GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 5 — CENA 10 DIN PONEDELJEK, 11. JANUARJA 1960 Ob 18 letnici herojske bitke v Dražgošah ZILTIT ZDI Proslave v Dražgošah in Železnikih - 130 udeležencev velike smučarske prireditve „Po stezah partizanske Jelovice" Dražgoše, 10. januarja — Spet so se zbrali tu preživeli borci dražgoške bitke in mnogo drugih ljudi, da skupaj proslave 18. obletnico velike bitke za Dražgoše. — Osrednja slovesnost je bila danes ob 11. uri dopoldne pred šolo narodnega heroja Staneta Žagarja. Kljub snegu, led je začel naleta-vati v soboto proti večeru, se je precej borcev zbralo že ta večer v Češnjici, da v tovariškem razgovoru obude spomine na slavne dni partizanstva. — Mnogo jih j« bilo, ki so v soboto zaskrbljeno gledali sive megle, ki so nosile sneg in §o se spustile nizko na doline. Toda kot nalašč, je bilo danes zjutraj že navsezgodaj v Dražgošah sonce. Kmalu po 9. uri so začeli prihajati v to partizansko vas prvi gostje. Med njimi smo opazili predsednika Okrajnega ljudskega odbora Kranj tovariša Vinka Hafnerja, predsednika Okrajnega odbora Zveze borcev in predsednika pripravljalnega odbora za proslavo v Dražgošah 'tovariša Ivana Bortoncelja^Johana, podpredsednika ZB NOV Slovenije MaTJana Bertoncelja m druge. Do pmslave se jih je zbralo pred šolo nekaj sto, ki so se pripeljali z avtomobili, avtobusi ali pa so prišli peš. Ob II. uri je predsednik Občinskega ljudskega odbora Železniki tovariš Golija otvoril zborovanje. Po odigrani državni himni pa ;e spregovoril Cveto Novak, preživeli Konkretni načrti Vse gospodarske organizacije so že izdelale proizvodne načrte za leto 1960. Glavna smernica večine teb gospodarskih načrtov je končni skok proizvodnje do uresničitve petletnega plana že do konca letošnjega decembra — leto dni pred rokom. Izdelam predlogi gospodarskih organizacij so zdaj pred ljudskimi odbori. S tem pa v podjetjih se nikakor niso končane priprave za start. Stalna naloga sindikalnih, Partijskih in drugih organizacij in organov je, da s tem načrtom seznanijo čimprej kar najširši krog delavstva. Naslednja stvar, prav tako pomembna, je konkretnost. Čeprav so letošnji predlogi pla- . nov precej bolj konkretni kot Prejšnja leta, je v njih se vedno Vtt preveč načelnih ugotovitev, $e pravi, da so plani "se vedno premalo konkretni. Če se je taka frazeologija že vrinila v sam tekst predloga, pa je treba za konkretno pojasnjevanje načrta med kolektivom rabiti čimbolj stvarne, razumljive podatke. Še z>ažnejše pa je vprašanje, kako se lotiti posameznih najvažnejših nalog, da bi lahko uresničili postavljeni načrt. Tovarniški knm'tc v podjetju »lnteks* v Kranju je na primer že razpravljal 0 kadrovskih prtddemih, o odnosu do kadrov v podjetju in podobno, ker menijo, da je to ključno vprašanje v njihovem kolektivu pri Uresničevanju postavljenega nacrta. V prihodnje nameravajo razpravljati o produktivnosti dela in 0 težavah v zvezi s tem. V mobilizaciji subjektivnih sil P kolektivu za uresničevanje po-stavlicnih nalog je seveda važno, m izluščijo tisti problemi, ki f tistem podjetju lahko največ Prist>evajo k izpolnjevanju proiz-Y°dne načrta. To je morda ponekod tistem nagrajevanja, usposab-'iania delavcev, pravilna razpo-r?ditev tehničnega kadra in podobno. — Važno je, da se sredi ^nniice vprašanj v okviru proizvodnega načrta izluščijo najvažnejša — da se tudi v tem obsir-gozdu najde najvažnejše — ^"jz'isie drevo. Vsako abstraktno tci'/-pravilan je o načelih, o sploš-^'h problemih proizvodnega na-rta. hi bilo brez pravega učinka. K. M. borec dražgoške bitke. V svojem govoru je tovariš Novak med drugim dejal: »Osemnajst let je minilo, odkar so tu v Dražgošah gorenjski partizani izbojevali do tedaj največjo zmago na Slovenskem. Vse kar se je dogajalo v Dražgošah pa ni nastalo naenkrat. Leta 1941, ko je pričela vstaja v Sloveniji, so tu na Gorenjskem nastajale prve partizanske enote, ki niso bile rezultat okupatorjevega terorja, marveč rezultat zavestnega dela komunistov, ki so organizirali prve partizanske enote in jih povedli v neizprosen boj proti okupatorju. — Predvsem gre tu za zasluge pokojnih narod- >Po stezah partizanske Jelovice«. Na starhi se j« zbralo 130 tekmovalcev. Ta številka je ob upoštevanju terenskih razmer, zelo velika, kajti organizirati vrh Jelovice tekmovanje s 130 nastopajočimi, ai majhna s4var. Organizatorjem in prirediteljem gre nedvomno vsa zasluga za tehnično zelo dobro izvedeno tekmovanje. Ker v Dražgošah na bilo dovolj snega, je bil pred šolo 3«mo simbolični cilj za tekmovalce, medtem ko je bil pravi cilj na Kališču. Precej ljudi, ki so se že pred zborovanjem zbirali ob cilju pri šoli, je navdušeno pozdravljalo tekmovalce, ki so prihajali z zgornjega v spodnji cilj. Posebna komisija je vsem udeležencem tekmovanja takoj na cilju izročila posebne pohvale — Pohvale so dobili tudi vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji tekmovanja. Proslava v Dražgošah je bila pravzaprav sestavni del praznovanja 6. občinskega praznika občine Železniki. Ves teden od 3. januarja do danes je bil izpolnjen z najrazličnejšimi prireditvami. Včeraj dopoldne je bila v Železnikih slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. — Ze v sredo so v okviru praznovanja občinskega praznika otvorili elektrovod v Zg. in Sp. Danjah. Med tednom je bilo tudi več kulturnih prireditev. Občina Železniki je praznovala svoj letošnji občinski praznile v znamenju gospodarsekga napredka, ki ga je Selška dolina dosegla v zadnjem letu. Ta napredek — če- Cveto Novak nih hero)ev Žagarja, Kebeta in Gregorčiča ter njihovih sodelavcev, ki so organizirali in vodili oboroženo vstajo na Gorenjskem.« Nato je govoril o zgodovini nastajanja partizanskih enot na Gorenjskem. Ko je govoril o bitki v D "i' ah, je dejal: »Partizani so vodili hude boje tiri dni. Okupator je doživel namesto uspeha poraz, ki je odjeknil tudi izven Gorenjske. Njegovi načrti o uničenju gorenjskega življa so propadli . . . le takrat je pričela nastajati legenda o Dražgoiah.« Z zborovanja je ob koncu odnesla posebna delegacija vence na grob padlim borcem in žrtvam okupatorjevega terorja. Nato pa je pev.ski zbor iz Železnikov zapel nekaj pesmi. Zjutraj ob 8. uri in 20 minut so na Kališču nad Dražgošami startali prvi tekmovalci smučarskega teka OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV V PREDOSLJAH Po dveh neuspelih sklicanih občnih aborih Zveze borcev v Pre-dosljuh je bil tretjič, v četrtek končno le talnko obiskan, da je bi4 sklepčen, da so na njem pregledali delo v minulem letu, izvolili novo upravno vodstvo in napravili obš-ire« program dela za tekoče l«to. Njihova prvenstvena naloga bo vključiti nove še neorganizirane sodelavce NOB in poživiti razna predavanja iz partizanskega življenja na osnovni šoli. -an PRED LETNIMI KONFERENCAMI ORGANIZACIJ ZK Osnovne organiiacije Zveze komunistov se pripravljajo na letne konference, ki so predvidene v mesecu januarju leto»s. Občinski komite ZKS za Skofjo Loko j« sklical poseben plenum komiteja ?a ponedeljek, 11. januarja, na katerem faflodo razpravljali o pripravah na te konference. Poročila na konferencah naj bi bila čimbolj prilagojena konkretnemu stanju v posameznem kraju oziroma kolektivu. -1. c. prav za mnoge domačine, ki tam žive, nj opazen — je velik. Iz leta v leto se spričo že doseženih rezultatov odpirajo še širše možnosti za hiter gospodarski in družbeni Polagnje vencev napredek. To pa je ravno dokaz, da vse žrtve, ki smo se jih danes spomnili v Dražgoeak, ntse bela zaman. To nas hkrati »adolžnje, da teh žrtev ne smemo nikoli pozabiti. ABC OD NIŠA DO MALOSlSTA BEOGRAD — V Beograde so že pripravili vse načrte za nadaljnjo gradnjo avtomobilske ceste od Niša do Malošišla in bodo prvi brigadirji prispeli oaa delov išče približno marca meseca. Prav tako so prepeljali vse orodje m motorteacijo na odsek novega dela avtomobilske ceste. VOLITVE V OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL KOČEVJE — V Kočevju so vče-laj, 10. januarja imeli volitve v osnovne organizacije SZDL. Vsa volišča so bila »raznično okrašena. Prav tako so imedi volitve v osnovne organizacije SZDL tudi v Hrastniku. Po stezah partizanske Jelovice Razgovor s predsednikom OSS Kranj tovarišem Andrejem Verbičem Decentralizacija sklada za kadre pomeni nadaljno krepitev samoupravnih pravic proizavajaleev »Ze lansko leto je bil sklad za izobraževanje kadrov v gospodarstvu decentraliziran, tako da je podjetjem ostalo 40 '/» ustvarjenega sklada; letos pa je udeležba podjetij povečana na 60 •/•• Hkrati pa se pojavljajo tendence po ponovnem administrativnem cdru-ževanju tega deleža podjetij v okrajnem merilu. Kakšno je vaše mišljenje o tem?« »Nadaljnja decentr. sklada za kadre v gospodarstvu je logična posledica razvoja. Upravljanje z večino sredstev sklada za kadre s struni zveznih, republiških in okrajnih organov ni več ustrezalo potrebam in gospodarski samostojnosti podjetij. Razumljivo je, da naj v prvi vrsti gospodarske organizacije odločajo o svojih potrebah po izobraževanju in o tem, kako naj se sredstva sklada za kadre uporabijo. Načeloma bodo podjetja laže in pravilneje presodila, katere vrste in oblike izobrazbe so potrebne sedanjim in bodočim članom kolektiva, kot katerikoli organ izven gospodarstva. Razvoj od leta 1958, ko podjetja sploh se ruso odločala o uporabi sklada za kadre, preko leta 1959, ko so odločale o uporabi 40 % vseh sredstev, pa do leta 1960, ko bodo predvidoma odločala o 60 */• vseh sredstev, kaže jasno razvojno tendenco krepitve samoupravnih pravic proizvajalcev. Nekatere gospodarske organizacije v letu 19>9 sicer niso najbolje uporabljale sredstev sklada za kadre, vendar nam to se ne daje nobene pravice do administrativnega združenja teh sredstev v okrajnem merilu. To kaže samo na slabosti delavskih svetov, u pravnih odborov in sindikalnih organizacij, da so premalo skrbele za pravilno uporabo sklada za kadre. Gospodarske organizacije naj sredstva združujejo prostovoljno po njihovih željah in potrebah v okviru občine. Mislim, da bodo delavski sveti pri tem imeli polno razumevanje, če bo ta združitev tudi v interesu kolektivov samih. Propadel pa bo vsak načrt po združitvi, ki ne bo ustrezal potrebam občine in hkrati gospodarske organizacije.* »Kaj bi lahko, tov. Ver-bič, povedali • tem, kako so gospodarske organizacije v letu 1959 koristile sredstva sklada za kadre?« »Čeprav še nimamo točnih podatkov, kako so gospodarske organizacije v preteklem letu trosile sredstva sklada za kadre, vendar mislim, da mnogo gospodarskih organizacij se nima izdelanih realnih analiz o potrebah po izobraževanju, niti še nima perspektivnega plana izobraževanja. Vendar to ni razlog za birokratske posege. V organih delavskega samoupravljanja in v vodstvih podjetij je treba razvijati spoznanje o potrebi in važnosti analiz in planiranja izobraževanja. Vzporedno s programi in plani proizvodnje, investicij, tehnične opreme in organizacije morajo podjetja posvečati skrb tudi programom za usposabljanje kadrov, ki naj uresničijo proizvodne programe. Sveti za delo, sveti za šolstvo, tajništva za delo in tajništva za šolstvo in zlasti okrajni Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju pa naj pomagajo gospodarskim organizacijam s strokovnimi analizami, kakšne vrste in način izobrazbe potrebujejo oziroma ustrezajo njihovim pogojem. Pri tem pa želim poudariti, da ta široke programe izobraževanja največkrat ne bodo zadoščala samo sredstva sklada za kadre, ampak bo podjetje, če bo hotelo doseči, da bodo njegovi kadri kos vsem zahtevam pospešenega gospodarskega razvoja, moralo za izobraževanje preskrbeti sredstva tudi iz drugih virov. Prav gotovo pa bomo morali misliti tudi na to, da bodo vsaj del stroškov za izobraževanje krili tudi posamezniki, (Nadaljevanje na 2. strani) Pred plenumom Okrajnega komiteja ZKS O kmetijstvu in preskrbi z živili Zborovanje pred Solo v Dražgošah Nedelja, 10. januarja Jutri .se bo v Kranju sestal plenum Okrajnega komiteju Zveze komunistov Slovenije za okraj Kranj. Na dnevnom redu je kmetijstvo in preskrba industrijskega prebivalstva z živili. O kmetijstvu in gozdarstvu je že !ani obširneje razpravljal okrajni ljudski odbor. Takrat so bili sprejeli tudi določeni sklepi o razvoju teh dveh gospodarskih dejavnosti. Toda uresničevanje teh smernic zasluži vso pozornost. To še posebno, ker nekateri problemi s področja kmetijstva sodijo v tisto kategorijo vprašanj, ki so neposredno povezana s preskrbo prebivalstva v industrijskih središčih in Kdto neposredno vplivajo na boljše aH slabše življenjske razmere prebivalstva. Okraj Kranj sodi med najbolj industrijsko razvita področja v deželi, saj se približno 80 odstotkov prebivalstva preživlja z izvenkme-trjskimi dejavnostmi. Kakor pa je ta socialna struktura ugodna in prikazuje splošni industrijski napredek, kar bistveno vpliva na življesko raven prebivalstva z visokim narodnim dohodkom, pa io hkrati povzroča tudi določene težave. To predvsem v preskrbi industrijskih središč s kmetijskimi pridelki oziroma živili. Vzroke za to je iskati v malih razdrobljenih kmečkih posestvih, v odkupni politiki prejšnjih let in podobno. — Hkrati pa kmetijska posestva le niso sposobna zadostiti potrebam, kot bi sicer lahko. Tam primanjkuje sposobnega kadra, mehanizacije, postaviti je treba stimulativ-uejši sistem nagrajevanja, usmeriti posestva k proizvodnji osnovnih potrebščin za trg itd. O vsem tem in drugem nameravajo razpravljati na plenumu. — Hkrati bodo govorili o nalogah političnih organizacij na vasi in vključevanju kmečkega prebivalstva, »lasti mladine, v razne samoupravne organe in politične orn; t-p'—'-ije. -L c. 2 »GLAS GORENJSKE« v i."' ' 1 POLITIKA IN €< 9AISTVO ponedeljek, 11. januarja 1960 OBHA^IINPOIAVI D0ST0JNIST Preden je Ambrož odšel na pošto s polnim žepom čestitk za novo leto, je še enkrat »pobrskal« po spomvau. Ne bi bilo dostojno in lepo, da bi ob takih priložnostih pozabil kakega sorodnika, prijatelja, kakega kolega iz šolskib klopi ali sotovariša iz vojne. To se ne bi smelo zgoditi. Samo še enega se je spomnil. Pregledal je znova že prejete čestitke, ki jih je bil tisto jutro poštar odvrgel skozi vrata, in se oddahnil. Imel je prijeten občutek. Vsem, vsem se je oddolžil, se lepo predstavil, kot se pač spodobi v današnjem kulturnem svetu. Naslednjega dne, na Silvestro-vo, prav ko je poleg lepo urejene novoletne jelke skušal prečitati vsaj naslove obširnega časopisa, ga je žena nepričakovano iznenadila. »Si voščil vsem?« je vprašala. »Seveda! Včeraj sem poslal zadnje na pošto.« »Ne, mislila sem v hiši, tu okrog, saj veš!« je nadaljevala. »Ne! Kaj bom hodil tu po hiši! Kje si pa to videla! Hoditi od vrat do vrat! Kako pa to zgleda!« Ni se pustil ugnati. Žena se je končno sprijaznila in utihnila. Če je pa taka navada! Vendar se ji je zdelo čudno. Ko sta še stanovala v vasi, ni bilo tako. Seveda so bili tam edini sosedje Mabov-čevi. Drugi so bili bolj daleč. Tu v mestu, kamor so se zdaj preselili, pa je drugače. Ljudje so bolj kulturni, bolj olikani in dostojni. On, Ambrož, že ve, kako je treba. Sicer bi njej res morda rekli, da je s kmetov. Tako je bilo. Med prazniki so šli v Ljubljano na obisk k sorodnikom, iz Zagorja jih je prišel obiskat bratranec in prazniki se bili pri kraju. Toda ko je ondan znova sreča-, la na stopnicah Kosmačevo, Až-manovo in druge žene istega stopnišča, ko so si- izrekle srečno novo leto, se ji je znova prikradla čudna misel: Kako čudno je vse to. Zaradi neke dostojnosti! S papirnatimi voščili so razmetavali in jih razpošiljali do Zagreba in S kopija. Toda z živimi besedami se niso oglasili niti pri sosednih vratih istega stopnišča. Kako čudna je ta dostojnost! K. M. ANKETA O USLUZNOSTNI OBRTI Zd ugotovitev pomanjkljivosti ta potreb v naši uslužnostni obrti, je bila v Kamnika izvedene anketa. Nad 70 odstotkov gospodinjstev se je odzvalo anketi. Zdaj proučujejo predloge ia želje, po katerih bodo potem usmerili delo u»siužnostaim obratov. iz naših krajev Eam v zimskih počitnicah 5 planinsko predavanje na jesenicah Planinsko društvo na Jesenicah bo tudi letos organiziralo občasna predavanja. Prvo letošnje predavanje je bilo v petek popoldne in zvečer. Jeseniški planinci so povabili na Jesenice znana gornika a. Kunaverje in A. Maskoto. Predavanje, ilustrirano s prekrasnimi diapozitivi, je seznanilo poslušalce z zasneženim Grintavcem in švicarskimi Alpami. — Predavanje je uspelo. u. Četrta premiera cufarjevega gledališča Priznano amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah je na-študiralo že četrto premiero letošnje sezone. S Holkovo pravljično igro, opremljeno z glasbo in petjem, ki naj bi bila igrana že za novoletne praznike, so sinoči prvič navdušili jeseniško gledališko občinstvo. Uprizoritev je več kot uspela in zaslužijo igralci z režiserjem Jožetom Tomažičem na čelu vse priznanje. S pravljično igro bodo jeseniški gledališčniki predvsem zadovoljili šolsko mladino jeseniških ia okoliških šol. u. tretji vedri večer svobode jesenice Jesenice, 10. januarja — Poleg kulturno-umetniških večerov organizira Svoboda Jesenice tudi vedre večere, ca katere kažejo Jeseničani posebno zanimanje. Tokratni večer nosi naslov »Izpod očaka Triglava«. Sinoči je bil prirejen že tretjič v dopolnjeni obliki. Program je dopolnil jeseniški gornik Uroš Zupančič, ki je povedni o svojih najzanimivejših doživetjih v gorah prijetne, tovariške in zanimive dogodke. u. OBCN1 zbor szdl Mestna organizacija SZDL v Kamniku je imela ta teden občni zbor v Mekinjah in Kamniku posebej za južni in severni del. Po poročilih odbornikov o delu mestne organizacij« v preteklem letu so izvolili nove odbore za vsako osnovno organizacijo. Doslej je bila namreč za vse mesto samo ena organizacij«, zaradi uspešnejšega dela p« so jo razdelili. V severnem delu je 1852 članov, v južnem pa 1270. Organiziranih je 75 odstotkov vseh volivcev. Volitve bodo v medni j O, 17. januarja. MRTVILO POTROŠNIŠKIH SVETOV " Potrošniških srvetov v Kamniku ne bodo več oživljali, saj v dveh letih aiso pokniali nobene aktivnosti, poč pa bodo probleme preskrbe ia trgovine obravnavali v okviru stanovanjskih skupnosti. kratke IZ ŽELEZNIKOV £ V občini Železniki ia pripravljajo družbeni plan za leto 1960. Povedali so nam, da imajo težave predvsem s prenizkimi finančnimi sredstvi. Ce bi hoteli v tem ietn narediti vse, kar eo zahtevali volivci na zborih volivcev konec lanskega leta, bi moral biti njihov proračun precej večji. £ Letos bodo v občini pričeli z bolj načrtnim gospodarjenjem na področju kmetijstva in gozdarstva. Glavno pozornost bodo posvetili gozdarstvu, aaj pokrivajo gozdovi preko 75 % vseh površin v občini. Od kmetijstva pridete v poštev v glavnem le živinoreja in sadjarstvo, poljedelstvo po le v spodnjem delu občine. V ta namen so na Okrajno zadružno zvezo Kranj dali izdelati perspektivni program razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini. S tem v zvezi bodo reorganizirali tudi gozdarsko službo, ki je zdaj močno razcepljena in neenolna. $ Precejšnje težave imajo v Železnikih tudi s šolami. Prvo, kar jih čaka, je gradnja nove šole v Zalem logu, zatem pa gradnja novega trakta šole v Železnikih, kjer bi bila telovadnica, Vajeniška šola in Sol a za izobraževanje odraslih. Zelo slaba je tudi šola v Bn-kovščicl, kartere temelje zdaj adaptirajo. © Spodnji del Selške doline (od Selc proti Loki) je brez telefona. Zgraditev omrežja je tudi ena od nalog, ki jih čakajo letos. Nekaj denarja za to bo prispevala občina, nekaj pa zainteresirani prebivalci sami. £ V občini Železniki tudi ni nobenega zavoda r.a predšolsko vzgo- KONCNO VENDARLE Odsek republiške ceste od vasi Bohinjska Bela tja do Obern je menda ena najbolj slabih cejSt te vrste na Gorenjskem. Ne moremo trditi, da ceste ne vzdržujejo, vendar je stanje tako kritično predvsem cavoljo lege, ker sedanje cestišče ne vzdrid več tolikšnega prometa, zraven tega pa je ta odsek ceste poln klancev in zavojev brez zadovoljive odtočne kanalizacije. Prebivalci Bohinjske Bele so bili leqi ogorčeni, ker je Uprava za ceste pri modernizaciji drugih odsekov ceste proti Bohinju brez pojasnila izpustila odsek ceste od Bele do Obern, tako da so še vse poletje moToli požirati prah. Končno pa vendarle kaže, da se bodo tudi tega dela lotili. Občinski ljudski odbor Bled se je že posvetoval s prizadetimi lastniki zavoljo odškodnin za zeml jisca ;n objekte, ki jih bodo morali pri urejanju ceste skozi vas odstraniti. Predvidoma bi morala biti cesta urejena do poletja, ko se bo promet močno povečal. Gradili bodo tudi nov most pri Obmah čez Savo, kajti »tari skupno s cesto močno ovira promet. jb a*—a- silili Na eni lanskih sej Občinskega ljudskega odbora Kranj, ko so razpravljali o problematiki obrtništva v občini, po ugotovili med drugim tudi, da se obrtna dejavnost doslej ni razvijala vzporedno z naraščanjem potreb prebivalstva. Obrtna proizvodnja se je sicer vsako leto povečevala, vendar ne vselej v tistih strokah, ki bi bile za kritje potreb potrošnikov najbolj potrebne. Medtem ko Je lep napredek zabeležila proizvodna obrt, pa je nazadovala u V hotelu SLAVEC v Kranjski gori je vsako nedeljo popoldne ples do 20.30, ob sredah in sobotah pa do 24. ure. V soboto, 9. januarja zjutraj so nas presenetile prve snežinke in sneg je tudi v nižjih Legah pobelil hribe in doline. Bližajo se zimske šolske počitnice in čas je, da prem is lian o, kje jih bomo, predvsem šolska mladine, preživeli. V ta namen je Okrajna zveza Partizan Krenj, Gorenjska smučarska podzveza in Svet za šolstvo pri OLO Kranj, pripravila v letošnjih semestralnih počitnicah na šolah in po naših znanih smučarskih BTediščih čimveč tečajev za osnov- PRED PRVIM MLADINSKIM KONCERTOM GLASBENE ŠOLE V KRANJU V glasbenem izobraževanju igra zelo važno vlogo Glasbena šola v Kranju. Na oddelkih za klavir, godala, pihala in trobila ter za so-lopetje vzg ja 265 učencev in to od prvega do zaključnega desetega razreda. Poleg razrednega pouka se učenci višje stopnje vzgajajo v komornem muziciranju in v orkestralni glasbi. Slednji oddelki imajo predvsem namen, vzgojiti našo glasbeno nadarjeno mladino za sodelovanje v instrumentalnih ansamblih DPD »Svoboda« in prosvetnih društev. V letošnjem šolskem letu bo Glasbena šola priredila prvi javni nastop svojih učencev v sredo, 13. januarja ob 19. uri v Prešernovem gledališču. Spored bodo izvajali učenci iz oddelkov za klavir, za violino, za rog in za solo-petje. Mladinski godalni orkester pa bo pod taktirko ravnatelja Petra Liparja izvajal popularno glasbeno delo W. A. Mozarta »Mala nočna glasba« ki vsebuje naslednje stavke: Allegro, Romanca, Menuet in Rondo. dis KRANJ, 10. JANUARJA — Danes dopoldan ob 9. uri je bila v Prešernovem gledališču v Kranju svečana akademija ob 10-lelnici ustanovitve prvega Delavskega sveta tovarne SAVA v Ljudski republiki Sloveniji. Svečane akademije, ki so Jo pripravili moški komorni zbor »France Prešeren« in godba na pihala Svoboda« ter recitatorji — člani Prešernovega gledališča, sta se med drugimi udeležila tudi organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček-Matija in predsednik Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič — Na sliki: Iz vulkamiza-cijskega oddelka nejši pomen, pa terjajo nove oblike te dejavnosti — uslužnostne servise in druge delavnice, ki bi skrbele za vzdrževanje stanovanjskih zgradb in še za vrsto drugih poslov. V dosedanjih obrtnih podjetjih pa bi kazalo analizirati umestnost dosedanje proizvodnje in proučiti, če ne bi kazalo izdelavo nekaterih, doslej izrazito obrtnih artiklov prenesti na industrijska podjetja. S tem bi znižali tudi proizvodne stroške, del obrtnih kapacitet p« bi s tem lahko preusmerili na izvrševanje uslug, predvsem stanovanjskim .skupnostim. V Kranju doslej v tem pogledu, razen nekaj pralnic, še ni bilo kaj prida narajenega, v radnjom času pa so le pričeli razmišljati o ustanovitvi posebnega servisa za vse vrsto usluge za vse stanovanjsko skupnosti. S servisom bi morali kombinirati tudi obstoječa obrtna podjetja in delavnice in jih usmerjati v tako obrtno dejavnost, ki bi prvenstveno zadovoljevala potrebe potrošnikov. Vzrok zaostajanju uslužnostne obrte za proizvodno moramo iskati tudi v slabi strukturi investicij v obrti, ki so bile doslej vse preveč namenjene v crlavnom proizvodnim panogam. Strukturo investicij je treba spremeniti v koiist uslužnostnih obratov. Treba bo rezervirati tudi nekaj sredstev za potrebe servisov stanovanjskih skupnosti, sicer so zna zgoditi, da se no bodo razvijali v smeri uslug potrošnikom, pač pa v proizvodno smer. -t Te drsi po svetu .. "S PRED SEJO ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE BEOGRAD — Za 13. januar so sklicane prve letošnje seje odborov Zvezne ljudske skupščine. Odbor z« socialno politiko in ljudsko zdravstvo zveznega zbora ter odbor aa vprašanja del« in socialnega zavarovan |a Zbora proizvajalcev bosta obravnavala probleme s svojega področja. Odbori bodo predvsem izdelali načrte ca 1 eto 1960. NOVI VELEPOSLANIK Fl.RJ V TUNIZIJI BEOGRAD V soboto je predsevdnik republike Tito imenoval za izrednega in opolno-močenega veleposlanika FLRJ v Tuniziji Ilija Topaloskega. Isti don dopoldne je predsednik republike Jo,sip Broz-Tito sprejel tudi izrednega in opolnomo-čenega veleposlanika FLRJ v Maroku Mustufo Vrlovič«. POGREB JAŠE DAVlCA BEOGRAD V soboto popoldne so na novem pokopališču v Beogradu v navzočnosti več tisoč prebivalcev ter številnih državnih in političnih voditeljev pokopali posmrtno ostanke glavnega urednika Ekonomske politike« in uglednega ekonomista Jaše Davna. PRIPRAVE NA KONGRI 8 SZDL JUGOSLAVIJE v Makedoniji so v teh dneh začeli s pripravami na V. kon-grai BZDLJ, 100 prosvetnih delavcev hrvatske odlikovanih ZAGREB — Predvčeiajšn jim je predsednik Izvršnega sveta Hrvatske Jekov Blaževič izročil odlikovanje 100 prosvetnim de- lavceni. S tem jih je predsednik republike Tito odlikoval za xu«luge pri uveljavljanju šol-nke reforme. razširjeni plenum szdl slovenije LJubljana Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je sklicalo Hi. plenarno širjeno sejo Glavnega odbore SZDL Slovenije za 20. januar, ki bo s pričetkom ob 9. uri v prostorih Ljudske skupščine lrs. Za sejo je predviden naslednji dnevni red: naloge SZDL v zvezi z izvrševanjem družbenega plana za leto 1960, politično-organizacijske priprave za v. kongres SZDL Jugoslavije in razno. v TOREK NADALJEVANJE KONFERENCE v ŽENEVI london -- Po zadniih poročilih povzemamo, da se bo v torek nadaljevala v Zenvi kon-leronea o prepovedi poskusov z ilirskim orožjem. Na konferenci sodelujejo delegacije ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije. v diplomatskih krogih sodijo, da si bodo omenjene delegacije prizadevale doseči vsaj delno prepoved jedrskih poizkusov, ao šolo smuča/nja. Na teh tečajih naj bi naučili smučati čimveč pionirjev iin mladine osnovnih elementov na smučeh. Tečaji bodo razdeljeni po skupinah, in sicer pionirji in pionirke od 10 do 14 let, mladinci in mladinke pa od 14 do 18 let. Za te tečaje imajo prednost predvsem pionirji in mladinci, ki še ne znajo smučati. Vsi omenjeni forumi bodo za vsako šolo posebej preskrbeli vaditelje in učitelje. Dzcentralizacfja sklada za kadre (Nadaljevanje s 1. strani) katerim bo izobrazba v prvi vrsti koristila pri doseganju večjih proizvodnih učinkov, pri zasedbi boljših delovnih mest itd. in s tem pri povečanju njihovih osebnih dohodkov.« »Kakšna pa bo po vašem mnenju vloga skladov za kadre v letu 1960?« »Organizacije ZK, SZDL in sindikati nenehno poudarjajo, d<* se vse premalo pozornosti posveča politični, strokovni in ekonomski vzgoji delavcev. Sistem strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja delavcev mora biti takšen, da se delavec čimprej usposobi za delovno mesto ter da dobi potrebno politično in ekonomsko znanje, da bo sposoben upravljati podjetje. Zato so bili v večjih podjetjih ustanovljeni trenažni centri, šole za odrasle, večerne partijske šole v Kranju in na Jesenicah, delavske univerze po vseh občinah, Okrajni zavod za izobraževanje kadrov itd. Imamo tudi strokovne šole za mladino, na račun katerih pa je bilo izrečenih žc več pripomb, namreč, ali je za vse strokovne šole potrebno dvo ali triletno šolanje, ker je tako šolanje predrago. Kljub vsem tem ustanovam, ki se bavijo s strokovno, politično in ekonomsko vzgojo delavcev, pa le-tc morejo zadovoljiti vsem željam in potrebam zaposlenih. Skoraj pri vseh je glavna ovira pomanjkanje ustreznih prostorov in kadra, predvsem pa velja to za novoustanovljene delavske univerze. Mislim, da bi okrajni fond za kadre moral finančno podpreti tiste ustanove (predvsem za gradnjo potrebnih prostorov), ki se bavijo s strokovnim, političnim in ekonomskim izobraževanjem delavcev in vodilnih kadrov v gospodarstvu, v skladu s stališči, ki so jih sprejele politične organizacije.« J NA ZAHTEVO PREBIVALSTVA NAJPREJ ZOBNO AMBULANTO V anketi o koninnalnih gradnjah, ki so jo preteklo jesen izvedli med prebivalstvom Kranja, so ljudje označili kot najvažnejše gradnjo zobne ambulante. Nad 8.000 anketiram ih )e uvrstilo ta ob|ekt na prvo mesto. Spričo take zahteve prebivalstva so se pri Občinskem I j mivke m odboru zavzeli za čimprejšnjo zgraditev tega pomembnega objekta. Poleg Zdravstvenega dotna, kjer Je predviden prostor za novo zobno ambulanto, so z buldožerji že pričeli izkopavati temelje. Stavba bo, kot predvidevajo, končana do občinskega praznika — 1. avgusta 1960. Skupna vrednost gradbenih del bo znašala 48 milijonov dinarjev. Del opreme bodo prenesli iz sedanje ambulante in iz štirih ra-sebnih prostorov, kjer so zdaj zobne ordinacije. Vzporedno s temi deli so začeli vse potrebno tudi za gradnjo nove porodnišnice. Tudi temu objektu tO anketiranci dali prednosl. Investicijski program je že d/delan in bo kmalu predložen v odobritev. Nova porodnišnica bo prav tako pri sedanjem Zdravstvenem domu. Tako da bo na tem kraju skonremtrlrana celotna /dravstvena sluJha kranjske občine. Ze letos bodo za grad bena dela ra ta ob|ekt porabili prl-bli/mo IM uiili|onov dinarjev. Celotno investicijo za novo porodniš- niro, ki bo predvidoma dograjena v letu 1961, pa ceni|o itd 224 milijonov dinarjev. Gradbeni odbor ianjo |e razširjen tudi na TrUč, škofjo loko. ZtMe/nike In Zirl. Za to območje |e namreč nova porodnišnica predvidena, zalo bodo občinski odbori teh krajev pri gradnji I udi sodelovali i investicijskimi sredstvi. -1. c. 1170 PONEDELJEK, 11. JANUARJA 1960 »GLAS GORENJSKE« 3 OBy£ŠČ£yAL£C MALI OGLASI LIP Blođ, Torama lesne moke Soteska p. Bohinjska Bela, sprejme v službo dva kurjača in strojnika za parni kotel. Plačo po TP. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. 68 Prodam vseljivo dvosobno stanovanje, delavnico e gaTažo in šupo v predmestju Kranja. Naprodaj je skupno eild ločeno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Novo«. 81 Delavce za delo v skladišču ali v transportu za svoja skladišča v Kranju in Lescah sprejme takoj »Žito«. Javit* se v skladišču »Zi-\0". v Lescah ali v Kranju. 84 Prodam Vespo 125 ccm v zelo dobrem stanju. Majstrov trg 4 — Kranj. 58 Prodam nov usnjeni jopič ali zamenjam za zidno opeko. Naslov v oglasnem oddelku. 53 Ušla je modra papiga. Javiti proti nagradi Vidmarju, Titov trg št. 25, Kranj. 90 Našla sem otroška očala pred Zlato ribo v Kranju. Lastnik jih dobi pri Pavlovčič Andreju, Smled-niška cesta 4, Kranj. 91 Izgubila sem denarnico rdeče barve, v kateri je bila tudi osebna izkaznica na ime Voroš Marija. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v oglasni oddelek. 92 Kupim stanovanje v Kranju, lahko tudi podstrešno. Naslov v oglasnem oddelke. 93 Kupim 3000 kosov zidne opeke. Naslov v ogl. odd. 94 Kupim rabljeno moško športno kolo. Naslov v oglasnem odd. 95 Prodam enostanovanjsko hišo z 'epim vrtom v bližini Kamnika v smeri Domžal. Naslov v oglasnem oddelku. 96 Prodam moped »Colibri« s prevoženimi 500 km za 137.000 dinarjev. Košnik Janez, Stirnova 3 — Kranj. 97 Prodam gume in zračnice 300 krat 12, nove, italijanske znamke. Poizve se pri Jerej Janezu Val-Wga 47, Smlednik. 98 Prodam osebni avto Opel-Olian- pia, novejši tip. Voglje 84. 99 Prodam 200 kg težkega prašiča. Zg. Brniki 23, Cerklje: 100 Državni uslužbenec nekej nad srednjimi leti z lastno hišo želi spoznati žensko srednjih let, šiviljo, uslužbenko ali tovarniško delavko. Slika zaželjena, ki se takoj vrne. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Srečen maj«. 101 Enosobno stanovanje menjam ze dvosobno ali trosobno stanovanje v Kranju. Naslov v ogl. odd. 102 Zivinorejca-ko, samskega starejšega (okoli 40 let) sprejmemo. Dober zaslužek. Stanovanje na razpolago. Vrtnarstvo-ekonomija, Kranj. 103 Preklicujem neresnične besede zoper Ažman Janeza ter se mu zahvaljujem, da je osdtopil od tožbe. Fajon Lovro, Strahinj 47, Naklo. 104 »RADIO«, Jesenice: 12. januarja 13. januarja amer. film »VSI MOJI SINOVI«. »PLAVŽ«, Jesenice: 12. januarja amer. barv. cinem. film »DAVEK NA KRUTOST«. Žirovnica: 13. januarja ameriški barvni cinem. film »DAVEK NA KRUTOST«. Koroška Bela: 12. januarja ital. španski film »KONTE MAX«. Bled: 12. do 14. januarja amer. film PESEK IWO JIMA — predstave v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Radovljica: 12. januarja ob 20. uri ter 13. januarja ob 17.30 in 20. uri ital. film »KRIK«. »SORA«, Škofja Loka: 12. in 13. januarja amer. film »JOKALA BOM JUTRI«. Duplica pri Kamniku: 13. in 14. januarja ob 19. uri amer. barvni film »BAGDADSKA SIRENA«. »DOM«, Kamnik: 12. do 14. januarja španski film »KOLESARJE-VA SMRT«. ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne, drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARIJANE DRAKSLER roj. DRINOVEC iz Orehk«, se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Hvala č. duhovni vsem, ki ste jo v tako lepem številu ►spremili k zadnjemu počitku. Kranj, Maribor, 9. januarja 1960. Družim: Draksler i« Meenarič Pravni nasveti D. J. Kranj Vprašanje: Po 20. oktobru 1958 s'e kupili stavbno parcelo z na-"""iiom, da si sezidate stanovanjsko "'šo. Kupno-prodajno pogodbo niste napravili, niti niste izvršili *pniljiško-knjižnega prepisa. Imate Pa potrdilo o plačilu kupnine. V |em času je prišla nacionalizacija in ste prejeli odločbo ObLO, v ka-*eri vas seznanjajo, da je parcela "Jnien |ena ze druge namene. Zani-vos, ali ste upravičeni zahtevi od prodajale« kupnino. Odgovor: V skladu z Zakonom 0 I>rometu z zemljišči in stavbami W. list FLRJ št. 26/54 in 19/55) Je predvideno za nakup nepremičen obvezna pismena kupna pogod-V skladu z Zakonom o nacio-*Wl*aciji (Ur. list FLRJ, št. 52/58, 4/59) pa sme samo lastnik se-r<|ati na nacionaliziranem zemlji-cu v predvidenem roku zgradbo. ^°r pa pri v«s tega ni mogoče, ker "isl,. zemljiško,knjižni lastnik, bo-*tr" morali zahtevati od prodajalca, vam vrne kupnino. V. M. Kranj ^praienje: Pred leti vam Je bila 2 darilno pogodbo podarjena ne-'"'l'ii.i i stanovanjska hiša, a x'"'lir do danes se ni izvršen zem-■'>-knji/iii prepis, kljub temu da /' n.iju .iv.li p! i < >ki.i| nem \odi-' 11 v Ki.m in dai ilno pogodbo. Za-"na vas, kaj vam jo storiti. Odgovor: Ker stanovanjska hiša hI bila dogiajena, po vsej ver-•*J*>oatl ni bila kot nov« stavba ^r-seiM v k.it.e.tei niti vknjiženu zemljiški kiijiiii. Svetujemo v,mi, 3 m> zgla-.ito na uradni dan (po-,^'eljek) na oddelku zemljiške pri Okrajnem sodišču v ^"JU, kjer bode spiejeli ustrez- no pojasnilo, tako da bost« lahko izvršili zemljiško-knjižni prepis. Z. J. Jesenice Vprašanje: Zaposlena ste skupaj z /eno v podjetju, kjer posedujete enosobno stanovanje, last podjetje. Zaredi slabega zdravja bi se zaposlili v drugem podjetju in vas zanima ali vam podjetje potem lahko odpove stanovanje oziroma ali bi se lahko stanovanjska pravica prenesla na ženo. Odgovor: Po 140. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59) lahko podjetje odpove stanovanje osebi, katera prekine delovno razmerje po lastni odpovedi, razen če niste stanovanje dosedaj uporabljali več kot 10 let. V nasprotnem primeru boste morali vložiti prošnjo no podjetje, dfl dovoli, d« postane nosilec stanovanjske pravice vaša žena. G. F. Zalog pri Cerkljah Vprašanje: Z ženo sta lastnika vsak okoli BO arov zemlje. Imate svojo obrt brez pomonika, žena boleha že več let, sed«j sta si gospodinjstvo osamosvojila tako da kuhata vsak za sebe. Zona zahteva, da ji pom«gate pri preživlj«-n ju. Sprašujete, če je do tega upravičena z ozirom na v«šo starost in delno delavno zmožnost ozirom« v kolikor so dolžne tudi hčerke, da prispevajo k preživljanju, ki so sedaj že vse preskrbljene. Odgovor: V skladu I Zakonom o zakonski zvezi (Ur. Ii,st FLRJ št. 29/46 in 18/55) je dolžan mož preživljati svojo ženo, če je za delo nezmožna in nima nobenih dohodkov. Višino preživnine določi sodišče. Pri tem upoštevajoč vašo finančno zmogljivost. V kolikor pa sta socialno ob« šibka, lahko zahtevate od svojih otrok, hčer«, da vam pomagajo, ker so po zakonu o razmerju med starši in otroki (Ur. list FLRJ št. 53/56, 104/47, 45/40] otroci dolžni preživljati nepreskrbljene starše. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda, 13. januarja ob 19. uri — KONCERT — izven. Izvaja Glasbena šo!« Kr«nj. TELESNA KULTURA ,,Po stezah partizanske Jelovice" luiiioi muli i Pirtlzene btrca np -5 ms IMnefflTflffllHI GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede dopisne splošnoizobraževalne šole — osemletke — bivše nižje gimnazije po programu ia odrasle. Šola bo organizirana v dveh stopnjah. V PRVO — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpise vsak, ne glede na dosedanjo šolsko izobrazbo. V DRUGO — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, kdor je končal 6 razredov osemletke ali tej ustrezne šole. Rok vpisa smo podaljšali do 1. februarja 1960. Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na DOPISNI ŠOLI, Ljubljana, Likozarjeva 3 (telefon 30-043). Dražgoše, 10. januarja — Vsakoletno smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo letos v Dražgošah v zelo dobrih pogojih. O'o odličnih snežnih razmerah in lepem vremenu se je na prostrani Jelovici zbralo 35 patrulj z več kot 130 tekmovalci, ki so se borili za kip Pertizana-borc«. Poleg domačih tekmovalcev so tokrat nastopili tudi smučarji izven kranjskega okraje. Na startu ja bilo več patrulj okrajnih reprezentanc Zveze borcev kakor tudi republiški reprezentanci Slovenije in Hrvatske. Članske patrulje so tekle n« 15 kilometrov dolgi progi, mladinske pa na 10 kilometrov. Strelišče je bilo pripravljeno za vse patrulje n« Lipniški planini. Poleg teg« pa so nastopila še člani v solo tekih. Zal je moral zaradi pomanjkanja snega odpasti propagandni veleslalom in sankaške tekme. Kip Partizana-borca je letos osvojilo ekipa smučarskega kluba Jesenice, ki je pustila za sabo lanskoletnega zmagovalca Partizana Gorje. Med mladinskimi ekipami se je tokrat vodila ogorčena borba med Gorjani in ravenskim Fužinar-jem. Po času je sicer zmagal Partizan Gorje, ker pa so Ravenčani tga gostinskega lokala. Kljub temu, da ima vsa povojna leta Letalska zveza Jugoslavije sicer sorazmeroma veliko število naj raznovrstne jših motornih letal, je že nekaj let vprašanje sodobnega in univerzalnega motornega letala, ki bi zadostilo potrebam naših aerokJubov ter njihovih letalskih šol, sila pereče. Velika večina motornih letal LZJ je bila namreč vojni plen ali pa zapuščina enot našega vojnega letalstva. Letal, zveza Slovenije si je pred leti močno prizadevala reši M to vprašanje vsaj v svojih letalskih šolah in je zato zgradila serijo dobro uspelih motornih letal KB-6 »Matajur«. Z nji- Himski ribolov sredi Jadrana Jadransko morje deli tako imenovani podvodni prag v dve polovici: južna doseže globino 1330 metrov, severna največ do 200 m. Od naše obale se čez Jadran tja do italijanskega obrežja, to je od Lastova do Tremitov vleče vrsta štirih otočkov, 10 grebenov in 3 sik. Ta podmorska stopnica je za ribištvo zelo velevažna. Tam so največja ribja lovišča na Jadranu. Naši ribiči so doslej daleč tam zunaj stikali za jastogi in še nekaterimi ribami v poletnem času. Zdaj so se na pobudo združenja morskega ribištva odločili tudi za zimski lov med Palagruškim otočjem. To je skupina 13 otočkov skoraj v matematični sredini Jadrana. Od Lastova je oddaljena 59, od on-stranskega Garguna 52, od Komlže na otoku Visu 74 km. Tako so naši ribiči prvič lovili plavo ribo v zgodovini našega morskega ribištva. Uaac Aiimov 20 ene kletk Vsemirec je odločno odkimal: »Zelo ma*o nas je, gospod Baley, in ne marajo nas, ker smo tujci. Mi čuvamo svojo lastno varnost na osnovi dokaj slabotnega prestiža nekakšne superiorne klase. Nikoli ne moremo dopustiti, da bi izgubili ta položaj in prianali, da se iz strahu ne približujemo Zemljanom. Tega ne moremo dovoliti vse dotlej, dokler se Vsemlrci ia Zemljani ne bodo bolje raznmeli med seboj.« »In se tudi ne bodo, dokler bo tako. Ml vas — oni vas sovražijo prav zaradi te vaše superiornosti.« »V tem tudi je ves problem. MI se ga prav dobra zavedamo.« »Ali komisar ve ka| o tem?« »Nihče od nas mu ni nikoli tega tako jasno povedal, kakor sem jaz zdaj povedal vam. Toda nemara je sam *poznai bistvo stvari. Zelo inietigeintei človek je.« »Ce bi bil spoznal, bi mi povedal,« je zamišljeno rekel Balev. Dr. Fastolfe je nabral obrvi. »Če bi vam bil povedal bi vi nikoli ne trdili, da je R. Daneel Vsemirec-človek, kajne?« Baley je skomiznil i rameni, kakor da bi hotel pokazati, da noče več govoriti o tem. Toda dr. Fastolfe je nadaljeval: »To je resnica. Ce pustiva zdaj ob strani psihološke težave in strahoviti efekt, ki bi ga povzročile zmešljave, je še vedno pred nami dejstvo, da bi za slehernega od nas pomenilo smrtno obsodbo, če bi odšel v Mesto. Zaradi tega ie dr. Sarton začel konstruirati humanoidne robote. Oni naj bi zamenjali ljudi, humanoidni roboti naj bi hodili namesto nas v Mesto . . . »R. Daneel mi je ie to povedal.« In vi se s tem ne strinjate?« »Poslušajte,« je povzel Baley, »ko že govoriva tako iskreno, mi dovolite, da vam zastavim vprašanje. Zakaj ste vi, Vsemlrci, prišli na Zemljo? Zakaj nas ne pustite v miru?« lastolfa so Baleyeve beseda očitno presenetile. Rekel Je: »Ali ste zadovoljni z življenjem na Zemlji?« »Pa, nekako že gre.« »Da, gre, a kako dolgo? Število prebivalcev hilro narašča. Kalorije, s katerimi razpolagate, so tako pičle, da le še težko zado- mi je motorno letalstvo LZS dobiilo solidna 'letala, uporabna za več namenov, ki pa v celoti vendar niso izpolnila potreb naših letalskih šol. Zadnja leta je bilo poskusov, da bi rešili to vrzel v motornem letalstvu LZJ, vedno več, a kot kaže je za slovenskim »Matajurjem« edino letalo, ki je zahtevam naših aeroklubov najbolj približalo, letalo »V-55«, konstruktorja Vajiča, člana zagrebškega aerokluba. Letalo se odlikuje po svojih ile-talskih sposobnostih, po enostavni gradnji in po cenenosti, ki pa bo pri serijski gradnji lahko še precej nižja. Tudi stroški za izkoriščanje tega letala bodo minimalni, hkrati pa bo lahko služilo za šolanje motornih piilotov, za aerovlek, za metanje padalcev, za vlek reklamne mreže in še za vrsto nalog, ki jih imajo naši aeroklubi in letalske šole. Aeroklubsko motorno letalo M za istsMo Zvezna uprava za patente je potrdila vzorčni univerzalni stroj za predelavo krme. Načrt za novo vrsto domačega stroja je izdelal ing. Vojislav Popovič. Stroj zmelje na uro 5.000 kg krme ali štirikrat več kakor drugi podobni stroji, ki jih zdaj uporabljajo. Stroj bodo lahko uporabljali tudi v živilski industriji, predvsem v mlinih, pa tudi v kemičnih tovarnah. Njegova pred- nost je zlasti v tem, da porabi precej manj električne energije kakor drugi podobni stroji. Fausia Kopija ni več V soboto, 2. januarja je v bolnišnici v Torloni v 41. letu starosti umrl za pljučnico po virusu Fausto Koppi, znani kolesarski svetovni prvak in idol Italijanskega kolesarskega športa. NEKAJ KRATKIH ZANIMIVOSTI O FILMU V JUGOSLAVIJI 9 V Jugoslaviji smo posneli doslej že preko 100 filmov, ki jih vrtijo že v okoli 40 državah na svetu, toda še vedno nimamo institucije za šolanje filmskega kadra. Zaradi tega se v zadnjem času vse več govori o ustanovitvi eksperimentalnega centra, v katerem bi filmski delavci študirali teorijo in prakso filmskega ustvarjanja. # V zadnjih šestih letih se je pri nas podvojilo število obiskovalcev kinematografov. Leta 1952 smo imeli samo 59 milijonov gledalcev, leta 1958 pa že 127 milijonov. V istem času je za štirikrat porastel obisk domačih filmov, in sicer od 3 na 13 milijonov obiskovalcev. A Večkrat smo že lahko brali, da ne delamo tako slabih filmov, kakor jih slabo prodajamo. Reklamiranje našega filma v inozemstvu je vse prej kot dobra in učinkovita reklama. Zato nas tudi še vedno preseneča, da neki naš film na primer doživi odličen uspeh v Nemčiji, Argentini, Sovjetski zvezi, na Japonskem . . . % Zdi se, da je repertoar filmov, ki jih snemamo v Jugoslaviji, po tematiki zelo enoličen. Na festivalu v Puli 1. 1959 jih je bilo od 14 filmov 8 s temami Iz vojne, letos pa bo — po planu — 6 komedij. Morali bi snemati filme z različnimi temami. Verjetno je tudi to del razloga, da smo zadovoljni le z dvema ali tremii filmi od vseh, ki jih posnamemo v mrm letu. J NAMESTO SRCA IN PLJUČ Ob III. kongresu srbskih zdravnikov so prikazali v Beogradu napravo, ki lahko med operacijo nadomesti dele srca in pljuč. Po zamisli dr. Ive Popoviča in po njegovih navodilih so napravo izdelali v črnogorski tovarni »Obod«, izpopolnili pa jo bodo na Institutu za atomsko fiziko v Vinči pri Beogradu. Naprava omogoča, da lahko zdravnik - operater med operacijo izključi za dve uri in pol delovanje bolnikovega srca in pljuč, tako da srce lahko nemoteno operira. Umetno srce in pljuča nameravajo najprej preizkusiti na živalih. Če bodo poizkusi uspeli, bodo začeli napravo praktično uporabljati tudi na naših klinikah. ČRNI ORFEJ Film, v katerem nastopajo v glavnih vlogah Brenno Mello, Mar-ppssa fXiwn in Aderaar da Silva, je na festivalu v Cannesu prejel Zlato palmo. Film je režiral Marcel Canuis. »Ohladilo se Je!« voljuje|o najnujnejše potrebe. Človek, Zemlja Je zašla v slepo ulico!« »Ne bojte se za nas,« je rimi al Bailev trdoglavo. , »Težko živite, to Je resnica. Mesto, kakršno je New York, se mora silno truditi, da zagotovi zadostne količine vode in da odstranjuje odpadke. Atomske centrale so nenehoma v pogonu in gorivo črpajo iz uransklh zalog, ki se vse bolj manjšajo ki jih je težko dobavljati r, drugih planetov. Potrebe pa so vedno večje. Življenje v Mestu je sleherni trenutek odvisno od prihajanja produktov s kvaščevih farm in mlnerailov iz hidroponskih tovarn. Zrak mora biti v neprestani cirkulaciji. Ravnotežje, v katerem živite, je zeio občutljivo in to vedno bolj. Kaj bi se zgodilo w. New Yorkotn, če bi se dovoz in odvoz zataknila M euo samo uro?« »To se ni nikoli /godilo.« »A ne pomeni, da se ne more /goditi. V starih časih so bili nekateri centri popolnoma neodvisni In živeli so od proizvodov s sosednjih farm. NIČ jih ni moglo uničiti, raizen seveda tak* nesreče kot so poplave, epidemije ali suša. Medtem, ko so centri r.islli, se Je izpopolnjevala tudi tehnologija, lok.itn« nesreče so preprečevali z dova/aujem pomoči i/ oddaljenih krajev, toda tako so vse večja področja postajata medsebojno odvisaa. V srednjeveških časih so lahko ljudje celo v največjih mestih živeli od talog hrane tudi po ves teden. Ko Je New York orvlč postal Mesio, ni mogel živeti z zalogami niti en dan. Zda) pa ne bi vzdržal niti eno uro. Nesreča, ki bi bila nred deset tisoč leti samo neprijetna, pred tisoč leti samo resna, pred sto leti le akutna, bi bila zdaj nedvomno usodna.« BaJey se je memirno presedal. »To sem slišal že prej,« je rekel. »Medievalistl želijo nazaj v prejšn|o ureditev. Oni se želijo vrnili k prirodi in naravni agrikulturi. Jaz pa vam povem, da so norci: mi lega ne moremo več storili. Preveč nas Je, ra/tin teqa pa mam zgodovina pravi, da nazaj ni mogoče hoditi, temveč samo naprej. Ce pa emigracija na Zunanje Svetove ne bi bila omejevana . . .« ■■Dobio veste, /.ak.ij ju i:ič n.tsa posebna pot v pekel.« »Mislite, da Je vaša lastna pot v pekel boljša od poli nekoga drugega v nebo? Vem, kako se počutite. Ni prijetno poslušati tujca, da vam pridiga, čeprav bi si želel, da bi vaši ljud|e pridigali nam, ker Imamo tudi mi precej analogen problem.« Baley se Je zlobno nasmejal In rekel: »Prenaseljenost?« Rekel sem analogen, ne pa istoveten. Pri nas )e problem premajhno število prehlvaflcev. Kaj hi dejali, koliko «em star?« Baley Je pomislil, potem pa Je rekel namenoma več, kot je mislil: »Dejal bi šestdeset.« »Morali bi bili reči stošestdesel.« »Kaj!« »Pa na) bom natanf' t .n. Prihodnji rojstni! dan bo moj slo tri 18 šestdeseti. Pa ne mislite, da vas zdajle vlt-čem. Računam po običajnih zemeljskih letih. Ce bom srečen, če se bom varoval in si ne boui nakopat kake zemeljske bolezni, Jih bom doživel še enkrat toliko-l.|urije na Aurorl živijo tudi do tristo petdeset let. In dolžina iivlj«-n)a se neprenehoma podaljšuje.« Balev Je pogledal R. Daneela, ki je ves p<;g<>vor povsem neprizadeto poslušal in iskal pri nJem potrdila. Potem |p rekel: »Kako je lo mogoči-V »V družbi, kjer le naseljenost zelo majhna, moramo proučevati gerantolngljo, vedeti moramo, kako si lahko človek oodaljša življenje. V svetu, kakršen je \,iš, »a bi podaljšanje živl|en| pomenilo katastrofo. VI ne bi mogli vzdržati prenaseljenosti, ki hi tako na' stala. Na Aurorl pa Je dovolj oroslora tudi za trisloletnlke. In naravno je, da postaja dolgo žlvljen|e dvakrat In trikrat vrednejše od ki .ilkega. 1879