaKa pritožba. V četrtek ponoči se je pripeljalo več prekupčevalcev s konji v Nabreži-110. Bila je polnoč. Restavracija je bila zaprta, zato so prosili, da bi smeli ostati v čakalnici do 4. zjutraj, da se potem odpeljejo proč. Ali zaprli so jim čakalnico in čakati so morali zunaj v mrzli noči. Ti možje pa so dali južni železnici zaslužka 3000 K, vendar niso imeli do njih, dasi jih poznajo, na postaji v Nabrežini nobenega obzira. Drugodi, n. pr. na Hrvatskem jih pustijo v takih slučajih v čakalnicah, v Nabrežini pa so jih poslali v burjo in mraz o polnoči kljub temu, da je imela železnica od njih lep zaslužek. Nemci se bodo učili slovenščine in laščine. — V Trstu uvedejo Nemci kurze za slovenski in laški jezik. Kurzi bodo dvakrat na teden: ob torkih in petkih zvečer v prostorih državne realke; slovenščino bo poučeval profesor Trtnik, laščino pa irofesor Chiozzola, voditelj tečajev je profesor Karollus. To pomeni pričetek usiljevanja nemških uradnikov v vse mogoče državne službe v Primorju! Zvezda-repatica Hallev se približuje naši zemlji. V drugi polovici t. m. bo vidna tudi pri nas ob 4.30 zjutraj do zore, v maju pa od 2.45 ponoči do jutra. V drugi polovici maja se jo bo videlo v mraku. Zve-zdogledi jo opazujejo na raznih straneh z daljnogledom. Izidor Cofle, bivši ravnatelj znanega propadlega laškega denarnega zavoda »Bancu popolar.e Goriziana«, se že nahaja v goriških zaporih. Pravijo, da se dela uinobolnegu ter da ga zato prepeljejo na opazovalnico k usmiljenim bratom. Poziv na občinstvo! — Že večkrat se je dognalo — in bilo je tudi omenjeno v listih,.—- da.so prišli miši odjemalci v prej- (Via Arcivescovado št. 5), kjer se ,jih ni opozorilo na to, da tu nimata, več trgovine.] Ivančič-Kurinčič, dasi so odjemalci,vprašali Tem potom prosiva podpisana, da ;.flama p. n. občinstvfH^vsako-feiko: neodkrito izjavo od gotove strani naznani, na kar ukreneva potrebne korake. Ob enem orne-njeva, da imava sedaj trgovino v Gosposki ulici št. 11. (prej I. Zornik.) (Več v oglasu!) Živa pokopana? — V ženski bolnišnici v Gorici je umrla neka Jožefa Grča, stara 62 let. V nedeljo in včeraj se je govorilo mnogo po Gorici, da so pokopali Grčo živo. Pravili so', da ko so jo zagre-bli, še je slišalo zamolklo trkanje.iz groba. Navzoči pri pogrebu so takoj opozorili na to čuvaja na pokopališču, ki je telefoniral na policijo in magistrat. Prišli so hitro trije zdravniki ter odprli krsto, katero so bili tačas že izkopali. Žena je ležala mrtva tako, kakor so jo položili v krsto, ali pokazalo se je, da so nekoliko popokale deske krste pod težo zemlje. Čuvaj Ongaro je rekel, da tako pokanje,.se čuje večkrat, ker porabijo za krste v bolnišnici cesto najslabši les! Niti poštene krste ne dobi revež! Vojaški nabor za goriško okolico je pričel včeraj ter bo trajal nekaj dni j. Tihotapstvo ob meji, — Aretirali so v Bracanu nekega 23 letnega J os. Berina, ker je osumljen, da se je udeleževal znanega tihotapstva, v katero so zapleteni tudi nekateri goriški laški trgovci. — V preiskovalnem zaporu se nahaja radi tihotapstva Peter Piani, ki je obdolžen, da je vozil blago čez mejo; ta Piani je baje obolel na umu, tako da so ga prepeljali k usmiljenim bratom iz zaporov. Na svobodo ie puščen oni potovalec Herman Novak, nemški podanik, o katerega aretaciji smo poročali. Da je bil aretiran, je kriva sodna* oblast na Ogrskem, ki ni dala zadostnega obvestila, da je dvignjen ukaz za aretacijo Novaka. - Cerkveni tat. — V Foljanu v Furla-niji in v Zagraju je pokradel v cerkvah tat nekaj denarja, kolikor je pač našel. V Zagraju je dobil okoli 40 K. Aretirali so ga na postaji, ko se je hotel odpeljati v Trst. Tat je Dominik Molinari, 39 let star, doma iz Benečije. Sami taki-le laški tički prihajajo čez mejo! ' Schreiner k cesarjevi SO letnici vihar namesto miru. . Klerikalni »Sclmlverein« je imel 3. t. in. na Dunaju svoj letni občni zbor. Pismeno so pozdravili občni zbor ministri: Aerental, Bienerth, dr. Weiskirchner, Stiirgkh, Wrba, Haerdtl, Pop, Rltt, ter bivša ministra Gessmann jn Schreiner. — . Katoliški »Schulverein« germanizira po 'katoliško. Kafc*dtth veje v vladi, spričujejo dovolj jasno ti'pismeni pozdravi ministrov! ¦ Hrupna seja hrvatskega sabora. — Sabor zboruje. . V nadaljevanju razprave o indemnitetni predlogi je izvajal grof Teodor Pejačevič, da ima zaupanje napram politiki vlade in bana. Govoril je potem o vprašanju železničarske pragmatike in povdarjal domoljubno naziranje, ki . ga ima ban v tem vprašanju. Izjavil je, da zaupa banu, ker je povrnil deželi ustavo in ker namerava poravnati pot k normalnim razmeram. Na to je govoril.posl. Lisavac (radik. Srb), ki je bil neprenehoma prekinjen po samostalnih Srbih. Razložil je stališče ra-, dikalnih Srbov in povdarjal e.tiško in hi-storiško edinstvo Srbov in Hrvatov. Istodobno je skušal dokazati, da obstoji vseeno neka razlika med Hrvati in Srbi. Med njegovimi izvajanji, ki so bila opetovano pretrgana po burni veselosti, je prišlo tudi do hrupnih prizorov med poslancema Ra-dičem in Elegovičem. Predsednik je pretrgal sejo. Po zopetni otvoritvi iste, je izjavil predsednik, da daje posl. Radiču in Elego-viču strog ukor. Na nov beseden boj med obema poslancema je došlo ponovno do hrupnih prizorov. Konečno je nastopil mir. Predsednik je izjavil, da mora najostreje obsoditi posl. Radiča in Elegoviča, ker sta se pregrešila proti dostojanstvu sabora in je potem podelil besedo posl. Lisav-cu za nadaljevanje svojih izvajanj. Konferenca pri baronu Binerthu. — Ministerski predsednik bo jutri 13. t. m. na predvečer sestanka državnega zbora kon-feriral z načelniki vseh parlamentarnih skupin, in sicer, z onimi »Slovanske Enote« nemško-nacijonalne unije, krščansko-socijalno-demokratične, poljske, maloru-ske in italijanske parlamentarne skupine. Govorilo se bo o parlamentarnem položaju, a glavni namen tem pogajanjem bo, da bi zagotovili večino za zakon o najetju posojila. Iveza narodnih društev. Bralno društvo na Gradišču priredi dne 24. t. m. veselico. Sosedna društva so naprošena, da vpoštevajo ta dan in naj ne vprizarjajo 24. t. m. svojih veselic. Trgovsko-obrtae in gospodarske vesli. Razdeljevanje formalina za razkuževanje sviloprejnic proti apneni bolezni po olajšanih cenah. — Da se olajša razkuževanje sviloprejnic s formalinom proti apneni bolezni, je dal svilorejski odsek c. kr. kmet. društva v Gorici na razpolago 100 litrov formalina, ki se bo oddajal v malih množinah po nekoliko litrov vsaka. Formalin v označenih množinah se bode oddajal v istem redu, kakor bodo vložene dotične prošnje in sicer pri svilorejskem zavodu Finetti v Gradišču, po olajšani ceni, t. j. po eni kroni liter. Pri naročilu je navesti ime in priimek prosilca ter kraj in-sedež sviloprejnice, ki se mora nahajati v deželi Gorisko-Gradiščanski. Prošnje naj se vlagajo na svilorejski zavod Finetti v Gradišču. — Od. c. kr. kmet. društva. — Svilorejski odsek. Politični pregled/ Bivši nemški nsinaster-rojak dr. Schreiner namerava prepotovati Tirolsko, da organizuje nemški narodni boj proti Lahom. Tako pripravlja tajni svetnik dr. Vstaja v Albaniji. — V Albaniji vre. Prišlo je do ustaje. Iz Skoplja poročajo, ^prihajajo na bojišče vedno novi voji. Pri Prištini je zbranih 70 bataljonov. V Skoplju slišijo grmenje topov severoza-padno. Poveljnika turške vojske Ševki Torgat pašo so Albanci ustrelili. Imel je z voditelji Albancev posvetovanje na Ko-sovem, zakaj da so se pravzaprav uprli. Ko so mu povedali zakaj, jih je imenoval revolucionaren ter da bo najstrožje ravnal ž njimi/Ali poči! je strel in paša se je zgrudil mrtev na tla. Prišlo je na več krajih že do bojev; iz Carigrada prihajajo čete v Albanijo, da udušijo upor. »Veleizdajniški« proces. — Brata Adam in Valerijan Pribičevič sta končno pušče-na na svobodo; položila sta vsak 600 K kavcije. »Chantecler« v Politeama Rossetti v Trstii, — Sinoči so predstavljali v Trstu šlovečo Rostandovo igro, živalsko dramatično epopejo »Chantecler«. Gledališče je bilo razprodano, občjnstvo.je gledalo krasne živalske kostume, scenerife, ali igra sama ni napravila nobenega ugodnega utiša na občinstvo, katero je celo sikalo ter je na koncu izostal vsak aplavz. Krščansko socijalni poslanci na Dunaju so uložili tožbo proti svojemu kolegi posl. Hrabi, ki jim je, kakor znano, o priliki Luegerjeve smrti očital, da so kakor psi planili po Luegerjevi zapuščini. — Ubogi Lueger! Ako bi vedel, kaj se godi : po njegovi smrti, bi se v grobu obrnil. ' Boj med Čehi in Nemci na Nižjeav-sti-;jskem. — »Narodni listy« poročajo, da so češko Šolo v Postorni zaprli ob žandar-merijski asistenci. Novo nemško nasil-stvo,' (Dalje na četrti strani.) Razne vesti. Septemberski dogodki pred najvišjo sodnijo. — Dne 27. aprila 1909 je bila po večdnevni obravnavi pri ljubljanski deželni sodniji zaradi snemanja nemških napisov razglašena razsodba in so bili obsojeni gg. Žiga Vodušek na dva meseca, Arnošt Windischer na dva meseca, Jos. Lotrič, ki je od tedaj že umrl, na tri mesece; Ciril Krajnc na pet dni, Jos. Strus na dva tedna, Danilo Cerar na deset tednov, Ludovik Lovšin na tri tedne Fran Škof na dva tedna, Viljem Lebenna en mesec in Valentin Lucin na tri tedne. Proti tej obsodbi se je-pritožilo državno pravdništvo, sedem obsojencev pa je vložilo ničnostno pritožbo. V petek je o tej stvari razpravljala najvišja sodnija na Dunaju. Senatu je predsedoval Zohar, votan-tje pa so bili Zwiedineck, Friedl, Gugliel-mi in Pewetz. Pritožbo državnega prav-dništva je zastopal generalni advokat Okretič, zastopnik obsojenih je bil ljubljanski odvetnik dr. Švigelj. Najvišja sodnija je zavrnila pritožbo obsojenih in u-godila pritožbi državnega pravdništva ter z viša la kaže n Žigi Vodušku od dveh na štiri mesece, Arnoštu Windischerju od dveh na tri mesece in Jos. Strusu od dveh tednov na en mesec. Strašno! Nad 2 miljona kron imajo avstrijski davkoplačevalci dnevno odrajtovati za o-brestovanje državnih, deželnih in občinskih dolgov. Največji dolžnik je seve država. Deseto miljardo kron je prekoračila svota njenih dolgov, ter ima lejtno na o-brestih šteti 427 miljonov kron. Srečni Avstrijci! Dve novi bojni ladiji zgradijo Združene države\v Ameriki. Vsaka bo stala 6 milijonov dolarjev. " Rojaki, izpolnujte svojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe C, in. m.! su' PREVIDNOST skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu 9(athreiner šKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče DCathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika 3(neippa kot varstvena znamka in ime tKathreiner. Le ti znaki jamčijo za pristnost 3(athreineria. C * Ivan Kravos »aKornuii.ll.GOKiBlRiKgniiijll.il in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice _M^___ itd. — Izvršuje in sprejma v E3|JE3S popravo različne koleseljne in ^j^^P^ Poprauila se izoršujejo točno. Cene zmerne. ""Mi Anion Potatzky v Gorici. N» »redi Raiteljft 7. i TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. I Na|oeneje kupmliČe nlmberikega la drabaeaa bliga tir tkanli, preje I* olUj POTREBŠČINE /a pitarnice, feadlice in popotnike. Naiboljge šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arofafo in ievtfatft. gvetlnjlce. — Rožni venci. — Mušne knjiilce. tišna obuAala za tsb letne čase. Semena za lelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgu t*r na dežrti- • "fe ° Priporočamo našim rodbinam Prve črešnje niso še prišle v Gorico, pač pa je že došlo HOVO pomladan- sko in poletno blago tvrdki Ivančič & Kurinčič, ©osposHa ulica šili. Kdor hoče biti poslrežen z Jobrhn^ solidnim blagom, naj ne zamudi te prilike, ter naj pride v najino trgovino. Gene so zelo nizke, dasi se je volna in bombaževina v zadnjem času podrezala. Podpirajte domačo trgovino Tatvina na ladijl. Tat aretiran. — V - petek je z LIoydovim parnikom »Almissa« dospel iz.Benetk v Trst g. Ferdinand Luft, ki se je nastanil v hotelu Volpich. Ko je hotel nekaj plačati in je vzel iz žepa svojo listnico, je opazil, da je izginil iz nje bankovec za 1000 frankov in 250 italijanskih lir. Luft je nato na policiji ovadil tatvino. Izjavil je, da se je nahajal ž njim v kabini na parniku še neki Francoz. Pol ure pozneje je imela policija že v rokah Francoza. Imenuje se Jean de Fouremis, je star 19 let, in doma iz Bordeauxa, in kakor je sam rekel, pevec po poklicu. Preiskali so ga in res našli pri njem skoraj ves denar, ukraden g. Luitu, in sicer bankovec za 1000 frankov, 2 ital. bankovca po 100 lir, 3 po 10 kron in 5 K 30 stot. drobiža. Velikošolska predavanja o aeronavtiki so uvedli na tehniški šoli v Stuttgartu. — Pozvani profesor inženir Aleksander Bau-mann iz Berolina bode začel s svojimi predavanji o »zračnih ladjah in letalnih strojih« dne 1. maja. Važna zmaga obmejnih Slovencev. — Dne 7. aprila so se vršile v občini Polička vas, ki meji št. 11 j na Štajerskem občinske volitve, basi so Nemci in renegati razvili strastno agitacijo, obljubovali 10.000 K, ki jih da Sudmarka za novo cesto. Schulve-rein sezida novo šolo, ki ne bo stala davkoplačevalcev niti vinarja, popravljali bodo mostove, ne da bi bilo treba občini kaj prispevati, pritiskali so z obljubami in grožnjami na volilce, vendar so klub vsem zapeljivim obljubam in silnemu pritisku sijajno propadli. Slovenci so dobili v tretjem razredu 63, Nemci in nemškutarji 20 glasov; v drugem razredu Slovenci 16, nasprotniki 6 glasov; v prvem razredu so dobili Slovenci 6 glasov. Konferenca o zračnem prometu se bode vršila v Pariz;«. Na njej bodete Belgija in Francija pregledali in uredili predpise za mednarodni zračni promet. 77.000 izvodov nemškega prevoda sloveče rdeče brošure ljubljanskega škofa se je prodajalo doslej, kakor poročajo nemški listi. Vojna nevarnot v južni Ameriki. —' Oddelek peruanskih čet je krenil na meje Ekvadorja. Ljudstvo želi vojno. Oglasilo se je dosedaj 15.000 prostovoljcev. Angleška mornarica v Severnem morju. — Kakor poročajo iz Londona, bo kri-žarila ta mesec angleška mornarica po Severnem morju. Tam bo nad 100 ladji, med temi 22 bojnih ladji ter 10 »dread-noughtov«. Božji namestnik — cestni napadalec. — V »Gorenjcu« čitamo: Takega razburjenja, kakoršno je vladalo dne 28. marca v Gorjah, še ne pomnimo. Na okrajni cesti, vpričo množice ljudi, so napadli božji namestnik, prečastiti gospod pater Kun-stelj Janez, superior jezuitskega reda v Ljubljani, mirnega in poštenega mladeniča, ki z delom svojih rok živi veliko družino, in ga udarili s pestjo za tilnik, da je omahnil, klobuk pa daleč odletel. Ves dogodek ima tole ozadje: Gor-janska cerkev je že zdavnaj mnogo premajhna in pri maši ob 10. uri mnogo ljudi ne more vanjo. Zato je šel naš mladi prijatelj zjutraj ob šestih k maši in mislil si je: »Dolžnost sem opravil, sedaj lahko postojim pred cerkvijo na cesti.« Kramljal je tam s prodajalko sadja, ko pride proti njemu pater Kunstelj in mu obljubi par za ušesa, če ne gre v cerkev. Fant je spočetka molčal, ker ga je pa pater dosledno tikal, vrnil mu je enako z enakim. Povedal mu je tudi, da je že bil pri maši. Na to ga pater vpraša, kakšno obleko je imel duhoven zjutraj pri maši. Ker mu fant noče odgovoriti, se zadere pater nad njim: »Alo takoj v cerkev!« Ta pa: »Glih prec ne grem!« Na to ga je krščanske ljubezni polni pater udaril za tilnik. Dosedaj smo Gorjanci mislili, da smo tudi ljudje, sedaj pa vidimo, da nas hočejo imeti za farov-ško živino. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja; Seznam izbranih, najboljših tlel slovanske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. fg. pl. lleinmagF i knjigarna u Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 6 0 vin. AKo je oglas obselnejSi se raCuna za vsako besedo 3 vin. NajpripravaeJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je mnajSib trgovcev in obrtnikov v Gorioi, katerih na detel! (in celo v mostu> nihče no pozna, ker nikjor ne inaeiirajo. škoda ni majhna. Učenca n sedlarske obrt &?Jn™ ski mojster v Gorici na Kornu št. II. (Gozdna balada). Baron je zašel med požrešne volkove, ko jezdil na vranm skoz gozd je hitro. Od konja ostale so same podkove, od lovca pa čevlji prav celi „0/w"r vse drugo požrle so lačne zverine, po čevljih zaman so pretakale sline. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček Gorica. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavn? ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. J. Medved, Gorita Tekališie, Josipa Verdi št. 32. Imouitejši Slouenci, pristop i k obrambnemu skladu družbe i si>. C. in ITI. bodi Dam sueta J# dolžnost! i Ustanovljena tvtullui l#4lft. Drufovka - Gorica Gosposka ulica 3. Novost! ¦«¦**¦«« Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarn«*" A. Gabršček: »Kraljica Dagmar" Novost! Tovarniška zaloga usnja ter potrebščin Kit čevljarje. Usnje za | sedlarje in knjigoveze i. t. d. J^a^hia sfrojarna v tirnicah. I Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TRFBLZSKY. »Slovanska knjižnica« snopič 173-180. — Cena za nenaročnike K 3*20. P štnina 20 vin. Guy (k maupassaiit Ilouele. »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K S' Naroča $e v r.Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici. Prevel: Pastiiškin. Poštnina 20 vin. Najcenejši in najboljši nakup W&*~ v modni trgovini ~WM ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuoie 6 r~ Z a g- o s p o d e: Za dame: Srajce Dokolenke Srajce Hlače Ovratniki Cepiče Zavratnice Dežniki Spodnja krila Manšeti Pasovi Predpasniki Gumbe za manšete Podveze Pasovi Naprsniki Gumbi Nogavice Spodnje hlače Naramnice Turistovske oprave Korseti Žepni robci Glavniki Rokovice Gamaše Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum Modni telovniki Klobuki L Nogovice L^ Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. Odi vana tovarna natlplatov, Dr. Ruggero Kurner, kirurgični zdniunik, bioši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike i i> Gradcu. * Specialist za žeiiske bolezni. Ordinira od 10.—11. predpoldne in od ] 3.-4. popoldne. Tekate Frana Josipa štev. 6 (blizu lefearne Kttrner). Mizar trezen iti priden delavec, kateri je tudi za montažo strojev sposoben sprejme se pri tvrdki: Vinko Maj d i č, I valjčni mlin v Kranju. ! ._„ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hi*l, Sosposku ulica *t. 7, f. nadstr.) — Telefon it. 78. RaCnn poStne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 478#. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/-%, na varščino ah zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6#. onoJJ1?11^ 31, dec'l908.: Zadružnikov 1<)01 z deleži v znesku <8?n«L. n' ~ Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 11175523"' ~~ Rese?VDi zakla<*: 90.23005. - Vrednost hiš: SUKNO in modno bago za obleke priporoča lirma Karel Koeian LSS!S V Humpolcu na uetkem. Tvorni&ke cene. Vzorci franko.