Simpatičen konceptni model za manj stresa med vožnjo Gradniki uspeha visokotehnoloških podjetij Simulacija procesa brušenja brez konic ❖ LVD www.lvdgroup.com H PETROFER INDUSTRIAL OILS AND CHEMICALS Teximp/^ 360° CNC Solutions TRUMPF www.zibtr.com T" NX CAM www.ns-phi.il/NXCAMExpmst.Mml Informatizacija proizvodnega procesa Tandemsko injekcijsko brizganje www.irt3000.si KMS www.kms.si April I 8(2/2007) | letnik 2 | Cena 4€ | ISSN 1854-3669 Tisočkrat boljša od čutil Mazak Krivilni stroji LVD PPEB z edinstvenim patantiranim laserskim merilnim sistemom Easy Form Laser® združujejo standard kvalitetne kontrole procesa krivljenja. Z računalniškim programom CADMAN-B 3D® pa boste oblikovali celostno rešitev od zamisli do končnega izdelka. PAMETNE ODLOČITVE. CELOSTNE REŠITVE. Za tehnološko izboljšavo in boljšo donosnost vaših izdelkov nas pokličite danes: LVD Sit d.o.o., Vipavska c. 4 B, 5270 Ajdovščina, tel. 00386 5 3680 230, faks: 00386 5 3680 231 ali e-mail: lvdsit@lvdsit.eu. www.lvdgroup.com / /MN Global HARMONIJA SLIKE ZVOKA IN OBLIKE! PföütjJiK digitalnih TV^prnjMiml*^* Uta Uff-un» ninni* Kam |c od IniuKcgi Ivb j tailing tAgovng jnBnftii [faulen luO» v SäSW^ Hun Global P^rxhiclinm |c njivc^u h^jiljlji u* jnm'hi st p ™ ärtilrmmn cvicfi^Kn J^i, ufcnzsb zn pnljgDdii™ r<9do«u m Hj»wtj im p»j« i rttAttmio1 Jiiofj^ ino r.n tfavtraHeHa K.■ Lì iu"««i'J utftKlr. ■» rtkutt m »'.afa. S'U HWIOrtl Wuitnmh 1M-MJ tfeMA fHnJnutó" ptd plnvirni^uU faifliu H;i jn upaai^i Jkljutna t Cd m.wita IMA pganliyj mh mignon V H-mn-win üi'^^uni um ili', i kn Samsung (117cm] ✓ 16:34:3 sco cdrmi 12M:1 DVI-HDCP-HDMi RF m, 3X SCART, 3-Video. 2k Componwi RGB m SPDIF out, Rs232 Te^leskt 1000 strani. PiP (ifika v sliki) ZSW k 2 (RMS) 1.899.00 eur nil Samsung 4&-{1t7cm| 16:9 4.3 eoo camuffi 12 DO: t DVI-HDCP-HDMI 2*. RF in, 3x SCART, S-Video 2x CcjnpOntn RGfl in, SPDIF Uli I, RS 232. USB in. filaiac spominskih kartic IMttnM 1000 sireni. PiP Lshka v sliki) 25Wx2(RMSj 1,999,00 eur J79.(M0 lit Model DL3200A □ L3700A OL4200A Zaslon LG-Phllips LC-PnillD» LD-PhINps Velikost 32" (Sdem) 3T (&4DTI) il' (1 Deem) HO ready S ✓ Razmer j* 16:^ 16:9 Ločljivost 1366*76S i366*760 1366*763 Svolilnost 500 «U'm2 500 «J'm2 500 ed Im2 Kontras! 1600:1 1M01 1600:1 Analog Tuner.Component In Analog Tuner,Componeni In Analog Tuner,Component In 2t SCART.OotnposilB aul 2\ SCART,Composile dui 2X SCART.Cofliposile oul Priključki Audio Line Out (RCA) Audio Line Oul (RCA) Audio Lino Oul (RCA) PC D'SutJ ix HDMi PCD-Sub 2x HDM PC D-Su5 2t HDMI SPD1F(1 Orticai) cut SPDIF(1 OpItCBl) Girl SPDIFO Oplicaltoul Rs232 Rs232 Rs232 Godalno Telcteskl 252 slran:. Teleleskt 252 strani, Tefeieski 252 sirani. Zvočniki 7WK2 7W*2 Tifi X 2 Cena 599,00 eur 999,00 eur 1.259,00 eur ra.wi »li »1.74T »II Model HGL20W1 Global www.haanglobal.nel Anni d.D.o., Matnica 7a, 1236 Trzin, tel, ai 5BOG HOG ^ co rtrnnrin wi «ntìurwimi j 1 J* Zaslon LO-Philips Vb iikott 20" (51 cm) HD rOoUy ✓ Razmerje 16:10 LoCljivo it 1660X1050 Svelinosi 300 Ci'm2 Konirast 600:1 Priključki Dodatno Zvodniki Cena DVI, HDM1 (opoija), SCART, S-Vidco. CVBS. 0-&UÜ Telcteski 10 sirani, PtP (shka v sliki) 389,00 Gur 93 J3Ü air www.anni.si PRIPRAVA 2A TISK PRINT PREPARATION MEDMRE2JE WEB DIGITALNI VIDEO DIGITAL VIDEO NOST DATACotn VIZUALNE KOMUNIKACIJE Točnost za generacije. Uresničite svoje sanje. Dinamika, točnost in zanesljivost pri MORI SEIKI-ju pomenita čas in denar. Cilje lahko dosežete hitreje in uresničite sanje. Ne samo v poslu, vendar tudi v vaših osebnih strasteh, kot je igranje golfa na najlepših igriščih... NMV5000 DCGTM: | 5-Osna obdelava z rotacijskimi osmi z "Direct Drive" motorji (DDMTM), dovoljeno obremenitvijo do 300 kg | DCG Tehnologijo - Box-in-Box konstrukcijo brez previsnih con in togo konstrukcijo mize v mizi | Rotacijsko območje B-osi 340° | MAPPS III: Enostavno menijsko programiranje, 3D simulacija v realnem času in funkcija preprečevanja naletov www.moriseiki.eu BTS Company d.o.o. Bratislavska 5, 1000 Ljubljana Tel. 01 5841 465, Fax 01 5841 260 stroji@bts-company.si www.bts-company.com MORISEIKI THE MACHINE TOOL COMPANY uvodnik utrip doma 16 Simpatičen konceptni model za manj stresa med vožnjo 19 Hidria razglasila inovatorje leta 24 Tehnologija vodenja za konkurenčnost 25 Motiviranost za inovativnost in podjetnost 28 Srečanje gospodarstva in znanosti 29 Skrb za varnost na področju nanotehnologij 32 Projekt Magforge - nove inovativne tehnologije za proizvodnjo izdelkov iz lahkih kovin 34 Celjski četverček z rekordnim številom razstavljalcev 35 Vodenje temelji na močnem in uravnoteženem timskem delu 38 Z navzkrižnim usposabljanjem do večje konkurenčnosti 80 PETRA približuje visoko kakovost širšim utrip tujine 47 47 Popravilo letalskih turbin z laserskim varjenjem 55 Vreteno se vrti s 125.000 vrt/min 87 Stroj za rezanje z vodnim curkom, ki izbira optimalne metode za vsak razrez 88 Center za visokoproduktivno fino obdelavo avtomatizacija in informatizaija 90 92 Združitev informacijskih sistemov v skupini Droga Kolinska 94 Čas je, da odstranimo nečistoče 95 Dobro načrtovanje in informacijska podpora 98 Avtomazizacija v industriji in gospodarstvu 100 Logistični dogodek leta v Sloveniji 102 Trgovina je logistika 104 Informatizacija proizvodnega procesa 107 Proizvodno podjetje kot mrežna delovna struktura nekovine 112 112 PA - vsestranskost na prvem mestu 119 Plastika, material 21. stoletja 121 S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka 124 Najpogostejše napake pri predelavi termoplastov s tehnologijo brizganja 125 Plastika namesto kovine pri pekačih 130 Avtomatizirana proizvodnja filtrov za gorivo 131 Večkratna dekoracija v orodjih na samo enem brizgalnem stroju 132 PBT namesto varjene pločevoine 132 Batni sistem Tandem za neprekinjeno dovajanje abrazivnih materialov PUR napredne tehnologije 134 134 Tisočkrat boljša od čutil 137 SolidWorks World 2007 139 Ključ do uspeha: uravnoteženost treh sil napredka 143 Tehnična risba ali tehnična ilustracija? 146 Novi tiskalniki velikega formata 146 Nov model 3D-tiskalnika Dimension Elite 147 Še enostavnejše do barvnih 3D-modelov 149 Tridesetletna zgodovina Evropske vesoljske agencije 151 Slovenija na poti v vesolje PREDSTAVLJAMO Litostroj E. I., Ljubljana UTRIP TUJINE 58 Intervju: Silvia Gyllsdorf Ženske so zahtevnejši kupci avtomobilov Silvia Gyllsdorf je kariero pri Volvu začela pred desetletji kot delavka za proizvodnim trakom. S pridnostjo, sposobnostjo in izobraževanjem je postopno napredovala od delavske nadzornice, prek poslovne direktorice modela Volvo S80, do povezovanja in podpore pri vpeljevanju deljenih tehnologij znamk Land Rover, Volvo in Ford Evropa v proizvodnjo. »Še danes mi koristijo leta izkušenj na montažni liniji in pri postavljanju zahtev. Če si sodeloval pri razvoju in proizvodnji avtov, lažje sprejemaš odločitve.« Sonja Sara Lunder Zoran Jereb Foto: arhiv VOLVO Simulacija procesa brušenja brez konic Doseganje vodilne vloge evropske avtomobilske industrije na konkurenčnem svetovnem trgu med drugim zahteva izboljšavo procesa brušenja brez konic. Za obdelavo rotacijsko simetričnih proizvodov omogoča brušenje brez konic velik izkoristek in s tem velike učinke glede na zahteve po kakovosti, razpoložljivosti in stroških. Peter Krajnik Janez Kopač Bernd Meyer Stroj velikega formata za obdelavo velikih kosov Portfelj strojev podjetja Yamazaki Mazak je obširen in vsebuje različne stroje, od preprostih dvoosnih stružnic in triosnih obdelovalnih centrov serije Nexus do najsodobnejših večosnih obdelovalnih centrov in večopravilnostnih strojev e-Tower. Med stroji, ki so bili zadnje čase na ogled po evropskih sejmih, je nekaj večopravilnostnih strojev Integrex, vključno z največjim, kar jih podjetje premore. Žična erozija - stroji, ki obvadujejo mikrone »Zanesljivo do večje natančnosti« obljublja AGIE svojim strankam kot rezultat novosti, ki jo je švicarski proizvajalec erozijskih strojev v letu 2006 najprej predstavil v lastni hiši, pozneje pa še strokovni javnosti na raznih prireditvah. Inovacije za vrhunsko zmogljivost žične erozije so prevzete od že 4 leta uspešnega modela Vertex, sedaj pa implementirane v celotno paleto Agiecut. 85 novo na knjižnih policah Rotacijski brusilni stroj je zasnovan za ozke tolerance Podjetje Okamoto Machine Tool Europe GmbH je predstavilo nov ultranatančen rotacijski brusilni stroj UPR 3 NC, ki predstavlja korak bližje generaciji nanotehnoloških abrazivnih procesov. Brusilni stroj je eden od izdelkov podjetja Okamoto, ki so zasnovani za zahteve po ozkih tolerancah pri različnih natančnih obdelavah. 9 153 kazalo oglaševalcev 15C 106 147 37 3 25, 27, 29 115 57 5, 156, 158 89 129 133 71 1 4 145 123 110 49 60 87 1, 77 53 72 1, 116 1, 2 1, 31 50 84 23 109 1, 67 136 152 39 99 1 63 83 33 1 103 66 157 74 97 117 15, 94, 3-WAY, d. o. o ABB, d. o. o. A-CAM, inženiring, d. o. o Alfleth Engineering, k. d. Anni, d. o. o. Audax, d. . o. BASF Slovenija, d. o. o. Basic, d. o. o. BTS Company, d. o. o. Cajhen, d. o. o. Camincam, d. o. o. Celjski sejem, d. o. o. Center za trde prevleke IJS CNC-PRO, d. o. o. DATACOM, d. o. o. DATALAB Tehnologije, d. d. Dumis Mlaka, d. o. o. FDS Research, d. o. o. Gazela Platit, d.o.o. Hyundai avto trade, d. o. o. ib-CADdy, d. o. o. ITS, d. o. o. Javna agencija za tehnološki razvoj RS Jernej Lokovšek, s. p. KMS, d. o. o. LVD Sit, d. o. o. Mastroj, d. o. o. Maschinen-Wagner MDM, d. o. o. MERKUR, d. d. Messer Slovenija, d. o. o. Mikron, d. o. o. Misko, d. o. o. MONITOR revija Montanwerke Walter Werkzeug GmbH Motoman Robotec, d. o. o. MURNIK, d. o. o. NC Servis Lovrek Ivan, s. p. Petra stroji, d. o. o. PETROL, d. d. PS, d. o. o. Remic, d. o. o. RTCZ, d. o. o. Sandvik Coromat Schmidt HSC, d. o. o. Seco Tools SI, d. o. o. Senator, d. o. o. Siming, d. o. o. Sinabit, d. o. o. STROJNISTVO.com Tecos Tehna plus, d. o. o. Tehniška založba Slovenije Tehnotron, d. o. o. Teximp, d. o. o. TM, d. o. o. UP, Fakulteta za management Koper Vpenjalni sistemi, d. o. o. VZDRŽEVALEC revija Zibtr, d. o. o. Walter Maschinenbau GmbH Jtfiooo ■H'IIIPM Ko bom velik, bom mehatronik Profesor dr. Karel Jezernik, vodja Inštituta za robotiko in profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je eden od pionirjev na področju mehatronike v Sloveniji in več kot zaslužen za to, da je interdisciplinarna študijska smer meha-tronika prerasla v prvi samostojni univerzitetni študijski program pri nas, ki se bo na mariborski univerzi začel v novem študijskem letu. Dr. Tomaž Perine nekovine Tandemsko injekcijsko brizganje Trajno povpraševanje po proizvodnji kompleksnih brizganih polimernih izdelkov, visoke kakovosti in vedno nižje cene so prispevali k razvoju tehnologije injekcijskega brizganja, ki se deli na dve področji. Na prvem gre za doseganje optimuma pri konstrukciji brizganih izdelkov, kar zahteva uporabo naprednejših postopkov injekcijskega brizganja, kot je na primer večkomponentno injekcijsko brizganje. Drugo področje pa je doseganje optimuma injekcijskega brizganja s ciljem znižanja stroškov pri brizganju izdelkov. Dr. Damir Godec napredne tehnologije Sejemski IKT-orjakv znamenju sprememb Varčevalni nastop večine podjetij na letošnjem CeBIT-u je prisilil upravo Deutsche Messe, da spremeni osnovni koncept sejma. V prihodnje bo CeBIT trajal od torka do nedelje, do petka bo posvečen poslovnim in strokovnim udeležencem, konec tedna pa usmerjen na mala in srednja podjetja ter splošno publiko. V celoti bo sejem vse manj razstava novih izdelkov in vse bolj forum inovativnih rešitev in aplikacij, torej namenjen interesom svojih obiskovalcev in z vsebinami, ključnimi za razvoj IT-industrije. Esad Jahtpović, Denis Šenkinc ^Èk Jr'._. Naročite se! ~ 01/6003000 El narocilo@irt3000.si H www.irt3000.si/narocam www.irt3000.si inovacijerazvojtehnologije VSAK NAROČNIK PREJME: • majico & trak ZA SAMO 24€ DOBITE: • celoletno naročnino na revijo IRT3000 6 številk • strokovne vsebine vsaka dva meseca na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni IRT3000 E-novice na vaš elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature C "Ö o > D Konec marca končana konferenca o podjetništvu in inoviranju, letos z geslom Vzgajanje prvakov podjetnosti in inovativnosti, nam je jasno predstavila, kaj je vplivalo na zelo hitro gospodarsko rast v Sloveniji. Na samem dogodku je bila še posebej izpostavljena beseda IZZIV, ki naj bi jasno ponazarjala veliko inovativnih zamisli in izzivov, ki so jih letos prijavila podjetja za natečaj Najpodjetniška ideja. Predstavljenih je bilo nekaj izredno dobrih poslovnih idej, izdelkov in rešitev, ki so na stopnji razvoja ali pa v obdobju, ko se išče svež kapital za zagon proizvodnje, ki naj bi celo postala redna serijska. Upam, da nam bo kmalu uspelo nekaj zelo dobrih inovativnih idej predstaviti tudi vam, bralcem. Za Slovenijo je v tem času zelo uspešno obdobje, ki nas spodbuja, da si lahko zastavimo še ambicioznejše cilje. Izredno ugoden konkurenčen položaj v Evropi, tehnološki razvoj ter velika inovativnost in podjetnost slovenskih posameznikov nam dajejo velike priložnosti za postavitev zelo visokih mejnikov, ki bodo za prihodnje slovensko gospodarstvo zelo pomembni. Znanje, podjetnost in inovativnost Znanje, podjetnost in inovativnost so postali ključni nosilci gospodarskega razvoja. Prav inovativna podjetja in posamezniki, ki vodijo ta podjetja, so tisti, ki oblikujejo naše konkurenčno okolje. Skupen cilj je pripeljati slovensko gospodarstvo v sam vrh konkurenčnih gospodarstev v Evropi. Brez pospešene gospodarske rasti, ki mora biti hitrejša od povprečne rasti v Evropski uniji, seveda ne bo mogoče. Večja gospodarska rast pa naj ne bi bila končen cilj, ampak blaginja vseh državljank in državljanov. S tem naj bi postali tudi odprta družba, ki je zanimiva za naložbenike, ter družba uspešnih in inovativnih ljudi. Država mora seveda zagotavljati okvir razvoja in spodbujati gospodarstvo, da raste in se razvija, ter se ne sme vpletati v podjetnost in inovativnost. Še posebej pa mora pomagati ustvarjati, spodbujati in razvijati uspešna inovativna podjetja. Vendar pa slednje seveda ne sme biti zgolj naloga države, ampak tudi podjetij. Uspešno Slovenijo lahko gradimo le vsi skupaj. Ključ vsega pa morajo biti v polnosti uresničevana ustvarjalnost in podjetniške ideje. Darko Švetak urednik Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik področja avtomatizacija in informatizacija: dr. Tomaž Perme Urednik področja nekovin: Matjaž Rot Urednik področja naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Urednica splošnih vsebin: Sonja Sara Lunder Tehnična urednica: Tanja Bricelj Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, dr. Aleš Belšak, Edvin Batista, Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, Boris Jeseničnik, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privšek, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, Janez Škrlec, dr. Janez Tušek, Anton Žličar Novinar: Esad Jakupovič Prevajalci: Ivica Belšak, Damjan Klobčar, Boštjan Berginc, Peter Krajnik Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saša Brunčič, Barbara Kodrun Računalniški prelom revije: Darko Švetak s. p., Jan Lovše Oblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 Škofljica, Slovenija Naslov uredništva: Revija IRT3000, Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - Črnuče Naročnine, oglaševanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesat 95, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija Tel: (01) 600 3000 Faks: (01) 600 3001 E-pošta: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna Hren, Aleš Hren s.p., Ljubljana Naklada: 4.000 izvodov Cena: 4 €/5 $. IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica. Copyright© IRT3000 Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. Nova serija večnamenskih HM-svedrov MP-X Dormer Dormer je predstavil novo serijo večnamenskih HM-svedrov MP-X, ki združuje zahtevi po visoki produktivnosti in majhnih stroških. S svedri MP-X lahko obdelujemo različne materiale (konstrukcijska in orodna jekla, inoks, sivo litino, barvne kovine), zato ni več treba skladiščiti številnih različnih tipov svedrov, stroški zalog pa se tako zmanjšajo. Svedri imajo večslojno prevleko TiAlN in so na voljo v kratki in standardni dolžini (DIN 6537 K/L) ter brez hlajenja ali z njim www.dormertools.com Daljinski laserski varilni sistem Podjetje Rofin je prenovilo svoj daljinski laserski varilni sistem (DLVS). Sistem omogoča visokohitrostno tridimenzionalno točkovno ali šivno varjenje. Zaradi enostavnega nastavljanja poti varjenja omogoča točkovno ali šivno varjenje najrazličnejših oblik. Hitrost giba med posameznimi zvarnimi točkami preseže 2 m/s. Varilni sistem ima zaradi gibljivih zrcal delovno območje 2400 x 1500 x 600 mm in je opremljeno z laserji CO2, moči od 3,5 do 6 kW. Laserji serije DC imajo visoko kakovost laserskega žarka in dolg fokus. Zaradi hitrih gibov lahko z novo generacijo DLVS od 4- do 10-krat povečamo število zvarnih točk v ciklu. Laser je pri tem sistemu postavljen nad DLVS, zato je bolj kompakten in zavzame manj prostora. Glavne prednosti varilnega sistema so kratki amortizacijski časi, časovno krajši delovni cikli, možnost vgradnje sistema v serijsko proizvodnjo in neizmerna raznolikost varilnih poti. www.rofin.com Natančno merjenje na osnovi fleksibilnega pozicioniranja Standardni merilni sistem proizvajalca Isis Optronics se lahko vgradi na robota, omogoča pa merjenje oblike, npr. premera in/ali okroglin. Zaznavala za merjenje notranjih premerov imajo zračno uležajeno vrtljivo os in zelo natančen linearni pomik. Zato omogočajo izjemno točen (bolj kot 1 |im) zajem podatkov o obliki merjenca. Zahvaljujoč posebni strojni opremi se lahko izvajajo meritve s frekvenco zajema podatkov 16 kHz. Optični merilni postopek, ki ne zahteva dotikanja, omogoča meritve neposredno ob proizvodni liniji. www.isis-optronics.de Hitra menjava orodja Podjetje Serapid iz Sterling Heightsa predstavlja družino vpenjal, dvi-galnih naprav, podpor in izdelke za hitro menjavo orodja (QDC - quick die change), izdelane za posameznega naročnika. Običajno naprava vsebuje par fiksno postavljenih hidravličnih vpenjal: izogibno krožno vpenjalo TBHS in 90-stopinjsko nagibno vpenjalo TB90. TBHS ima vpenjalno palico, ki sledi krožni poti, da zagotovi delovanje spenjalnih sil pravokotno na montažno površino. Izogibno gibanje tudi zmanjša možnost »zbadanja«, ki se pogosto pojavi pri procesu razpenjanja, ko je vpenjalo podvrženo sunkom. TB90 je dvojno delujoče »skrito« vpenjalo, ki nima odtisa. Ko ga razbremenimo, se vpenjalna ročica nagne za 90 stopinj, tako da je roka ali površina podpore prosta. www.sarapid.com Ročno orodje iz nerjavnega jekla HINOX HAZET Nemški proizvajalec visokokakovostnega ročnega orodja je začel izdelovati ročno orodje iz nerjavnega jekla z oznako HINOX. Inoks (31crV3) ima v primerjavi s standardnim orodnim jeklom višjo trdnost. Prenaša do 20 odstotkov večje vrtilne momente, dinamične obremenitve pa so lahko kar trikrat večje. To zagotavlja tudi večjo varnost pri uporabi orodja. Orodje Hinox je primerno za uporabo v predelovalni, kemični in prehrambni industriji, v laboratorijih, medicini in ladjedelništvu. Petosni center za brušenje WAX 735 CENTRO Wendtov petosni center WAX 735 CENTRO za brušenje omogoča dober izkoristek vseh petih osi. Povsem nova izvedba z novim, zelo kompaktnim vpe-njalnim sistemom C-Force v kombinaciji z veliko brusno ploščo premera 400 mm omogoča celovito obdelavo zelo zahtevnih geometrij v enem samem vpe-tju. V enem delovnem ciklu se obdelajo ležišča, zarezne geometrije, zaščitne faze in stopničasti prehodi. Center WAX 735 CENTRO je zelo natančen, čas obdelave je krajši, zato so tudi stroški nižji. Rezanje, brušenje in poliranje NORTON - troje v enem Novost v proizvodnjji Norton abrasives je brusna plošča 12-3 »»troje v enem«. Namenjena je za rezanje, brušenje in fino brušenje (poliranje) ob-delovancev iz jekla in inoksa. Obdelovanec torej odrežemo, grobo zbrusimo in naredimo končno obdelavo, ki je zelo fina. Debelina brusne plošče je 2,2 mm. Odrez materiala je pri kotu 90 stopinj, brušenje pri kotu 30 stopinj in poliranje pri kotu 15 stopinj. Prednost je v tem, da ni treba menjati brusnih plošč za rezanje in brušenje. Brusna plošča je izdelana iz treh plasti, ustvarja zelo malo vibracij, ima izredno dolgo dobo uporabnosti in ne vsebuje železa, fosforja ali klora. Temperatura pri rezanju je nizka, kar je posledica posebnih dodatkov. Pri Nortonu pa pravijo: »... in končno, to je Nortonov izdelek, zato kakovost ni vprašljiva!« www.nortonabrasive.com Šestosni robot, ki rezka Nemško podjetje Maka lahko na osnovi proizvodne celice prikaže robota, ki zna rezkati in vrtati. Robot sam jemlje orodja iz skladišča za orodje in jih vanj odlaga. Programiranje robota z zgibno ročico, ki je bilo večkrat predmet številnih kritik, češ da je prezahtevno in dolgotrajno, ni potrebno. Poleg tega naj bi bil robot večinoma hitrejši in bolj fleksibilen, kot so klasični CNC-obdelovalni centri in stroji. Za preprostejše pro gr amiranj e so razvili poseben programski modul za konvertiranje programa BWO za 5-osno CNC-obdelavo v program za 6-osno obdelavo z robotom. Poleg tega naj bi robot, ki ga proizvaja Kuka, zmogel tudi postopek rezkanja; njegova nosilnost znaša 60 kg. www.maka.com WXL - nova prevleka za rezkarje OSG OSG je razvil novo prevleko za rezkarje serije WXL. Namenjena je za obdelavo zelo širokega spektra materialov: od barvnih kovin, legiranih do kaljenih jekel, 50 HRc. Skupaj z že predstavljeno serijo WXS (do 70 HRc) lahko tako obdelujemo celotno paleto materialov. Rezkamo lahko z različnimi obdelovalni parametri, od nižjih hitrosti do visokohitrostne obdelave, kjer so obremenitve večje. Primerni so za suho in mokro obdelavo. www.osgeurope.com Preverjanje nevarnih koncentracij posameznih plinov Za kontinuirano preverjanje nevarnih koncentracij plinov, kot so ogljikov monoksid, žveplovodik, kisik, dušikov dioksid ali žveplov dioksid, je namenjena naprava GasBadge Plus, ki jo proizvaja podjetje Siegrist. Naprava ne zahteva nobenega posebnega vzdrževanja in ima certifikat IP 66/67. Uporablja pa se za varstvo pri delu v rafinerijah, pri proizvodnji jekla in tudi v kemični industriji. Masa naprave, katerega ohišje je izdelano iz polikarbonata, znaša borih 72 g. LCD-prikazovalnik ima grafični vmesnik, ki navaja vrednosti v ppm ali vol. %. Po aktiviranju monitor nenehno deluje dve leti. Zaradi vgrajene liti-jeve baterije niso v tem času potrebni nobeni posegi. www.siegrist.de 15 > (D C Intervju: Silvia Gyllsdorf, višji vodja za vpeljevanje deljenih tehnologij v Fordu Ženske so zahtevnejši kupci avtomobilov Sonja Sara Lunder Zoran Jereb Foto: arhiv VOLVO Silvia Gyllsdorf je kariero pri Volvu začela pred desetletji kot delavka za proizvodnim trakom. S pridnostjo, sposobnostjo in izobraževanjem je postopno napredovala od delavske nadzornice, prek poslovne direktorice modela Volvo S80, do povezovanja in podpore pri vpeljevanju deljenih tehnologij znamk Land Rover, Volvo in Ford Evropa v proizvodnjo. »Še danes mi koristijo leta izkušenj na montažni liniji in pri postavljanju zahtev. Če si sodeloval pri razvoju in proizvodnji avtov, lažje sprejemaš odločitve. Vidiš vse koščke zahtevne sestavljanke, ki je projekt razvoja in proizvodnje povsem novega modela avtomobila,« pravi Gyllsdorfova. Dodaja, da so neprecenljive tudi izkušnje pri izboljševanju kakovosti, kjer je neposredno sodelovala s kupci in trgovci, saj je pomembno razumeti in biti sposoben prenesti zahteve in želje kupcev v tehnične rešitve, ki delujejo. Kako v Volvu spodbujate inovativnost zaposlenih? Pogoji za dobro inovativnost so jasno določena odgovornost, pripravljenost na dialog in nagrajevanje dobrih predlogov. Pomembno je tudi, da je čim manj birokracije, saj ta pogosto prepreči uresničevanje dobrih zamisli. Kako in zakaj ste začeli v razvoj avtomobilov, ki je običajno precej »moški posel«, vključevati tudi ženske? V mislih imamo koncept YCC (your concept car). Razlogov je več. Ženski pogled na avtomobile je precej drugačen od moškega. Zanima jih predvsem, kako avtomobil čim bolje uporabiti v vsakdanjem življenju. Pomembna jim je ergonomija in prostor za otroški voziček, kje in kako zložiti živila po nakupu, dosegljivost in logika dolivanja olja in tekočine za steklo, nastavitev sedeža in podobno. Njihovo vodilo sta intuicija in enostavnost upravljanja z avtomobilom. Drugi razlog je, da je v Volvu zaposlenih kar 22 odstotkov žensk, tretji pa, da so ženske zahtevnejše stranke. Želijo vse, kar želijo moški, poleg tega pa jim veliko pomeni dobra ergonomija, veliko shranjevalnih prostorčkov, enostavno parkiranje, materiali, ki se jih lahko vzdržuje, fleksibilnost in podobno. Vodstvo Volva je zato prosilo skupino žensk, naj opredelijo prednostne značilnosti, ki naj bi jih imel tako imenovani ženski avtomobil. Z njihovo vizijo se je strinjalo in odobrilo razvoj konceptnega avtomobila. Ideja je bila, da bi konceptni avtomobil kupcem približali drugim informacijskim kanalom, in ne le na klasičnih avtomobilskih razstavah in v avtomobilskih revijah. Učinek naj bi se nato meril in služil kot podlaga za nadaljnji razvoj. Tako je tudi bilo in YCC se je predstavil po številnih trgih, delovnih mestih, umetniških muzejih, različnih seminarjih, v revijah za vrt, modo, kuhanje, šport in drugo. V čem se torej konceptni YCC razlikuje od avtomobilov, ki so jih razvile večinoma moške ekipe? Ste katero od rešitev iz koncepta YCC medtem že prenesli na svoje serijske modele, in če ste jo, katera rešitev je to ter kako so jo sprejeli kupci ? Konceptni avtomobil se razlikuje na precej področjih. Pomembna je enostavnost vstopa in izstopa iz avtomobila, vrata se odpirajo z elektronsko kontrolo, ki ima voznikove osebne podatke o velikosti in telesnih proporcih, veliko pozornosti je bilo namenjeno optimalni namestitvi volana, pedal, zaščitnih zglavnikov, višini in bočnemu oprijemu sedežev, vzvratnim ogledalom, podpori za noge, optimalnemu vidnemu polju ter sredinski konzoli, ki se je spremenila v velik shranjevalni prostor. Konceptni avtomobil je poseben tudi zato, ker omogoča menjavo predpražnikov, sedežnih materialov in barv v notranjosti vozila. Osrednja zamisel notranjosti konceptnega avtomobila je bila, da se čim bolj približamo vtisu dnevne sobe in čim bolj odmaknemo od podobe letalske kabine. Konceptni avtomobil je bil po vsem svetu sprejet precej bolje, kot smo pričakovali, kar pomeni, da so potrebe po spremembah. Katere sklope so ženske prispevale k nastanku najnovejših modelov, S80, C70 in C30, ter prihajajočega XC60? Ženske so prisotne tako v vodstvu kot tudi pri razvoju vseh mogočih delov in v sami proizvodnji avtomobilov, še zlasti pa pri snovanju notranjosti avtomobila. Omenila sem že, da je v Volvu na različnih položajih zaposlenih približno 22 odstotkov žensk. Ali ženske v Volvu sodelujejo pri oblikovanju zunanjosti avtomobilov? So morda sodelovale tudi pri oblikovanju zunanjosti XC60, ki bo, kot kaže, kar velik oblikovni odmik od vašega dosedanjega oblikovanja, saj na njem skoraj ni več ravnih linij, ki so bile doslej značilne za vaše avtomobile? Pri oblikovanju novega avtomobila je vedno veliko ljudi, ki prispevajo s svojimi zamislimi in znanjem. Novi XC60 je predvsem izraz prihodnosti novega direktorja za oblikovanje Stevea Mattina. Ker se vaši avtomobili prodajajo na skoraj vseh trgih po svetu, nas zanima, kako vaši oblikovalci določijo obliko, da je sprejemljiva za vse trge. Ali je evropska oblika avtomobila sprejemljiva za ves svet ali jo je treba za dobro prodajo avtomobila tudi drugod po svetu kaj prilagoditi? Če je tako, v kakšnem smislu? Naše začetno izhodišče je vedno vprašanje, kaj je tisto, kar lahko dodamo in predstavimo na trgu in bo potrdilo naše skandinavsko poreklo, dediščino, pokrajino, kulturo, vrednote in pozitivne razlike, povezane s Skandinavijo. Nato skušamo vse to prevesti v obliko avtomobila in različne funkcije, ki jih bo imel avtomobil. Varnost avtomobila in skrb za okolje nista le skrb našega podjetja, temveč ogledalo celotne družbe. Tuji, predvsem azijski proizvajalci avtomobilov svoje nove modele razvijajo prav v Evropi, ki je avtomobilsko najzahtevnejši trg na svetu. V čem smo po vašem mnenju evropski kupci bolj zahtevni od azijskih in ameriških? V Volvu ne čutimo, da bi bili evropski kupci zahtevnejši od drugih. Naši kupci in kupci, ki kupujejo avtomobile v tem cenovnem razredu, so zahtevni. Še zahtevnejše pa so uporabnice avtomobilov, ne glede na to, od kod prihajajo. Kar 50 odstotkov naših avtomobilov kupijo ženske v Ameriki, njihov delež pa se povečuje tudi na Kitajskem. Volvo je znan tudi po veliki in že tradicionalni skrbi za varnost, ekologijo in tehnološko naprednost vozil, zato nas zanima, na katere alternativne pogone oziroma katere kombinacije pogonskih goriv največ stavite in kdaj boste začeli take avtomobile tudi serijsko izdelovati? Volvo ima že danes v ponudbi avtomobile z varčnimi dizelskimi motorji in z motorji, ki lahko uporabljajo več različnih goriv, ustanovili pa smo tudi hibridni center, v katerem preučujejo tržni potencial avtomobilov na različna goriva. V Volvu smo prvi hibrid predstavili že leta 1998, saj se zavedamo, da izbor nove energetske politike in avtomobilskega pogona ni le vprašanje za proizvajalce avtomobilov, ampak vprašanje gradnje celotne infrastrukture, glede dobavljanja pogonskega goriva, opreme in števila črpalk, obdavčitev avtomobilov, ki so z danes znano novo tehnologijo zelo dragi in podobno. Kaj pa varnost? V katero smer se bodo v prihodnje po vašem mnenju razvijali varnostni sistemi avtomobilov? Menite, da je pasivno varnost avtomobilov mogoče še bistveno izboljšati ali bo odslej glavnina razvojne pozornosti namenjena aktivnim varnostnim sistemom za preprečevanje trkov ali zmanjševanje njihove silovitosti, kakršni so denimo tako imenovani aktivni tempomati in vaš najnovejši sistem City Safety? Volvo ima v svojem razvoju dva cilja, kratkoročnega in dolgoročnega. Kratkoročni cilj je, da v primeru nesreče nihče, ki se vozi v naših avtomobilih, ne umre ali se huje poškoduje. Pasivna varnost z defor-macijskimi conami, varnostnimi blazinami in drugimi sistemskimi rešitvami ima pri tem pomembno vlogo. Dolgoročni cilj pa je, da s tehnologijo pomagamo vozniku, da do nesreče sploh ne pride, torej zagotovimo aktivno varnost. Ko nam bo uspelo, da bomo preprečili nesreče, takrat bomo nadomestili tudi pasivno varnost z aktivno. Pasivna varnost resda predstavlja omejitve pri oblikovanju avtomobila in njegovi velikosti, velikokrat pa povzroči tudi večjo težo avtomobila, a je za zdaj še nujna. Koliko sodelavcev je štela ekipa, ki je razvijala novega S80, in kako dolgo ste delali na tem projektu? Ste novega S80 razvijali od znotraj navzven, se pravi najprej notranjost in šele nato zunanjost, ali obratno? Kakšen je bil vrstni red pri razvoju - katere komponente ste začeli razvijati najprej, katere nazadnje in katere ste samo prenovili? Kateri del avtomobila je bil v razvoju najzahtevnejši in ste zanj potrebovali največ časa? ba premagati, so pogosto informacijskega značaja, saj celotna veriga postaja bolj kompleksna in zahteva sinhronizacijo različnih sistemov in mogoče tudi nove investicije v katerem od podjetij. V novem S80 ponujate tudi protialergen-ski paket (CZIP)? Katere materiale ste uporabili pri izdelavi notranjosti tega modela in ali vam je to povzročalo dodatne težave, saj želimo kupci notranjost iz materialov, ki so zelo vzdržljivi, privlačni na pogled, prijetni na otip in tudi prijetnega vonja? Tudi na tem področju poteka razvoj že več kot petnajst let. Materiali se nenehno izboljšujejo, saj se iz njih odstranjujejo snovi, ki se izkažejo za alergene ali pa škodujejo okolju. Doslej smo na primer odstranili kadmij, živo srebro, PVC, nikelj in krom pri proizvodnji usnja ter freon pri proizvodnji poliuretanske pene. Izdelali smo tudi »inteligentni nos«, ki sam meri velikost prašnih delcev in zapre dovod zraka, ki ni filtriran. Taki filtri so že del klimatske opreme. Dodana pa je tudi elektronska kontrolna naprava, ki samodejno sproži prezračevanje, če se avto odklene prej, kot so se odprla vrata. V Volvu ste zelo napredni tudi na področju organizacije in učinkovitosti dela, saj ste že pred leti z bogatitvijo (»job enrichment«) in menjavo dela (»job ro- Obvestilo 5. posvet ACS in mednarodna poslovna konferenca 2007 Hotel KOKRA, Predoslje 39, Kranj, 29. maj 2007 Obravnavane teme: - Razvoj dobaviteljev - partnerstvo, vrednote in nadaljnji razvoj - Varnost, mobilnost in udobje - vidik uporabnika kot glavno vodilo razvoja - Povezovanje v regiji Jugovzhodne Evrope - izziv postati globalna dobaviteljska in RR-baza organizator: medijski sponzor: sponzor: ncs ~~ Automotive Cluster of Slovenia Slovenski avtomobilski grozd Posvetovanje: S SODELOVANJEM IN UČINKOVITIM VODENJEM INOVACIJ DO USPEŠNE RASTI V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Konferenca: MEDNARODNA ONE-ON-ONE POSLOVNA KONFERENCA Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vodstvena ekipa je štela 14 članov, v projektu pa je sodelovala različno število ljudi, odvisno od tega, v kateri razvojni fazi je bil projekt. Samo v Volvu je sodelovalo do 800 ljudi, v zadnji fazi pa se ta številka povzpne na nekaj tisoč. Razvoj novega avtomobila, ki je prvi v novi generaciji avtomobilov, traja od štiri do pet let. Ker je oblikovanje zunanjosti in notranjosti avtomobila tesno povezano, celotna oblika avtomobila (notranja in zunanja) nastaja vzporedno. Podrobnosti in sistemi, ki vzamejo veliko časa in za katere je potrebna zgodnja odločitev, so karoserijska stran in nosilna struktura, instrumentni modul, klimatski sistem, gorivni sistem in podobno. Še posebno gorivni sistem je zelo kompleksen in zahteva tudi veliko preskusov. Kako daleč ste v Volvu pri uvajanju modularnega sestavljanja avtomobilov in kako se na nov način sestavljanja odzivajo vaši dobavitelji? Ali jim to povzroča težave? Modularizacija dobaviteljem omogoča, da povečajo svoj dodatek k celoti in da okrepijo sodelovanje z dobavitelji drugega in tretjega kolena. Težave, ki jih je pri tem tre- JRI000 ©LEASING inovadjerazvo/tehnologije NJJr finančna »kup™ n»™kbm www.irt3000.si tation«) ter širitvijo delovnih nalog (»job enlargement«) izboljševali mobilnost zaposlenih na delovnih mestih ter njihovo zadovoljstvo pri delu. Zanima nas, kako so te novosti sprejeli zaposleni in katere učinke so prinesle podjetju? Volvo je znan po tem, da ga zanimajo tudi okolje in pogoji, v katerih se avtomobili proizvajajo. Pomembni so torej tudi pogoji in okolje za ljudi, ki so del razvoja in proizvodnje avtomobilov. Možnost posameznika, da sam vpliva na svoje delovne razmere, mu prinaša psihično zadovoljstvo, večjo učinkovitost in ustvarjalnost. Večina ljudi želi prevzemati odgovornost za svoje delo in rezultate svojega dela, zaposleni pa tako postajajo tudi bolj lojalni do delodajalca. Volvo je pred leti postal sestavni del korporacije Ford. Kaj ste z vstopom vanjo pridobili in kaj izgubili? Menite, da je Volvo z vstopom v korporacijo Ford izgubil tudi kaj svoje ekskluzivnosti, ki je bila vedno vaš zaščitni znak? Postati del večje korporacije pomeni dobiti dostop do večje izbire tehnoloških rešitev, velikokrat tudi dostop do večjega števila specialistov. Po drugi strani pa se odločitve sklepajo na višjih ravneh kot le v Göteborgu. Upamo, da naši kupci še vedno menijo, da se naše skandinavske vrednote v Volvovih avtomobilih niso spremenile, temveč še potrdile. Večina evropske proizvodnje avtomobilov se seli v Vzhodno Evropo, vi pa svoje avtomobile še vedno izdelujete v državah z dragim delom. Kako obvladujete ta problem in ali morda tudi vi načrtujete selitev proizvodnje v katero državo s cenejšo delovno silo? Sestavljanje in razvoj avtomobilov je več kot le poceni delovna sila. Rešitev je v nenehni učinkovitosti razvoja, proizvodnje, kakovosti in inovacij. O prenosu dela proizvodnje v države s cenejšo delovno silo lah- ko govorimo takrat, ko je trg dovolj velik, da prinaša nove investicijske vloge in doda v učinkovitost najmanj dva od zgoraj naštetih kriterijev. Dovolite za konec še nekaj bolj osebnih vprašanj. Vaša kariera v Volvu je zgodba o uspehu, saj ste dokazali, da se da z dela za tekočim trakom povzpeti v sam vrh podjetja. Povejte, v čem je skrivnost vaše kariere. Samo trdo delo in znanje verjetno nista dovolj. Mislim, da moja kariera ni tako posebna, čeprav je nenavadna. Pomembno je trdo delo, znanje, veliko energije in pa biti v pravem trenutku na pravem mestu. Silvia Gyllsdorf je prišla na Švedsko leta 1970. Poklicno pot je začela v družbi Volvo Cars na montažni liniji. Njena kariera je hitro napredovala in povišali so jo v nadzornico dela. Čez leto dni so ji zaupali delovno mesto proizvodne inženirke. V tej vlogi je bila odgovorna za uvajanje serije Volvo 700 v tovarni v Torslandi in Kalmarju. Sčasoma je prevzela proizvodni inženiring in odgovornosti za notranjost, električno opremo in klimatsko napravo novega volva 850, ki so ga sestavljali v belgijskem Ghen-tu. Volvo se je takrat celotne proizvodnje novega avtomobila prvič lotil zunaj Švedske, ledino pa je pri tem oral prav tim Silvie Gyllsdorf. Po uspešnem uvajanju serije 850 so Silvii zaupali upravljanje centra za kakovost, ki skrbi za izboljšave izdelkov prek stikov s kupci in trgovci. S to enkratno izkušnjo so jo pozneje imenovali za tehnično direktorico volva XC70. Po predstavitvi volva XC70 je bila imenovana za direktorico konceptov in zahtev za celoten avtomobil. Na tej funkciji je bila odgovorna za razvoj konceptov in specifikacij zahtev za vse nove avtomobile in za konceptne raziskave. Sodelovala je na primer pri razvoju volva SCC (Safety Concept Car). Silvio Gyllsdorf so jeseni 2002 imenovali za poslovno direktorico druge generacije volva S80. Prvega decembra lani pa je postala višji vodja za vpeljevanje deljenih tehnologij, saj skrbi za povezovanje in podporo pri vpeljevanju deljenih tehnologij znamk Land Rover, Volvo in evropskega Forda v proizvodnjo. Do začetka njegove proizvodnje ste bili direktorica razvoja novega volva S80. Kakšna pa je sedaj vaša funkcija v podjetju? Razvijate nov model ali delate kaj drugega? Trenutno delam pri projektu vpeljave novih modelov v proizvodnjo v Volvu, evropskem delu Forda in Land Roverju. Prizadevamo si razviti možnost uporabljanja enotne osnovne tehnologije in obdržati osebne značilnosti različnih avtomobilov ter njihove unikatne vrednosti. Kako ste spodbujali sodelavce, s katerimi ste razvijali novega S80, da ste dosegli tak rezultat, kot ste ga? Nam lahko zaupate kateri vaš motivacijski pristop? Moje navdušenje. Skupna končna slika. Zelo zgodaj smo namreč v projektu oblikovali končno sliko avtomobila in njegove karakteristike. Vsak član ekipe si je narisal in opisal svojo sliko bodočega kupca, njegove zahteve in sprejem novega avtomobila. Predstavljali smo si časopisne članke in njihove vsebine, ki bodo objavljeni čez štiri leta. ■ strojnistvo.com križišče strojnikov Intervju: Uroš Pavasovič Simpatičen konceptni model za manj stresa med vožnjo Uroš Pavasovič je lani končal magisterij iz avtomobilskega oblikovanja na Royal College of Art v Londonu. Omenjena fakulteta je ena od petih najbolj priznanih izobraževalnih ustanov za avtomobilsko oblikovanje. Po uspešno opravljenem študiju se je zaposlil v projektantskem studiu Andrew Winch Design v Londonu, kjer se ukvarjajo z načrtovanjem in oblikovanjem unikatnih jaht. Poleg oblikovanja jaht se Uroš Pavasovič ukvarja tudi z avtomobilskim oblikovanjem, ki ga vključuje tudi v projektiranje jaht. Z njim smo se pogovarjali o oblikovanju edinstvenega avtomobila in izdelavi modela v naravni velikosti, ki je bil predstavljen na avtomobilskem sejmu v Detroitu v Združenih državah Amerike. Fiat Scratch je svež koncept, ki uporablja nove tehnologije in svojevrstno zamisel. Poudarja varnost voznika in peščev, s stekleno streho povečuje stik potnikov z okolico in uporablja nove tehnologije, npr. luči, ki so razporejene po sprednjem delu kot pegice po obrazu. Glavna značilnost so praske, ki z večslojnim barvanjem karoserije popestrijo unikaten videz avtomobila. Denis Šenkinc Foto: arhiv Kovinoplastika Lož, d. d. in Blaž Košak Kako je do projekta Fiat Scratch prišlo in kakšna je osnovna zamisel avtomobila? Kakšna je zgodba oz. zgodovina projekta? Projekt Fiat Scratch sem začel v drugem letniku podiplomskega študija na Royal Col-legeu. Zamisel se mi je porodila ob legendarnemu fiatu 500, katerega bistvo je bilo oblikovati majhen in privlačen avtomobil. Na koroserijo avtomobila sem nanesel več plasti barve, površino pa oblikoval tekstu- Uroš Pavasovič rirano. Če bi avto med parkiranjem opraskali, bi sloji različnih barv povzročili, da so praske živobarvne in raznolike, kar je bila tudi osnovna zamisel. To sem kot zaključno nalogo predstavil na vsakoletnem poletnem dogodku, ki ga prireja fakulteta. Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni, tudi strokovnjaki s področja mode in določanja prihodnjih smernic so bili navdušeni nad tem. Strokovnjaki s področja avtomobilskega oblikovanja pa so oblikovalsko zamisel skoraj prezrli. Zaradi splošnega pozitivnega odziva sem se odločil, da jo realiziram tudi v naravni velikosti. Za izvedbo projekta se je ponudila priložnost z Michelinovim natečajem za avtomobilsko oblikovanje in na razstavnem prostoru na Detroitskem avtomobilskem sejmu. Nato sem se povezal z morebitnimi sponzorji in potencialnimi sodelavci pri tem projektu. Pred tem sem oblikoval že dva majhna avtomobila in tudi razstavljal na omenjenem avtomobilskem sejmu, vendar še nikoli nisem pripravil modela v naravni velikosti, zato te priložnosti nisem želel izpustiti. Kdaj in kako ste začeli izdelovati model v naravni velikosti? Ne glede na svoje predhodne izkušnje sem izdelavo avtomobilskega modela v naravni velikosti sprejel kot popolnoma nov izziv. Projekt sem začel julija, ko sem navezal stike z veliko podjetji, ki so se zanimala za so- delovanje. To so bili Autodesk s programom Alias, ki sem ga uporabljal za modeliranje nepravilnih geometrijskih površin in predstavlja standard v oblikovalski industriji, podjetje RAMPF z modelirnimi materiali, Kovinoplastika z rezkanjem avtomobila, Iskra Avtelektrika z laserskim sintranjem ter Sinter z maketo zavor. Pri projektu sem tesno sodeloval tudi s Petrom Grabnerjem in EP Studiem. Kot sem rekel, sem projekt začel v Londonu, kjer sem zaposlen v oblikovalskem studiu in večino časa posvečam oblikovanju jaht. Projekt sem vodil iz Londona. Komunikacija je potekala po telefonu in elektronski pošti. Komuniciral sem s Petrom Grabnerjem, ki je bil moja desna roka, saj je poskrbel za nadzor nad izvajanjem projekta pri posameznih partnerjih in jim tudi pomagal razrešiti morebitne težave, saj ima veliko izkušenj na področjih oblikovanja in rezkanja. 3D-model avtomobila sem pripravil s programskim orodjem Alias, nato pa sva s Petrom implementirala standardne popravke. Kako je potekala izdelava modela? Najprej smo model v Kovinoplastiki z rezkanjem obdelali na grobo, in sicer na 15 milimetrov pod dimenzijo modela. Nato smo ga prepeljali v Nemčijo v RAMPF, kjer so nanj nanesli 20 milimetrov debelo plast Navdih za svojo kreacijo je Uroš dobil v legendarnem fiatu 500, katerega kariera je trajala od 1957 do 1975. V osemnajstih letih so izdelali natanko 3.893.294 vozil. Z njim je veliko Italijanov in tudi Evropejcev uspelo uresničiti potrebo po osebnem prevozu, potrebo, za katero je bil prav v petdesetih letih značilen stalen vzpon. Natanko 50 let potem, ko so v Torinu predstavili fiata 500, bo 4. julija 2007 Fiat prav tako v Torinu predstavil novega fiata 500, katerega prodaja se bo začela takoj po predstavitvi. Novi fiat 500 je bil zasnovan v Fiatovem centru za slog, izdelovali pa ga bodo na Poljskem. Model je trivraten in majhnih mer: dolg je 355 cm, širok 165 cm, visok 149 cm, njegova medosna razdalja pa meri 230 centimetrov. Avtomobil obljublja tudi izredne užitke v vožnji, za kar bodo poskrbeli trije različni motorji. V pričakovanju novega fiata 500 je Avto Triglav podprl projekt, ki izraža duhovitost in v ljudeh prebuja domišljijo. Uroš Pavasovič pa je svoj projekt Fiat Scratch zasnoval ločeno, kot neodvisen projekt, tako da njegov model ne predstavlja legendarnega fiata 500. mase. Ko se je plast strdila, smo model ponovno pripeljali v Kovinoplastiko, kjer so ga s finim rezkanjem obdelali v končno obliko. V tem postopku je bilo treba odvzeti od 5 do 10 milimetrov nanesenega materiala. Model je osnovan na železnem ogrodju, leseni škatli in blokih lahke pene, ki smo jo nanosili tudi 10 do 20 milimetrov več, kot je bilo treba. Bistvo tega modela in postopka je v njegovi lahkoti, saj bi samo z nanosom kreme avto postal težek nekaj ton. Postopek dvojnega frezanja je zelo zapleten in nanosi imajo precejšnjo gostoto. Na dan drugega frezanja v Kovinoplastiki Lož sem prišel v Slovenijo in prvič videl avto oziroma model. Prednost 3D-mode-liranja je tudi v tem, da oblikovalec lahko Pri izdelavi modela Scratch sta sodelovala tudi Peter Grabnar in podjetje EP Studio. V slednjem se ukvarjajo z navti-ko, kjer je princip izdelave modela zelo podoben, kot je bil primer izdelave modela Scratch. Tako je bilo treba najprej izdelati železno konstrukcijo, na katero se pritrdi lesena predoblika, kar prispeva k manjši porabi pene, iz katere je narejena osnova modela. Na to osnovo so pritrdili poliuretansko peno (RAKU - TOOL SB-0080, z gostoto 0,08 g/cm3) podjetja RAMPF, ki pa je v primerjavi z načrtovano gostoto 80 kg/m3 imela gostoto približno 120 kg/m3. To je na koncu pomenilo nekoliko večjo težo modela in malce težjo obdelavo. svoje delo opravlja tudi na daljavo, saj sem modeliranje opravil na svojem prenosniku, s komuniciranjem po telefonu, internetu in skypu pa sem usklajeval izvajanje v Sloveniji. Vsekakor brez Petra Grabnarja, ki je bil ves čas vezni člen, projekta ne bi mogel izpeljati. Vendar če je ekipa uigrana in izkušena, oblikovalec načeloma ne bi potreboval fizičnega stika z modelom. Kdaj ste pripravili še preostale sestavne dele modela, ki se vgradijo na koncu? V Slovenijo sem se vrnil štiri tedne pred rokom za prevoz avtomobila na sejemsko razstavišče v Združenih državah Amerike. V tem času sem pripravil še tri 3D-modele za podrobnosti, na primer zunanja ogledala, vstopnike za zrak in kljuke za vrata. V Iskri Avtoelektriki so jih naredili s postopkom laserskega sintranja. Tako je bilo treba te detajle le malo pobrusiti in poki-tati. Potem smo posamezne kose namestili na model. Najtežje je bilo posamezne dele na modelu prav namestiti in jih centrirati, predvsem kolesa. Avto ima tudi LED diode, ki smo jih izrezali iz pleksistekla, pri čemer smo improvizirali, saj smo končno površino segrevali z ognjem in industrijskim grelnikom, nato pa jo tudi zgladili. Vsi utori, ki nakazujejo optiko, imajo gladko površino. Zavore in diske so v podjetju Sinter prilagodili in pritrdili na pesta. Avto Triglav je v projektu sodeloval z ličenjem in lakiranjem modela v svoji avtoličar-ski delavnici. Na koncu, ko nam je primanjkovalo časa, je zadnja dva dneva v delavnici intenzivno delal tudi moj oče. Kakšen je postopek oblikovanja avtomobila? Uporabili smo zelo poenostavljen postopek oblikovanja avtomobila, saj smo pri tem projektu preskočili oz. izpustili postopek ročne obdelave. Načeloma se v avtomobilski industriji kombinira prednosti računalniškega oblikovanja s prednostmi ročne obdelave oz. vidnih in tipnih občutkov. V oblikovalskem studiu bi avto zrezkali, nato pa bi modelar izdelal podrobnosti, ki se jih računalniško ne more izdelati. Potem bi obliko računalniško zajeli in jo ponovno obdelali. Italijani bi poskusni model pripravili celo v mavcu ali lesu. Ročni del oblikovanja predstavlja najdražji del, zato smo ta postopek izpustili. Ocenil sem, da za prikaz zamisli avtomobila Fiat in omenjenih prask ne potrebujemo tako velikega vložka. Za rezkanje modela smo potrebovali 120 ur. Prva stopnja rezkanja je bila zaključena po 40 urah, saj je bila obdelava pene enostavnejša, druga stopnja pa je trajala 80 ur. Vrednosti oziroma vložka v projekt še trenutno ne morem oceniti, saj so pri projektu pomagali sponzorji in ne poznam tržne cene njihovega vložka. Groba ocena bi lahko bila 45.000 evrov. Kako je potekalo praskanje avtomobila? V avtoličarki delavnici sem imel nenavadne zahteve, saj običajno avtomobilov ne praskajo, zato sem jih precej namučil z eksperimentiranjem prask. Prvotno poskušanje zadajanja prask se je končalo neuspešno, zato smo morali model ponovno lakirati, kljub temu da smo praskanje prej preizkusili na pomanjšani maketi in tudi na kartonu. Med teksturirano in gladko površino je bil še en pas, ki je bil v obliki kapljic, česar pa nismo želeli. Zato smo napako popravili in dobili želeni učinek prask. Še vedno pa so možnosti za izboljšavo in dodelavo učinka. Avtoličarji ne bi bili navdušeni nad upadom posla s takimi avtomobili... Kot na primer pri starih džins hlačah ... Če so malo strgane, so modne, če pa so preveč, niso več uporabne. Pri avtu se vsak posameznik odloči, ali se bo vozil s takim avto- mobilom ali bo odrgnine popravil. Zamislil sem si, da bi s takimi praskami, ki bi nastale pri parkiranju, zmanjšal stres. Vozniki ne bi imeli stroškov za popravilo, zato bi bolj sproščeno vozili in bili manj zaščitniški do avtov. Po drugi strani pa se tudi zaradi strganih džins hlač le-te še vedno prodajajo. Prepričan sem, da bodo avtoličarji našli druge načine za zaslužek. Če bi trg sprejel to mojo zamisel, bi lahko prodajali avtomobile s praskami znanih oblikovalcev. Te bi bile v drugem sloju drugačne, počasi bi se odkrivala slika ali napis. Možnosti je veliko, ki pa jih, priznam, še nisem raziskal. Kakšno je bilo glavno vodilo pri oblikovanju fiata Scratcha? Želel sem, da je avto enostavnih oblik, da tako praske bolj izstopajo. Bolj ko je platno ali list papirja prazen, bolj ga s praskami poosebimo. To je trend pri avtomobilski industriji, saj ljudje ne želijo imeti avtomobila, ki ga ima že milijone ljudi. Prav zato so v avtomobilski industriji začeli uvajati posebne razrede, da poudarijo individualnost lastnika. Iskal sem obliko, ki bi bila enostavna, a vendar prepoznavna in močna. Imamo dve oziroma tri linije, ki določajo obliko avta in so precej unikatne. Zato me avto ne spominja na nekaj že videnega. Avto je svež. Za luči sem uporabil LED diode, ki je tehnologija prihodnosti. Razporedil sem jih po robu karoserije. Sledijo poti vožnje; če se vozite naravnost, močneje svetijo diode, ki so spredaj, ko pa peljete v ovinek, začnejo močneje svetiti luči, ki so na boku in svetijo v smeri vožnje. Navdih za luči sem dobil pri pegicah na obrazu, saj sprednja stran avta spominja na obraz. Na luči na fiatu lahko gledamo kot na pegice, kar poudarja simpatičnost avta. Kupola avta je steklena, vendar spodnja školjka skrbi za varnost potnikov. Zaradi steklene kupole voznik in potniki niso ločeni od okolja, ampak so z njim v stiku. Avto je zelo pozitiven in deluje protistresno. Kakšna je letošnja tema na sejmu v Detroitu in s kakšnimi pričakovanji se podajate v ZDA ? Letošnja tema sejma je varnost, ki je posledica spremenjene zakonodaje in poostrenih varnostnih ukrepov za zagotovitev varnosti voznika, potnikov ter pešcev. Pri modelu sem upošteval omenjene smernice in zadostil varnostnim zahtevam. Previs pri avtu je precej dolg, nima luči in robov na sprednjem delu, ampak samo veliko površino. Zato se sile razporedijo po večji površini, če pride do trka s pešcem. Na sejmu želim predstaviti zanimivo zamisel, in sicer da bi vozniki bolj sproščeno vozili in spremenili odnos do avtomobila. Po drugi strani pa bi rad promoviral sebe in sponzorje, ki so mi pomagali pri izdelavi modela. Pričakujem, da bom kratkoročno ali dolgoročno kot oblikovalec dobil konkretna naročila za oblikovanje česar koli, saj me zanima oblikovanje od vžigalnika do avtomobila ali jahte. Ne bi se rad omejil samo na avtomobile, zato upam, da bom dobil zanimiva naročila. Tako izdelano osnovo modela so pripeljali v Kovinoplastiko Lož, kjer je bilo treba z rezkanjem izdelati model, ki je obdelan na 15 milimetrov pod končno obliko. Na tako izdelan model se bo pozneje nanesla še končna plast. Zato je bil glavni cilj obdelave odvzeti čim več materiala v čim krajšem času. Ker je osnovni material modela poliuretanska pena pravo nasprotje materialov, ki jih obdeluje obdelovalni center, je bilo treba tudi orodje prilagoditi materialu. Rezultat obdelave je bil model, ki je bil izdelan 15 milimetrov pod dimenzijo modela. Sledil je prevoz modela v podjetje RAMPF v Nemčijo, kjer so po celotni površini nanesli dodatno plast epoxy paste RAKU-TOOL Close Contour Paste 6070. Proces nanosa dodatnega materiala je zelo počasen, saj je treba s posebno napravo po celotni površini ročno nanesti plast epoxy paste, ki je rjave barve in gostote 750kg/m3. Je zelo primerna za nadaljnjo obdelavo in ličarska dela. Vendar je tudi zelo draga. Primerjalno je enaka ceni podkonstruk- cije s poliuretansko peno tako, da predstavlja skoraj polovico cene modela pred ličarskimi deli. V Kovinoplastiki Lož je sledila še končna obdelava, fino rezka-nje celotnega modela do končne oblike. Na osnovni konstrukciji modela so bili v času konstruiranja izdelani markerji, ki so bili potrebni za pozicioniranje modela na obdelovalnem stroju pred drugo fino obdelavo. V ličarski delavnici podjetja Avto Triglav je bilo treba avto najprej pobarvati v več plasteh in nato eksperimentirati z zadajanjem prask. Ličarji s prvim niso imeli težav, zadajanje prask pa je bilo treba po prvem neuspelem poskusu ponoviti. Končen rezultat je bil avto z inovativno idejo prask, ki naj bi po zamisli avtorja deloval protistresno. Kakšni so bili odzivi na avtomobilskem sejmu v Detroitu in kako je bila zamisel opraskanega avtomobila sprejeta? Žirija natečaja je bila nad zamislijo navdušena. Menili so, da bi bil avto s takimi praskami idealen za najstniške voznike in da bi si tak avtomobil gotovo izboril svoj delež na trgu. Poleg tega je kar precej obiskovalcev sejma od blizu fotografiralo praske, tako da sklepam, da so se jim zdele zanimive. Že ob predstavitvi manjše makete pol leta prej v Londonu so bili odzivi zelo pozitivni in veliko jih je komentiralo, da bi tak avtomobil radi vozili. Avtomobil je bil objavljen v mnogo različnih medijih, ki so prav tako zelo dobro sprejeli zamisel opraskanih odbijačev. Kakšen odnos imate do oblikovalske srenje v Sloveniji in kakšno prihodnost pripisujete slovenskemu oblikovanju? Občutek imam, da vedno več podjetij v procesu razvoja izdelkov uporablja oblikovalce. Menim, da je trend pozitiven, saj se pred petimi oziroma desetimi leti na tem področju ni veliko razvijalo. Ugotavljam, da se veliko Slovencev izobražuje v tujini, kar je dober pokazatelj. Robert Lešnik je eden najbolj uspešnih oblikovalcev v avtomobilskem oblikovanju (Volkswagen). Tudi Lara Bohinc je zelo uspešna, saj se njen nakit prodaja v Harrodsu. ■ Hidria razglasila inovatorje leta V Godoviču je marca potekal 2. inovacijski forum Hidrie, na katerem so razglasili inovatorje leta, avtorje najboljših koristnih predlogov in avtorje najboljših diplomskih del v lanskem letu. Celodnevni forum je bil namenjen razpravi o strateškem konceptu razvoja inovacijskega okolja v korporaciji in predstavitvi uspešne prakse na področju inovacijskega menedžmenta. 150 vodilnih menedžerjev in sodelavcev Hidriinih družb sta uvodoma nagovorila predsednik Hidrie Edvard Svetlik ter direktor za razvoj in strateške projekte Miloš Šturm, ki sta poudarila, da korporacija že več let načrtno spodbuja in nagrajuje inovativno razmišljanje zaposlenih. Z investiranjem v Hidriine inštitute, tehnološke centre in inkubatorje, z inovacijskim forumom in drugimi oblikami izobraževanja ter stalnim spremljanjem in nagrajevanjem inovacijske Celodnevni inovacijski forum Hidrie je bil namenjen razpravi o strateškem konceptu razvoja inovacijskega okolja v korporaciji ter predstavitvi uspešne prakse na področju inovacijskega menedžmenta, razglasili pa so tudi inovateorje leta, avotrje najboljših koristnih predlogov in avtorje najboljših diplomskih del v lanskem letu. dejavnosti zaposlene motivira k ustvarjanju inovativnih izdelkov, tehnoloških rešitev in poslovnih procesov ter k predlaganju in uresničevanju koristnih predlogov, ki se porajajo med samim delovnim procesom. V sklepnem delu srečanja so podelili priznanja in nagrade Hidrie. Priznanja in nagrade za najvišje dosežke na področju inovativne dejavnosti v preteklem letu so prejeli avtorji treh najboljših diplomskih del in avtorji treh najboljših koristnih predlogov. Inovatorji leta 2006 so bili letos razglašeni v treh kategorijah, in sicer v kategoriji tehnološke rešitve in tehnologija proizvodnje, kategoriji poslovni procesi in organizacija poslovanja ter kategoriji izdelki in storitve. Prvo mesto v kategoriji izdelki in storitve so prejeli Anton Fortunat, Julijan Makuc in Gorazd Kragelj iz družbe Hidria AET za projekt Čepna svečka za sistem regeneracije filtra trdih delcev. Na razvojni stopnji izdelka so bile poseben izziv zahteve po visoki moči, porazdelitvi temperature po celotnem grelnem elementu, obstojnosti materialov proti temperaturnim in kemičnim obremenitvam ter možnost obvladovanja serijske proizvodnje. Projektni tim je uspel v razmeroma kratkem času razviti inovativen izdelek, ki bo omogočal regeneracijo filtra trdih delcev v izpušnem sistemu avtomobila. V kategoriji tehnološke rešitve in tehnologija proizvodnje so prvo mesto prejeli Julijan Makuc, Marjan Perdih in Robert Morenčič iz družbe Hidria AET za sistem montaže grelnika čepnih svečk. Sprememba oblike sestavnih delov grelnika čepne svečke, ki je nastala po zamisli avtorjev inovacije, je omogočila avtomatizacijo procesa montaže in istočasno izboljšala značilnosti grelnika. V kategoriji poslovni procesi in organizacija poslovanja je prvo mesto pripadlo Iztoku Seljaku, Tanji Mohorič, Nadji Lapajne in Boštjanu Tušarju iz Hidrie za projekt Hidria SARA. Hidria SARA je unikaten sistem zajemanja podatkov o prodajnih projektih Hidrie, ki omogoča sprejemanje strateških odločitev na podlagi načrtovane prodaje z upoštevanjem ciljnega EBITDA. Aplikacija omogoča enostaven pregled podatkov, standardne in posebne izpise, samodejno obveščanje uporabnikov ter elektronsko potrjevanje investicijskih zahtevkov. Zaradi izredne fleksibilnosti so nadgradnje enostavne in hitro izvedljive, uporabnikom prijazna aplikacija pa omogoča tudi sprotno učenje in dopolnjevanje. Za najboljši koristni predlog leta 2006 je bil ocenjen predlog Dušna Razdrha iz družbe Hidria Perles za izboljšavo tehnologije izdelave rotorja AP 11 in 90/100. Avtor je s predlogom izboljšal tehnologijo, tako da odslej niso več potrebne operacije brušenja, pač pa vse nastavke stružijo na končne mere. Predlagatelj je izbral dovolj togo ustrezno CNC-stružnico, spremenjeno rezilno orodje in primerne obdelovalne parametre. Gospodarska korist predloga znaša 27.000 evrov. ■ Niko lani z 1,4 milijona evrov dobička Kovinarsko podjetje Niko Železniki je lansko leto zaključilo uspešno. Potem ko je že ob polletju kazalo, da bo podjetje preseglo načrte, po katerih naj bi v primerjavi z letom prej za 22 odstotkov povečalo prihodke od prodaje, je do konca leta rezultate še izboljšalo. Poleg prodaje se je bistveno povečal tudi čisti dobiček, ki je znašal 1,4 milijona evrov, medtem ko je leta 2005 dosegel 563.000 evrov. Niko je lani ustvaril za 25,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, leta 2005 pa so ti prihodki znašali 19,2 milijona evrov. Rast proizvodnje je posledica večje produktivnosti in učinkovitosti, k boljšemu prodajnemu položaju pa je zelo pripomogla uredba EU o antidum-pinški dajatvi na uvoz mehanizmov iz Kitajske. Ugodna gospodarska klima Banka Slovenije za letos napoveduje 4,6-odstotno gospodarsko rast, za leti 2008 oziroma 2009 pa 4,4- oziroma šti-riodstotno. Inflacija naj bi letos in leta 2008 znašala 2,7 odstotka, leta 2009 pa 2,6 odstotka. »Osnovni scenarij kaže na nadaljevanje ugodne gospodarske klime, obstajajo pa tveganja, ki jih je z razumno kombinacijo ekonomskih politik in pravočasnim delovanjem mogoče preprečiti ali zmanjšati njihov učinek,« je ob predstavitvi poročila o stabilnosti cen povedal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Glavne možnosti za odstopanja od tokratnih napovedih so po Gasparijevih besedah predvsem ponudbeni šoki, kot so rast stroškov dela, gibanja cen nafte, med fiskalnimi pa gibanje trošarin in nadzorovanih cen. I TIH j |min| j 38 j RAZVOJ, PROJEKTIRANJE IN PROIZVODNJA REZILNEGA ORODJA IZ KARBIDNE TRDINE IN ORODJA Z PCD IN PCBN SEGMENTI PCD PCBN PROJEKTIRANJE /DESIGN/ www.tm-ck.hr TVRDI METAL /CARBIDE/ PCD, PCBN NS I DIN PRECISIONRAPIDITY MLM in Riko v strateško partnerstvo Mariborska livarna Maribor (MLM) in podjetje Riko iz Ljubljane sta se dogovorila o dolgoročnem strateškem zavezništvu, v okviru katerega med drugim načrtujeta postavitev tovarne v Rusiji. Podjetji bosta sodelovanje še okrepili z vstopom Rika v lastniško strukturo MLM, sta na skupni novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednik uprave MLM Branko Žerdoner in direktor Rika Janez Škrabec. Riko bo od enega od obstoječih delničarjev kupil desetodstotni delež MLM, vrednost portfeljske naložbe pa je poslovna skrivnost. Predsednik uprave MLM Branko Žerdoner (levo) in direktor Rika Janez Škrabec MLM je v Riku našla partnerja, ki lahko veliko prispeva k njeni rasti, ocenjuje Žerdoner. Z združenimi močmi se možnosti za rast po njegovih besedah kažejo na vseh segmentih poslovanja mariborske livarne, ki je v letu 2006 ustvarila 92 milijonov evrov prodaje, od sodelovanja z Rikom pa si obeta prekoračitev letnih prihodkov več kot 100 milijonov evrov ter pomemben vstop na ruski trg. MLM danes zaposluje približno 1100 delavcev, kar tri četrtine njene prodaje pa je usmerjene na tuje trge, predvsem v EU. Februarja je v Mariboru že začel delovati obdelovalni center MLM, ki ga je postavilo Rikovo podjetje SAS iz Zadra. V njem tlačne ulitke za avtomobilsko industrijo, katerih proizvodnjo so v zadnjih štirih letih potrojili, nadgrajujejo z dodatno mehansko obdelavo. »Smo praktično ekskluzivni dobavitelj motornega ležaja za dizelski motor golfa serije 5,« je pojasnil Žerdoner. Glede na to, da so v Mariboru omejeni z možnostjo fizične rasti metalurške proizvodnje, so se odločili, da povečajo dodano vrednost teh izdelkov z mehansko obdelavo. Na tem področju bi bila rast z lastnimi viri bistveno počasnejša in težavnejša kot pa rast, ki jo lahko dosežejo skupaj z Rikom, je postavitev obdelovalnega centra pojasnil Žerdoner. Do pred kratkim je MLM izvažala predvsem neobdelane ulitke, zdaj pa stopa na pota višje obdelave teh ulitkov, je dodal Škrabec. V Riku pričakujejo, da se bo povpraševanje po takih ulitkih MLM povečevalo. Drugo pomembno področje partnerstva med MLM in Rikom je pri prodaji sanitarnih armatur blagovne znamke Armal z družino aluminijastih radiatorjev znamke Aklimat. V MLM si obetajo, da bodo te svoje proizvode lahko prek Rika ponudili na ruskem trgu, poleg tega pa v Rusiji skupaj načrtujejo tudi postavitev tovarne za proizvodnjo aluminijastih radiatorjev. To je projekt, ki ga MLM ne bi zmogla sama, je ocenil Žerdoner. ■ Volvo uspešno prevzel Nissan Diesel Švedski proizvajalec tovornjakov Volvo je marca uspešno izpeljal 1,07 milijarde dolarjev vreden prevzem japonskega proizvajalca tovornjakov Nissan Diesel Motor. V okviru prijateljske ponudbe je Volvo uspel pridobiti približno 96 odstotkov japonskega tekmeca. Volvo je drugi največji svetovni proizvajalec tovornjakov, s prevzemom pa si bo zagotovil domačo znamko za azijske trge. V ZDA je švedska družba že lastnica družbe Mack Trucks, v Evropi pa ima Volvo v lasti Renault Trucks. Družba zaposluje 83.000 ljudi. Volvo je v zadnjem lanskem četrtletju dobiček v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005 povečal za 25 odstotkov na 553 milijona dolarjev. Nissan Diesel je četrti največji japonski proizvajalec tovornjakov, ki mu pripada skoraj 25-odstotni tržni delež na Japonskem. Družba zaposluje 9100 ljudi, v zadnjem lanskem četrtletju pa je zabeležila 86,9 milijona dolarjev dobička. Lani z 2,4 milijona evrov čistega dobička Družba Iskra Avtoelektrika je lani zabeležila 2,4 milijona evrov čistega dobička, skupina Iskra Avtoelektrika pa je lani ustvarila dobrih 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Kljub naraščanju cen strateških surovin, predvsem bakra, jekla in aluminija, je skupina Iskra Av-toelektrika lani v primerjavi z letom 2005 prodajo povečala za petino. Družba Iskra Avtoelektrika je lani glede na leto 2005 prihodke iz poslovanja povečala za 23 odstotkov, medtem ko je letni načrt presegla za 13 odstotkov. Ustvarila je 164 milijonov evrov kosmatega donosa, kar je predvsem posledica rasti prodaje novih izdelkov s področja avtoelektrike in mehatronike. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo družbe Iskra Avtoelek-trika je lani znašal 12,8 milijona evrov in je bil višji za slabih 38 odstotkov. Aleš Belšak postal doktor tehniških znanosti s področja strojništva Dr. Aleš Belšak je doktorsko disertacijo z naslovom Časovno-frekvenčna analiza stanja zobniških gonil zagovarjal novembra lani, v naziv doktor tehniških znanosti s področja strojništva pa je bil promoviran marca letos. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo v okviru doktorske disertacije obsega vrednotenje stanja zobniških gonil na osnovi analize izmerjenih vibracij. Ker je danes izjemno pomembna doba uporabnosti strojev in naprav, ki jih projektiramo, je namreč nujno potrebno spremljanje stanja izdelka, v tem primeru gonila, v vsakem trenutku obratovanja. V nalogi je predstavljena družina časovno-frekvenčnih analiz, še posebno podrobno je predstavljena valčna analiza. Signale pospeškov, ki so izmerjeni na ohišju gonila, je primerno obdelati z družino valčnih transformacij, še posebno zato, ker gre za analizo nelinearnih in nestacionarnih signalov. Za določevanje stanja zobniške dvojice je še posebno primerna diskretna valčna analiza, ki je uporabljena za filtriranje signala in izločevanje šumnosti, pri čemer je z namenskimi biortogonalnimi valčki dosežena identifikacija sprememb na ravni posameznega zoba zobnika. Predstavljene so tudi poškodbe zobniške dvojice, z značilnimi poškodbami in napa- kami ter značilnostmi. Opisana sta način in potek meritev, skupaj s preizkuševališčem in elementi preizkušanja, ki so predstavljali osnovo raziskave. Razprava doseženih rezultatov v okviru disertacije je podana kot predstavitveni sklop. V prvem delu so razložene značilnosti spektrogramov posamezne analize in njihove lastnosti. Sledi vrednotenje frekvenčnih skalogramov zvezne valčne transformacije, katerih rezultati so prikazani z ustrezno povezavo med skalo in frekvenco, zato je predstavitev opravljena v časovno-frekvenčnem prostoru, kar je za tehniško diagnostiko mnogo primerneje. Možnost določevanja natančnega mesta lokalnih sprememb, ki je značilna za razpoko v korenu zoba zobnika, je bila vrednotena z diskretno valčno transformacijo. Za analizo je uporabljen nabor namenskih biortogonalnih valčnih funkcij, ki izredno dobro opišejo izmerjeni signal. Razvit je računalniški model oblikovanja novih značilnih diskretnih biortogonalnih valčkov in pripadajočih funkcij skaliranja s filtri in ustreznimi filtrskimi parametri. Analizirana je primerjava gonila brez napak in gonila z razpoko v korenu zoba za različne biortogonalne valčne funkcije. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da je razpoka izražena v signalu kot lokalno izrazita ne-stacionarnost ter da je izredno natančno in zelo zanesljivo mogoče napovedati, kje je prisotna in kakšen je njen velikostni ra- zred, kar je za praktično vrednotenje stanja izrednega pomena. Aleš Belšak je na višješolskem programu strojništva diplomiral leta 1992, nato pa se kot tehnolog in konstrukter zaposlil v podjetju Strojna. Hkrati je nadaljeval univerzitetni študij strojništva na Fakulteti za strojništvo. Po prihodu tujega partnerja v podjetje je postal vodja zagotavljanja kakovosti in kontrole, tako da je skoraj dve leti delovne obveznosti delno opravljal tudi v tujini. Študij ob delu je končal leta 1997 in postal univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Od leta 1999 je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, na delovnem mestu asistenta. Magistrski študij je končal leta 2004. Med študijem je sodeloval pri številnih projektih za industrijo. Praktične izkušnje je pridobil v domačih in tujih podjetnih ter na univerzah. Udeležil se je številnih delavnic in seminarjev doma in v tujini. Za svoje delo je prejel mednarodni nagradi. Znanstvenoraziskovalno delo nadaljuje v okviru raziskovalne programske skupine Inteligentno računalniško konstruiranje na področju vrednotenja stanj tehniških sistemov. V tujini sodeluje s Fakulteto za strojništvo Tehniške univerze v Münchnu ter številnimi podjetji. Dr. Belšak je član strokovnega sveta revije IRT3000. V uredništvu mu za naziv doktor tehniških znanosti s področja strojništva iskreno čestitamo. Skupina Comet povečala prihodke za 4,8 odstotka Skupina Comet, ki poleg matične družbe vključuje še družbe Ecopack, Cobra in Toroflex, je lani po nerevidiranih konsolidiranih podatkih čiste prihodke od prodaje povečala za 4,8 odstotka na 47,57 milijona evrov, čisti dobiček pa znaša 1,51 milijona evrov, medtem ko je leto poprej zabeležila 411.120 evrov čistega dobička. Uprava Cometa ocenjuje, da je skupina lani dosegla vse zastavljene cilje. Uspelo jim je povečati prodajo tako na domačem kot tujem trgu, na domačen trgu pa je bila rast hitrejša predvsem na račun povečane prodaje tehničnih tkanin. Na tujih trgih je skupina Co- met ustvarila 82,5 odstotka vseh prihodkov od prodaje. Lani je skupina v povprečju zaposlovala 676 delavcev, leto prej pa 714 delavcev. Lanska bruto dodana vrednost je znašala 17,52 milijona evrov, kar je za 12 odstotkov več kot leta 2005, na zaposlenega pa je bila dosežena 18,2-odstotna rast bruto dodane vrednosti. ■ VRHUNSKA kakovost in zanesljivost /b Garant® GARANT nudi: • vrhunsko kakovost in zanesljivost • certificiran razvoj izdelkov pri vodilnih proizvajalcih • 12.000 zmogljivih izdelkov: tehnika odrezavanja in vpenjanja, merilna tehnika, brušenje in rezanje, ročna orodja, delavniško pohištvo • strokovno svetovanje na podlagi več kot 30 letnih izkušenj Stalna vrhunska kakovost in zanesljivost sta najpomembnejša pogoja za zadovoljstvo uporabnikov. V Merkurjevem obsežnem asortimanu ročnega, rezalnega, vpenjalnega in merilnega orodja, brusnega materiala ter delavniškega pohištva in pribora boste zagotovo našli izdelke, ki idealno ustrezajo vašim zahtevam. Za večino izdelkov vam zagotavljamo dobavo v 24 urah iz zaloge Merkurjevega centralnega skladišča v Naklem ali iz zaloge trgovskih centrov MERKURMOJSTER po Sloveniji. Smo zastopniki priznanih blagovnih znamk strojnega in ročnega orodja ter orodnega jekla: ,/b Garant sr-^i m R®Hm ■7/?? (ZJZSs) HOLElC a böhler Za dodatna pojasnila smo vam na voljo: v veleprodaji: Vojko Kolar tel: 03 543 22 16, faks: 03 543 23 68 vojko.kolar@merkur.si v nabavi: Gregor Jamnik tel: 04 258 83 69, faks: 04 258 86 82 gregor.jamnik@merkur.si MERKUR Merkur - trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Slovenija Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov in Evropski sklad za regionalni razvoj Tehnologija vodenja za konkurenčnost V ljubljanskem hotelu Mons je bila 14. februarja 2007 predstavitev rezultatov dveinpolletnega projekta »Sodobne tehnologije vodenja za povečanje konkurenčnosti«, ki jo je pripravila tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov. Prireditve se je udeležilo približno sto vidnih predstavnikov gospodarstva in državnih institucij, zadolženih za slovenski tehnološki razvoj. Dr. Vladimir Jovan Decembra 2006 se je zaključil projekt »Sodobne tehnologije vodenja za povečanje konkurenčnosti«, ki ga je skupaj z industrijskimi partnerji izvajala skupina slovenskih podjetij in ustanov, združena v tehnološko mrežo Tehnologija vodenja procesov (TVP). V projektu je tako sodelovalo enajst vodilnih slovenskih inženirskih podjetij, ki izvajajo storitve na področju avtomatizacije in informatizacije proizvodnje, tri raziskovalne institucije, katerih skupine se ukvarjajo z razvojem, prenosom ter uporabo znanj s širšega področja tehnologije vodenja procesov, in dvanajst uspešnih slovenskih proizvodnih podjetij, ki tovrstne storitve in znanja uporabljajo. Rezultate dveinpolletnega projekta, v okviru katerega je bilo izvedenih skoraj 30 različnih raziskovalnih, razvojnih in izvedbenih projektov s področja tehnologije vodenja procesov, je tehnološka mreža TVP predstavila februarja 2007 na zaključni predstavitvi v hotelu Mons. Predstavitve opravljenega dela se je udeležilo veliko slovenskih podjetnikov in razvojnikov iz najuglednejših slovenskih proizvodnih podjetij in vrsta predstavnikov državnih institucij s področij raziskovalne, razvojne in gospodarskih dejavnosti, na čelu z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom. Večplastnost rezultatov projekta V uvodnem nagovoru je minister za gospodarstvo izpostavil ključna rezultata projekta - uspešno povezavo razvojno-raziskovalne sfere in proizvodnih podjetij na konkretnih projektih ter učinkovito dvosmerno izmenjavo strokovnih znanj. Vodja projekta dr. Zoran Marinšek iz podjetja INEA, d. o. o., je predstavil osebno izkaznico projekta, kjer je podal organizacijsko strukturo in vsebinske poudarke projekta, opisal finančno konstrukcijo projekta (celotni stroški projekta so 5,4 milijona evrov, od tega je bilo subvencij s strani države 1,5 milijona evrov) in na koncu izpostavil pridobljene dragocene izkušnje pri vodenju raziskovalno-razvojnih projektov z velikih številom vključenih partnerjev, pridobljene izkušnje pri sodelovanju z državnimi institucijami kot delnim financerjem in skrbnikom projekta ter ocenil, da ima izvedeni projekt znaten multiplikativni učinek na tehnološko konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Prof. dr. Stanko Strmčnik z Instituta Jožef Stefan je podal kratek vsebinski pregled uporabnosti tehnologije vodenja in opozoril na to, da je projekt nedvomno prinesel rezultate - razvitih je bilo več novih metod in izdelkov, realizirana je bila vrsta izvedbenih projektov v naši industriji, pretok znanja in izkušenj je omogočil dvig ravni tehnološkega znanja v raziskovalnih ustanovah in zavedanja o pomembnosti uporabe tehnologije vodenja v industrijskih podjetjih. Predstavitve izvedenih demonstracijskih projektov Nato so vodje demonstracijskih projektov prikazali rezultate petih izvedenih projektov, ki ob lanskoletni predstavitvi demonstracijskih projektov v Portorožu (glejte IRT3000, oktober 2006) še niso bili zaključeni. INEA, d. o. o., je prikazala rezultate dela na proizvodnem informacijskem sistemu za spremljanje izdelave tiskanin v elektronski industriji ter projektu avtomatizacije in informatizacije proizvodnje jermenov v gumarski industriji. Metronik, d. o. o., je predstavil projekt implementacije informacijskega sistema za podporo odločanju proizvodnemu menedžmentu. Robotina, d. o. o., in INEA, d. o. o., sta predstavili informacijski sistem za spremljanje in vodenje porabe energentov v kemijski tovarni, podjetje Špica International, d. o. o., pa razvoj in implementacijo sistema za informacijsko podporo mobilnih logističnih procesov. Poudarki sklepne razprave Ob dejstvu, da je projekt »Sodobne tehnologije vodenja za povečanje konkurenčnosti« do zdaj največji tovrsten projekt v Sloveniji, in ugotovitvi, da usvojena znanja, razviti proizvodi in izvedeni demonstracijski projekti predstavljajo pomemben potencial za povečanje učinkovitosti gospodarstva, so se v razpravi izkristalizirala še naslednja spoznanja: organizacija dela pri projektu je bila težavna in zahtevna, kljub temu so partnerji uspešno prestopili začetni prag v sodelovanju, organizaciji, pretoku znanja ter posledičnem doseganju sinergije. Če želimo ta potencial izkoristiti, je treba na podlagi izkušenj odpraviti pomanjkljivosti in s tovrstnimi projekti nadaljevati, saj je eden glavnih problemov v Sloveniji pomanjkanje kontinuitete v razvojni politiki. Po mnenju udeležencev predstavitve so to spoznanja, ki bi jih nujno morali upoštevati tisti, ki se ukvarjajo s spodbujanjem tehnološkega razvoja. ■ Dr. Vladimir Jovan, Institut Jožef Stefan, Ljubljana audaH vaja oporna točka PODIM 2007 Motiviranost za inovativnost in podjetnost Zakaj nekaterim podjetjem, regijam in državam uspe razvijati in izkoriščati ustvarjalni potencial, drugim pa ne, je bilo osrednje vprašanje 27. mednarodne konference o podjetništvu in inoviranju PODIM 2007, ki je bila 21. in 22. marca v kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru. Dogodek s pomenljivim naslovom Vzgajanje prvakov inovativnosti in podjetnosti, ki so ga organizirali Inštitut za raziskovanje podjetništva, Univerza v Mariboru, Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter Časnik Finance, je privabila več sto udeležencev iz Slovenije in tujine, ki so lahko sodelovali na 44 predavanjih, treh okroglih mizah, treh delavnicah, tradicionalni univerzitetno-podjetniški areni in finalu izbora Najpodjetniška ideja 2006/2007. Ustvarjalni posameznik je redek vir v družbi, zato mu je treba dati možnost, da uspe, je v uvodnem govoru poudaril predsednik programskega odbora konference profesor dr. Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Posamezniku je treba dati moč, da lahko ustvarja, mu dovoliti, da je lahko drugačen in uspešen, ter mu uspeh tudi priznati in ga zanj pohvaliti. Udeležence je pozdravil tudi rektor Univerze v Mariboru profesor. dr. Ivan Rozman, ki je opomnil, da se svet spreminja in z njim tudi pomen univerze in da le-ta ni več zgolj v pedagoški in raziskovalni dejavnosti, temveč v skrbi za intelektualni razvoj in napredek celotnega dela države in regije, kjer deluje. Mariborska univerza se tega zaveda, zato deluje v tej smeri, tudi s tehnološko pisarno, podjetniškim inkubatorjem in načrtovanim znanstvenoteh-nološkim parkom. Razvoj podjetništva je pomemben za banko in banka je pomembna za razvoj podjetništva, je omenila članica uprave Nove KBM, d. d., Manja Skrminšek, zato je Nova KBM že tretje leto zapored generalni pokrovitelj konference. Maribor ne more iti naprej brez tesnega sodelovanja z Univerzo v Mariboru, je poudaril Franc Kangler, župan univerzitetnega mesta Maribor, in dodal, da je treba ustvariti pogoje, da bodo mladi izobraženi kadri ostali in delali v tem okolju. K temu lahko veliko prispevata univerzitetni znanstvenoraziskovalni tehnološki park, ki je predviden na Teznem na območju nekdanjega Tama, in kopensko logistični center v Hočah. Na območju nekdanjega Tama je že 157 podjetij, kar kaže na velik napredek Maribora v zadnjih letih. Še eno visokotehnološko podjetje pa je napovedal predsednik družbe Microsoft za Jugovzhodno Evropo Goran Radman, saj družba Microsoft ustanavlja inovacijski oziroma razvojni center na Teznem. Konferenca PODIM, ki je postala ena najpomembnejših podjetniških strokovnih srečanj v mednarodnem prostoru, je dobra priložnost za srečanje in izmenjavo mnenj vseh dejavnikov, od vladnih institucij, gospodarstva, znanosti do finančnih virov, ki morajo biti vključeni v ekosistem, potreben za uspešen prenos Utrinek z okrogle mize na temo česa nam manjka - talenta, tehnologije ali tolerantnosti V Nekatere stvari delujejo same od sebe. Ostale potrebujejo natančna navodila. IsoDRAW - Specializirana programska oprema za izdelavo tehničnih ilustracij. Priročniki za uporabo, katalogi, servisna dokumentacije... Tehnične ilustracije izdelamo z orodji za risanje. Za osnovo lahko uporabimo 3D CAD modele. Arbortext ISODraw uporabljajo vsa največja svetovna podjetja. zamisli v inovacijo. Talent je enakomerno porazdeljen po Zemlji, je dejal organizacijski vodja konference mag. Matej Rus, pa vendar so nekatere regije in države bolj uspešne od drugih. Zakaj je tako, in še na mnoga druga pomembna vprašanja je 72 avtorjev iz 12 držav na konferenci pomagalo najti odgovore in prispevalo k boljšemu razumevanju, kaj je treba storiti, da se učinkovito sprosti ustvarjalni potencial posameznikov, podjetij in regij. Najpomembnejša vprašanja vzgajanja prvakov inovativnosti in negovanja podjetništva so bile teme treh okroglih miz, na katerih so sodelovali predstavniki vladnih institucij in uspešnih slovenskih podjetij, znanstveniki in podjetniki, pa tudi ugledni gosti iz tujine. Prva okrogla miza je poskušala odgovoriti na vprašanje, česa nam manjka - talenta, tehnologije ali tolerantnosti. Manjka nam znanja, odgovornosti, vrednot, spontanosti in volje, smo pa hkrati preveč kritični in se stalno pritožujemo. Uspešna podjetja znajo motivirati zaposlene, pri čemer je pomembna komunikacija med vsemi udeleženci. Treba je biti inovativen na vseh področjih, vsakdo pa mora čutiti odgovornost, da naredi nekaj za sebe, pa tudi za druge. Glavni izziv je predvsem motiviranost ljudi za učinkovito delo in pridobivanje za to potrebnega znanja, o talentu, tehnologiji in tolerantnosti pa je bilo bolj malo govora. »Kako izstopiti iz povprečja ali česa se lahko naučimo od uspešnih inovativnih družb« je bil naslov vodene razprave, na kateri so Enej Kuščer razlaga prenos zasnove poslovnih angelov iz Cambridgea v Slovenijo predstavniki slovenskih inovativnih podjetij predstavili orodja in metode za spodbujanje inovativnosti in podjetnosti zaposlenih. Podjetja z veliko zaposlenimi iščejo rešitve za motiviranje zaposlenih predvsem z zbiranjem zamislil izboljšav in nagrajevanjem najboljših, pa tudi z druženjem in gojenjem kolektivnega duha oziroma pripadnosti podjetju. Uspešna mala podjetja morajo bolj izstopati iz povprečja oziroma morajo biti drugačna, zato tudi spodbujajo drugačnost, vsem pa so pomembne lastnosti, kot so odprtost, dinamičnost, samozavest, predanost in predvsem zaupanje. TEHNA PLUS d.o.o.- trgovsko in proizvodno podjetje V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kvalitete za kovinsko predelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši programi: MITSUBISHI, kateri ima v programu nad 37.000 različnih orodij, kot so: • orodja za struženje • orodja za vrtanje • orodja za rezka nje • rezkarji in svedri iz karbidnih trdin do trdote 70 HRc ALFRA- magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetk za čiščenje in poliranje WERNER WILKE - vse vrste roto rezkarjev vse vrste HSS in HSSE svedrov in navojnih svedrov Pomemben del podjetniškega okolja je dostopnost do virov financiranja, od tradicionalnih virov, to je bank in države z nepovratnimi sredstvi, do tveganega kapitala in poslovnih angelov. V Sloveniji dobivamo prvo neformalno, a organizirano skupino poslovnih angelov po vzoru iz Cambridgea, ki sta jo predstavila podjetnik Enej Kuščer in uspešen poslovnež Branko Drobnak. Temu je sledila okrogla miza, kjer so sodelujoči razpravljali o vprašanju, ali bo z novim zakonom o družbah tveganega kapitala laže financirati inovativne zamisli in zagon podjetij. Spodbudno je bilo predvsem zagotovilo državnega sekretarja na ministrstvu za finance mag. Andreja Širclja, da je Slovenija z novima davčnima zakonoma postala ena davčno najbolj ugodnih držav za tvegane naložbe, kdaj bo to zaživelo tudi v praksi, pa je odvisno od zakona o družbah tveganega kapitala, ki je v pripravi na ministrstvu za gospodarstvo. Na konferenci so bili predstavljeni tudi rezultati svetovne raziskave podjetništva za Slovenijo za leto 2006 (www.gemslovenia.org), ki jo v Sloveniji od leta 2002 izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij pri Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Avtorji raziskave dr. Miroslav Rebernik, dr. Polona Tominc in mag. Ksenja Pušnik ugotavljajo, da je bilo lani v Sloveniji za spoznanje več podjetništva kot leta 2005. S podjetništvom se je namreč začelo ukvarjati ali pa je imelo podjetje manj kot tri leta in pol 4,6 odstotka odraslih prebivalcev Slovenije, 4,4 odstotka odraslih prebivalcev pa je imelo Rezkalne glave AJX od premera 20 do 100 mm, ekstremne zmogljivosti s pomikom 24 m/min, oziroma maksimalnim pomikom 4 mm/zob, najprimernejša glava za hitro 3D-vkopavanje do trdote 55 HRc. TEHNA PLUS, d.0.0., Njiverce, Ob železnici 6, 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,2250 Ptuj E-mail: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Fax: 02/780 67 02,780 67 05 Mh miiis... M MITSUBISHI CARBIDE mitsubishi carbide: Itile INTERNATIONAL /01 II S». . mmc kobelco tool: A MITSUBISHI CARBIDE f audsH vaša oporna točka svoje podjetje več kot tri leta in pol. Kljub tej dobri novici je Slovenija po zgodnji podjetniški aktivnosti med 42 državami, ki so lani sodelovale v raziskavi, na 32. mestu, po celokupni podjetniški aktivnosti, ki zajema nastajajoče, nove in ustaljene podjetnike, pa na 31. mestu. Spodbudno je, da se vse več podjetnikov odloča za podjetništvo zaradi dobre poslovne priložnosti, in ne iz nuje za preživetje, in da vse več podjetniških spodbud preživi. Vendar okolje še vedno ni najbolj naklonjeno podjetniškim pobudam. Najslabše ocene so si prislužili vladne politike na področju predpisov in določil, izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah ter kulturne in družbene norme. PODIM je že drugo leto zapored gostil tudi konferenco podjetniških centrov in inkuba- torjev Jugovzhodne Evrope. Osrednje teme konference so bili vloga in pomen podjetniških centrov in inkubatorjev za spodbujanje podjetnosti, oziroma kako lahko centri pomagajo pri ustanavljanju in zagonu novih podjetij, povezovanje podjetij in podjetniških centrov, izmenjava študentov in bolj plodo-vito sodelovanje članov mreže podjetniških centrov in inkubatorjev Jugovzhodne Evrope (SENSI) na področju mreženja in podjetniškega posredovanja. Pomembnost podjetniških centrov in inkubatorjev kažejo rezultati izbora Najpodjetniška ideja 2006/2007, saj sta zmagovalca v kategorijah najboljšega poslovnega načrta in najboljšega inovativnega mladega podjetja člana ljubljanskega tehnološkega parka, kar trije finalisti izbora pa delujejo v okviru Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja. ■ Izbor Najpodjetniška ideja 2006/2007 Letošnje zvezde inovativnosti so Halcom, Ekliptik in Elaphe V okviru konference PODIM v Mariboru so 21. marca podelili kipce zmagovalcem izbora Najpodjetniška ideja 2006/2007, ki ga že četrto leto zapovrstjo pripravljata Časnik Finance in Tovarna podjemov. Nagrado za najboljše inovativno mlado podjetje je prejelo podjetje Ekliptik, med poslovnimi načrti je bil najbolje ocenjen poslovni načrt podjetja Elaphe, najboljše inovativno uveljavljeno podjetje pa je podjetje Halcom. Na letošnji izbor Najpodjetniška ideja, ki je namenjen odkrivanju in nagrajevanju podjetniških pobud, se je v treh kategorijah prijavilo 80 podjetij in posameznikov, kar je 40 odstotkov več kot lani. Udeležence izbora je ocenjevalo 21 strokovnjakov v dveh komisijah, in sicer strokovni in investitorski, ki sta Zvezde Matjaž Šivec) Najpodjetniške ideje: Darij Kreuh, Čadež in Gorazd Lampič (foto: Maja med vsemi prijavljenimi izbrali 16 finalistov, od tega 6 poslovnih načrtov, 5 mladih podjetij in 5 uveljavljenih podjetij. Finalisti izbora v kategoriji poslovnih načrtov so Dejan Selišek za sistem E-park, ki temelji na tehnologiji RFID in omogoča plačevanje parkirnine preko sporočil SMS, Albin Smrke za tehnologijo z več zaznavali MSX, ki je namenjena ku-halni tehniki, Alberto Manzin, Žiga Dolher, Igor Jurinčič in Iztok Škerlič za računalniški program Penta, ki ščiti računalnik pred zlonamernimi programi in je hkrati spletni pospeševalnik, Gregor Kocijančič in Živa Lju-bec za sistem Solosail, ki omogoča samostojno upravljanje s krmilnim sistemom jadrnice in vsemi jadri, Dejan Flašker in Aleš Križnik za računalniški sistem Quard z inovativno metodo ugotavljanja komercialnega prometa med uporabnikom in Dandanes si pametni preračune shranijo. Mathcad - Programska oprema za izdelavo, dokumentiranje in izmenjavo inženirskih preračunov. Edinstven vizualen format, kot bi reševali naloge v zvezek. Knjižnica matematičnih preračunov. Risanje grafov. Upoštevanje merskih enot. Povezava na CAD. Svetovni standard za inženirske preračune. Mathcad AUDAX d.o.o. Tbilisijska ulica 59,1000 Ljubljana tel: 01 200 40 50, fax: 01 423 47 00 www.audax.si, info@audax.si ponudnikom internetnih vsebin ter podjetje Elaphe za elektromotorje in-wheel. Finalisti izbora v kategoriji mladih podjetij so mariborsko podjetje Astron, d. o. o., s prototipom avtonomnega letečega plovila kolibri, ki sta ga lastnika podjetja Darko Novak in Darko Pihler razvila v sodelovanju s soavtorjem zamisli docentom dr. Iztokom Krambergerjem, podjetje Ekliptik, d. o. o., za sistem za pomoč kirurgom pri operaciji zlomljenih dolgih kosti, podjetje Inform, d. o. o., iz Ljubljane za spletni portal informiran.si, ki uporabnikom nudi približno 500 pametnih elektronskih obrazcev in postopkovnikov, podjetje Ofta-plus, d. o. o., za sistem naročanja in kupovanja kontaktnih leč preko spletne pošte in telefona ter dostavo leč kupcu že naslednji dan in podjetje Tikev, d. o. o., iz Pomurja za izvirne izdelke iz muškatnih buč. V kategoriji uveljavljenih podjetij in razvoj-no-raziskovalnih organizacij so se v finale uvrstili podjetje Albastar, d. o. o., iz Begunj na Gorenjskem s projektom razvoja in izdelave dvosedežnega šolskega trenažnega jadralnega letala, družba CVS Mobile, d. d., iz Ljubljane z rešitvami za slednje vozil, navigacijo, zajem podatkov in komunikacijo z vozili, družba Halcom, d. d., iz Ljubljane za plačevanje z mobilnim telefonom, družba Veplas, d. d., iz Velenja z ergonomsko, premično in večnamensko mizico za invalidske vozičke ter podjetje Viva La Musica - Augustin, d. o. o., iz Celja s karbonsko violino oziroma tehnologijo izdelave reso-nančne plošče godal iz umetno staranega lesa in karbona. Komisiji sta v vsaki od treh kategoriji izbrali zmagovalca. In zmagovalci so ... Najboljši poslovni načrt sta pripravila Go-razd Lampič in Andrej Detela iz podjetja Elaph, ki je redni član Tehnološkega parka Ljubljana, in sicer za elektromotorje in-wheel, ki so namenjeni neposredni vgradnji v pogonska kolesa električnih in hibridnih vozil. Razvita tehnologija prenosa električne energije v gibanje vozila presega obstoječe in omogoča poleg večje učinkovitosti tudi cenejšo izdelavo. Avtorja poslovnega načrta sta prejela denarno nagrado v višini 12.500 evrov, ki jo bosta investirala v razvoj svoje poslovne ideje. Najboljše inovativno mlado podjetje je podjetje Ekliptik, d. o. o., ki sta ga v lju- bljanskem tehnološkem parku ustanovila Darij Kreuh in Tadej Fius. Domislico sta s Paolom Brandolijem razvila in patentirala sistem LIDIS, ki kirurgom močno olajša operacijo zlomljenih dolgih kosti. Sistem omogoča preprostejše pritrjevanje zlomljene kosti na žebelj, vstavljen v kost z vijaki. Metoda temelji na mikroelektro-magnetni navigaciji, kar je novost v svetovnem merilu in povsem nov pristop na tem področju. Podjetje je z nagrado bogatejše za enoletno šolnino podjetniškega centra CEED Top Class. Za najboljše uveljavljeno inovativno podjetje sta komisiji izbrali podjetje Halcom iz Ljubljane. Podjetje je razvilo povsem novo, uporabnikom prijazno rešitev za mobilno plačevanje in podpisovanje Hal M-Payment. Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbora skupine Halcom in večinski lastnik družbe, pojasnjuje, da rešitev uporabniku omogoča varno in preprosto plačevanje z uporabo osnovnih funkcij mobilnega telefona, rešitev pa lahko sčasoma nadomesti denarnico in osebne dokumente. Nagrada podjetju je šolnina za Mednarodno podiplomsko šolo Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane. Srečanje gospodarstva in znanosti Na Dnevih slovenske obrti Obrtna zbornica Slovenije na pobudo Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS organizira veliko srečanje obrtnikov in podjetnikov s predstavniki akademske in znanstvene sfere. Osrednji dogodek srečanja gospodarstva in znanosti bo 1. junija 2007 od 13. do 15. ure v Hotelu Bernardin v Portorožu. Dogodek, ki je za Obrtno zbornico Slovenije izjemnega pomena, so poimenovali Znanost in razvoj v službi obrti in podjetništva. Udeležili se ga bodo napredni in inovativni obrtniki ter podjetniki, iz akademske in znanstvene sfere pa najvidnejši predstavniki Instituta Jožef Stefan, FERI - Univerza Maribor in številnih drugih fakultet ter znanstvenoraziskovalnih institucij. Na dogodku bodo predstavljeni vrhunske tehnologije in primeri dobre prakse, nanj pa se lahko prijavijo tudi drugi podjetniki in predstavniki različnih institucij, ki v sodelovanju in povezovanju vidijo tudi svojo poslovno in razvojno priložnost. Srečanje gospodarstva in znanosti je dogodek, ki bo letos prvič v zgodovini OZS velika prelomnica, čeprav povezave med OZS in različnimi institucijami potekajo že nekaj časa. Dogodek je namenjen spodbujanju obrtništva in podjetništva ter iskanju novih poslovnih rešitev z visoko znanostjo in naprednimi tehnologijami. Napredne tehnologije in področje novih materialov bodo predstavili prof. dr. Marija Kosec, predsednica sveta za znanost RS in vodja centra odličnosti na Institutu Jožef Stefan, dr. Maja Remškar, znanstvenica in predstavnica mednarodnega projekta Nanosafe 2, in doc. dr. Iztok Kramberger z Instituta za elektroniko FERI, Univerza Ma- Obnavljamo orodja z zamenljivimi ploščicami (orodja za vrtanje, struženje, rezkanje ipd.) ter izdelujemo specialna orodja po želji naročnika. Tudi če ostane samo še 10 % naležne površine ploščice, vam lahko kakovostno obnovimo orodje. NUBIUS d.o.o. POPRAVILO IN IZDELAVA PRECIZNIH REZILNIH ORODIJ_ Zbiljska cesta 4-1215 Medvode ~ Slovenija Telefon: 01/361 80 U - Telefaks: 01/361 80 15 - Gsm: 040 215 346 E-naslov: nubius0siol.net - Spletna stran: WWW.NUBIUS.DE ribor. Na dogodek se lahko prijavite pri sekretarju Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Rudolfu Wo-stnerju (rudi.wo-stner@gzs.si) ali predsedniku odbora Janezu Škrle-cu (janez.skrlec@ siol.net). Podrobnejše informacije o Dnevih slovenske obrti in programu vseh dogodkov najdete na portalu Obrtne zbornice Slovenije (www.gz.si). ■ Janez Škrlec, predsednik OZTpri OZS OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE NUBIUS-ove stranke v povp rečju prihranijo audaH vaša oporna točka dogodki in dosežki Drobno gospodarstvo Skrb za varnost na področju nanotehnologij Številnim uspešnim strokovnim seminarjem in tehnološkim dnevom, ki jih Obrtna zbornica Slovenije ob podpori Odbora za znanost in tehnologijo ter strokovne sekcije elektronikov uspešno organizira za svoje člane, so dodali še en zelo odmeven strokovni dogodek. Doc. dr. Maja Remškar, znanstvenica in raziskovalka z Instituta Jožef Stefan, je 16. februarja na Obrtni zbornici Slovenije predstavila varnostni vidik vse bolj pomembnega gospodarskega področja nanotehnologij. Janez Škrlec Že nekaj seminarjev, ki jih je v sodelovanju z znanstvenimi institucijami organizirala Obrtna zbornica Slovenije, je obravnavalo razvoj nanotehnologij za področja drobnega gospodarstva, na katerih je predaval tudi priznani strokovnjak z Instituta Jožef Stefan prof. dr. Dragan Mihailovič. Na zadnjem seminarju na temo nanotehnologij so obravnavali področje varnosti. Predavala je mednarodno priznana strokovnjakinja z Instituta Jožef Stefan doc. dr. Maja Remškar, me drugim tudi članica največjega mednarodnega projekta Nanosafe2, ki je namenjen ugotavljanju vpliva nanodelcev na človekovo zdravje in varovanje zdravja pri proizvodnji in uporabi nanodelcev. Vprašanje varnosti nanotehnologij je pomembno in zanimivo tudi za drobno gospodarstvo, saj je veliko podjetij in posameznikov iz drobnega gospodarstva uporabnikov izdelkov in tehnologij, ki so zasnovani na na-notehnologijah ali pa vsebujejo nanodelce. Dr. Remškarjeva je v predavanju predvsem opozorila na dejstvo, da za varovanje zdravja na področju nanotehnologij ni poskrbljeno, saj še niso izdelani potrebni standardi, niti ni urejena ustrezna zakonodaja. Slovenija ne Velik obisk predavanj je zadosten dokaz za zanimivo tematiko. premore niti posebne merilne naprave za zaznavanje in določitev lastnosti nanodelcev. Na trgu je vse več izdelkov, ki vsebujejo na-nodelce, vendar ne moremo zmeriti njihovega vpliva in njihove prisotnosti v okolici. Remškarjeva vidi v gospodarstvu in industriji partnerje, ki bodo lahko z Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom Slovenije in drugimi znanstvenimi, raziskovalnimi ter državnimi institucijami uspeli urediti pogoje za gospodarno in zdravju neškodljivo proizvodnjo in uporabo nanomaterialov. Na predavanju so nanotehnologije udeležencem predstavili tudi kot velik izziv in priložnost na veliko področjih, kot so elektronika, medicina in kozmetika. Osnova nanotehnologij so nanodelci oziroma delci, manjši od 100 nanometrov, ki jih z običajnimi optičnimi mikroskopi ne moremo niti videti. Nanodelce lahko vidimo s presevno elektronsko mikroskopijo, s katero lahko določimo tudi njihovo strukturo in kemijsko sestavo, ter z mikroskopi na atomsko silo in tunelsko mikroskopijo. Razvoj nanotehnologij je v izjemnem vzponu, zato je na mestu tudi vprašanje o toksičnosti nanodelcev. Manjši je delec, več atomov je na njegovi površini glede na njegovo celotno prostornino. Na površini je tudi več prostih vezi, zato so nanodelci zelo aktivni. To velja tudi za snovi, ki so sicer znane kot kemijsko neaktivne. Nanodelci se zato običajno radi združujejo v večje skupke, aglomerate. Preprečena aglomeracija razlikuje namenske nanodelce od nenamenskih, ki nastajajo pri reakcijah kot nezaželen produkt, na primer pri izgorevanju dizelskih goriv, pri Nekateri so to ostali celo življenje. Pro Engineer - CAD/CAM/CAE programska oprema za podjetja vseh velikosti. Enostavna uporaba. Hitro učenje. Strokovna tehnična pomoč in vzdrževanje. Brezplačna slovenska knjižnica standardnih elementov. Cenovno najugodnejši prehod na 3D konstruiranje. Vsakodnevno več kot 1.200 inženirjev v 300 slovenskih proizvodnih podjetij. ProlE N G I N E E R" 2.495€ AUDAX d.o.o. Tbilisijska ulica 59,1000 Ljubljana tel: 01 200 40 50, fax: 01 423 47 00 www.audax.si, info@audax.si kajenju in brušenju. Dr. Remškar je v svojem predavanju opozorila predvsem na bojazen pred tistimi nanodelci, ki so toksični in seveda zdravju izjemno škodljivi. Vsaka zaščita v delovnem okolju, v katerem se lahko poveča emisija nanodelcev, je nujno potrebna. Predvsem pa je treba poskrbeti, da do emisije predvsem pri namenski proizvodnji sploh ne pride. Popolne zaščite oziroma celovitega varovanja ni mogoče doseči, zato je zelo pomembno, da se na področju nanotehnologij čim prej uredi ustrezna zakonodaja. Dr. Remškar poudarja tudi pomembnost nabave ustreznega merilnika nanodelcev, saj bomo le tako lahko znanstveno izmerili vsebnost in velikost nanodelcev v opazovanem okolju, kar je osnova vseh natančnih raziskav vpliva nanodelcev na zdravje. Najbolj primerna bi bila mobilna naprava, na primer model 3034 proizvajalca TSI, ki pokriva vse zahteve zaznavanja in merjenja nanodelcev. Seminar, ki je potekal v nabito polni veliki sejni dvorani Obrtne zbornice Slove- nije, je podjetnikom in obrtnikom odprl novo obzorje na področju razvoja in uporabe nanotehnologij, ki je povezano tudi z možnimi negativnimi vplivi. Drobno gospodarstvo je dobilo možnost, da podpre prizadevanja znanosti na področju, ki odpira izjemne priložnosti napredku, hkrati pa postavlja nove izzive za zmanjšanje tveganj, ki jih razvoj nanotehnologij prinaša. Janez Škrlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije Skupina Koks kupila 55-odstotni državni delež SIJ Šimonka: Z novimi lastniki se dopolnjujemo V začetku marca je skupina ruskih podjetij, združenih v skupino Koks, kupila 55,35-odstotni državni delež v Slovenski industriji jekla (SIJ). Pogodbo o prodaji deleža je s predstavnikom skupine ruskih podjetij Koks in generalnim direktorjem vodilne družbe, Industrijskega metalurškega holdinga, Evge-nijem B. Zubitskim podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V SIJ so z novimi lastniki in izpogajanimi jamstvi zadovoljni, dejstvo, da se družbi dopolnjujeta in ne tekmujeta, pa je po mnenju prvega moža SIJ Tiborja Šimonke dober znak in jamstvo za prihodnost. »V upravi vidimo povezavo kot izziv in porajanje novih priložnosti v smeri krepitve naše temeljne vizije, to je postati uspešna, Predsednik uprave skupine KOKS Evgeny B. Zubitskiy (levo) in predsednik uprave skupine SIJ - Slovenska industrije jekla Tibor Šimonka donosna, globalno konkurenčna in družbeno odgovorna družba,« je na novinarski konferenci gledanje na prihodnji razvoj družbe pojasnil Šimonka in poudaril, da ostajajo optimisti, predvsem zaradi izpoga-janih jamstev. Novi lastnik se je zavezal, da bo v naslednjih treh letih v SIJ vložil 250 milijonov evrov, število zaposlenih naj bi v tem obdobju ostalo enako, Slovenija ohranja predkupno pravico naslednjih deset let, dividend v prihodnjih treh letih predvidoma ne bodo izplačevali, dobiček pa ohranili za razvoj družbe. Uresničevanje teh jamstev bo kot še vedno pomemben lastnik nadzirala država, ki ohranja 25-odstotni delež plus eno delnico. Država si je izpogajala kakovostno delniško pogodbo, ki predvideva tudi ustanovitev posvetovalnih organov med kupcem in državo. In ti posvetovalni organi bodo odločali o skoraj vsem, je dejal Šimonka. Skupina ruskih podjetij, ki je za delež SIJ plačala 105 milijonov evrov oz. 190,73 evra na delnico, v konzorciju za odkup delnic pa sodeluje po besedah Zubitskega tudi slovenska banka, proizvaja surovine. Vstop v lastniško strukturo SIJ je, tako Zubitski, logičen razvoj, da skupina vstopi na trg končnih izdelkov. Kupec, ki je v namene prevzema SIJ v Sloveniji ustanovil družbo Dilon, se je sicer zavezal, da bo enako ceno za delnico ponudil tudi ostalim lastnikom SIJ. Novi lastnik SIJ proizvaja za družbe slovenskega jeklarskega koncerna strateško pomembne surovine, s čimer postaja družba SIJ po besedah Šimonke popolnoma neodvisna od povezovanj svetovnih jeklarskih gigantov. »SIJ je kot razmeroma majhna družba občutljiva za vsa nihanja, bodisi cen surovin, jeklenih izdelkov, v zadnjem času so bolj v ospredju cene energentov, različne zahteve in standardi varstva okolja, zahteve po zmanjšanju cen energije,« je pojasnil Šimonka in dodal, da tudi tehnološka oprema zaostaja za najbolj sodobno. V SIJ upajo, da bodo z vstopom zasebnega kapitala nadoknadili zamujeno vlaganje preteklih let. Do leta 2012 naj bi tako v proizvodne zmogljivosti, nove tehnologije, ekologijo in širitev trgov družba SIJ vložila 330 milijonov evrov - za večino teh sredstev pa jamči novi lastnik. Kako bo potekalo financiranje 250 milijonov evrov investicij, obljubljenih za prihodnja tri leta, se bo novi lastnik dogovarjal skupaj s SIJ. Za 35 odstotkov vlaganj bo družba pridobila posojilo, kako pa preostala sredstva, bo odvisno od SIJ, je dejal Zubitski. Šimonka je ob tem pojasnil, da bo skupina z vlaganji fizični obseg proizvodnje razmeroma malo povečala, za 10 odstotkov, za več kot 50 odstotkov pa bo povečala vrednostno realizacijo, »kar pomeni, da vlagamo v izdelke z višjo dodano vrednostjo, in to je edini izhod v boju in primerjavi z velikimi jeklarji«. Med dodatnimi sinergijami je prvi mož SIJ izpostavil še možnost vstopa SIJ na ruski trg, kjer jih zanima predvsem sodelovanje v velikih energetskih projektih Rusije in bližnje regije, sodelovanje v avtomobilski industriji. Hkrati lahko SIJ skupini ponudi znanje svojih strokovnjakov pri prodoru na zahodni trg, poslovno-finančni potencial skupine Koks pa bi lahko izvedel morebitne nove združitve. Stroji in programska oprema il lllnA AMjfli .. • i A MI A đ !' m j TruPunch 3000R "7TRWMncax»" Valjčna tehnologija izredno hitra pri rezanju, ojačitvah in oblikovanju robov - izredno hitri in natančni prebijalni stroji - hitra menjava orodij in enostavna priprava stroja za delo - automatski izmet in sortiranje komadov - možnost popolne automatizacije delovanja stroja - MULTIBEND - možnost preoblikovanja do višine 25 mm - MULTITOOL - do 10 orodij v enem orodju (menjava 0,6 sekunde) - MULTISHEAR - odrezovanje pločevine na principu "škarje" - VAUČNATEHNOLOGIJA po patentu Wilson TruLaser5030 - visokodinamični laserski stroji za 2D-razrez pločevine - princip "leteče optike" - 20-letna tradicija priTRUMPF-u - linearni (magnetni) pogoni - 10-letna tradicija priTRUMPF-u - možnost izbire laserske moči od 2000 W do 6000 W - možnost rezanja tudi s stisnjenim zrakom - funkcija hitrega prebijanja (debeli materiali) in hitrega razreza tankih pločevin Trumpf multibend upogibanje zunanjih in notranjih kontur do višine 25 mm RotoLas fleksibilna obdelava cevi in profilov TruBend5130 - 30 % skrajšan čas ciklusa upogiba - inovativna izvedba stroja s štirimi valji - hitrost dviganja in spuščanja gornjega orodja 220 mm/sek - kotni senzorji ABC - kratka in učinkovita pot do pravilnega kota Tehnika prihodnosti E-mail: mastroj@triera.net Internet: www.trumpf.com MASTROJ TRUMPF MJ Zastopstvo in servis v Sloveniji: MASTROJ d.o.o., Koroška 115a, SI-2000 MARIBOR Tel.: 02/25 23 103, faks: 02/25 23 113, GSM:041/625 227,031/625 227 Projekt Magforge - nove inovativne tehnologije za proizvodnjo izdelkov iz lahkih kovin V začetku julija 2006 se je začel mednarodni projekt MAGFORGE (Magnesium forged components for structural lightweight transport applications), katerega cilj je razviti nove inovativne tehnologije proizvodnje izdelkov iz lahkih kovin. Projekt financira Šesti okvirni evropski program kot projekt Collective Research. V njem sodeluje osem grozdov, ki zastopajo kovačnice, orodjarne in dobavitelje za avtomobilsko industrijo, devet malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo predvsem s kovanjem, ter šest raziskovalnih institucij. Skupno je torej 23 partnerjev iz 12 različnih evropskih držav. Okvirni proračun projekta je 2,9 milijona evrov, trajal pa bo tri leta. Iz Slovenije sodelujejo poleg Tecosa še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Gospodarsko interesno združenje ACS - Slovenski avtomobilski grozd in Kovinar, d. o. o., iz Vitanja. Dominik Kobold Zasnova projekta izhaja iz usmeritev avtomobilske industrije po zmanjševanju teže vozil, ker bi s tem lahko zelo zmanjšali porabo goriva. Cilji projekta so teoretično in praktično ovrednotenje procesov kovanja magnezija ter razvoj merske in oblikovno natančne ter stroškovno učinkovite tehnologije za industrijsko proizvodnjo kovanih izdelkov iz magnezijevih zlitin. Razvili bi tehnologijo izdelovanja tudi bolj obremenjenih strukturnih delov, ki se uporabljajo v avtomobilih (deli motorjev, šasije in opreme), in sicer iz kovanih magnezij evih zlitin, ki so do 75 % lažje od jekla in do 35 % od aluminija. To bi lahko evropskim kovačni-cam omogočilo povečanje inovativnosti in zmogljivosti izdelovanja izdelkov iz lahkih zlitin v velikih količinah. Široko področje uporabe takih izdelkov se kaže tudi v industriji športnih izdelkov, elektroindustriji in industriji medicinski opremi. Prednosti magnezija pred drugimi materiali so dobra specifična trdnost glede na težo, dobra livnost in obdelovalnost, velike naravne zaloge ter možnost recikliranja. Pomanjkljivosti pa so slaba korozijska obstojnost zaradi elektrokemičnega potenciala, ki je 2,4 eV, kar ga uvršča med najmanj žlahtne materiale. Pri stiku z drugimi kovinami pride zaradi različnega elektrokemičnega potenciala do močne korozije. Preprečiti moramo neposreden stik z jeklom ali drugimi kovinami, in sicer s premazi ali podložkami iz plastičnih ali drugih nekovinskih materialov. Dele, ki lahko pridejo v stik z vodo ali katerimi bolj agresivnimi mediji, kot sta npr. sol in klor, moramo zaščititi z aluminijasto galvansko prevleko in s konstrukcijo zagotoviti, da ne prihaja do daljšega stika s tem medijem. Širšo uporabo magnezija omejujejo tudi slaba duktilnost, omejena uporaba pri visokih temperaturah in omejeno število komercialno dostopnih zlitin. Za magnezij je značilno, da se v hladnem stanju zaradi heksagonalne kristalne rešetke izredno težko preoblikuje (Slika 1). Za tako kristalno rešetko je značilno, da ima pomanjkanje osnovnih zdrsnih mehanizmov. Pri hladnem preoblikovanju se pojavi dvojčenje. Zato magnezij preoblikujemo pri povišanih temperaturah, ker se aktivirajo še drugi mehanizmi, ki omogočijo zdrs tudi drugih ravnin (prizmatični in piramidni zdrs). Magnezij je tudi anizotropni material, kar Slika 1: Shema gostozložene heksagonalne kristalne rešetke magnezija (vir: GKSS) pomeni, da prenese v tlačni smeri nižje obremenitve kot v natezni smeri za faktor med približno 0,5 in 0,7. Raziskovalne in razvojne dejavnosti v projektu lahko razdelimo na štiri stopnje: - Določitev in razvoj primerne zlitine, ki bo imela izboljšane preoblikovalne lastnosti in bo primerna za kovanje. Poudarek bo na izboljšanju mehanskih lastnosti pri preoblikovanju. - Določitev tehnologije in parametrov procesa kovanja in končne obdelave, podkrepljene s simulacijami, kar bo omogočilo povečanje predvidljivosti procesa, produktivnosti in obvladovanja kakovosti - Določitev najpomembnejših smernic pri konstruiranju orodij in izdelkov, ki bi se preverile na konkretnih izdelkih - Organiziranje izobraževanj in predstavitev rezultatov raziskovanja, da bi čim prej razvili poskusno industrijsko aplikacijo, ki bi bila ekonomično konkurenčna klasičnim kovanim izdelkom iz jekla in aluminija. TECOS je vodja te stopnje in bo imel omogočen dostop do rezultatov raziskav. Prenos znanja in izkušenj drugih projektnih partnerjev bo dovoljen tudi v slovenska podjetja. Rezultati dosedanjih raziskav so bili predstavljeni na rednem polletnem sestanku, ki je bil konec januarja v Bilbau v Španiji. Za določitev in razvoj zlitine je zadolžen projektni partner GKSS (Forschungszentrum Geesthacht GmbH ). Pri raziskovanju in določanju primerne zlitine je eden od želenih ciljev določiti zlitino, ki bi po kovanju (preoblikovanju) imela primerljive mehanske lastnosti kot aluminijaste zlitine, ki se uporabljajo za kovanje. Naslednji zelo pomemben parameter, ki vpliva na določitev in izdelavo nove zlitine, je kristalna struktura. Nova zlitina bo morala imeti drobnozrnato in homogeno mikro strukturo ter boljšo duktilnost tudi pri nižjih temperaturah v primerjavi s komercialno dostopnimi zlitinami. Hkrati z razvojem zlitine potekajo tudi študije in preizkusi mehanskih lastnosti (krivulje tečenja), vpliv trenja, hitrosti de- alarmna sirena prostor, kjer je postavljena jeklenka z argonom za avtomatsko preprečevanje vžiga naprava za stiskanje (brekatiranje) odrezkov delovni prostor je zaprt in opremljen s senzorji za merjenje prisotnosti H2 Slika 3: Sodobni center za obdelavo izdelkov iz magnezijevih zlitin (vir: IDECO in SURALUCE) Slika 2: Krivulje tečenja za tlačni preizkus zlitin ZK30 in AZ80 pri 350 °C (vir: GKSS) formacije, temperature deformacije in vpliv ter-mo-mehaničnih obdelav na strukturo materiala. Tako bomo popisali material, kar se bo uporabljalo za izdelavo aplikacij simuliranja obnašanja materiala pri kovanju. S tem bomo povečali predvidljivost, zanesljivost ter kakovost postopka kovanja in izdelkov. Za raziskovanje in razvoj aplikacij simulacij kovanja sta zadolžena TNO in Fakulteta za strojništvo. Zlitini, ki smo ju izbrali kot najprimernejši za kovanje, sta AZ 80 ter ZK 30 in imata mejo tečenja pri sobni temperaturi približno 200 MPa, natezno trdnost pa 300 MPa ter sta primerljivi z aluminijastimi zlitinami, primernimi za kovanje. GKSS bo naredil še modifikacije teh zlitin z dodatkom nekaterih legirnih elementov, kot so redki zemeljski elementi. Na Sliki 2 so krivulje tečenja za zlitine AZ 80 in ZK 30. Narejene so bile tudi že raziskave mehanskih obdelav magnezijevih zlitin. Za to področje sta bili zadolženi podjetji IDECO in SURALUCE iz Španije. PC UM PEI ■R O L Petrolovo celovito upravljanje mazanja Današnji čas je čas zmanjševanja stroškov. Druge izbire ni. Kupci, konkurenca In delničarji silijo k zmanjšanju stroškov, optimizaciji poslovanja in večji donosnosti v proizvodnji. To pa pomeni predvsem zmanjševanje obratovalnih stroškov, med njimi tudi stroškov vzdrževanja In mazanja. Vzdrževanje In mazanje sta specifični dejavnosti v vsakem podjetju. Nujno potrebni za nemoteno obratovanje, pa vendar ponavadi nekako odveč - dejavnost, ki Je zelo na prepihu v vsakem podJetlu. S tem ko podjetje investira v stroje in opremo, je dobro mazanje verjetno najboljše zavarovanje tega premoženja. Povsem zanesljivo je, da bo brez dobrega mazanja in vzdrževanja naraslo število nepredvidenih zaustavitev, izpad proizvodnje se bo povečal, stroški za popravila pa bodo hitro za nekaj desetkrat ali celo stokrat prekoračili izdatke za npr. bolj kakovostna mazi -va. Z redno uporabo pravilnih in kakovostnih maziv se lahko zato stroški vzdrževanja krepko znižajo. Petrol zainteresiranim kupcem ponuja storitev, Petrolovo celovito upravljanje mazanja - PC UM. PC UM na kratko pomeni prehod od enostavnega kupovanja, uporabe in odstranitve maziv k celoviti storitvi. Kupcem ponujamo celovito storitev, ki obsega popis in optimizacijo mazal -nih mest, izdelavo mazalnih planov, računalniško aplikacijo za podporo pri mazanju in vzdrževanju, sistematično spremljanje ključnih parametrov maziv z laboratorijskimi analizami, vzdrževanje mazalnih sistemov, ekološke storitve, svetovanje pri vpeljavi ISO standardov investiranje v opremo ter ne nazadnje celotno storitev izvedbe mazanja. Z optimizacijo in racionalizacijo maziv se zmanjša poraba olj in maziv, kakovostna maziva omogočajo daljše intervale menjave, skrbno načrtovana mazanja in menjave pa manj nepredvidenih zastojev, manjše stroške vzdrževanja, povečanje proizvodnje s tem pa večjo donosnost. Petrol skratka poskrbi za vse dejavnosti povezane z mazanjem, nabavo in dostavo maziv, izvedbo mazanja ter odstranitev vseh odpadkov povezanih z mazanjem. Tako se podjetje lahko osredotoči na svojo osnovno dejavnost, mazanje pa prepusti strokovnjakom na tem področju - Petrolu. V naslednjih številkah bomo podrobneje predstavili vsako od navedenih dejavnosti, katere so ključne pri vpeljavi in izvedbi storitve PC UM pri kupcu. Pri tem seveda ne bodo manjkali opisi praktičnih izkušenj, ki smo jih pridobili pri vpeljavi sistema PC UM v mnogih slovenskih firmah. Na tej stopnji so bile narejene študije obdelovalnih parametrov končnih obdelav z odrezavanjem in modifikacij strojev, ki so potrebne, da dobimo optimalne obdelovalne parametre. Pomemben vidik pri izdelavi strojev imajo tudi varnostne zahteve, predvsem glede nevarnosti vžiga materiala. Za magnezij je značilno, da se med kovinskimi materiali najbolje obdeluje. Magnezij lahko obdelujemo z velikimi hitrostmi, odrezki niso problematični, ker se lomijo. Slika 4: Shema študije stroja za končno obdelovanje magnezija (vir: IDECO) Kakovosti površine tudi ni težko dosegati. Priporočljivo je, da je globina reza čim večja, ker debeli odrezki predstavljajo manjšo nevarnost vžiga. V delovnem prostoru stroja je treba zagotoviti učinkovito odstranjevanje odrezkov. Magnezij predstavlja tudi nevarnost, če pride v stik z vodo (mešana emulzija za hlajenje z vodo). Pri reakciji z vodo se sprošča vodik, ki lahko v stiku s kisikom eksplodira. Najbolje je, da prostor zaščitimo še z inertnim plinom argonom, ki je težji od zraka (O2) in ga izpodrine iz delovnega prostora stroja. Na Sliki 3 je prikazana sodobna konstrukcija obdelovalnega centra za obdelavo magnezija. Za odrezavanje magnezija so potrebne majhne moči strojev z velikimi rezalnimi in podajal-nimi hitrostmi. Sodobni stroji z optimalnimi lastnostmi imajo premikalne dele narejene iz aluminija in konstruirane tako, da so čim lažji. S tem povečamo hitrosti pospeševanja in ustavljanje, pa tudi točnost pozicioniranja. Na Sliki 4 je shematična konstrukcija takega stroja. Slika 5: Poskusna izdelka iz aluminijeve (zgoraj) in magnezijeve zlitine (spodaj) Trenutno preizkušamo izbrane zlitine in izdelavo konkretnih izdelkov. V teku so tudi raziskave izdelave orodij, maziv in določitve parametrov kovanja. Za aplikacije kovanja je zadolženih več srednje velikih in malih podjetij, kot sta Kovinar iz Vitanja in Forgia iz Italije. V okviru projekta deluje tudi spletna stran www.magforge.eu, na kateri so sproti posodobljene dejavnosti projekta. Dominik Kobold, TECOS Celje 9. Forma tool, 7. Plagkem, 3. Graf&pack in 2. Livarstvo Celjski četverček z rekordnim številom razstavljavcev Med 17. in 20. aprilom je bil na Celjskem sejmu sejemski četverček, deveto leto Forma tool, sedmič Plagkem, tretjič Graf&pack in drugič Livarstvo. Na vseh štirih sejmih se je predstavilo 759 razstavljavcev, od tega 294 direktnih iz 11 evropskih držav in 465 zastopanih iz 25 držav. Po pričakovanjih organizatorjev naj bi si letošnji sejem ogledalo približno 15 tisoč obiskovalcev. Največ razstavljavcev, 175 direktnih in 314 zastopanih, se je predstavilo na sejmu Forma tool, prišli pa so iz osmih držav. Obiskovalcem so med drugim predstavili specialna preoblikovalna orodja, orodjarske stroje in naprave, standardna rezilna orodja in pribor, namenske stroje, naprave ter merilne stroje, namenske naprave za kontrolo orodij, orodne materiale in nor-malije, CAD-, CAM- in CIM-opremo ter intelektualne storitve v orodjarstvu, kot so projektiranje, avtomatizacija, procesno vodenje tehnologije itn. Obiskovalcem Plagkema so se predstavili razstavljavci s področja proizvodnje opreme in orodij, projektiranja, avtomatizacije in procesnega vodenja postopkov v pro- izvodnji izdelkov iz umetnih mas, gume, kavčuka in kemije. Prisotna pa so bila tudi podjetja s področja predelave in reciklaže v proizvodnji umetnih mas, kavčuka in kemije. Na Plagkemu je razstavljalo 35 direktnih in 84 zastopanih razstavljavcev. Na sejmu Livarstvo je 26 direktnih in 13 zastopanih razstavljavcev predstavilo novosti, povezane s talilnimi obrati in opremo, livarsko opremo za oblikovanje, proizvodnjo in inženiring, pa tudi talilne in uporabne materiale, obrate in opremo za oblikovanje, materiale za oblikovanje, ognjevzdržne materiale, livarske peske in njihovo pripravo, livarska sredstva, sredstva za obdelavo talin in njihovih zlitin, pomožna livarska sredstva, veziva in drugo. Sejem Graf&Pack je postregel s predstavitvijo s področja grafične priprave, oblikovanja in tiska, s stroji in opremo za grafično industrijo, materiali in pripomočki v grafični industriji, proizvodi grafične industrije, stroji in napravami za industrijo papirja itn. S področja pakiranja pa so se predstavili razstavljavci s področij embalaže, tehnologije in tehnike pakiranja ter označevanja. Na sejmu Graf&Pack je bilo 58 direktnih in 54 zastopanih razstavljavcev. Razstavni program vseh štirih sejmov so spremljale številne strokovne prireditve. O sejemskem četverčku bomo podrobneje pisali v prihodnji številki IRT3000, ko bomo predstavili tudi nagrajence sejmov Forma tool, Plagkem in Livarstvo. Mednarodna konferenca »New Role of HR in Automotive Industry« Vodenje temelji na močnem in uravnoteženem timskem delu V Berlinu je februarja v organizaciji Jacob Fleming Conferences potekala mednarodna konferenca »New Role of HR in Automotive Industry«. Ključne usmeritve konference so bile Quo Vadis - avtomobilska industrija, organizacijsko kreiranje in razvoj v avtomobilski industriji, vodenje in avtomobilska industrija ter razvoj zaposlenih za doseganje podjetniških ciljev. Med številnimi prezentacijami in študijami primerov dobrih praks s področja vodenja in upravljanja ter izobraževanja, usposabljanja in razvoja zaposlenih v podjetjih se je predstavila tudi Slovenija. Mateja Sedej Konferenco je s prezentacijo o razmerah v evropski avtomobilski industriji, prestrukturiranju, realokaciji in zaposlovanju, vseživljenjskem učenju ter s poudarkom na področju ustreznega kompetenčnega razvoja odprla Amalia Di Stefano s CLE-PA - European Association of Automotive Suppliers. O konceptih prihodnjega organiziranja na področju kadrovskega upravljanja in razvoja, o novih vlogah in odgovornostih, transformaciji HR vloge v luči zmanjševanja stroškov in poslovne optimizacije, o izzivih HR-funkcije, na osnovi strateških in operativnih poslovnih potreb, pa tudi o možnostih delitve oziroma dodelitve HR-storitev zunanjim organizacijam in službam je v predstavitvi PA Consulting Group govoril Michael Wahler. Podpredsednik Human Resources Europe, Magna International Europe Peter Zu-lehner je pod drobnogled postavil vlogo lokalnega zaposlovanja in njegovih potreb v luči globalnih podjetij. Prikazal je področje povezovanja poslovnih aktivnosti, soočanja s kulturnimi razlikami in izzivi ter vzpostavljanja kulture fleksibilnosti, kadrovskih možnosti, novih priložnosti, potreb in omejitev. Direktor razvoja vodenja Siemens VDO Harald Bochen je predstavil vzpostavljanje mednarodnih timov vodenja za globalno podjetništvo. Mateja Sedej z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je predstavila standard Vlagatelji v ljudi, področje dosedanjega razvoja na tem področju v Sloveniji, stanje na področju trga dela ter nacionalni program strategije dela z ljudmi v podjetjih v novem programskem obdobju 2007-2013. Dota- knila se je tudi primera dobre prakse slovenskega avtomobilskega podjetja, ki je kot prvo slovensko podjetje leta 2003 pridobilo standard in ga lani tudi obnovilo. Poudarila je povezovanje programov razvoja človeških virov z namenskimi sredstvi Evropskega socialnega sklada ter nove možnosti črpanja finančnih sredstev v novem programskem obdobju. Predstavljeni so bili tudi koncepti, strategija, stanje in cilji slovenskega avtomobilskega grozda GIZ ACS. Podjetje Tenneco Europe je predstavilo področje motivacije zaposlenih, motivacijska orodja, zastavljanje ustreznih ciljev na področju motiviranja zaposlenih ter aplikacijo teh na organizacijsko raven. Michael Clarke in Martina Balazsova sta govorila še o novih tehnikah motiviranja ljudi in o njihovi uporabi v podjetju. Strokovnjak za vodenje iz družbe Škoda Auto Jakub Juricek je predstavil strategijo za iskanje pravih talentov za podjetje. Opredelil je merila - kdo je in kdo ni nadarjen -, sistem pridobivanja pravih talentov z univerzitetnega področja, in sicer s koriščenjem EU-skladov, ter nekonvencionalne koristi takega načina zaposlovanja. Nadarjenost in razvoj le-te so bili tudi tema predavanja dr. Alessie D'Amato iz Centra za ustvarjalno vodenje, ki je podala mnenje o vodenju in njegovi spreminjajoči se komponenti, o povezovanju vodij ter primere dobrih praks v vodenju za spodbujanje socialne podjetniške odgovornosti. Kako prepoznavajo in razvijajo ključne kompetence v skupini Volkswagen, je govoril direktor za strategije znanja in učenja v skupini Volkswagen dr. Dietmar Albrecht. Pomembna je identifikacija ključnih kom- petenc v avtomobilski industriji, nato pa povezovanje le-teh v ustrezen menedžment, ki temelji na kompetencah, strateških ciljih in razvojnih programih. Predstavil je tudi primere razvoja ključnih kompetenc. V predstavitvi podjetja Toyota je namestnica generalnega direktorja Toyota Academy Europe Ann-Sophie Cremers izpostavila področje izgradnje močnih podjetniških poti, ki ga je zasnovala Toyota na evropskem trgu. Predstavljeni so bili gradniki Toyotinega sistema globalnega razvoja, razvoja zaposlenih - na kompetencah zasnovan koncept HR-vodenja in učenja. To-yotin način vodenja temelji na izgrajevanju močnega in uravnoteženega timskega dela ter prepoznavanja in osvajanja izzivov na vseh področjih dela. Kako delovati globalno in dosegati pomembne cilje na področju HR-vodenja, o oblikovanju strategij multikulturnosti, izgrajevanju lokalnih in globalnih bazenov talentov, o vlaganju v ljudi, zagotavljanju kariernih možnosti ter o menedžmentu talentov v okrilju novih tržnih izzivov pa je govorila Sabine Albeck, kadovska direktorica General Motors Europe. ■ Mateja Sedej, podsekretarka na Direktoratu za trg dela in zaposlovanje pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Automotive Cluster of Slovenia Slovenski avtomobilski grozd Nova razvojna usmeritev - medpodjetniško logistično sodelovanje V okviru evropskega projekta CORELOG je Fakulteta za gradbeništvo iz Maribora izvedla mednarodno primerjalno raziskavo o potrebnih razvojnih in pospeševalnih ukrepih na področju logistike. V sodelovanju s projektnimi partnerji iz šestih evropskih držav so bili identificirani, izbrani in ovrednoteni najbolj potrebni in pomembni ukrepi na področju logistike na mikro- in makroekonomski ravni. Rezultati analize so bili uporabljeni tudi za identifikacijo in ovrednotenje možnih ukrepov na področju potencialnega medpodjetniškega logističnega sodelovanja Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS). Stane Božičnik Tomislav Letnik Obseg logističnih aktivnosti v Evropi in svetu nezadržno hitro raste, zato se pojavljajo potrebe po novih ali posodobljenih zakonskih in uporabnih rešitvah. Pri izboru ključno pomembnih ukrepov na področju logistike v Evropi smo upoštevali in ocenili trenutne in prihodnje potrebe v logističnih procesih sodelujočih akterjev. Pri tem smo posebno pozornost namenili konkretnim ukrepom za pospeševanje učinkovitosti logističnih aktivnosti na podjetniški ravni, tako da smo se osredotočili na ukrepe, ki so značilni in potrebni v posamezni karakteristični fazi logističnega procesa v podjetju in med podjetji. Na osnovi identificiranih podjetniških, regionalnih oziroma nacionalnih potreb smo ukrepe razvrstili v tri vsebinske kategorije: potrebne spodbude (subvencije) za optimalni razvoj logističnih procesov, konkretni izvedbeni logistični ukrepi, potrebni za hitrejši in učinkovitejši razvoj na tem področju, in ukrepi, ki bi jih kazalo poenotiti na ravni EU. Da bi pridobili kar se da kompleksno in zanesljivo oceno razmer, smo v vseh sodelujočih državah pritegnili k sodelovanju najbolj kompetentne strokovnjake iz gospodarstva, politike, raziskav in izobraževanja. Rezultati mednarodne analize kažejo, da so nujno potrebne subvencije za spodbujanje uporabe in razvoj intermodalnega transporta. Spodbude v okviru intermodalnega transporta bi kazalo namenjati izgradnji logističnih vozlišč in njihovim povezavam z obstoječim prometnim omrežjem. Prevladalo je mnenje, da bi morale biti subvencije v intermodalnem transportu namenjene predvsem ponudnikom logističnih storitev, in sicer na osnovi opravljenih tonskih kilometrov (t/km). Sodelujoči strokovnjaki se strinjajo, da so za razvoj logistike pomembni ukrepi, ki bi pospešili razvoj na področju javno-zasebnega partnerstva (PPP). Prevladuje mnenje, da je na področju logistike premalo primerov uspešne implementacije javno-zasebnega partnerstva, zato je ključnega pomena spodbuditi proces mednarodnega prenosa dobrih praks na tem področju. Shema javno-zaseb-nega partnerstva bi morala biti namenjena predvsem izgradnji logistične in s tem povezane prometne infrastrukture. Prav posebno izpostavljena kot izredno primerno področje za javno-zasebno partnerstvo na področju logistike je bila izgradnja logističnih centrov. Posebno poglavje je bilo namenjeno oceni in izboru najbolj pomembnih razvojnih ukrepov na področju logistike v podjetjih. V prihodnje bosta najpomembnejši nalogi na področju logistike v podjetjih razvoj in uvedba ukrepov, ki bodo omogočali logistično sodelovanje med podjetji. V najbolj razvitih regijah, na primer v Italiji, že razvijajo regionalne logistične razvojne centre, katerih glavna naloga je iskanje ukrepov za optimiranje logističnih procesov na nekem geografskem področju. Analize kažejo, da je mogoče s sodelovanjem med različnimi podjetji pomembno zmanjšati logistične stroške. Na tem področju smo v Sloveniji na začetku pomembne razvojne poti. Najbolj razvita podjetja v Sloveniji danes že združujejo nabavne, proizvodne in prodajne logistične procese na ravni podjetja, s ciljem iskanja pozitivnih sinergijskih učinkov na podjetniški ravni. Logistično sodelovanje na področju naročanja in izkoriščanja transporta, skladiščenja itn. med različnimi podjetji pa se počasi razvija, saj mnoga podjetja menijo, da so nabavni in prodajni tokovi podjetniška skrivnost, zato medpodjetni-ško logistično sodelovanje zavračajo. Kot drugo najpomembnejše razvojno področje v podjetniški logistiki je bila izpostavljena nadgradnja informacijskih in komunikacijskih tehnologij za upravljanje logističnih aktivnosti v podjetjih in med podjetji. Tudi poenotenje aktivnosti med podjetji na področju koordiniranja in izvajanja skupnih nabavnih procesov tako v logističnem kot tudi v komercialnem smislu je bilo deležno posebne pozornosti. V kategoriji ukrepov novih in razvojno pomembnih ukrepov na področju podjetniške in regionalne logistike so dobili pomembno mesto ukrepi in sistemi, vključno z opremo, ki omogoča, da različna podjetja skupaj naročajo transportne in druge logistične storitve tako na področju nabavnih kot tudi prodajnih logističnih tokov. Ti ukrepi omogočajo podjetjem zmanjševati logistične stroške in posredno s tem dosegati boljše poslovne rezultate ter dvig konkurenčne sposobnosti, ki se kaže poleg manjših stroškov tudi v izboljšani kakovosti nabave in dobave. Ti ukrepi omogočajo boljše izkoriščanje transportnih sredstev - višji »load factor«, manj praznih voženj, hkrati pa imajo pomemben vpliv na izboljšanje okoljskih vplivov prometa. Rezultati analiz poudarjajo, da bi moral uvajanje zgoraj predstavljenih ukrepov na podjetniški, medpodjetniški in regionalni ravni odločno podpreti tako javni kot zasebni sektor. Poglavje o potrebnem poenotenju logističnih ukrepov na ravni EU izpostavlja potrebo po harmoniziranju znanj, informacijskih sistemov in izobraževalnih sistemov na področju logistike. Zakonodaja na področju pogojev opravljanja cestnega transporta v EU še ni usklajena. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi bilo treba poenotiti predvsem obdavčitve za okolju prijazna vozila, davke za gorivo tovornih vozil in delavne pogoje voznikov. Možni logistično razvojni ukrepi znotraj ACS in njihovi učinki Analiza logističnih procesov 21 podjetij članov ACS, ki je bila izvedena v okviru projekta Corelog, je pokazala, da so podjetja logistično različno razvita. Veliko podjetij že zaposluje logistične specialiste oziroma menedžerje, predvsem tista podjetja, ki so pomembno vezana na sodelovanje s partnerji v EU na logističnem področju, pa skoraj ne zaostajajo za velikimi partnerji v Zahodni Evropi. Veliko analiziranih podjetij razvojno še ni doseglo ravni, ki bi jim omogočila povezovanje in optimiranje logističnih tokov znotraj podjetja. Logistični procesi so še pogosto ločeni in razmeroma samostojno obravnavani v prodaji, nabavi in ponekod tudi v proizvodnji, tako da o izkoriščanju sinergijskih učinkov, ki bi izhajali iz eno- tnega obravnavanja logističnih procesov, na ravni podjetja še ne moremo govoriti. Rezultati mednarodne analize kažejo, da je treba v prihodnje logistične prihranke in rešitve iskati predvsem v povezovanju logističnih procesov znotraj in med podjetji. Podjetja, ki so vključena v ACS, imajo iz tega zornega kota določeno prednost, saj so med seboj že povezana in bi lahko izkoristila potencialne sinergijske učinke, ki bi nastali kot posledica sodelovanja na področju logističnih procesov. Ta ugotovitev je še toliko pomembnejša, saj si podjetja neposredno s svojimi proizvodnimi programi ne konkurirajo. Gotovo bi vzpostavitev skupnega informacijskega sistema znotraj ACS, ki bi vsaj delno omogočil poenotenje naročanja in izvajanje transportnih storitev, predstavljal pomemben korak naprej. Tak sistem bi lahko omogočil povečanje izkoriščenosti transportnih sredstev, poenotil transportne tarife, omogočil delno povezovanje nabavnih in prodajnih transportnih poti, delno bi omogočil zmanjšanje števila praznih voženj itn. Primeri dobrih praks iz tujine kažejo, da se zaradi ostrih konkurenčnih pogojev na trgu in nuje po zmanjšanju logističnih stroškov veliko podjetij odloča za medsebojno sodelovanje, in to predvsem na področju združevanja transportnih procesov. Ocena, je pokazala, da bi lahko 21 podjetij članic ACS, ki letno prepeljejo milijon ton tovora, z izkoriščanjem različnih raciona-lizacijskih možnosti in sodelovanjem na področju transportnih procesov skupno na letni ravni prihranila približno 6 milijonov evrov. To pa je znesek, nad katerim se kaže zamisliti. Stane Božičnih in Tomislav Letnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo TECOS seminarji s področja - Proizvodnja orodij Datum Naslov Predavatelj 26. april Digitalizacija in obratno inženirstvo Samo Gazvoda, Luka Botolin, Boštjan Žagar 10. maj Vakuumsko spajkanje in lasersko varjenje Janez Tušek 24. maj Sodobni postopki zaščite površin orodij in strojnih delov Peter Panjan, Miha Čekada 31. maj Tuširanje orodij Igor Uršic (OMNIA -MILLUTESIL) 7. junij Programiranje CNC strojev Ivo Pahole, Mirko Ficko ALFLETH ## nnsnmngg Alfleth Engineering k.d., Vodiška 14, SI -1217 Vodice, Slovenija, Tel.: + 386 1 833 20 83, Fax: + 386 1 833 20 84, Internet: www.alfleth.com, E-mail: mail@alfleth.com rihs nOBBI EFFIZIENZ AUS SYNERGIE WEILER ZI WERKZEUGMASCHINEN wen; Izobraževanje v podjetju Emo Orodjarna Z navzkrižnim usposabljanjem do večje konkurenčnosti EMO Orodjarna, d. o. o., je v sklopu projekta vzpostavitve Policentričnega tehnološkega centra (PTC), podprtega s strani Ministrstva za gospodarstvo, vzpostavila Center vseživljenjskega učenja za trajno usposabljanje strokovnega kadra specifičnih potreb avtomobilske industrije. Namen izgradnje in vzpostavitve omenjenega centra je premostiti problem prenosa znanja in dvigniti stopnjo strokovnega znanja, inovativnosti in mednarodne konkurenčnosti podjetja. Za projekt je EMO Orodjarna, d. o. o., namenila približno 833 tisoč evrov. Renato Fijavž Lani je potekalo prvo praktično usposabljanje predstavnikov slovenskih podjetij (CIMOS, TPV, Iskra Mehanizmi), ki delajo za potrebe avtomobilske industrije. Teme usposabljanja in izobraževanja so bile: - konstrukcija orodij za preoblikovanje pločevine, določevanje preoblikovalnih tehnologij in simulacije, - tehnologija izdelave orodij in njegovih pozicij z osnovami priprave proizvodnje, - 2D- in 3D-programiranje CNC-obde-lovalnih strojev za rezkanje, brušenje, struženje, žična erozija (NC-programi-ranje), - praktično usposabljanje za CNC-ope-raterje na prej omenjenih strojih, - vzdrževanje, montaže in demontaže orodij in naprav, - preizkušanje orodij in naprav, - prostorsko CNC-merjenje strojnih delov in pločevinastih izdelkov. Namen izobraževanja je bilo spoznavanje novih in specialnih znanj, obvladovanje ključne in vrhunske tehnologije, reševanje specifičnih in praktičnih tehnoloških problemov ter spoznavanje novih poslovnih partnerjev, katerega namen je povečati konkurenčno sposobnost. Vsako leto pride na trg več kot 50.000 novih izdelkov. Serije izdelkov so vedno krajše z veliko modifikacij, različic in modelov. Vse to so nove priložnosti za orodjarstvo. Za vsak izdelek se potrebuje orodje. Sposobnost orodjarske industrije je taka, da lahko uresniči vse dizajnerske zamisli zelo konfiguriranih oblik izdelkov. V avtomobilski industriji se posamezni deli avtomobila izdelujejo vse bolj v enem kosu. Če je bilo potrebno včasih 6 izdelkov in 30 orodij za stransko steno avtomobila, je danes to en izdelek, za katerega se potrebuje 6 orodij. Izdelki so vse bolj zahtevni in po preseku zelo konfigurirani ter iz visokotrdnostnih materialov. Posamezna področja izdelka imajo različne funkcije (trdnostno, varnostno, pritrdilno) in so različno zahtevna za preoblikovanje. Preoblikovanje se vrši po postopku (posameznih orodij) v transfer ali progresivnih orodjih. Zelo pomembno je, da se ta orodja preizkusijo v orodjarni, ne pa pri kupcu. Tako so omogočeni optimiranje postopkov izdelave, dimenzijske točnosti izdelka in kontroliranje mehanskih, trdnostnih lastnosti izdelkov. Hkrati se določajo ter preverjajo kriterijske funkcije. Prenos podatkov mora biti prek komunikacijskih poti sodoben, kompatibilen in brez popačenj, delnih izgub in dezinformacij. Za vse omenjeno so za vsako podjetje, predvsem pa za podjetja avtomobilske industrije, nujno potrebne investicije v razvojno-razi-skovalno opremo, objekte in stroje, s čimer so zagotovljeni osnovni pogoji za vzpostavitev avtomobilskega izobraževalnega središča. Zato je treba inovativno tehnološko jedro sočasno razvijati z razvojem CRM (upravljanje odnosov s kupci), SCM (upravljanje odnosov z dobavitelji), razvojno-raziskoval-no in izobraževalno sfero. Prihodnost imajo le v tehnološke mreže povezana podjetja in centri znanja. Zgraditi je treba integralne sisteme, ki se bodo hitro odzivali na spremembe in potrebe trga. Tehnološko inovativno jedro je nosilec razvoja, aplikativnih raziskav in torišče za hiter prenos znanja v prakso. Zato je treba ta jedra dobro opremiti s sodobno raziskovalno-razvojno programsko in proizvodno opremo. Dodati je treba učinkovit komunikacijsko-informa- cijski sistem, prostor, infrastrukturo in oko-ljevarstvene pogoje. Vsemu temu pa je treba usposobiti, kadrirati, usmerjati, spodbujati in motivirati učinkovit, hitro zaposljiv strokovni kader, ki bo znal te nove tehnologije, opremo in znanje iztržiti prek inovativnih izdelkov. Upravljanje s človeškimi viri postaja trajen temeljni proces strategije doseganja konkurenčne prednosti. Zaposleni naj obvladajo čim več različnih veščin Hitro odzivanje na zahteve kupcev zahteva fleksibilnost na delovnem mestu. Ta zahteva je usmerjena v razvoj zaposlenih za doseganje tega izziva. Navzkrižno usposabljanje ter raznolikost veščin koristita organizaciji in zaposlenim. Osebe postanejo bolj cenjene in so bolj zadovoljne pri delu. Svetovno konkurenčne, fleksibilne organizacije usposabljajo in oblikujejo zaposlene za navzkrižno usposabljanje. Prizadevajo si, da bi zaposleni obvladali čim več različnih veščin. Spremembe v povpraševanju ali spreminjajoče se poslovne razmere, nepredvidena odsotnost zaposlenega ter potreba po večjem zadovoljstvu na delu zahtevajo fleksibilnost zaposlenih in obvladovanje več delovnih nalog. Organizacije, ki izvajajo navzkrižno usposabljanje in imajo delovno silo, ki obvlada različne veščine, imajo več možnosti za obvladovanje spreminjajočega se povpraševanja in so tako bolj konkurenčne. Izučeni, fleksibilni zaposleni uživajo večjo gotovost na delu, večje zadovoljstvo in tudi za samo organizacijo so bolj cenjeni kot osebe, ki obvladajo samo eno delo. Navzkrižno usposabljanje je najprej povezano s pridobitvijo veščin, potrebnih za izvajanje različnih del istega tipa (multi-tasking). Nato se razširi na pridobitev povsem različnih veščin The Tri znamke, eno podjetje, en cilj: povečanje vaše produktivnosti. Za vsak konstrukcijski del in vsak material vam ponujamo odlično kombinacijo orodij, s katerimi dosegamo učinkovitejše odrezovanje. Z našo združitvijo boste imeli korist, saj vam ponujamo produktivnejše procese obdelave, ki temeljijo na prvovrstnih standardnih in posebnih orodjih namenjenih struženju, vrtanju, navijanju in rezkanju. Ponesite v vašo izdelavo več moči. Zmanjšajte vloženi trud pri nabavi: ena kontaktna oseba, en dobavitelj, en račun. Stavite na The power of 3. www.walter-tools.com TITEX (multi-skilling). To lahko pomeni delati na popolnoma različnih področjih in lahko vključuje pridobitev novih spretnosti. Proizvajalci delov za avtomobilsko industrijo se v času hitrih sprememb vse bolj soočajo s pomanjkanjem strokovnega kadra, predvsem s tehničnega področja, kar lahko privede tudi do zaostajanja v tehnološkem razvoju celotne slovenske avtomobilske industrije. Ob tem se pojavi še problem nezadostne uporabe novih tehnologij, kar lahko privede do neustrezne kakovosti izdelkov in storitev. Naveden problem je možno premestiti s še neizrabljenimi možnostmi pri prenosu znanja, rezultatov raziskav ter novih tehnologij iz akademske v gospodarsko sfero. Izgradnja in vzpostavitev testnega izobraževalnega centra za stalno usposabljanje strokovnega kadra za specifične potrebe avtomobilske industrije bo premostila probleme prenosa znanja in dvignila stopnjo strokovnega znanja, inovativnosti in mednarodne konkurenčnosti. Center je skoraj v celoti opremljen V okviru projekta vzpostavitve PTC so se v EMO Orodjarni odločili za nakup, obnovo ali najem prostorov za izobraževanje in usposabljanje z vso potrebno opremo, ki služi teoretičnemu posedovanju znanj, praktičnemu usposabljanju iz komunikacijsko-informacijskih znanj ter praktično usposabljanje na strojih. Kupili so tudi instrumente laboratorijske metrološke opreme, pripravili učne vsebine, kupili učne in izobraževalne pripomočke ter investirali v nakup strojev za praktično usposabljanje. Pri takih usposabljanjih in izobraževanjih je največkrat potrebno individualno delo, zato so kupili računalniško strojno in programsko opremo, ki bo to omogočala. Za izvaja- Večosni rezkalni stroj, namenjen usposabljanju nje predstavitev povzetkov izobraževanj in usposabljanj s področja konstruiranja, modeliranja, programiranja, merjenja in simuliranja so opremili učilnico za do osem slušateljev in pripravili konferenčno učilnico. V podjetju imajo tako na razpolago tri učilnice, večnamenski prostor, konferenčno učilnico, delovna mesta za individualna izobraževanja in usposabljanja na približno 350 m2 skupnih površin ter 50 odstotkov večje proizvodno-izobraževalne prostore (3000 m2). Za potrebe praktičnih izobraževanj so bile nujne investicije v prototipne CNC-stroje in opremo. Z njimi je možno praktično usposabljanje za potrebe slovenske avtomobilske industrije s področja 3- in 5-osnih računalniško krmiljenih visokozahtevnih obdelav. Izobraževalna oprema prototipnih strojev omogoča vsa praktična usposabljanja in izobraževanja za potrebe avtomobilske industrije. Večina računalniške strojne in programske opreme ter prototipni CNC-stroji so kupljeni. Prav tako so za potrebe usposabljanja, izobraževanja in analiziranja nabavili laboratorijsko opremo v merilnem in termičnem laboratoriju v predvidenem manjšem obsegu. Izvršili so tudi investicijo za potrebe usposabljanja in izobraževanja na področju laserskega rezanja, varjenja in kaljenja. Znanja in tehnološke zmožnosti iz laserskih tehnik od-rezovanja pločevin za potrebe avtomobilske industrije so nezamenljivo tehnološko sredstvo, še posebej pri izdelavi prototipnih izdelkov delov za tako imenovane crash teste. Renato Fijavž, EMO Orodjarna, d. o. o. ■v Še tesnejše sodelovanjem Sodelovanje med družbo Kolektor in Institutom Jožef Stefan je že zdaj zgledno, hkrati pa predstavniki največjega slovenskega javnega znanstvenoraziskovalnega inštituta in največjega proizvajalca komutatorjev na svetu že ponujajo nove vsebine in nova področja, kjer bi lahko še močneje združili moči. Največje možnosti za tesnejše sodelovanje v prihodnje se kažejo na področjih novih materialov, fizike in novih tehnologij. Na inštitutu so vodstvu Kolektorja in 45 raziskovalcem družbe ob obisku, pripravljenem v sklopu prireditev ob 45-letnici koncerna, odprli vsa vrata, je povedal direktor inštituta Jadran Lenarčič. »Mi sami težko damo znanje, ki ga Kolektor potrebuje; le skupaj lahko ustvarjamo tako znanje,« je dejal. Direktor koncerna Kolektor Stojan Pe-trič je prepričan, da se bo sodelovanje med družbo in inštitutom nadaljevalo in okrepilo. »Naš cilj je sodelovati z Institutom Jožef Stefan, da povečamo dodano vrednost in najdemo nove proizvodne izzive v programih, ki nam bodo omogočali proizvodnjo še daleč v prihodnost,« je povedal ob obisku. Predstavniki tehnoloških mrež v Srbiji Namen dvodnevnega srečanja razvojnih in inovativnih skupin Slovenije in Srbije, ki je potekalo marca v Beogradu, je bil spodbuditi sodelovanje med inovativni-mi skupinami obeh držav, iskanje možnosti za skupne razvojne projekte ter prenos znanja in izkušenj. Slovenska delegacija je bila sestavljena iz 18 predstavnikov interesnega združenja grozdov in tehnoloških mrež ter Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ministrstva za gospodarstvo in Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije. Srečanje je potekalo v tehnološkem parku Indžija, kjer so gostitelji med drugim predstavili možnosti za vlaganja v industrijsko cono Indžija, potekali pa so tudi poslovni pogovori. Slovenski predstavniki so drugi dan obiska na srbski gospodarski zbornici predstavili strategijo in podporo razvoju grozdov v Srbiji ter potencialne projekte na zahodnem Balkanu. Organizirana so bila tudi srečanja slovenskih in srbskih predstavnikov na teme ekologije, energetike, lesnopredelovalne industrije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, orodjar-stva in novih materialov. Ločeno so se sešli tudi predstavniki ministrstev obeh držav. Promocijski članek Tri uspešne znamke, eno podjetje WALTER-TITEX-PROTOTYP skupaj na slovenskem tržišču V orodjarski dejavnosti imena WALTER, TI-TEX in PROTOTYP že od nekdaj predstavljajo pojem. Na švicarskem trgu nastopajo ti trije najuspešnejši proizvajalci orodij za precizij-sko obdelavo kovin od leta 2007 skupaj. Cilj je, da novonastalo podjetje zraste v vodilnega ponudnika orodij v kovinskoobdelovalni industriji na svetu. dne kovine. Področij, ki jih ponudba ne bi pokrivala, skorajda ni. Med strankami, ki zaupajo tem trem znamkam, so svetovno priznana podjetja s področij strojegradnje, avtomobilske, letalske in vesoljske industrije, proizvodnje za elektrarne ter orodjarske industrije in s področja izdelave kalupov. Svojim strankam bomo lahko v prihodnje ponudili kombinirana orodja za popolno obdelavo na vseh področjih obdelovanja kovin z odrezova-njem. WALTER, TITEX in PROTOTYP razkrivajo nove potenciale v proizvodnji in tako izboljšujejo konkurenčnost strank. Združitev teh treh podjetij po vsem svetu naj bi bila zaključena do konca leta 2007. WALTER, TITEX in PROTOTYP bodo imeli sedež na centrali WALTER AG v Tübingenu v Nemčiji. Predsednik družbe WALTER TITEX PROTOTYP bo Peter Witteczek. Mats Christenson, doslej poslovodja družbe TITEX + PROTOTYP, pa bo prevzel položaj Vice President Round Tools in zasedel mesto v upravi skupne organizacije. Za leto 2007 načrtuje skupina WALTER TITEX PROTOTYP promet, ki bo presegal pol milijarde evrov. S tem se bo družba uvrstila med največje proizvajalce in dobavitelje orodij za precizijsko obdelavo na svetu. »WALTER, TITEX in PROTOTYP pokrivajo skupaj izjemno široko paleto orodij za obdelavo z odrezovanjem, tako da je na trgu le nekaj podjetij, ki bi lahko ponudila podobno široko paleto izdelkov.« Informacije o trenutnem stanju združevanja v posameznih državah poiščite na skupni spletni strani www.walter-tools.com. ■ Skupne slovenske prodajne in marketinške dejavnosti bodo odslej potekale centralno iz Miklavža. Tako bo v prihodnje mogoče kupcem olajšati nabavo izdelkov, saj bo kupljeno blago prišlo v eni pošiljki in z enim računom. WALTER, TITEX in PROTOTYP ponujajo široko prodajno paleto orodij za odrezovanje kovin. WALTER, TITEX in PROTOTYP spadajo med vodilne ponudnike visokokakovostnih orodij z izmenljivimi rezili za rezanje trdih kovin, pa tudi orodij za preci-zijsko obdelavo kovin iz HSS-E in popolnoma karbi- V troje so WALTER, TITEX in PROTOTYP najboljši partner za odgovore na vsa vprašanja pri postopkih obdelave kovin z odrezovanjem. Skupaj bodo razvili edinstveni program proizvodov, ki ga bo na področju obdelave z odrezovanjem dopolnjeval izjemen know-how izkušenih sodelavcev. Svetovno razvejana logistična mreža bo zagotavljala prilagodljivo in hitro razpoložljivost. »Poleg tega zagotavlja okrepljena prisotnost še boljšo skrb za naše stranke,« zagotavlja Dimiter Vekilov, poslovodja nove prodajne organizacije v Sloveniji. »Naš cilj je jasen, pot je začrtana,« potrjuje Peter Witteczek, vodja in predsednik uprave novonastale organizacije. »Skupaj smo še močnejši.« WALTER, TITEX, PROTOTYP - najboljši partner za odgovore na vsa vprašanja obdelovanja z odrezovanjem Montanwerke Walter Werkzeug Ges.m.b.H PODRUŽNICA TRGOVINA Ptujska cesta 13 SLO-2204 Miklavž tel. +386 02 629 01 30 faks +00386 02 629 01 33 el. naslov: service.sl@walter-tools.com Informacije o trenutnem stanju združevanja v posameznih državah poiščite na skupni spletni strani www.walter-tools.com. GZS podelila nagrade za izjemne dosežke Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podelila 39. nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nagrade za leto 2006 je dobilo osem nagrajencev, in sicer prvi mož Krke Jože Colarič, direktor družbe Instalacija Boris Gorup, generalni direktor Julona Edi Kraus, predsednik uprave družbe Arcont Branko Kurbus, glavni direktor Acronija Vasilij Prešern, generalni direktor Ydrie Motors Jošt Rupnik, direktor družbe TBP Bogdan Šavli in direktor družbe Špan Ludvik Špan. Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so najstarejša tovrstna priznanja v Slo- veniji. Letošnji nagrajenci prihajajo iz šestih regij in petih panog, pri ocenjevanju dosežkov podjetnikov pa niso upoštevali le splošnih tržnih in razvojnih rezultatov gospodarske družbe, poslovnega in izvoznega rezultata ter internacionalizacije in uveljavljenosti v EU, temveč tudi hitro in učinkovito tržno širitev gospodarske družbe, obetavno vizijo in jasno strategijo na daljši rok, lasten razvoj in inovacije. Litostroj E. I., proizvajalec energetske in industrijske opreme fü > ru co ru Poklic s prihodnostjo Ko bom velik, bom mehatronik Dr. Tomaž Perme Foto: Jože Korelič Profesor dr. Karel Jezernik, vodja Inštituta za robotiko in profesor na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je eden od pionirjev na področju mehatronike v Sloveniji in več kot zaslužen za to, da je interdisciplinarna študijska smer meha-tronika prerasla v prvi samostojni univerzitetni študijski program pri nas, ki se bo na mariborski univerzi začel v novem študijskem letu. Mehatronika je beseda, ki se na področju tehnike in izobraževanja omenja vse pogosteje. Kaj vam predstavlja? Mehatronika je celota osnovnih znanj, postopkov in tehnik za vzdrževanje, proizvodnjo in razvoj sodobnih strojev, naprav in postrojev. Mehatronika je tudi nov način razmišljanja v načrtovanju izdelkov in sistemov. Kot interdisciplinarna tehniška disciplina je grajena na osnovnih klasičnih tehniških vedah elektrotehnike, avtomatike, informatike, strojništva in ekonomije. Mehatronika povezuje vedenje klasičnih disciplin v smislu funkcionalnosti novih izdelkov, ki jo dosegamo z računalništvom in informatiko. Ime sestavljata dve besedi: 'meha, ki se nanaša na tehnične sestavine, in 'tronika', ki ima pomen inteligentnega vodenja postopkov in procesov. Izdelki in sistemi, ki jih sestavljajo mehanski in elektronski deli ali sklopi, so povezani z zaznavali za zapis podatkov in mikroprocesorji, ki dajejo podatke o procesu ter te podatke tudi analizirajo. V procesu zbiranja podatkov se odločajo za tiste, s katerimi vplivajo na proces, in s tem pridobijo funkcijo celotnega mehatronskega sistema. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) ste v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo (FS) pripravili samostojni univerzitetni študijski program mehatronika in zanj pridobili akreditacijo Sveta za visoko šolstvo. Kakšen je vsebinski program študija? Temeljni cilj programa je usposobiti diplomante za najzahtevnejše operativne, razvojne in raziskovalne naloge v inovativnih podjetjih kovinskopredelovalne, avtomobilske, letalske in elektrotehniške usmeritve, pa tudi drugih smeri z dodatnim ciljem usposobiti omenjena podjetja za novo stoletje. Diplomant si bo pridobil interdisciplinarno strokovno znanje elektrotehnike, strojništva, avtomatike, informatike in ekonomije ter s tem sposobnost za odgovorno vodilno delo v timu strokovnjakov specialistov. S svojim širokim znanjem bo povezovalna vez tima ozko usmerjenih strokovnjakov na področju novih tehnologij oziroma mehatronike. Diplomanta bo nova študijska smer usposobila za strokovno komuniciranje v tujem, svetovnem jeziku in ga s tem pripravila na bodoči mednarodni pretok znanja in kadrov. Podrobnejša predstavitev vsebine študijskega programa je na voljo na spletnem naslovu http://mehatronika.uni-mb.si/. Seveda pripravljamo na Univerzi v Mariboru univerzitetne študijske programe na drugi magistrski stopnji. Kakovostno izobraževanje posebej zahteva kakovostno raziskovalno delo. Na FERI izvajamo raziskovalni program mehatronski sistemi, rezultati katerega nam bodo omogočili organizirati doktorski študij mehatronike v prihodnosti. Študijski program mehatronika je pripravljen po bolonjskem modelu. Katere prednosti in izzive prinaša ta model študija? V naši univerzitetni javnosti smo priča predvsem poudarjanju slabosti študija po bolonjskem modelu, manj pa govorimo o prednostih, ki jih tak model študija prinaša. Pozitivne pridobitve in prednosti bolonj-skega modela so predvsem doseganje čim višje izobrazbe v čim krajšem času, skrajšanje skupne dolžine študija in vseživljenjsko izobraževanje. Poleg tega pa je to vzvod za preoblikovanje univerzitetnega izobraževanja v smislu mednarodne primerljivosti z izmenjavo učiteljev in študentov v evropskem prostoru. Pomembna pridobitev študija po novem modelu so predvsem kompetenč-no znanje in potrebne veščine diplomanta ter s tem zagotovljena zaposlitev. To so argumenti, s katerimi poklic inženirja mehatronike predstavljamo kot poklic s prihodnostjo. Sodobni način študija zahteva sodobne metode poučevanja, ustrezno opremo in prostore. Kaj nudite študentom na študijskem programu mehatronika? Mehatronski izdelki so sodobni izdelki, ki jih uporabljamo vsakodnevno, kot so mobitel, digitalna kamera, tiskalniki in druga računalniška oprema, avtomobili na hibridni in električni pogon itn. Naštete naprave združujejo mehanske rešitve z elektronskimi in računalniškimi. Pomembna lastnost teh izdelkov je zapletenost in prepletenost znanj različnih tehniških disciplin, ki jih kot samostojne poznamo iz preteklosti. To zahteva tudi organizacijo študija in poučevanje, utemeljeno na novih elementih E-poučevanja ter naprednih informacij-sko-komunikacijskih tehnologijah (IKT). Študijski program je organiziran v učilnicah in laboratorijih, enakovredno temu pa sta omogočena dostop do učnega gradiva in delo v laboratoriju preko interneta od doma oziroma na daljavo. Namen je poleg učenja uporabe interneta tudi pridobivanje poklicnih izkušenj. Skratka, študijski program po bolonjski stopnji uči mlade narediti izdelek in znati uporabljati internet ter sodobne IKT-tehnologije. Tako je v celoti zgrajen na elementih vseživljenjskega učenja. Študij bo zelo praktično usmerjen in bo temeljil na partnerskem odnosu med profesorjem in študentom. Ali je to le drugo ime za projektno delo in mentorstvo, kot ju poznamo danes? Sedanje metode poučevanja in prenašanja znanja z učitelja na študenta so še vedno prevečkrat ex cathedra, zato bo bolonjski model to nadomestil s procesom učenja, kjer je osrednja vloga dodeljena učečemu se študentu, učitelj in asistent pa sta zunanja usmerjevalca in svetovalca, ki pomagata študentu v usvajanju novih znanj in veščin. Zato je treba najprej spremeniti odnos med učiteljem in študentom. Ta odnos mora temeljiti na višji stopnji od današnjega mentorskega dela in projektno organiziranega študija v klasičnih modelih. Učitelj naj učencu pomaga pri učenju in predvsem spodbuja študentovo aktivno vlogo. Študenta moramo naučiti, kako v praksi narediti nekaj, kar spoznava pri usvajanju teoretičnih osnov, in ga s tem spodbuditi k pridobivanju lastnega izkustva. Industrija želi dobro usposobljene mlade ljudi z veliko znanja in praktičnimi izkušnjami, ki bi takoj po končanem študiju lahko pristojno in odgovorno začeli z delom. Kaj lahko industrija pričakuje od novega študija mehatronike? Velik del programa je namenjen seminarskemu in projektnemu delu ter prvič tudi praktičnemu delu v podjetjih. Predvidena sta tako mentor pri študiju kot tudi mentor praktičnega usposabljanja iz gospodarstva, kjer študent opravlja praktične naloge. Z medsebojnim spoznavanjem in zgodnjim uvajanjem študentov v praktično delo predvidevamo mehak prehod diplomanta v delovno okolje. Tako imenovano virtualno izobraževanje, ki je utemeljeno na sodobnem E-pouče-vanju in delu v laboratoriju na daljavo, je tudi odlična možnost za izredni študij, ki je dosegljiv ob delu in primeren tudi za izobraževanje obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Virtualno izobraževanje omogoča študij v prostem času, pri čemer študent ni vezan na kraj študija. Fizični stik s fakulteto ima v prvem koraku E-študija, ko pridobiva osnovna navodila, in po končanem tečaju, ko sta potrebna predstavitev rezultatov in opravljanje izpitov. Poleg novega študija mehatronike nudimo industriji tudi druge oblike sodelovanja (http://www.feri.uni-mb.si/portal/), kot so na primer tehnološki dnevi, ki smo jih organizirali za Sekcijo elektronikov pri Obrtni zbornici Slovenije in so namenjeni sistemskemu razširjanju tehnološkega znanja v industrijo in malo gospodarstvo. Mehatronik je poklic s prihodnostjo. Kaj je treba narediti ali spremeniti, da bodo otroci že v osnovni šoli rekli »Ko bom velik, bom mehatronik«? V našem izobraževalnem in vzgojnem sistemu je treba težiti k cilju, da mlade učimo, kako narediti nov izdelek, obvladovati proces in podobno, in to tako, da mladi pridobijo lastne izkušnje in poglede. Vodilo naj nam bo Konfucijev izrek »Izobrazba je ostanek, ki ga pridobi učenec, ko pozabi dejstva«. Na žalost je osebnostna rast učenca izključena iz procesa izobraževanja in podrejena delu točkovanja znanja. ■ Acroni z rekordnimi poslovnimi rezultati Jeseniški Acroni je ob koncu prvega obsežnega investicijskega cikla že začel uživati sadove nekajletnega investiranja, saj je lani zabeležil najboljše poslovne rezultate v svoji skoraj 15-letni zgodovini. Prodajo končnih izdelkov so v Acroniju v primerjavi z letom 2005 povečali za deset odstotkov, vrednost prodaje pa kar za 27 odstotkov. Tako je končni izkupiček leta 2007 znašal 363 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in 13,2 milijona evrov dobička. Acroni, ki je v drugi polovici leta 2006 v razvoj in posodobitev proizvodnje investiral skoraj 104 milijone evrov, bo že letos začel drugi obsežni investicijski cikel, v okviru katerega bo do leta 2012 v proizvodnjo vložil še približno 160 milijonov evrov. S takimi investicijami želi postati sodobno podjetje za izdelavo nekaterih vrst jekla. Trenutno so po proizvodnji nerjavnega jekla v Evropi na tretjem mestu, ko bodo zaključili investicijski ciklus, pa bodo po pričakovanjih na tem področju prvi ali drugi v Evropi. Že letos v Acroniju pričakujejo veliko povišanje prihodkov iz prodaje, in sicer kar na 440 milijonov evrov. V naslednjih letih pa naj bi že dosegli 600 milijonov evrov letnih prihodkov iz prodaje. Pri tem ni predvideno bistveno povečanje količine proizvodnje, temveč gre povišanje prihodkov na račun preusmeritve v izdelke z višjo dodano vrednostjo. V Acroniju se usmerjajo v trženje specialnih jekel z visoko dodano vrednostjo in uspešno vstopajo v avtomobilsko industrijo. Sočasno z investicijami v izboljšanje proizvodnje Acroni investira tudi v bolj ekološko proizvodnjo. V ekologijo so tako investirali že več kot 20 milijonov evrov, do leta 2010, ko mora podjetje v celoti zadostiti evropskim standardom, pa bodo investirali še dodatnih 20 milijonov evrov. Združitev informacijskih sistemov v skupini Droga Kolinska Eden ključnih učinkov združitve Droge in Kolinske pred dvema letoma je v poenotenju in združitvi informacijskih sistemov, računalniških programov in podatkovnih baz v celovito informacijsko rešitev. SAP je bil izbran za nov krovni poslovni informacijski sistem, ob tem pa je bilo tudi odločeno, da se za nekatere posebne in kritične poslovne funkcije uporabi že uveljavljene oziroma obstoječe rešitve. Za vodenje skladišč je bil uspešno v uporabi SKLADKO SVS podjetja Espro inženiring iz Ljubljane, ki je skrbel za optimalno delo v skladiščih, pravilen tok in skladiščenje blaga, informacijsko vodenje in podporo ter spremljanje interne logistike v skladiščih. Ker je bil SKLADKO SVS že prilagojen vodenju in poslovanju na vseh lokacijah novega podjetja, vključno z upravljanjem visokoregalnih avtomatskih skladišč v Izoli in Sarajevu, je bila sprejeta odločitev, da sistem ostane v svoji funkcionalnosti del informacijskega sistema skupine Droga Kolinska in se preko vmesnikov poveže z osrednjo rešitvijo SAP. Informacijska združitev rešitve SKLADKO SVS s SAP se je začela ob začetku uvajanja SAP maja 2006 in je bila končana v roku, tako da so bili vsi programi in vmesniki preverje- ni pred zagonom SAP 1. januarja 2007. Potek združitve je vključeval določitev tehnologije izmenjave podatkov in mej funkcionalnosti posameznih programskih rešitev, analizo razlik in prilagajanj, določitev vmesnikov ter strukture in vsebine podatkov, izvedbo, testiranje in odpravljanje pomanjkljivosti, ki so bile zaradi skrbnega načrtovanja neznatne. Uspešna združitev sistema za vodenje skladišč SKLADKO SVS v okolje SAP, ki je potekala brez pretresov za podjetje in uporabnike, je pomagala hitremu in stroškovno učinkovitemu poenotenju informacijskih tehnologij. Tako je Droga Kolinska učinkovito izkoristila prednosti združitve. ■ 16. mednarodna delavnica Robotika v regiji Alpe-Adria-Donava Ljubljana, 7. - 9. junij 2007 http://robo.fe.uni-lj.si/raad2007/ RAAD 2007 Trije dnevi v svetu robotike Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani bo od 7. do 9. junija 16. mednarodna delavnica Robotika v regiji Alpe-Adria-Donava RAAD 2007, ki jo organizira Laboratorij za robotiko in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Delavnica RAAD bo po sedmih letih zopet v Sloveniji. V tem času je razvoj na področju robotike in avtomatizacije povzročil velike spremembe v rabi robotske tehnologije. Robotika se razvija v smeri robotskih sistemov, ki vedno bolj prodirajo na vsa področja človekovega življenja in delovanja. Delavnica je dogodek, ki vsako leto privabi vrsto robotikov iz industrijskega in znanstvenega okolja ter tako omogoči predstavitev rezultatov raziskav, izmenjavo idej in obravnavo novih robotskih aplikacij. Področja, na katera je osredotočena tematika letošnje delavnice, so uporaba robotov v industriji, robotski mehanizmi, prijemala in prijemanje, mikroroboti, mobilni roboti, servisni roboti, zanavala in pogoni, vmesniki človekrobot, roboti v gradbeništvu, izobraževalni robotski sistemi, vodenje, modeliranje in simulacije, robotski vid, haptični vmesniki, podvodna in vesoljska robotika, rehabilitacijska robotika, humanoidni roboti, zabavna robotika in mehatronika. Štirje vabljeni predavatelji, dr. Charlotte Brogren, ABB Automation Technologies AB iz Švedske, prof. dr. ing. Rüdiger Dillmann, Institute of Computer Science and Engineering z Univerze v Karlsruheju, Nemčija, prof. dr. Marko Munih, Laboratorij za robotiko in bimedicinsko tehniko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, in Hubert Kosler, Motoman Robotec, Ribnica, bodo predstavili dosežke skupin, ki jih vodijo v industrijskem in znanstvenem okolju. Več informacij na http:\\robo.fe.uni-lj.si\raad2007. Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko ETESII IFToMM NOVO: HELITRONIC MICRO za orodja, premera od 0,1 do 12,7 mm V zadnjih letih beležimo strmo rast rabe mikroorodij za obdelavo majhnih komponent, kot so mikroorodja za brizganje umetnih mas in miniaturni zobniki. WALTER je posebej za potrebe obdelave mikroorodij razvil CNC-brusilni stroj HELITRONIC MICRO. HELITRONIC MICRO ima s polimernim betonom polnjeno posteljo in 6 CNC-krmiljenih brusilnih osi, ki so opremljene z linearnimi pogoni s krmiljenim momentom. Brusilno glavo je mogoče opremiti z dvema ali tremi brusilnimi vreteni, s čimer je omogočena visoka prilagodljivost. Opcijska avtomatska os X1 omogoča natančno pozicioniranje orodij blizu vrtišča, kjer poteka brušenje. V standardnem obsegu dobave je tudi fiksna opora za orodno držalo. Za vlaganje in odstranjevanje skrbi integriran strežni sistem s 6-osnim zglobnim robotom in paletnim sistemom, ki lahko hrani do 900 orodij. Možnost visokonatančnega pozicioniranja, visoka raven prilagodljivosti in kratki časi priprave so odlike stroja HELITRONIC MICRO, ki zagotavljajo najvišjo produktivnost in kakovost orodij. Podjetje Walter proizvaja CNC-stroje za brušenje oz. elektroerozijsko obdelavo orodij za odrezavanje kovin, orodij za obdelavo lesa, PCD-orodij in rotacijsko simetričnih serijskih delov. Proizvodni program dopolnjujejo CNC-merilni stroji za brezkontaktno merjenje zahtevnih natančnih orodij in rotacijsko simetričnih delov, v enem samem vpetju in z dokumentirano kakovostjo. Sedež podjetja je v Tübingenu v Nemčiji, gosta distribucijska mreža pa zagotavlja globalno prodajo in tehnično podporo. Prodajno predstavništvo za Srednjo in Južno Evropo je v Kurimu v Češki republiki. m WALTER KÖRBER SCHLEIFRING vwvw.walter-machines.com Zglobni robot pri delu Primer mikroorodja WALTER s.r.o., Blanenska 1289, CZ- 664 34 Kurim, info.wcz@walter-machines.com, zastopstvo v Sloveniji: g. Ljubo Maroša, tel.: +386 41 629 704 Čas je, da odstranimo nečistoče Večina zaposlenih v proizvodnji in vzdrževanju se zaveda pomembnosti čistoče olja v hidravličnem in mazalnem sistemu, nadzora onesnaženosti olja in stroškov s tem povezanega vzdrževanja. Kljub temu pa se za doseganje ciljev učinkovitega vzdrževanja zmeraj znova pojavljajo težave. Pomemben vzrok za onesnaženost olja sta umazanija na stroju in nečistoče v okoliškem zraku. Ivan Majerič Vzroki za prisotnost škodljivih trdih delcev in vode v olju so različni. Največkrat je to posledica onesnaženosti novega olja, neočiščenih oljnih sistemov pri proizvodnji strojev, v stroju proizvedene umazanije in onesnaženosti okoljskega zraka, ki v hidravlični sistem pride skozi oddušnike. Vse te vzroke lahko učinkovito odpravimo s finim filtriranjem novega olja, učinkovito sistemsko izvedeno filtracijo, dodatnim nesprotnim (off-line) ali obvodnim (by-pass) filtriranjem, visokoučinkovitimi zračnimi filtri, klimatskimi napravami in recikliranjem olja. Od vrste proizvodnje je odvisna stopnja nečistoč na strojih in v okolju, kjer stroji delujejo. Večji del nečistoč v olju je posledica onesnaženosti samih strojev in okolja, zato bo velik napredek pri zagotavljanju ustrezne kakovosti olja dosežen že z zunanjo čistočo strojev in naprav. Poleg nadzora stopnje nečistoč v olju je treba postaviti merila tudi za stopnjo čistosti zraka, ki obkroža naprave in stroje. Čistoča olja se začne pri čistem delovnem okolju V proizvodnji je veliko področij, kjer je težko zagotoviti ustrezno čisto delovno okolje, vsaj ne brez dodatnega dela. V praksi se pogosto srečujemo s primeri slabo očiščenih strojev. Zunanja čistost stroja je eden od glavnih dejavnikov programa nadzorovanja onesnaženosti. Če strojev redno ne čistimo, je zelo verjetno, da bo umazanija z njih prešla tudi v olje. Morda se zdi zelo nepraktično čistiti okoljski zrak v proizvodnji ali redno temeljito čistiti zunanjost strojev, vendar so pomemben vzrok onesnaženosti olja ravno nečistoče oziroma umazanija v zraku in na samih strojih. Redno in temeljito čiščenje, pa tudi strožja kontrola čistosti skladiščnih prostorov, delovnih sredstev in pripomočkov ter delovnih in proizvodnih površin, kjer so stroji in naprave, pripomore k čistejšemu olju, zanesljivejšemu delovanju strojev in ne nazadnje k učinkovitejši proizvodnji. Najmanjša zahteva je čisto okolje Prvi korak k cilju razvoja nove strategije čiščenja je usmerjen k spremembi obstoječega stanja. Se pravi, če je na stroju umazanija in so v okolici nečistoče, ga je treba nemudoma očistiti oziroma jih odstraniti. Na prvi pogled se zdi to morda nemogoče, vendar v praksi ni tako. Izgovori, kot so Zmeraj je bilo tako ali Bilo je tako, ko sem prišel sem in To je nemogoče storiti, so pogosto resnični predvsem zato, ker ne spremenijo trenutnega stanja oziroma se ne lotimo čiščenja. Ko so stroji in okolica očiščeni, je treba tako stanje vzdrževati. Malo truda in prizadevnosti vsakega posameznika, ki redno počisti in pospravi za seboj (npr. očiščen in osušen rezervoar ob menjavi olja), bo prispevalo veliko k ohranitvi čistega delovnega okolja. Pobarvan stroj ter očiščena in obarvana tla lahko veliko pripomorejo pri vzdrževanju strojev in naprav. Pospravljeno, čisto in vzdrževano območje in take sestavine stroja, kot so cevi in priključki, bodo zelo pripomogli k hitremu in zanesljivemu za- znavanju morebitnih lekaž. Zelo težko je namreč določiti mesto in vzrok lekaže, če so sestavine naoljene in umazane. Lekaža je ena od pomembnih značilnosti čistoče stroja. Naoljen del sestavine, ki nastane zaradi lekaže, hitro in dobro veže nečistoče in zelo pripomore k nastanku umazanije. Naoljeno umazanijo je tudi veliko težje očistiti kot suh del stroja. Lekaže stroja pomenijo tudi nevarnost za delavce, saj se večji del nezgod delavcev v industriji pripisuje dr-sljajem, spodrsljajem in padcem, ki so posledica nečistih in mastnih tal. Preprečitev in odprava lekaž ter vzdrževanje čistega okolja stroja so edine rešitve za zmanjševanje takih ali podobnih nezgod. Čisto in lepo urejeno delovno okolje prispeva tudi k dobremu počutju delavca in zagotavlja večji storilnost in produktivnost. Le kdo si ne želi tega Najtežji del zagotavljanja čistega okolja je prav gotovo začetek čistilne akcije. Delo si lahko olajšamo s pravilno usmeritvijo in postavitvijo meril ter sistemsko zasnovo poteka in načina odpravljanja umazanije in nečistoč ter spreminjanja neprijetnega delovnega mesta v bolj varno, zanesljivo in produktivnejše delovno okolje. Ivan Majerič, HAWE hidravlika, d. o. o. stroinistvo.com križišče strojnikov Načrtovanje, izvedba in vodenje skladišč Dobro načrtovanje in informacijska podpora Strmenje k vedno večji optimizaciji stroškov v proizvodnji in distribuciji je posledica pritiskov trga, ki zahteva vedno boljše izdelke po vedno nižjih cenah. Za dosego tega cilja je več poti. Veliko lahko dosežemo s preučitvijo in spremembo obstoječih procesov, ki se odvijajo v skladišču ter pred in za njim. Če to ni dovolj in je treba zmogljivost povečati z izgradnjo novega skladišča ali spremembo obstoječega, je treba vključiti strokovnjake s področja logistike, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in rešitvami bistveno pripomorejo k optimizaciji stroškov na stopnji izvedbe ter med samim delovanjem skladišča. Ašo Zupančič Objekt naj »objame« tehnologijo Ko je naročnik odločen, da se bo spoprijel z načrtovanjem novega ali preureditvijo obstoječega skladišča, se začne priprava projektne naloge, v kateri mora naročnik čim bolj natančno opredeliti cilje in podati vse omejitve, ki lahko nastopajo med izvedbo in delovanjem. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB) zahteva od investitorja (naročnika), da pripravi projektno nalogo, zato naročnik običajno opredeli naročilo in Slika 1: Visokoregalno skladišče ARGETA (BIH) predpiše tehnične lastnosti, ponudnik pa na podlagi tega projekt izvede. Zadnje čase se odnos med naročnikom in ponudnikom spreminja. Danes je ponudnik aktivni člen pri opredelitvi projektne naloge, saj lahko le tako zagotovimo optimalno izkoriščanje ponudnikove strokovnosti in izkušenj. Tak način dela pogosto pripelje do inovativnih rešitev in s tem do izdatnih prihrankov in velikega izboljšanja delovnega procesa. Pri tem je treba poudariti, da niso najprimernejše oziroma najugodnejše rešitve vedno najcenejše. Za vrednotenje rešitev je treba upoštevati več dejavnikov, pri čemer cena ne sme biti edini in odločujoči dejavnik. Proces načrtovanja skladišč je zapleten proces, zato moramo v projektni tim vključiti strokovnjake z različnih področij, kot so tehnologija dela, logistika, arhitektura, gradbena dela, promet, požarna varnost, strojne in elektroinstalacije, ki morajo med seboj vseskozi sodelovati ter iskati optimalne rešitve. Načrtovanje skladišča se začne z analizo podatkov o proizvodih, s katero ugotavljamo optimalni tip oziroma način skladiščenja, ki pogojuje tehnološko opremo skladišča in ravnanja s predmeti. Na trgu opreme za skladišča je veliko ponudnikov, ki s svojimi rešitvami zadovoljujejo še tako raznolike potrebe. Ključnega pomena pri načrtovanju je, da upoštevamo zadnja dognanja in stanje tehnike na trgu, saj lahko z izbiro ustrezne opreme dosežemo veliko pozitivnih učinkov, od boljšega izkoristka prostora, večje izkoriščenosti transportnih naprav, boljše dosegljivosti blaga, do krajših časov izvedbe posameznih procesov. Na podlagi zahtevane zmogljivosti skladišča, predvidenega materialnega toka skozi skladišče in ob upoštevanju predvidene tehnološke opreme se določi potrebna velikost prostora oziroma se išče optimalna razporeditev opreme znotraj razpoložljivega prostora obstoječega objekta. Pri načrtovanju novega skladišča je treba v projekt vključiti tudi strokovnjake s področij arhitekture, prometne ureditve, gradbene konstrukcije in druge, da se lahko že na stopnji načrtovanja tehnologije dela v skladišču objekt prilagodi predvideni tehnologiji. Že na stopnji načrtovanja je treba možne različice projektne rešitve ustrezno oceniti in na podlagi meril izbrati najboljšo. Rezultat procesa načrtovanja je projektna dokumentacija, ki je osnova za izvedbo. Dokumentacija mora vsebovati vse zakonsko določene dokumente, ki morajo omogočati izvedbo izbrane projektne rešitve. Med izvedbo je treba spremljati in beležiti vse spremembe, da je na koncu izvedbe mogoče izdelati tehnično dokumentacijo, ki odgovarja resničnemu stanju in omogoča varno ter učinkovito uporabo vgrajene tehnologije. Delo v skladišču Tehnologija dela v skladišču je eden ključnih elementov, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi in načrtovanju skladišča. Sodobna in visokotehnološka oprema, ki ni usklajena s tehnologijo dela, ne bo prinesla želenih rezultatov. Zavedati se moramo, da so procesi, ki določajo tehnologijo dela v skladišču, zelo zapleteni in med seboj prepleteni. Pri načrtovanju procesov v skladišču je treba imeti stalno v mislih njihovo medsebojno povezanost in soodvisnost, saj lahko izboljšave enega procesa negativno vplivajo na učinkovitost drugega. INFORMACIJSKI TOK Slika 2: Procesi v skladišču Pri načrtovanju novega skladišča je treba skrbno preučiti obstoječe procese in razloge, zakaj se procesi odvijajo oziroma ne odvijajo na predpisan način, ter predlagati spremembe oziroma izboljšave procesov. Spremembe in izboljšave delovnih procesov morajo biti stalnica in se ne smejo zaključiti s koncem projekta, saj lahko le tako znižujemo stroške in dosegamo boljše poslovne rezultate. Franci je edini, ki vse ve Franci je edini v skladišču, ki vse ve. Kaj boste storili, ko ga ne bo več, je vprašanje, ki se ga zavemo šele, ko se to zgodi. To je le eden od vzrokov za informatizacijo skladiščenja. Informacijska podpora je nujno potrebna tudi za obvladovanje veliko medsebojno prepletenih procesov v skladiščnem poslovanju, ki pa se mora prilagajati procesom, in ne obratno. Naloga informacijske podpore je, da olajša, in poveča kakovost dela v skladišču, tako da vse procese poveže v smiselno celoto. Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju ne določa procesov, ampak omogoča njihovo optimalno izvajanje. Zasnovane informacijske rešitve morajo omogočati nadgrajevanje in posodabljanje, ki tečeta vzporedno s posodabljanjem skladiščnih procesov ter opreme. Zapletenost skladiščnih procesov, ki jih je treba nadzorovati in upravljati z informacijsko podporo, lahko prikažemo že s preprostim primerom. Prevzem blaga v skladišče vključuje razkladanje tovornjakov, količinsko in kakovostno preverjanje ter informacijsko izognemo nepotrebnim zamudam in delu, ki je posledica prenosa podatkov (tiskanje dokumentov, prenos podatkov v nesprotnem načinu in podobno), omogoča pa tudi sprotna preverjanja, ki zmanjšajo število napak v delovnem procesu (manj kot 1 %). Pomembna merila izbire programskega paketa za informacijsko podporo skladiščnemu poslovanju so vzdrževanje informacijske opreme (strojne in programske), prilagajanje novim zakonskim zahtevam in spremembam delovnega procesa ter odzivnost podjetja pri morebitnih napakah ali okvarah. Dober konec se dela na začetku Projektni pristop, kjer sodelujejo strokovnjaki z različnih področij in panog, je pogoj za kakovostno in učinkovito načrtovanje skladišč ter doseganje postavljenih ciljev, ki pa jih ni mogoče zagotoviti brez ustrezne informacijske podpore. Ključnega pomena za uspeh projekta na področju skladiščnega poslovanja je ponudba celovite rešitve - od zamisli do izvedbe -, pri čemer morata naročnik in ponudnik že od samega začetka tesno sodelovati. Kakovostno izdelana projektna naloga Pravilen pristop je načrtovanje objekta okoli tehnologije, in ne obratno. Slika 3: Radiofrekvenčna oprema za delo v skladišču pripravo blaga, da lahko primerno označeno vstopa v nadaljnji proces. Ena od funkcij procesa skladiščenja je preskladiščevanje blaga, ki se mora izvesti zaradi dopolnjevanja lokacij ali pa zaradi potrebe po urejanju skladišča. Ta operacija vključuje identifikacijo blaga, ki ga je treba preskladiščiti, potrjevanje odvzema z lokacije, postopek izbire oziroma določitve druge lokacije, transport in potrjevanje odlaganja na novi lokaciji. Informacijska podpora Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju vključuje programsko in strojno opremo, ki morata biti prilagojeni razmeram dela v skladišču. Strojna oprema mora biti robustna, vzdržljiva in ne sme ovirati delavca pri opravljanju njegovih nalog, hkrati pa mu mora zagotavljati vse potrebne informacije, ki jih potrebuje za nemoteno opravljanje svojega dela. Programska oprema vključuje sistem za vodenje skladišča, ki teče na strežniku ter mobilnih ročnih in prevoznih terminalih. Za nemoten potek dela je treba podatke med strežnikom in terminali prenašati v realnem času (on-line), kar je mogoče zagotoviti s postavitvijo in uporabo brezžičnega omrežja za prenos podatkov. S tem se je običajno vredna veliko več, kot so naročniki vanjo pripravljeni investirati, čeprav se vsi zavedamo, da so dobro opredeljeni cilji in zahteve prvi korak na poti k uspehu. ■ AšoZupančič, Espro inženiring, d. o. o., Ljubljana 2D-laserski rezalni sistem Laserski rezalni sistem podjetja Prima North America Synhrono sestavlja patentirana laserska glava, ki je vpeta na dve pomični osi nad delovno površino stroja. Rezalna glava lahko reže pri pospeških do 6 G, kar omogoča rezanje več kot 1000 lukenj v minuti. Prednost majhnih linearnih motorjev v kombinaciji z lahko titanovo konstrukcijo je v manjši masi, kar omogoča kar trikrat manjšo porabo moči. Natančno in hitro vodenje laserskega žarka omogoča natančno rezanje tudi najmanjših profilov. Delovna površina stroja je 1,5 x 3 m. www.prima-na.com DURATOMIC™ PRIHODNOST Seco Tools SI d.o.o., Cesta k Tamu 9, SI - 2000 MARIBOR Tel.: 02 450-23-40 Fax: 02 450-23-41 www. secotools. com/ si SECO] Konferenca AIG '07 Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu Društvo avtomatikov Slovenije je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru organiziralo že peto konferenco Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG '07, ki je bila 11. in 12. aprila 2007 v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru. Konference, katere stalen cilj je skrb za strokovno rast avtomatike kot stroke in strokovnjakov na tem področju, se je prvi dan udeležilo več kot 140 strokovnjakov z univerz, inštitutov, industrije in drobnega gospodarstva, drugi dan pa so se jim pridružili tudi številni študentje z ljubljanske in mariborske univerze. Udeleženci so si lahko ogledali predstavitve 66 prispevkov strokovnjakov iz gospodarstva in partnerjev iz raziskovalnih institucij ter razstavo, na kateri je sodelovalo 24 podjetij s področja avtomatizacije in informatizacije. Dr. Tomaž Perme Foto: dr. Gregor Edelbaher Brez avtomatizacije in informatizacije si sodobnega sveta ne moremo več predstavljati, zato je konferenca Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu pomembna za predstavitev rezultatov strokovnjakov iz gospodarstva in prenos znanj ter spoznanj iz akademske sfere v gospodarstvo, pa tudi dobra priložnost za druženje in izmenjavo mnenj ter zamisli. To sta v nagovoru udeležencem na odprtju konference poudarila rektor Univerze v Mariboru profesor dr. Ivan Žagar in dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru profesor dr. Igor Tičar. V imenu ministra za gospodarstvo je udeležence pozdravil tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za podjetništvo in konkurenčnost mag. Janko Burgar, ki je predlagal, da se ime konference o avtomatizaciji v industriji in gospodarstvu nadgradi s storitveno dejavnostjo, in poudaril, da je konferenca zgled prenosa znanja in promocije avtomatike kot znan-stvenotehničnega področja. Udeležence je v imenu drobnega gospodarstva pozdravil tudi Janez Škrlec, predsednik Sekcije elek-tronikov pri Obrtni zbornici Slovenije. Profesor dr. Stanko Strmčnik z Instituta Jožef Stefan je predstavil načrte in izvedbo strategije razvoja na področju tehnologije vodenja v Sloveniji, ki jo je leta 2003 na pobudo ministrstva za gospodarstvo oblikovala skupina podjetij, začetnih članic tehnološke mreže Tehnologije vodenja procesov. Na osnovi temeljite analize stanja v Sloveniji in tujini ter vizije izvajalcev, potreb uporabnikov in smeri razvoja v svetu so določili prednostne smeri razvoja in strateške cilje ter usmeritve, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo sicer pozitivno ocenilo, izzivi finančne podpore pa so ostali nedorečeni. Kljub relativni nezanesljivosti države kot partnerja za izvedbo strateških projektov na področju tehnološkega razvoja in drobljenju že tako premajhnih sredstev se je sodelovanje med institucijami in podjetji ter med podjetji samimi okrepilo, ostaja pa še veliko neizkoriščenih zmogljivosti in priložnosti. Temu je sledila razprava, ki je opozorila na kratko-ročnost takega načina podpore strokovnim strateškim usmeritvam, pomemben zaključek pa je podal mag. Daniel Zupančič iz podjetja Trimo, ki je poudaril, da se mora podjetje, ki želi biti uspešno, zanesti predvsem na svoje »roke in glavo«, ne pa na podporo države. Osrednji dogodek konference so bila predavanja domačih in tujih strokovnjakov s področja avtomatizacije in informatizacije proizvodnje. Vodilni temi sta bili proizvodna informatika in hišna avtomatizacija, predstavljeni pa so bili tudi rezultati projektov s področij avtomatizacije procesov, naprav meritev in preskušanj ter robotike in mehatronike. Od skupno 66 prispevkov, ki so jih prispevali v glavnem strokovnjaki iz gospodarstva oziroma partnerji iz raziskovalnih organizacij, je bilo tudi 11 prispevkov študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo z Univerze v Mariboru in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki so se potegovali za najboljši študentski prispevek. Priznanje je podelil predsednik Društva avtomatikov Slovenije in predsednik konference AIG profesor dr. Boris Tovornik, prejel pa ga je Matej Kse-neman, študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, za prispevek o prepoznavanju avtomobilskih registrskih tablic z nevronskimi Konferenčno razstavno prireditev, ki je bila namenjena izmenjavi izkušenj, predstavitvi uporabnih rešitev, druženju uporabnikov, izvajalcev in raziskovalcev, je zaokrožila okrogla miza o izobraževanju avtomatikov in mehatronikov po bolonjskem modelu, ki jo je vodil profesor dr. Karel Jezernik. Razprava in ugotovitve sodelujočih zaslužijo podrobnejšo predstavitev, za sklep pa le dve najpomembnejši, in sicer, da je poleg študijskih programov treba »prenoviti« tudi učitelje in povečati zanimanje mladih za tehniko in naravoslovje.® MOTOMAN Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto robotskih aplikacij na področjih: .strege .rezanja .tlačnega liva .brušenja oz. površinske obdelave .montaže Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. SETEN 1001 150 9001 0 2J4 > ÜJ \±! U ~r. s ^BIT^- Naslov: Lepore lì, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 [0)1 83 71 410 + 386 [0)1 83 71 350 Telefax: + 386 [0)1 83 61 243 / www.motomartrobotet.si E-mail: info@motomanrobotec.si Konferenčno-sejemska prireditev LOGISTIKA '07 Logistični dogodek leta v Sloveniji Fakulteta za logistiko v Celju je 21. in 22. februarja 2007 gostila konferenč-no-sejemsko prireditev LOGISTIKA '07, ki jo je organiziralo Evropsko združenje za promet, transport in poslovno logistiko v sodelovanju s podjetjem GR-INŽENIRING, d. o. o. Prireditev, ki jo je vsak dan obiskalo več kot 300 obiskovalcev, je bila namenjena povezovanju akademskega, razvojnega in uporabniškega okolja ter predstavitvi sistemov, rešitev in možnih izboljšav, pomembnih za razvoj logistike kot panoge in celotnega gospodarstva. Dr. Tomaž Perme Prireditev LOGISTIKA '07 je rezultat sodelovanja med Evropskim združenjem za promet, transport in poslovno logistiko ter Fakulteto za logistiko v Celju, obenem pa je to uvod v novo obdobje sodelovanja med akademskim okoljem ter ponudniki in uporabniki logističnih storitev, je opisal pomembnost dogodka Stojan Grgič, predsednik organizacijskega odbora. Zaznavamo pomanjkanje izobraževanja, novih rešitev in medsebojnega druženja sodelujočih v logistiki, zato je tovrsten dvodnevni dogodek dobra priložnost za druženje in izmenjavo mnenj vseh, ki se vsakodnevno ukvarjajo z različnimi logističnimi procesi in trudijo za uspešno delovanje celotnega logističnega sektorja. Prireditev je slavnostno odprl državni sekretar na Ministrstvu RS za promet dr. Peter Verlič, ki je med drugim omenil, da se država zaveda pomena logistike, saj je dobro delujoč in ekološko uravnotežen prometni sistem ključnega pomena za traj-nostni gospodarski razvoj celotne regije. Zbrane sta na odprtju nagovorila tudi profesor dr. Martin Lipičnik, dekan Fakultete za logistiko, in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman. Poudarila sta pomen Fakultete za logistiko za razvoj stro- Uvodni govornik odprtja prireditve profesor dr. Martin Lipičnik ke in okolja, v katerem deluje, ter podprla konferenco in razstavo, ki bosta v še večjem obsegu postali vsakoletno srečanje akademskega, razvojnega in uporabniškega okolja na področju logistike. V slavnostnem delu prireditve so svoje delovanje, vizije in načrte predstavili nekateri največji logistični sistemi v Sloveniji: Intereuropa, Luka Koper, Aerodrom Ljubljana in Pošta Slovenije. Med največjimi načrti so širitev poslovne mreže Intereurope v izbranih državah Zahodne, Srednje in Jugovzhodne Evrope, širitev pomolov v Luki Koper, izgradnja sodobnega potniškega terminala in poslovno-ekonomske cone Aerodroma Ljubljana ter izgradnja šestih distribucijskih centrov Pošte Slovenija v naslednjih dveh letih. Program prireditve je bil širok in odprt napredku, ki stopa na celotno obravnavano področje in uporablja inovacije ter izboljšave na vseh področjih, ki tehnološko in tehnično pokrivajo logistiko. Konferenčni del je postregel z 39 predstavitvami domačih in tujih strokovnjakov, ki so tematsko združevala področja upravljanja preskrb-nih verig, transporta, skladiščnih in distribucijskih centrov, javnih naročil in računalniškega izmenjevanja podatkov. Rdeča nit predavanj je bila informacijska podpora načrtovanju in upravljanju vse bolj zapletenih logističnih sistemov, ki je velik izziv in priložnost za konkurenčno prednost vsakega podjetja, katerega poslovanje vsebuje materialni tok, saj je s tem samodejno člen v preskrbni verigi. Nekaj najbolj pomembnih misli s predavanj in plodovitih razprav, na katerih je vsak dan sodelovalo več kot 200 udeležencev, lahko strnem v naslednje ugotovitve. Temelj učinkovite logistike je na dobrem poznavanju resničnih izdelovalnih, logističnih in poslovnih procesov ter njihovi Utrinek s konferenčnega dela prireditve dinamični analizi. Pri tem je treba upoštevati obstoječe in prihajajoče standarde na področjih od embalaže, označevanja do poslovnih modelov in izmenjevanja podatkov. Za izgradnjo uspešnega logističnega sistema so potrebni tudi dobro strokovno znanje in usposobljeni strokovni kadri. V Sloveniji je treba združiti razvojne in izvajalske zmogljivosti v panogi logistike ter opozoriti nase kot na enega od ključnih partnerjev uspešnega gospodarstva, saj logistika predstavlja gibalo razvoja in osnovo za napredek na skoraj vseh področjih, na katerih je prisotna. Konferenčni del prireditve je dopolnjevala razstava, na kateri je sodelovalo 22 podjetij iz Slovenije in tujine, ki so predstavila izdelke, rešitve in storitve s področja logistike. Med drugim so se obiskovalci lahko seznanili s ponudbo viličarjev, skladiščnih in distribucijskih sistemov in centrov, z možnostjo označevanja in sledenja izdelkov skozi celotno preskrbno verigo, najbolj številčno pa je bilo zastopano področje informacijske podpore logistiki. Prireditev se je zaključila s slavnostno podelitvijo nagrade logist leta, ki jo podeljuje Evropsko združenje za transport, promet in poslovno logistiko strokovnjaku na področju logistike, ki se je na območju Podelitev nagrade logist leta 2006 Slovenije uveljavil s svojim strokovnim delom in lahko predstavlja vzor ostalim logistom. Nagrado logist leta 2006 je prejela Tatjana Oražem, izvršna direktorica logistike v podjetju Merkur, d. d., ki zelo uspešno vodi enega največjih logističnih sistemov pri nas in je ena prvih direktorjev logistike v Sloveniji. Oražmova se zaveda, da so učinkoviti logistični procesi ključ uspešne logistike, zato že dve leti uspešno izvaja projekt prenove logističnih procesov v logistiki podjetja Merkur, pri tem pa sledi najsodobnejšim rešitvam organizacije preskrbnih verig. Profesor Lipičnik se je na koncu prireditve zahvalil sodelujočim podjetjem, razstavljavcem, obiskovalcem, organizatorju Evrop- skemu združenju za transport, promet in poslovno logistiko ter izvajalcu podjetju GR-INŽENIRING, ki so prispevali k temu, da je bila Fakulteta za logistiko v Celju dva dneva središče strokovnega in družabnega dogajanja na področju logistike v Sloveniji. Verjame, da bo ta lokacija postala tradicionalno stičišče in področje medsebojnega sodelovanja, izmenjave mnenj in zamisli za prihodnja raziskovanja na področju logistike, ki je vsekakor pomemben del uspešnega gospodarstva.® Comet letos načrtuje povečanje prihodkov za 3,3 odstotka Nadzorni svet Cometa iz Zreč je potrdil gospodarski načrt za letos, v katerem namerava družba povečati čiste prihodke v primerjavi z lanskimi za 3,3 odstotka. Glede na tržni položaj v brusni panogi, kjer po ocenah poznavalcev v prihodnosti na področju smolno vezanih brusov za široko potrošnjo ni pričakovati rasti, bo uresničitev cilja povečanja prihodkov od prodaje zahtevna naloga, ocenjuje uprava družbe. Cilji za letos so naravnani k izboljšanju ekonomičnosti poslovanja in ohranjanju ali celo povečevanju obsega prodaje nekaterih programov ob nespremenjenem številu zaposlenih. Comet je lani ustvaril približno 40,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa naj bi zna- šal 1,2 milijona evrov. Letos naj bi se prihodki od prodaje povečali za tri odstotke na 41,6 milijona evrov, čisti dobiček pa za štiri odstotke na 1,3 milijona evrov. Nadzorni svet je obravnaval tudi načrte vseh treh Cometovih odvisnih družb: Ecopacka iz Zreč, Co-bre iz Avstrije in Toroflexa iz Nemčije. Vse tri bodo po načrtih letos poslovale pozitivno. Načrtovani čisti dobiček Ecopacka znaša dobrih 88.000 evrov, Cobre dobrih 49.000 evrov, Toroflexa pa dobrih 170.000 evrov. H Vodilni slovenski ponudnik rešitev avtomatizacije m informatizacije za • različne panoge industrije, • energetiko, • zgradbe in • komunalno infrastrukturo. KQLEKTOhGROUP SINABIT 0 Sinabit d.o.o. Zasavska c. 95 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija T: 01/563 63 00 F: 01/562 60 49 E: info@sinabit.si Skupaj s partnerji izvajamo celovit inženiring za različne tehnološke sklope. www.sinabit.si logist leta 2006 Tatjana Oražem, izvršna direktorica logistike v Merkurju, d. d. Trgovina je logistika Učinkoviti logistični procesi so ključ za uspešno logistiko. Tega se zaveda tudi dobitnica priznanja logist leta 2006, izvršna direktorica logistike v družbi Merkur Tatjana Oražem. Prestižno priznanje ji je podelilo Evropsko združenje za transport, promet in poslovno logistiko, saj Oražmova že nekaj let uspešno izvaja projekt prenove logističnih procesov v Merkurju, sledi najsodobnejšim rešitvam organizacije oskrbovalnih verig in se zaveda, da je logistika v trgovini zelo zahteven segment za zadovoljevanje kupcev in splošna konkurenčna prednost trgovskega podjetja. Lanska logistka leta nam je med drugim povedala več o tem, kako so z ekipo v Merkurju funkcijsko zaokrožili logistiko, uredili najbolj urejen šifrant izdelkov v Sloveniji, o razvoju logistike pri nas, pomanjkanju kadrov in želji po združevanju logi-stov pod enim okriljem. Sonja Sara Lunder dr. Tomaž Perme Foto: Blaž Košak Ob besedi logistika običajno pomislimo na skladiščenje in transport, zadnje čase tudi na informacijsko podporo materialnemu toku. Pravite, da je logistika več. Kaj je torej tisto več? Logistika je vedno vpeta v nabavne in prodajne procese, medtem ko je skladiščenje ozka logistična vsebina, ki je vezana predvsem na samo podjetje. Merkur ima najetih nekaj skladišč, organizacijo prevozov imamo urejeno s pogodbenimi podjetji, sicer pa logistično storitev v celoti opravljamo sami. Logistika je do leta 2001, ko smo jo v komercialni dejavnosti postavili na isto raven kot maloprodajo in veleprodajo, obsegala le skladiščenje ter transport. Ugotovili smo, da je to premalo in da moramo zajeti celotno oskrbno verigo. Odločili smo se za šifrant izdelkov, ki vsebuje vse podatke, ki jih komerciala potrebuje v komunikaciji z dobavitelji in kupci. Prepričana sem, da ima Merkur kot podjetje z 250 tisoč izdelki na področju logistike najbolj urejen šifrant v Sloveniji. Sčasoma smo v logistiko vključili tudi carinsko poslovanje. Velik del špediterske dejavnosti opravljamo v lastni režiji, bili pa smo prva trgovina, ki je bila elektronsko povezana s carino. Naslednje področje, za katerega smo ocenili, da ga obvladujemo v logistiki, je bilo spremljanje dokumentacije. To vključuje opremljenost izdelkov v skladu s predpisi, kot so navodila za uporabo, garancije in drugi dokumenti za varno uporabo izdelka. Naš oddelek je odgovoren tudi za proces reklamacij, čeprav ta proces teče v vseh delih komerciale, torej poleg logistike tudi v nabavi in prodaji. Tako smo zakrožili vse dejavnosti, ki se v enem delu izvajajo v logistiki, večinoma pa v drugih delih komerciale. Te dejavnosti v logistiki vodimo linijsko, procesno pa tečejo skozi celoten proces komercialnega poslovanja. Posebnost logistike v Merkurju je, da od leta 2001, ko smo vzpostavili logistiko kot funkcijo, uvajamo procesno delovanje. Po drugi strani pa smo na področju metalurgije začeli razvijati proizvodno dejavnost. Specializirali smo se za področje konfekcioniranja izdelkov, kjer izpostavljamo tehnične in tehnološke pogoje za dejavnost, postaviti pa poskušamo tudi pravila načrtovanja in samega operativnega izvajanja proizvodnje, kot ga imajo proizvodna podjetja. Glede na to, da smo tehnično in tehnološko dobro opremljeni, smo na področju logistike razvili tudi oddelek za vzdrževanje, ki dela 24 ur na dan. Kakšna sta pomen in vpliv logistike na kakovost storitev vašega podjetja? Trgovina je logistika, saj skrbimo za premik blaga od mesta nastanka do mesta porabe. S premoščanjem časa in prostora uporabniku omogočimo, da blago dobi v pravem trenutku na pravem mestu. Ta vloga je v trgovskem podjetju veliko večja kot v proizvodnem, kjer je pomembnejša interna logistika. Zavedate se, da so uspešni logistični procesi ključ za uspešno logistiko. Kakšni so cilji in potek prenove logističnih procesov v Merkurju? Leta 2001 smo vzpostavili dva projekta, ki sta sčasoma prerasla v programa logistični sistem in razvoj metalurgije. Merkur pokriva širok spekter tehničnih izdelkov, ki pa jih ločujemo od metalurških, saj sta način skla- diščenja in manipulacije za obe skupini različna. Zato smo se odločili, da logistični sistem kot informacijsko-dokumentacijski tok vzpostavimo za celoten nabor izdelkov, razvoj metalurgije pa se je ukvarjal z vzpostavitvijo infrastrukture (skladišč) ter pogojev za konfekcioniranje proizvodov in njihovo trženje. Pri obeh projektih smo najprej zagotovili tehnične in tehnološke pogoje za to, da se logistika v podjetju uveljavi kot dodana vrednost. Zagotovili smo prostor za skladiščenje in tehnologijo, ki zagotavljata čim bolj enostavno in hitro manipulacijo, posledica tega pa je možnost prihranka pri kadrih. V zadnjih petih letih smo zgradili dodaten skladiščni prostor za metalurške proizvode, posodobili tehnologijo, inštalirali naprave za predelavo metalurških proizvodov, na tehničnih proizvodih pa smo po integraciji s Kovinotehno opredelili skupini izdelkov, ki se bodo skladiščili v Naklem in Celju. Oba kraja smo tehnološko posodobili, obstoječa skladišča Kovinotehne pa delno prenovili. V Arcelor Mittal lani z manjšim dobičkom Arcelor Mittal, največji svetovni proizvajalec jekla, je lani ustvaril 6,35 milijarde evrov čistega dobička, kar je 3,6 odstotka manj kot leta 2005. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju povečali s 64,43 milijarde evrov na 70,53 milijarde evrov. Bruto dobiček se je povečal z 12,01 milijarde evrov na 12,16 milijarde evrov. Po ocenah vodstva družbe rezultati že kažejo koristi združitve Arcelorja in Mit-tala. Čisti poslovni izid družbe je kljub znižanju višji od napovedi analitikov. Ti so napovedovali, da bo družba lani ustvarila 6,10 milijarde evrov dobička. Skupina Gorenje presegla načrte Skupina Gorenje je lani ustvarila 1,11 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj za desetino več kot leto prej in za dobrih devet odstotkov nad lanskim načrtom. Čisti dobiček skupine se je v letu 2006 povečal za 4,4 odstotka, na 22,3 milijona evrov. Merkurju imamo vsako vrsto izdelka skladiščeno le v enem kraju. Trenutno imamo v Sloveniji skladišča v štirih krajih, v prihodnje pa želimo imeti le enega. Vse to nam je uspelo doseči v strategiji logistike za obdobje med letoma 2001 in 2006, ko smo bili usmerjeni na slovenski trg, v prihodnji petletni strategiji pa bomo ta znanja prenesli na tiste trge na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je Merkur prisoten. Že lani smo v Bosni in na Hrvaškem zgradili lastna skladišča za metalurške proizvode, v Srbiji pa smo skladišča najeli. Za tehnične proizvode smo na Hrvaškem skladišče najeli, na območju Srbije in Bosne pa se ta potreba vzpostavlja s širitvijo trgovskih središč. Merkur ima torej kar nekaj podjetij in predstavništev v tujini. Kako imate organizirano logistično mrežo s temi podjetji? Zagotoviti želimo, da celotna logistična dejavnost tudi v teh državah deluje po enakih pravilih kot v Sloveniji. Oblikovali smo organizacijsko shemo logistike, ki se prenaša na podjetja v skupini. Osnovni princip je procesno delovanje. Za vsak proces v logistiki imamo skrbnika, ki zagotavlja prenos standardov v katero koli podjetje v skupini. V podjetjih v skupini Merkur zunaj Slovenije je v organizacijski shemi odgovorna oseba za logistiko, ki koordinira delovanje vseh procesov v logistiki na nekem trgu. Sorazmerno hitro nam je to uspelo postaviti na približno enako raven, kot je pri nas, le da je tam obseg logističnega poslovanja precej manjši. Kakšno je stanje in katere so smernice razvoja logistike v Zahodni Evropi? V usmeritvah razlik skoraj ni. Podjetja v Zahodni Evropi imajo bistveno bolj urejeno interno logistiko na področju infrastrukture, procesnega vodenja in informacijske podpore. V veliko večjem obsegu se ukvarjajo tudi z logistiko oskrbne verige. V Sloveniji zaenkrat še ne moremo govoriti, da neko logistično dejavnost izvaja tisti, ki je za to najbolj usposobljen. S tem se pri nas sistematično še ne ukvarjamo, saj se morajo podjetja najprej primerno organizirati, logistiko v podjetju pa informacijsko podpreti. V storitveni dejavnosti, kamor spada tudi logistika, so kadri izjemnega pomena. Kako je s kadri na področju logistike v Merkurju in na splošno v Sloveniji? V Merkurju se soočamo s pomanjkanjem kadra za skladiščno-transportno dejavnost in na področju oblikovanja kovin. Fakulteta za logistiko deluje šele drugo leto, zato logistov še nimamo. Menimo, da je zelo pomembno sodelovanje s srednjimi šolami, predvsem s strojno in elektro, ter univerzami. Naš cilj je, da bi dijaki in študenti že v času šolanja del dejavnosti opravljali tudi v praksi. Le tako namreč vidijo, kako se lahko enostavna operacija zaplete, saj mora v procesu vsak del zagotoviti vhod in izhod brez motenj ter težav. Lahko imaš veliko teoretičnih znanj, za reševanje praktičnih problemov pa potrebuješ tudi znanja o upravljanju s kadri. Velikokrat je treba improvizirati, čeprav si prizadevamo, da bi bilo tega čim manj. Zato se zdaj poleg zasnove skladišča tehničnega blaga in prehoda vseh podjetij skupine Merkur na enoten šifrant največ ukvarjamo s prenovo informacijske podpore za skladiščno-transportno dejavnost, saj želimo zagotoviti, da bodo ponavljajoče se skladiščno-transportne dejavnosti načrtovane. Del poslovanja v skladišču v Naklem imamo že več let normiran in zanimivo je, da si zaposleni želijo imeti postavljen realen načrt glede na sposobnosti in tehnološko opremljenost, predvsem pa želijo biti merjeni. To je tudi eden pomembnih ciljev prenove informacijske podpore. Na podelitvi priznanja logist leta 2006 ste omenili potrebo po združevanju logistov pod enim okriljem. Kateri so motivi, izzivi in priložnosti takega združevanja? Vzor so mi nemški logisti, ki združujejo dva tisoč logistov iz vse EU. Treba j e povezati teoretično znanje in praktične izkušnje. Zato je bilo zelo smiselno, da je bila konferenčno- razstavna prireditev Logistika 07 prav na Fakulteti za logistiko, saj le tako študenti začutijo, da ima logistika v podjetjih strokovno podlago, da se v podjetju v okviru logistike pogovarjamo o kadrih, ekologiji, organizaciji logistike, iščemo rešitve, se pogovarjamo o povezovanju podjetij v okviru oskrbne verige in ocenjujemo, katera podjetja so specializirana za opravljanje logističnih dejavnosti. Imamo kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s tehnološko opremo skladišč, projektiranjem skladišč, informacijsko podporo skladiščno-transportne dejavnosti in s sledljivostjo blaga. Če se vsi tisti, ki logistične vsebine poznamo in jih s strokovnega vidika obvladujemo, najdemo na enem mestu, lahko začnemo graditi oskrbno verigo. Potem vsak opravlja tisto delo, za katerega je specializiran, kar prinese dodano vrednost logistike. To pa sta dobra storitev in zniževanje stroškov. ■ LASERSKO www.lasersko-varjenje.com E-mail: remic@lasersko-varjenje.com REMIC-lasersko varjenje, d.o.o., Pajerjeva 8,4208 Šenčur Tel.: 04/ 25 169 00, Fax: 04/ 25 169 01, GSM: 041/ 50 53 22 Proizvodni informacijski sistemi Informatizacija proizvodnega procesa V današnjem času hitrega razvoja, nenehnih sprememb in vedno višjih zahtev naročnikov bodo preživela le podjetja, katerih poslovni oz. proizvodni proces je učinkovit, prilagodljiv in odziven. Za ključne odločitve so pomembne ažurne in zanesljive informacije. Dostop do njih omogočata uvedba in uporaba informacijske tehnologije. Najbolj učinkovit je celovit informacijski sistem, ki omogoča upravljanje vseh funkcij in procesov proizvodnega podjetja, od procesne do poslovne ravni. Integriran informacijski sistem mora zagotavljati dobro povezanost informacijskih sistemov, enkraten zajem podatkov v realnem času in posredovanje informacij uporabnikom ob pravem času. Mag. Tina Baggia Celovit informacijski sistem sodobnega proizvodnega podjetja podpira izvajanje vseh poslovnih, proizvodnih in fizičnih procesov za izpolnitev naročil kupcev. Običajno ga sestavljajo med seboj povezani informacijski gradniki s strateške, poslovne, proizvodne, procesne in nadzorne ravni. Jedro celovitega informacijskega sistema v izvajanju proizvodnega procesa so t. i. proizvodni informacijski sistemi (PIS oziroma ang. MES - Manufacturing Execution Systems). Z uvedbo sistema PIS podjetje dobi natančno sliko o trenutnem stanju celotne proizvodnje, izvajanju proizvodnega procesa, sledljivosti izdelka in pregled nad razpoložljivostjo in stanjem proizvodnih virov. ▲ 1 s£ odločanje Krpcmrpii« Taktično odločanje Proizvodni nivo Operativno odločanje Vodenje in nadzor Procesni in Nadzorni nivo Slika 1: Informacijska arhitektura proizvodnega podjetja Upravljanje proizvodnega procesa Celoten proizvodni ciklus vodimo po naslednjih stopnjah (Slika 2): - načrtovanje proizvodnega procesa, - podrobno razvrščanje proizvodnih operacij, - lansiranje proizvodnih nalogov v proizvodnjo, - izvajanje proizvodnje in zajem podatkov, - analiziranje, - izboljšave proizvodnega procesa. Planiranje in razvrščanje Planiranje proizvodnje je poslovni proces, ki povezuje temeljne poslovne procese prodaje, nabave in proizvodnje v funkcionalno celoto. Proces planiranja proizvodnje je razčlenjen na dva podprocesa: - grobo planiranje proizvodnje in - podrobno razvrščanje proizvodnih operacij (mikronačrtova-nje ali terminiranje). Podprocesa se razlikujeta predvsem po stopnji upoštevanih podrobnosti o izdelavi izdelka in stopnji upoštevanja značilnosti tehnologije ter organizacije podjetja. Namen podrobnega razvrščanja je tvorje-nje vrstnega reda izvajanja operacij na posameznem proizvodnem viru, upoštevajoč omejitve virov. Osnovne funkcionalnosti podrobnega razvrščanja so: Izboljšave ^^ Planiranje * £7 Analiziranje \APRO$ Razvrščanje 4 * Izvajanje ^^ Lansiranje Slika 2: Vodenje celotnega proizvodnega ciklusa - avtomatsko razvrščanje povezanih operacij na razpoložljive kapacitete virov, z različnimi algoritmi razvrščanja in upoštevanjem: o za načrt pomembnih zahtev in značilnosti tehnologije ter organizacije, o urnikov razpoložljivosti strojev (primarna omejitev), o razpoložljivosti delavcev, orodij (sekundarna omejitev), - oblikovanje vrstnega reda operacij za posamezen stroj; - prikazovanje podrobne razvrstitve operacij na interaktivni načrtovalni tabli (Slika 3); - omogočanje analiz načrta kaj-če; - vizualizacija načrta in dejansko opravljene proizvodnje; - posredovanje načrtovanih podatkov vsem, ki jih potrebujejo. Proženje, izvajanje in zajem podatkov Obvladovanje proizvodnih nalogov omogoča pregled trenutnega stanja celotnega proizvodnega procesa in vpogled v trenutno stanje posameznega proizvodnega naloga: - kje je proizvodni nalog, Slika 3: Prikaz razvrstitve proizvodnih operacij na strojih - stanje delovnega naloga (lansiran, v izvajanju, prekinjen, zaključen), - izvršitev po operacijah (število dobrih kosov, izmeta). Na tem mestu vzdržujemo podatke o proizvodnih nalogih (tehnološki postopek, kosovnica), kar vključuje urejanje avtomatsko prenesenih podatkov, njihovo lokalno vzdrževanje, pregledovanje načrta oz. razvrstitev proizvodnih operacij po delovnih mestih, spremljanje operacij v izvajanju in pregledovanje končanih operacij. Sledenje izdelkov omogoča zbiranje podrobnejših podatkov o izdelkih za vse stopnje proizvodnega procesa. Sledimo vgrajene materiale in polizdelke, porabljene proizvodne vire, čas izdelave, podatke o procesih, parametre kakovosti, popravila in drugo. Spremljanje proizvodnih virov omogoča pregled nad trenutno zasedenostjo in stanjem proizvodnih virov. Največkrat spremljamo ljudi in stroje. Spremljanje strojev nam poda celovito informacijo o stanju in delovanju strojev v proizvodnji in analizo podatkov preko zajema podatkov s strojev in ročnih vnosov. Zajeti podatki iz proizvodnega procesa se ustrezno hranijo. Na podlagi analitike prepoznamo kritične dogodke in ustrezno ukrepamo. Omogoča hiter dostop in sistematičen pregled podatkov preko interaktivnega tlorisa proizvodnje o trenutnem stanju, zgodovini delovanja, obratovalnih urah, številu izdelanih izdelkov na cikel, izkoriščenosti stroja in zastojih (zgodovina zastojev, število zastojev in analize po vrsti in času trajanja) za izbrano časovno obdobje. Zajem podatkov s strojev je izveden različno (neposredna povezava s krmilnikom stroja ali preko krmilniškega vmesnika, ročni vnos podatkov preko operaterskih pultov, povezava z obstoječimi aplikacijami strojev). Funkcija upravljanja ljudi omogoča pregled nad delom delavcev, številom opravljenih ur, vrsto opravljenega dela, izdelanimi količinami (dobrih in slabih). Omogoča dinamično tvorjenje in spreminjanje delovnih skupin. Izvaja se na podlagi vnesenih podatkov delavcev oz. delovnih skupin. Vnosi so lahko ročni z neposrednim vpisom ali z uporabo čitalnika črtne kode. Prijavna mesta so lahko operaterski pulti ali PC-ji. Analiza in izboljšave procesa Prilagodljivi pregledi in parametrizirana poročila so lahko smiselno vključeni v posamezne sklope sistema ali pa dosegljivi preko spleta. Tako so podatki dostopni vsem, ki jih potrebujejo, kjer koli in kadar koli. Pregledi in poročila omogočajo spremljanje proizvodnih podatkov v vsakem trenutku, pregledovanje izračunov in izvajanje analiz. Uporabniki sledijo izdelke, spremljajo vire, skupine virov, organizacijske enote, proizvodne naloge, operacije idr. Vsebujejo podrobne ali sumarne podatke, zajete ali vpisane v proizvodni informacijski sistem. Kazalniki učinkovitosti (KPI - Key Performance Indicators) omogočajo vrednotenje in spremljanje uspešnosti proizvodnega procesa. Med kazalniki je kazalnik skupne učinkovitosti (OEE - Overall Equipment Effectiveness) eden najpogosteje uporabljenih. Izračun je dokaj enostaven, pomembno pa je zagotoviti kakovostne podatke. Na osnovi zajetih podatkov izračunavamo tri parametre skupne učinkovitosti: - razpoložljivost, ki je odvisna od načrtovanih in nenačrtovanih zastojev, - zmogljivost, ki je razmerje med dejansko proizvedeno in teoretično izvedljivo količino izdelkov, - kakovost, ki je razmerje med izdelanimi dobrimi in vsemi proizvedenimi izdelki. Ker je kazalnik skupne učinkovitosti zelo razširjen, se podjetje lahko primerja s konkurenco. Pridobitve za podjetje Kaj podjetju prinese uvedba proizvodnega informacijskega sistema? Predvsem se poveča pregled nad celotnim proizvodnim Slika 4: Pregled delovanja stroja ali naprave za izbrano časovno obdobje procesom, zajemanje in obdelava podatkov v realnem času omogočata hiter odziv na nepredvidene dogodke v proizvodnji, odpravljanje napak, boljše upravljanje oz. izboljšanje učinkovitosti proizvodnega procesa. Seveda je prav tako pomemben tudi finančni vidik. Z uvedbo proizvodnega informacijskega sistema zmanjšamo stroške proizvodnje, povečamo izkoristek proizvodnih virov, izboljšamo doseganje proizvodnih rokov in pospešimo obračanje zalog. Koristi, ki jih lahko pričakujemo, so: - boljša izkoriščenost proizvodnih virov, - skrajšanje proizvodnega ciklusa, - odpravljanje ozkih grl, - skrajšanje časa od naročila do dobave, - bistveno izboljšanje doseganja rokov, - povečanje kakovosti izdelkov oz. zmanjšanje napak, - prihranek časa in zmanjšanje napak pri vnosu podatkov, - preprečevanje izgube pomembnih podatkov, - zmanjšanje obsega nedokončanega dela oz. izdelkov, - prihranek časa pri pripravi proizvodnje (razvrščanju operacij), - zmanjšanje zalog (surovin, vmesnih zalog in zalog končnih izdelkov), - humanizacija dela, - pomoč pri določitvi mest nastanka posrednih stroškov v proizvodnji idr. Rok vračila investicije je razmeroma kratek, odvisen tudi od trenutnega stanja v podjetju. Sklep Proizvodni informacijski sistemi so podpora delavcem pri njihovem delu, saj omogočajo enostaven vnos zahtevanih podatkov in ažuren pregled nad proizvodnimi nalogi, proizvodnimi viri, vpogled v izvajanje pripravljenega načrta in podatke o ključnih kazalnikih učinkovitosti. Z njimi zmanjšamo stroške proizvodnje, povečamo izkoristek proizvodnih virov, izboljšamo doseganje proizvodnih rokov in pospešimo obračanje zalog. Vse to se kaže v večji učinkovitosti in vitkosti proizvodnje. ■ Literatura [1] Baggia T., Krošl M., Rojec P., Trdan H.: Ì4PROS Inea Proizvodni informacijski sistem: Funkcionalne specifikacije, ver. 1.0.1. [2] Kovačič A., Bosilj-Vukšić V.: Management poslovnih procesov. GV Založba, Ljubljana, 2005. [3] Zorzut S.: Zasnova sistema uravnoteženih kazalnikov za podporo vodenju proizvodnje. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2004. Mag. Tina Baggia, INEA, d. o. o., Ljubljana Za slabo petino povečala proizvodnjo jekla Največja proizvajalka jekla na svetu -Kitajska je v preteklem letu še povečala svojo proizvodnjo jekla, in sicer za 18,5 odstotka na 418,8 milijona ton jekla in surovega železa. Kitajske oblasti si sicer že dolgo prizadevajo, da bi z različnimi ukrepi zmanjšale obsežne naložbe v jeklarsko proizvodnjo, ki močno onesnažuje okolje. Kitajska je največja proizvajalka jekla na svetu, v zadnjem času pa ob obstoječih nastajajo še številni novi jeklarski obrati, s katerimi naj bi zadostili visokemu povpraševanju po jeklu s strani gradbenega sektorja in predelovalne industrije. Ker gre za izjemno visoke investicije, so kitajske oblasti izvedle ukrepe, s katerimi bi to rast nekoliko upočasnile. S tem želijo preprečiti dolžniško krizo in presežno proizvodnjo. Hkrati pa je zaradi velike uporabe premoga veliko tudi onesnaževanje. Kitajski jeklarski sektor se je kljub strožjim makroekonomskim politikam povečal, k čemur je pripomoglo visoko povpraševanje v cvetočem kitajskem gospodarstvu. Vaš partner za večjo produktivnost /f s A Smo vodilni proizvajalec robotov in robotskih rešitev. Nudimo vam robotske celice s področja: - obločnega, uporovnega in laserskega varjenja - rezanja s plazmo - montaže - brizganja, nanosa mas in lakiranja - rezkanja, brušenja in lakiranja - strege strojev - pakiranja in paletizacije Poskrbimo za montažo, zagon, programiranje, šolanje, vzdrževanje in servis. ABB Slovenija ABB d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Tel.: 01 244 54 40, Fax: 01 244 54 90 ABB na spletu: www.abb.com/robotics JL II li informatizacija Organiziranost in informatizacija proizvodnje Proizvodno podjetje kot mrežna delovna struktura V industriji še vedno prevladujejo klasična organiziranost in metode dela, kot jih je utemeljil Taylor pred stotimi leti. Globalizacija trga in vedno večja zapletenost proizvodov, proizvodnih struktur in proizvodnih tehnologij zahtevajo ponoven razmislek o tem, kako narediti proizvodnjo bolj odzivno, prilagodljivo ter učinkovito, skratka bolj konkurenčno. Mrežne proizvodne strukture odpirajo nove možnosti in potenciale v načrtovanju, razvoju in proizvodnji zapletenih visokotehnoloških proizvodov. Seveda pa gre za zapletene sisteme, katerih obvladovanje zahteva poglobljene raziskave in razvoj novih konceptov organizacijskih struktur in metod dela, ki temeljijo na avtonomiji ter samoorganizaciji. Dr. Peter Butala Mrežno povezovanje proizvodnih podjetij odpira nove možnosti in priložnosti predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Ker gre za nove organizacijske strukture, se odpira vrsta vprašanj glede njihovega načrtovanja, razvoja, delovanja in drugih procesov življenjskega ciklusa, na katera je treba poiskati odgovore v okviru raziskav in razvoja novih zasnov, modelov, delovnih načel ter metod. Proizvodne mreže temeljijo na povezovanju, komuniciranju, organizacijskem in poslovnem sodelovanju povezanih podjetij. Osnovni vzvodi mrežnega povezovanja podjetij temeljijo na oblikovanju dolgoročnih poslovnih zvez, razvoju medsebojnega razumevanja in zaupanja, skupnem nastopanju na trgu, sodelovanju in delitvi informacij, znanja, virov, pristojnosti ter tveganja. To predstavlja nove temelje za konkurenčnost, inovativnost, odzivnost in prilagodljivost industrije. Pri tem se odpira osnovno vprašanje, kakšni naj bodo gradniki mreže. Običajno so to podjetja, ki so po definiciji avtonomna, kar je predpogoj za mrežno povezovanje. Vendar so podjetja, kot jih poznamo danes, ne glede na svojo velikost značilne hierarhične strukture. Zaradi številnih komunikacijskih kanalov in ravni odločanja se ne odzivajo dovolj hitro, niso prilagodljiva in so netolerantna do krmiljenja. Zato lahko pri povezovanju podjetij v mrežne organizacije pričakujemo težave pri obvladovanju in krmiljenju zahtevnih poslovnih ter proizvodnih procesov, ki jih izvajajo. Zato lahko zaključimo, da podjetja kot taka niso najbolj ustrezni gradniki mrežnih organizacij. Za obvladovaje strukturne in operativne zapletenosti proizvodnih mrež je potrebna drugačna zasnovna rešitev. Izvirni pristop predstavlja koncept avtonomnih delovnih sistemov (ADS) kot elementarnih gradnikov mreže, ki je na kratko predstavljen v nadaljevanju. Koncept omogoča, da lahko tudi posamezno podjetje strukturiramo kot mrežno delovno strukturo, kar predstavlja nov pristop v razvoju novih, učinkovitejših in prilagodljivih poslovnih konceptov. Proizvodne mreže Kar nekaj referenčnih evropskih študij je osredotočenih na mrežno povezovanje in proizvodne mreže. Raziskava FAST 2015 [1] napoveduje, da se bo avtomobilska industrija, danes sicer hierarhično organizirana v dobaviteljske verige, preoblikovala v mrežno organizirano industrijo. Projekt ECOLEAD [2] napoveduje, da bo v desetih letih večina malih in srednje velikih podjetij povezanih v take ali drugačne mreže. Tudi strateški dokumenti tehnološke platforme ManuFuture [3] napovedujejo preobrazbo proizvodne industrije v mrežne organizacije. TRŽIŠČE ODJEMALEC TRŽIŠČE & KONKURENCA jtrateSkawen POVPRAŠEVANJE L— SVET ZAINTERESIRANIH POLITIKA & STANDARDI DRUŽBA 3- POSLANSTVO, CILJI DOBAVITELJ IZDELKI OPERATIVNA RAVEN Slika 1: Konceptualni okvir za proizvajanje v mreži [4] Proizvodna mreža združuje nekatere dobre lastnosti velikih podjetij, kot so kritična masa znanja in virov, široke pristojnosti, razvojne in investicijske zmožnosti, ekonomija obsega, ipd., s prednostmi malih podjetij, kot so podjetništvo, nišni izdelki in trgi, prilagodljivost, odzivnost ipd. Proizvodne mreže sestavlja množica avtonomnih entitet, ki so sposobne samoorganizacije, učenja in prilagajanja. Njihov nastanek običajno ni načrtovan od posamezne entitete, ampak se porodijo na podlagi situacije oz. priložnosti v okolju. S stališča teorije sistemov spadajo proizvodne mreže v kategorijo zapletenih adaptivnih sistemov. Slika 1 prikazuje okvir zasnove proizvajanja v mreži. Na spodnji ravni so avtonomni delovni sistemi, ki so sposobni izvajanja nekaterih delovnih procesov. Njihova avtonomija je označena s kompetenco, to je znanjem, izkušnjami in viri za izvajanje procesa ter odgovornostjo za sprejemanje odločitev o svojem delovanju. Dodeljevanje nalog posameznim ADS in medsebojno usklajevanje se izvaja na srednji ravni, to je na ravni koordinacije. Pri tem je pomembno, da je na tej ravni razvidno delovanje posameznih ADS, kar mora omogočati ustrezen informacijski sistem. Koordinacija je vodena na podlagi strateških ciljev, ki jih opredelijo deležniki na strateški ravni (Slika 1). Naloga koordinacije torej ni optimizacija na globalni ravni, ker le-ta zaradi dinamike sistema in stalno spreminjajočega se okolja ni možna, temveč usklajevanje. Gradniki mrežnega sistema so medsebojno povezani s komunikacijskim omrežjem, preko katerega imajo tudi dostop do skupnih servisov in informacij. glede na definicijo [5] sestavljajo delovni proces (npr. struženje), naprava za izvedbo procesa (npr. obdelovalni stroj) in subjekt (npr. operater). Funkcionalnost vodenja oz. menedžmenta ADS obsega vodenje in krmiljenje delovnih operacij ter komunikacijo in usklajevanje s koordinacijsko ravnjo. Struktura ADS je prikazana na Sliki 2. Se- Slika 3: Arhitektura LIMES Avtonomni delovni sistem ADS definiramo kot sistem z zaokroženo tehnološko funkcionalnostjo in ustrezno funkcionalnostjo vodenja. Tehnološka funkcionalnost je zgrajena okoli t. i. elementarnih delovnih sistemov (EDS), ki jih KOMUNIKACIJSKI KANAL LOGISTIKA VMESNIK LEGENDA: MATERIALNI TOK INFORMACIJSKI TOK Slika 2: Struktura ADS [6] stavljaj o jo elementi vodenja, elementarni delovni sistemi in elementi za spremljanje ter nadzor. Elementi so strukturirani v dve notranji in eno zunanjo krmilno zanko. Prva notranja krmilna zanka omogoča krmiljenje operacij v realnem času. Druga notranja krmilna zanka omogoča obvladovanje sistema na podlagi parametrov, ki se vrednotijo s ključnimi merami, izvedenimi na podlagi zajetih podatkov o dogodkih in stanjih EDS, in se uporabljajo za kakovostno odločanje v okviru obvladovanja virov. Zunanja krmilna zanka pa poteka na ravni koordinacije (Slika 1), pri čemer je v povratni zvezi kot osnova za učinkovito odločanje na koordinacijski ravni realizirana razvidnost delovanja ADS. Za povezavo v mrežo se uporablja komunikacijski vmesnik, preko katerega poteka izmenjava informacij in materiala z drugimi elementi mreže. Ključni člen implementacije koncepta ADS je razvoj avtonomnega, vendar združljivega in povezljivega informacijsko-krmilnega sistema. Njegova vloga je, da zajema in zbira podatke v realnem času in jih interpretira v informacije za odločanje v omenjenih krmilnih zankah. Podatki in informacije morajo biti dosegljivi v celotni mreži, kar je ključna zahteva za implementacijo sistema. Zasnova je bila izvedena v podjetju Litostroj E. I. Za podporo operacijam je bil razvit in izveden spletni informacijski sistem Strokovnost, ki zdruzuje Naši proizvodi, enotni po vsem svetu, in njihova razumljiva imena, ki so povezana z materiali, vam bodo zagotovo olajšali izbiro optimalnega zaščitnega plina. Zaščitni plini imajo pri varjenju zelo pomembno vlogo, kajti njihova mešanica in čistost vplivata na kakovost in ekonomičnost varilne proizvodnje. Velika izbira proizvodov, od osnovnega do prilagojenih posebnih plinskih mešanic, lahko zadovolji še tako visoke kakovostne zahteve: Ferromix se uporablja predvsem pri nelegiranih in malolegiranih jeklih, Inoxmix je predviden za visokolegirana jekla. Formimi plini se uporabljajo pri zaščiti korena visokolegiranih in delno tudi pri nizkolegiranih jeklih. Megalas se uporablja pri laserskem varjenju in spajkanju, Alumix pa pri varjenju aluminija poveča stopnjo varnosti celotnega postopka, zagotavlja manjšo poroznost in zmanjša dodatno obdelavo. Imejte tudi vi korist odstrokovnosti, ki združuje. Messer Slovenija d.o.o. Jugova 20 2342 Ruše tel.: +386 2 669-03-00 faks: +386 2 661-60-41 info.si@messergroup.com www.messer.si COMPUTER VISION GROUP CELOVITE REŠITVE NA PODROČJU AVTOMATSKE OPTIČNE KONTROLE IZDELKOV • PROGRAMSKA OPREMA • SISTEMI OSVETLJEVANJA • PROJEKTIRANJE REŠITEV K SODELOVANJU VABI M □ NOVE PRCDGRAMERJE lnfo@fdsresearch.si www.fdsresearch.si Tel: (01) 589 75 81 Faks: (01)589 75 87 Slika 4: Spletno spremljanje proizvodnje LIMES (LItostroj Manufacturing Execution System) [7], katerega arhitektura je prikazana na Sliki 3. Primer spletnega spremljanja proizvodnje pa prikazuje Slika 4. Podrobnejši opis izgradnje in delovanja sistema je podan v [7]. Sistem so uporabniki dobro sprejeli. Dosežene rezultate uporabe sistema LIMES v proizvodnji lahko strnemo v nekaj najpomembnejših ugotovitev. Sistem LIMES prispeva k: - dostopu do relevantnih podatkov od koder koli in kadar koli, - boljši razvidnosti dela v delavnici in časovni preglednosti operacij, - večji zanesljivosti razporejanja in dobave, - boljši lastnosti v smislu skrajšanja pretočnih časov (40 %), - povečanju izkoriščenosti virov (25 %), - hitrejši odzivnosti na zastoje (50 %), - ob čutnemu zmanj šanj u administriranj a in informacijskemu toku brez papirja, - boljšemu razumevanju problemov in vzrokov ter s tem boljšemu vodenju in organizaciji dela, npr. vzdrževanja, - boljši in preglednejši porazdelitvi odgovornosti. Slednje je po mnenju vodstva podjetja najpomembnejši dosežek projekta. Na podlagi rezultatov pilotnega projekta se je podjetje odločilo, da razširi koncept tudi v druge delavnice. Projekt predstavlja primer dobre prakse prenosa teoretičnih izsledkov raziskovalne skupine v industrijsko okolje. Zahvala Projekt je sofinanciralo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, po pogodbi št. L2-6604 in št. 400-17/2004. Projekt je tudi povezan z mrežo odličnosti NoE VRL KCiP. ■ Literatura [1] FAST 2015, Future Automotive Industry Structure 2015, Mercer Managemet Consulting & Frauenhofer Gesellshaft IPA & IML, 2004. [2] www.ecolead.org. [3] Manufuture High Level Group and Support Group, 2006, ManuFuture Platform - Strategic Research Agenda, assuring the future of manufacturing in Europe. Manufuture Conference 2005 "Making it in Europe", Rolls Royce, Derby, UK, December 2005. [4] Sluga A., Butala P., Peklenik J., 2005, A Conceptual Framework for Collaborative Design and Operations of Manufacturing Systems, Annals of the CIRP, 54/1:437-440. [5] Peklenik J., 1995, Complexity in Manufacturing Systems, CIRP Journal of Mfg. Syst., 24/1:17-25. [6] Butala P., Sluga A., 2006, Autonomous Work Systems in Manufacturing Networks, Annals of the CIRP, 55/1:521524. [7] Butala P., Sluga A., Rihtaršič B., 2006, Sodobne proizvodne strukture v mrežnem okolju. V: Polajnar A. (ur.), Poje J. (ur.), Junkar M. (ur.). Rast obsega - potrebni pogoj za uspeh: dobavitelj - kupec - orodjar: zbornik posvetovanja, Portorož, 10.-12. oktober 2006. Ljubljana: GZS, Združenje kovinske industrije, Odbor za orodjarstvo; v Mariboru: Fakulteta za strojništvo: 43-48. Dr. Peter Butala, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Dolžinske CNC stružnice visoke natančnosti in produktivnosti Zastopstva in prodaja novih strojev Pooblaščeni servis Prodaja in obnova rabljenih strojev Šolanje Siming, d.o.o., Jožeta Jame 12, SI-1000 Ljubljana Tel. : 01 500 95 55 Fax.: 01 500 95 56 info@siming.si www.siming.si aiming cu C > O (D C PA - vsestranskost na prvem mestu Boštjan Berginc Matjaž Rot Tako uporabniki kot razvojniki v avtomobilski industriji, elektro-/električnem sektorju in embalažni industriji cenijo lastnosti poliamidov. Le-ti združujejo odlične mehanske in toplotne lastnosti, majhen koeficient trenja, odpornost proti abraziji, dobro kemično stabilnost in ne nazadnje tudi dobre elektroizolacij-ske lastnosti. Proizvajalci in trg Poraba plastičnih materialov se je v zadnjih letih povečevala hitreje kot poraba drugih materialov, kar se je najbolj odražalo pri poliamidih. Raznolikost poliamidov in njihova primernost za modifikacije s polnili, elastomeri in dodatki so glavni razlogi za njihovo vsestransko uporabnost v vseh pomembnih industrijskih panogah. Z izdelavo blendov ali kopolimerizacijo se jih lahko priredi za specifične zahteve aplikacij. Inženirski termoplasti so dobra alternativa konvencionalnim materialom, kot so kovine, in ponujajo številne možnosti za nove dizajne ter masovno proizvodnjo. V Evropi so glavni porabniki PA avtomobilska industrija (36 %), elektro-/električna industrija (22 %) in embalažna industrija (12 %). Največji delež zavzamejo PA 6, PA 66 in kopoliamidi. Glavni proizvajalci so BASF, Lanxess, Radici, DSM itn. (Preglednica 1). Preglednica 1: Glavni proizvajalci PA Motorni pokrovi iz Ultramida z vgrajenim zračnim filtrom (V8 motor Daimler Chrysler) Posebne lastnosti poliamidov v primerjavi z drugimi termoplasti so velika absorpcija vode in z njo povezane spremembe osnovnih mehanskih lastnosti. V vodi oz. vlažnem zraku se dimenzije izdelkov namreč malo povečajo, koliko, pa je odvisno od re- podjetje vrsta poliamida trgovsko ime PA 6 PA 66 ostali PA Asahi BASF Bayer DSM Du Pont x x x x x x x x x x Leona Ultramind Durethan Akulon, Stany1 Zytel, Minlon Honeywell x Capron Hyosung Mitsubishi Radici x x x x Mipan Novamid Radilon Rhodia x x Techny1 Solutia x Vydyne, Ascend Solvay x Amodel Toray Ube x x x x x x Amilan UBE-Nylon Lastnosti lativne vlažnosti, časa izpostavljenosti vla- Poliamidi so polimeri z značilnimi ami-dnimi vezmi med makromolekulami. Po zgradbi se amidi delijo na dve skupini. Ko polimerizira ena monomerna snov, nastanejo vrste PA 6, PA 11 in PA 12, pri čemer številke predstavljajo število ogljikovih atomov monomera. Ko pa polimerizirata dve monomerni skupini (po navadi dia-min in dikarboksilna kislina), nastanejo vrste PA 46, PA 66, PA 6.10 itn. Prva številka predstavlja število ogljikovih atomov v diaminu, druga pa v dikarboksilni kislini. Glavne lastnosti poliamidov so opisane v Preglednici 2. gi, debeline stene izdelka in vrste poliami-da. Posebnim vrstam PA 6/6T se mehanske lastnosti s spremembami v vsebnosti vlage bistveno ne spremenijo. Z absorbirano vlago se povečajo udarna žilavost, raztezek pri pretrgu in nagnjenost k lezenju, medtem ko se togost, trdota in trdnost zmanjšajo. Povprečno povečanje dimenzij pri Ultra-midu PA 6 in PA 66 je 0,2 do 0,3 % na masni odstotek absorbirane vode. S steklenimi vlakni ojačane vrste se podaljšajo le za 0,1 % na masni odstotek absorbirane vode v smeri tečenja materiala. Neoja- Preglednica 2: Prednosti in pomanjkljivosti PA PA Prednosti Pomanjkljivosti Velika trdnost, togost in trdota Veliko vpijanje vlage Velika toplotna odpornost Dimenzijsko nestabilni Dobre drsne lastnosti Spremenljive mehanske lastnosti Odpornost proti obrabi Dobra odpornost proti topilom, ogljikovodikom in mazivom čani PA so idealna kombinacija zmerne trdnosti, togosti, odpornosti proti lezenju, odlične udarne žilavosti in dobrih drsnih lastnosti. Glavni razlogi so delnokristalinična zgradba in močne kohezivne sile med poliamidnimi molekulami, ki nastanejo zaradi vodikovih vezi med sosednjimi amidnimi skupinami. Ojačane vrste PA imajo višjo togost, odpornost proti lezenju, trdoto in dimenzijsko stabilnost, poveča pa se tudi odpornost proti toplotnim vplivom ter toplotnemu staranju. PA so inženirski termoplasti, ki se jim ob dodajanju steklenih vlaken mehanske lastnosti najbolj povečajo. PA ima majhen koeficient trenja in majhno obrabo, ki nastane zaradi drsenja med sestavnimi deli. Izkazalo se je, da je v primerjavi z aluminijem bolj odporen proti obrabi, kar je pomembno pri vodnih črpalkah, ventilatorjih in avtomobilskih spojlerjih, ki se obrabljajo zaradi erozijskega učinka delcev, ki so v kapljevinah oz. plinih. PA se v primerjavi s kovinskimi materiali dobro izkaže tudi pri delovanju brez mazanja oz. delovanju v suhem. Osnovne značilnosti različnih vrst PA so: PA 6 - trd in žilav tudi pri nizkih temperaturah PA 11 - majhno vpijanje vlage, velika merska stabilnost, največja žilavost med poliamidi in nekoliko manjša trdota PA 12 - še manjše vpijanje vlage, velika žilavost, najbolj odporen proti napetostni koroziji PA 66 - ima največjo trdoto, togost in temperaturno ter obrabno odpornost PA 69 - žilav in trd, odporen proti obrabi, majhno vpijanje vlage PA 6.10 in 6.12 - majhno vpijanje vlage in zato dobra merska stabilnost PA 6-3-T - amorfen, transparenten, žilav, trd in mersko stabilen PA 46 - zelo visoka toplotna odpornost, neojačan PA 46, obstojen pri 160 °C, ojačan s 30 % steklenih vlaken pa pri 290 °C Preglednica 3: Glavne lastnosti različnih skupin PA PA630%GF -PA615%GF PA665096GF -PA 66 25 GF 20 60 Temperatura (°C) GF - steklena vlakna 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 -PA 6 neojačan PA 66 neojačan ~ -PA6/6T -PA63096GF PA663596GF - V 2 3 4 5 6 Vsebnost vlage (%) GF-stckkna vlakna Lastnosti Skupina PA 66 Skupina PA 12 Skupina PA 46 Natezna trdnost 50-250*s MPa 30-130*s MPa do 170*s MPa Modul elastičnosti 1-20*v GPa 1-6*v GPa 2-12*v GPa Temperatura ohranjanja oblike - HDT/A 1,8 MPa ojačani, GF do 250 °C do 170 °C 290 °C neojačani do 200 °C do 130 °C do 160 °C Charpy - udarna žilavost z zarezo 23°C 2-40 kJ/m2 10-60 kJ/m2 10-75 kJ/m2 brez 23°C 15 - b.p.*v b.p.v 90*v - b.p. Absorpcija vode ISO 62 1-8 % 1-3 % 11-13,5 % Gorljivost UL94 HB*s-V0 HB*s-V0 HB*s-V0 Skrček vzdolžno 0,2-1,9 %*s 0,4-0,6 %*s 0,5-0,6 % *s prečno 0,7-1,1 %*s 0,8 %*s 1,3 %*s Slika 1: Modul elastičnosti PA 66 in PA 6 v odvisnosti od temperature Slika 2: Natezna trdnost PA v odvisnosti od vsebnosti vlage V primerjavi z drugimi delnokristaliničnimi termoplasti imajo PA zelo majhen koeficient linearnega raztezka. Ojačani s steklenimi vlakni imajo visoko dimenzijsko stabilnost, koeficient linearnega raztezka pa je odvisen od usmerjenosti vla- *v steklena vlakna, vlažen, * steklena vlakna, suh, Slika 3: Upogibni modul v odvisnosti od temperature za inženirske termoplaste Slika 4: Vpliv temperature orodja in debeline sten izdelka na skrček ken. Odporni so tudi proti vročim lubrikantom, gorivom in hladilnim sredstvom, kar jih naredi primerne za izdelavo delov hladilnih sistemov v avtomobilih. PA so slabo gorljivi in večinoma spadajo v razred UL 94 V-2 in HB, nekateri pa tudi v UL 94 V-0. Ojačani so bolj gorljivi in postanejo bolj odporni proti gorenju samo ob uporabi dodatkov za samogasnost. PA 46 - zamenjava za kovine PA 46 (trgovsko ime Stanyl) se velikokrat uporablja kot zamenjava za kovinske materiale, saj ima odlične mehanske in toplotne lastnosti. Z vidika toplotnih lastnostih je v istem razredu kot PPS, polisulfoni, PEI in LCP ter v višjem razredu kot bolj znana inženirska termopla-sta PA 6 in PA 66. Poleg tega ima tudi odlične mehanske lastnosti v širokem temperaturnem intervalu (Slika 3). S steklenimi vlakni ojačane vrste zdržijo temperature celo do 290 °C, -PPS40%GF -PA4633%GF PA4630%GF PA6630%GF 100 200 Temperatura (°C) 300 400 GF - steklena vlakna - toplotna obdelava: 20min/160°C/oil -PA6630%GF -PA63096GF lh/23'C PA66neo)ačan — PA6630%GF — PA630%GF —- TM29 — — --- TM 290 "C - —- - TM 2901 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 Temperatura orodja T. (°C) GF-steklena vlakna kar je močna konkurenca LCP. Navkljub visoki temperaturni odpornosti pa je temperatura brizganja le 330 °C, pa tudi temperatura orodja ni višja kot pri ostalih PA (60-120 °C). Tudi obrabna odpornost PA 46 je večja kot pri sorodnih materialih, posebno pri povišanih temperaturah in velikih obremenitvah, čeprav je koeficient trenja približno enak. Dodatna prednost te vrste poliamidov so dobre predelovalne lastnosti, kot so odlično tečenje (primeren tudi za tankostenske izdelke) in kratki cikli oz. visoka produktivnost. PA 46 z visoko sposobnostjo tečenja lahko zamenja LCP in tako zaradi boljših mehanskih lastnosti (trdnost hladnih spojev) ter majhnega izmeta zniža stroške za 50 %. Poleg tega so dimenzijsko stabilni do temperature 280 °C in manj občutljivi za strižno segrevanje ter potrebujejo drugačne nastavitve med brizganjem. Nova generacija močnostnih stikal iz Moellerja, narejenih iz negorljivega PA66 Predelava Temperatura brizganja osnovnih PA je od 250 do 270 °C, posebne temperaturno obstojnejše vrste pa se brizgajo pri temperaturah od 310 do 350 °C. Temperature, višje od predpisanih za neki material, niso priporočljive in se lahko uporabljajo samo krajši čas (manj kot 2 minuti) zadrževanja taline v cilindru. Tudi drugače naj bo čas zadrževanja materiala v cilindru krajši od 10 minut. Temperatura orodja za neojačane PA je od 40 do 60 °C, za polnjene od 70 do 90 °C, v posebnih primerih pa do 140 °C. Neojačani poliamidi imajo nizko viskoznost in zato odlično posnamejo značilnosti površinske obdelave orodja. S steklenimi vlakni ojačani PA lahko povzročijo pust, izpran učinek na površini izdelkov (učinek steklenih vlaken), ki ga lahko omilimo z višjimi brizgalnimi hitrostmi ali povišano temperaturo orodja, npr. 80 do 120 °C. Priporočljiv snemalni kot za PA je od 1 do 2°. Manjši koti vplivajo na veliko povečanje snemalne sile, za dolge in tanke trne pa se priporoča uporaba visokotrdno-stnih jekel. Za znižanje snemalnih sil se uporabljajo prevleke TiN in CrN ali pa se površina dobro spolira. Stična površina med snemalnimi iglami in snemalnimi pušami naj bo čim večja, predvsem pri majhnih snemalnih kotih in previsnih mestih, da ne pride do preluknjanja izdelka. Za odzrače-vanje se priporočajo odzračevalni kanali, globine -PA6630% GF II --PA 66 30 % GF i. -PA66neojačan II --PA66neojačan ± PA630%GF II PA630%GF 1 GF-steklena vlakna « * (I n « yen osi leseßue piv dSV9 P >|jblugpbji pejeisißej - ® » H 00 s m > (D o< 4-" 3> -n 5' > o ■■o g t. I' > rl Z O I 8 i o 3 g« 0) i?. D) O O n 5*8 & ä N N -, 01 5 S c ° F- Q 3 S od 0,015 do 0,02 mm, na dolžini približno 3 mm. Pri nizkoviskoznih materialih naj bodo globine še manjše. Pri zabrizgavanju vložkov je treba le-te predhodno segreti na temperaturo od 100 do 150 °C ali pa vsaj na temperaturo orodja, da se izognemo povečanim notranjim napetostim. Na skrčke izdelkov iz PA lahko vplivamo s temperaturo orodja, naknadnim tlakom in časom trajanja naknadnega tlaka, medtem ko temperatura taline in hitrost brizganja nimata bistvenega vpliva. Na Sliki 4 je prikazan vpliv temperature orodja in debeline izdelka na velikost skrč-ka. Razlika v prečnem in vzdolžnem skrčku je posebno izrazita pri PA, polnjenih s steklenimi vlakni. Aplikacije Leta 2001 se je več kot 60 % PA uporabilo za izdelavo sintetičnih vlaken za preproge, tekstila in industrijskih aplikacij. Sektor, kjer je povpraševanje po PA največje, je avtomobilska industrija. Danes je v vozilu povprečno približno 20 kg plastike. Največ PA pri vozilih se uporabi za sestavne dele na zunanji in notranji strani avtomobila ter za električne/elektronske sisteme. Prednost je zmanjšanje teže v kombinaciji z večjo funkcionalnostjo in bistveno nižjimi stroški. Večja svoboda pri oblikovanju PA v primerjavi s PA omogoča konstrukterjem izdelavo integriranih modulnih sistemov, ki vključujejo komponente z različno funkcionalnostjo. Avtomobilski deli iz PA so prezračevalni in mešalni sistemi (razdelilnik, zračni filtri, vodi za gorivo, cevi itn.), deli hladilnega sistema (pokrovi na radiatorjih, okviri radiatorja, vodne cevi, ohišje termostatov itn.), sistemi za olje, pokrovi, pedali (za sklopko in plin), ohišja za zračne blazine in še številni drugi. Poliamid je zaradi dobrih mehanskih lastnosti, predvsem pa zaradi neprepustnosti za kisik in aromo, priljubljen material tudi za izdelavo bariernih (zapornih) slojev pri izdelavi embalaže za prehrambno industrijo. Hrana, ki hitro izgublja vonj ali je občutljiva za kisik, se prodaja v embalaži PA. To vključuje meso, sir, ribe, oreščke ipd. Samostojni filmi PA so zaradi razmeroma velike prepustnosti vode v prehrambni industriji redki. Večinoma večplastne folije uporabljajo v kombinaciji s poliolefini, ki zagotavljajo dobre zaporne lastnosti za vodo. Pogled v prihodnost Zadnje čase so se poliamidi podražili, razloge za to pa lahko iščemo v povečanem povpraševanju na azijskih trgih in s tem Nova serija CX «o. Ohišje zračne blazine pri novem audiju Q7 ni več narejeno iz magnezija (kot pri mnogih drugih te vrste), temveč iz plastike. Podjetje ZB Boge Elastmetall ga izdeluje iz PA 6 - Ultramid B3ZG8 (BASF). Ta vrsta poliamida vsebuje 40 % steklenih vlaken, kar termoplastu daje želeno žilavost in togost, obenem pa se ga veliko lažje predeluje kot magnezij. povezanem primanjkovanju osnovnih surovin ter višji ceni nekaterih osnovnih kemičnih komponent PA. Kljub temu pa imajo PA svetlo prihodnost, saj se povpraševanje po izdelkih, narejenih samo iz plastike, nenehno povečuje. PA omogočajo uresničitev številnih razvojnih potencialov za izdelavo novih aplikacij, ki bi se lahko uporabljale v prihodnjih letih.B Boštjan Berginc in Matjaž Rot, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo KMS www.Krauss-Maffei.de , d.o.o. Mlakarjeva ulica 87 SI-4208 ŠENČUR, tel 04 2516 150 fax 04 2516 155 e-mail: info@kms.si www.kms.si - stroji za brizganje termoplastov in duroplastov - stroji za ekstrudiranje - stroji za brizganje poliuretanov - rabljeni stroji roboti sepros ROBOTtOUe* I www.sepro-robotique. com dozirni in sušilni sistemi colortronic @ www.colortronic.de temperirne naprave ' Ibi POLIAMIDI (PA) - ekstrudirani in liti (brez polnil) Poliamidi so že več kot pol stoletja priljubljena skupina zelo široko in splošno uporabnih in tudi uporabljanih materialov iz skupine inženirskih ter-moplastov. Med najpomembnejše vrste poliamidov štejemo PA 6, PA 66, PA 11 in PA 12, ki se med seboj razlikujejo predvsem po sestavi in zgradbi molekulskih vezi. Proizvajalec QUADRANT Engineering Plastic Products iz Belgije (nekoč ERTA) ima v svojem proizvodnem programu kar 5 vrst ekstrudiranih poliamidov, od katerih so čisti (nepolnjeni): ERTALON 6 SA (PA 6), ERTALON 66 SA (PA66) in ERTALON 4.6 (PA 4.6) ter 6 vrst litih poliamidov, od katerih so ne-polnjeni: ERTALON 6 PLA (PA 6), ERTALON 6 XAU+ (PA 6), NYLATRON MC 901 (PA 6). Tako ekstrudirani kot tudi liti polizdelki so na razpolago v obliki okroglih polnih palic, okroglih cevi in plošč. Namenjeni so nadaljnji obdelavi na stružnicah, rezkalnih strojih ..., iz njih pa izdelujemo mnogo vrst različnih strojnih delov, npr. ležajne puše, drsne ležaje, nosilne ploščice, vodilne in transportne valje, kolesa, ohišja za kolesa Vibracijske palice iz Ertalona 66 SA na strojih za pobiranje grozdja (pod sliko traktorja) in valje, škripce in drsne obloge, odmika-la, bloke za blažilnike, glave za kladiva, strgala, zobnike, verižna kolesa, tesnilne obročke, transportne polže, zvezdna gonila, podlage za rezanje, izolatorje ... Lastnosti, s katerimi so poliamidi našli in tudi prepričali svoje uporabnike že pred pol stoletja, so njihova visoka mehanska trdnost, trdota in žilavost, visoka vzdržljivost, velika možnost mehanskega dušenja, dobre drsne lastnosti, odlična odpornost na obrabo, dobre električno-izolativne lastnosti, dobra odpornost na možno energijsko žarčenje (gama- in X-žarki) ter dobra obdelovalnost. ERTALON 6 SA - ODLIČNA UDARNA TRDNOST - je vsestransko uporaben inženirski material za mehansko konstruiranje in vzdrževanje. ERTALON 66 SA - ZELO DOBRA OBDELOVALNOST - ima nekoliko boljše mehanske lastnosti od ERTALONA 6 SA, je pa tudi zelo primeren za obdelavo na avtomatskih stružnicah. ERTALON 4.6. je nekaj posebnega, edinstven poliamid 4.6, proizveden iz surovine STANYL ( R), odlikuje se po uporabnosti v višjem temperaturnem območju (80-150 oC) in omogoča neverjetno ohranitev trdote in odpornosti proti lezenju preko širokega temperaturnega razpona. ERTALON 6 PLA - NA RAZPOLAGO TUDI V VELIKIH DIMENZIJAH - je nemodifici-ran liti poliamid 6, ki združuje visoko žilavost, togost in trdnost z dobro odpornostjo proti lezenju ter dobro odpornostjo proti obrabi. ERTALON 6 XAU+ - NAJBOLJŠA ODPORNOST NA TOPLOTNO-OKSI-DATIVNO RAZGRADNJO - je toplotno stabiliziran liti najlon 6 in odlično prenaša visoke temperature zraka. Priporoča se Upogljivi kabli in cevi. zlasti za ležaje in ostale mehanske dele, ki so izpostavljeni obrabi in dolgotrajno izpostavljeni zračnim temperaturam nad 105 oC. NYLATRON MC 901 - ODLIČNA ŽILAVOST IN TOGOST TER VISOKA ZMOŽNOST MEHANSKEGA DUŠENJA - je modificirana vrsta litega poliamida 6 in odločne modre barve. V primerjavi z ERTALONOM 6 PLA ga odlikujejo višja žilavost in togost, voljnost in odpornost na staranje. Dokazano in preizkušeno je to odličen material za zobnike, zobate letve in pastorke. Poliamidov pa ne priporočamo za : - izdelavo natančnih mehanskih delov (zaradi visoke stopnje vpijanja vlage iz okolice), - delovanje v kislih medijih (pH, manjši od 4), - aplikacije v vroči vodi (več kot 70 oC konstantno). V Sloveniji proizvajalca QUADRANT iz Belgije uradno zastopa podjetje SENATOR, d. o. o., kjer lahko izveste še več o vsestransko uporabnih poliamidih. V naslednji številki revije IRT3000 bomo pisali o polnjenih poliamidih. Trgovina, posredništvo in zastopstva d.o.o. Tehnična plastika za strojno obdelavo Informacije in naročila na: tel. 01/549 27 49, faks: 01/549 27 50 E-pošta: info@senator.si spletna stran: www.senator.si, vaš kontakt: Ksenjja Kresnik Conič Za popolnost vaših strojnih delov - napredna tehnična plastika: ° okrogle polne palice j plošče debelostenske cevi za struženje, rezkanje in vrtanje strojegradnja vzdrževanje orodjarstvo izvrstni materiali za: - zobnike - ležaje - drsne površine - puše... Katalogi in svetovanje - brezplačno! KDO SMO? Smo društvo, ki združuje podjetja in osebe, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzdrževalno dejavnostjo. Izdajamo revijo "Vzdrževalec". organiziramo stalna svetovanja in seminarje s področja vzdrževanja. vsako leto organiziramo srečanje vzdrževalcev. KJE NAS NAJDETE DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Stegne 21c, 1000 Ljubljana Uradne ure: vsak četrtek od9.00 do 14.00 v pisarni društva T: 0151130 06 F: 0151130 07 M: 041387 432 (dosegljiv vsak dan) E: zdravko.valentincic@drustvo-dvs.si I: http://www.drustvo-dvs.si Naslov uredništva: DVS, p.p. 15, 2310 Slovenska Bistrica E: zlatka.dreo@izza.si Plastika, material 21. stoletja PlasticsE/ Marko Oreškovič PlasticsEurope je evropsko združenje proizvajalcev umetnih mas, v katerega je vključenih več kot 60 podjetij iz držav EU, Hrvaške, Romunije, Švice in Turčije. Skupaj predstavljajo več kot 90 odstotkov evropske proizvodnje polimerov. Združenje je razdeljeno na šest decentraliziranih regijskih pisarn, pri čemer Slovenija spada v srednjeevropsko regijo s sedežem v Frankfurtu. Veriga industrije plastike oz. umetnih mas, kamor spadajo poleg proizvajalcev umetnih mas tudi predelovalci in proizvajalci strojne opreme, zaposluje v Evropi več kot 1,6 milijona ljudi, letno pa ustvari več kot 160 milijard evrov prihodkov. PlasticsEu-rope v imenu svojih članov skrbi za pretok informacij o industriji polimerov in promovira pozitiven prispevek plastike k razvoju družbe. PlasticsEurope: - zagotavlja učinkovite rešitve za industrijo plastike, - zastopa interese industrije, - definira in komunicira stališča industrija glede proizvodnje, uporabe in odstranjevanja plastike, - zbira in posreduje podatke, da si lahko evropske institucije, mediji, potrošniki in interesne skupine ustvarijo uravnoteženo mnenje o plastiki, - skrbi za prost pretok plastičnih izdelkov. PlasticsEurope se poleg industrijske problematike ukvarja tudi z zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi vidiki polimerov skozi celotno dobo uporabnosti. Zakonodajni, okoljski, tehnični in komunikacijski programi združenja pokrivajo: Visoka ekološka učinkovitost Investicija 1000 € v tehnologijo, ki prinaša ekološke prednosti v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami. .ta izolacija • vetrna energija sončne celice • izolacija oken • recikliranje umetnih mas solarno ogrevanje • biodizel mini toplarne s plinskimi motorji / gorivne celice Nizka ekološka učinkovitost Slika 1: Ekološka učinkovitost in razbremenitev okolja, ki ju lahko dosežemo z vložkom tisoč evrov v različne tehnologije (vir: PlasticsEurope) zakonodajo: problematiko monitoringa, predstavitev stališč industrije in zagotavljanje informacij za evropske institucije, okoljsko in potrošniško problematiko: zbiranje informacij o okoljskih vidikih in razvoju industrije. Oddelek za okolj-sko in potrošniško problematiko naroča ter objavlja neodvisne in strokovno recenzirane raziskave in poročila o raziskavah vpliva izdelkov iz umetnih mas na okolje skozi celotno dobo uporabnosti. Poleg tega vrednoti pozitiven vpliv plastike v smislu ciljev trajnostnega razvoja in objavlja letne podatke o porabi ter recikliranju plastike v industriji embalaže, gradbeništvu, avtomobilski in elektro-/elektronski industriji. komunikacijo: skrb za izmenjavo podatkov, razvoj izobraževalnih programov in promoviranje odprtega dialoga med strankami. Oddelek izvaja potrošniške projekte, ki so osredotočeni na Letna tiskovna konferenca za predstavnike strokovnih medijev v Frankfurtu prednosti plastike na vseh področjih uporabe, in redne ankete učinkovitosti. - podporo za izdelke oz. materiale: odbori pokrivajo posamezne umetne mase in obravnavajo posamezne izdelke. 22. marca je srednjeevropska pisarna Pla-sticsEurope v Frankfurtu organizirala letno tiskovno konferenco za predstavnike strokovnih medijev, na kateri so bile predstavljene aktualne teme v evropski in globalni industriji plastike. Umetne mase in energija -pristopi in omejitve O gospodarsko in ekološko učinkoviti rabi umetnih mas in energije je govoril dr. Ingo Sartorius iz PlasticsEurope Deutschland. Evropa porabi veliko energije, zato je zagotavljanje nemotene oskrbe iz tujine predvsem naloga politike, ki mora poskrbeti za mednarodna partnerska sodelovanja. Čeprav sta ponudba in povpraševanje po nafti in plinu dobro uravnotežena, se sistemi na vsako motnjo odzovejo z rastjo cen, zato je nujna skrb za učinkovito rabo vseh energetskih virov. V laični javnosti se pojavljajo predsodki o »dobrih« in »slabih« energetskih virih, vendar sta pravi vprašanji predvsem, kako doseči gospodarsko in ekološko najugodnejšo razpoložljivost energije ter kako najbolje izkoristiti obstoječe vire. Umetne mase se pri tem manj izkažejo na področju oskrbe z energijo kot pri energetski učinkovitosti. Za izdelavo penaste strešne izolacije stanovanjske hiše (PUR) se tako npr. porabi 70 litrov nafte, v 50 letih pa je z njo mogoče prihraniti kar 5.500 litrov kurilnega olja. Sartorius je predstavil tudi primerjalno analizo ekološke učinkovitosti vložka tisoč evrov v različne tehnologije (Slika 1). Poudariti velja, da izolacija zgradb in goriv-ne celice omogočajo večjo razbremenitev okolja in ekološko učinkovitost kot npr. sončne celice in recikliranje plastike, kar je morda nekoliko v nasprotju s splošnimi prepričanji. Biorazgradljive umetne mase in umetne mase iz obnovljivih surovin biološkega izvora Direktor oddelka za potrošniške in okolj-ske zadeve dr. Klaus Vorspohl je osvetlil tematiko bioplastike, ki v pojmovanju širše javnosti zajema tako biorazgradljive umetne mase kot umetne mase biološkega izvora. Zmedo glede izvora surovin in okoljske sprejemljivosti znajo za namene trženja dobro izkoristiti proizvajalci embalaže, folij in drugih izdelkov iz umetnih mas. Obstajajo namreč umetne mase iz obnovljivih surovin, ki niso biološko razgradljive, in biološko razgradljive umetne mase, ki jih izdelujejo samo iz surovin fosilnega izvora. Neodvisne raziskave kažejo, da biorazgra-dljivost in biološka osnova surovin nikakor nista sinonima za prijaznost okolju. Zaenkrat je 99 odstotkov umetnih mas izdelano iz nafte in zemeljskega plina, obnovljive surovine pa se uporabljajo le tam, kjer to predstavlja ekonomsko in tehnološko prednost. Biorazgradljivost je dodatna funkcionalnost umetnih mas, ki omogoča nekatere prednosti pri uporabi in odstranjevanju. Biorazgradljive mase se uporabljajo v medicini, za embalažo in v poljedelstvu. Vorspohl je poudaril, da te mase ne morejo rešiti problema smetenja, do katerega je treba pristopiti s kombinacijo ozaveščanja, vzgoje, ustreznih zakonskih predpisov in primernega upravljanja z odpadki. Opozoril je tudi na vpliv povečeva- nja pridelave surovin biološkega izvora na rast cen ostalih poljščin. Uvajanje predpisov REACH Predpise REACH je konec prejšnjega leta formalno sprejel svet evropskih okoljskih ministrov, v veljavo pa stopi 1. junija 2007. Nov regulativni okvir EU za registracijo, evalvacijo in odobritev kemikalij (REACH) je namenjen predvsem izboljšanju varovanja človekovega zdravja in okolja z boljšo ter zgodnejšo identifikacijo lastnosti kemičnih snovi. Naslednji cilj je izboljšanje inovacijske sposobnosti in konkurenčnosti kemične industrije EU. Koristi sistema EU se bodo uveljavljale postopoma, ko bodo predpisi REACH zajeli vse več snovi. Predpisi REACH dajejo industriji več odgovornosti za upravljanje s tveganji kemikalij in za zagotavljanje podatkov o varnosti snovi. Proizvajalci in uvozniki bodo morali zbirati podatke o snoveh in jih registrirati v centralni podatkovni zbirki. Centralna točka sistema REACH bo agencija za kemikalije, ki bo vodila vse potrebne zbirke podatkov, koordinirala vrednotenje kemikalij in potrošnikom ter industriji posredovala informacije. O implikacijah novih predpisov za industrijo plastike je predaval dr. Rüdiger Baunemann, direktor PlasticsEurope Deutschland. Evropska komunikacija združenja PlasticsEurope Vodja oddelka za informiranje in komuniciranje Kurt Stepping je poročal o komuniciranju združenja PlasticsEurope z javnostmi. Srednjeevropska regija je jezikovno zelo heterogena. Nemško govoreče države imajo pri komuniciranju z javnostmi največ izkušenj in si tudi intenzivno izmenjujejo materiale. Poljaki so organizirali lokalno združenje PlasticsEurope Polska, medtem Plastika Material 21. stoletja ko imajo druge države združenje še v povojih. Izhodiščno stanje je kompleksno in prav zato je pomemben element komuniciranja panevropski slogan »Plastika, material 21. stoletja«. Glavna naloga združenja bo prepričati različne javnosti, da se industrija plastike obnaša poslovno, ekološko in ekonomsko odgovorno. Dejavnosti se bodo odvijale v šolah, z neposrednim nagovorom javnosti in na sponzoriranih dogodkih, pomembni ciljni skupini pa so nosilci odločanja in mladina. ■ Orodje s sistemom elektromagnetnih ventilov Z razvojem konice za pikado je proizvajalec standardnih elementov in toploka-nalnih sistemov HASCO postavil nove mejnike. Popolnoma nova, 32-gnezdna aplikacija, ki temelji na elektromagnetnem zapiralnem ventilu, omogoča zelo ozko postavitev gnezd. Tako izpolni vse zahteve, ki jih postavlja medicinska in prehrambna industrija. S tem projektom je bilo dokazano, da lahko elektromagnetne pogone uporabljamo v večgnezdnih orodjih z ozko razporeditvijo gnezd, hkrati pa so cenovno konkurenčni pnevmatičnim in hidravličnim sistemom. ■ www.hasco.com brizgaW stroj ICioujjMolhl KM 80/380 C)! Q lui brizgo Ini siroj Bobyplasf 6/10 W9 CEN CenJer za 30-digiializacijo in CADobctelavo povrSin TECOS - RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE Kid ritan Z 5, SI-500C Ccljt Td.:(03) 10 Falui (03) 426 46 11 'r, \\ ::i l ir; WwMtccoSiS izkušnje iz prakse - napake pri brizganju Določanje krčenja termoplastičnih materialov S pravilno izbiro materiala do dobrega izdelka Henrik Privšek V skupino reoloških lastnosti, ki so na obrazcu Tehnične zahteve za termoplastič-ni material spada poleg že obravnavanih lastnosti tečenja taline tudi krčenje ter-moplastičnih materialov (glejte priloženi obrazec). ca poznejšega urejanja neizkristalizirane-ga dela makromolekularne strukture in je prisoten predvsem pri delnokristaliničnih materialih. Naknadni skrček lahko opredelimo kot razliko med mero že ohlajenega izdelka in mero izdelka po tempranju mm. Sistem CAMPUS uporablja ploščico debeline 2 mm. Na Sliki 2 je prikazana preizkusna ploščica s pripadajočim filmskim dolivkom. Standard ISO 294-4 predpisuje določanje predelovalnega, naknadnega in celotnega firma: Qšt.: TEHNIČNE ZAHTEVE ZA TERMOPLASTIČNI MATERIAL Klas. št.: List: 1/2 MATERIAL: KODA: POSEBNE LASTNOSTI -aditivi: ekspanzijska sredstva ( ), mazalna in drsna sredstva ( ),antistatiki( ), sredstva za snemanje ( ), deaktrvatormetalov( ), sredstva za samogasnost( ),meh£ala( ),po]nj]a( ) -posebne lastnosti: brezbarven( ),prevoden( ),antistatičen( ),samogasen( ),za galvaniziranje ( ), modificiran proti udarcem ( ), svetlobno stabilen ( ), vremensko stabilen ( ), toplotno stabilen ( ) Sr. ENOTA VREDNOST - NORMA EPRUVETA POJASNILA TOLERANCA DIN 1 ISO /mm/ PREDEIOVALNE LASTNOSTI +i> indeks tečenja taline - vrednost 1 - MVR ml/10 min 53735 1133 granulat •C/kg: 2* indeks tečenja taline - vrednost 2 - MVR ml/10 min ■a kg: 3 indeks tečenja taline -MFR g/10 min •a kg: 4* skrček-vzdolžni % 2944 60 x 60 x2 epruveta po ISO 294-3 tipD2 5* skrček-prečni % Slika 1: Del obrazca Tehnične zahteve za termoplastični material Kaj je krčenje Krčenje je pojav pri ohlajanju vbrizgane mase v kalupu. Vzrok za krčenje, pa tudi za raztezanje, je termodinamično obnašanje materiala, ki je pogojeno s temperaturo in procesnim tlakom. Tako poznamo: - termično krčenje in raztezanje, ki sta posledica spremembe temperature, in - tlačno krčenje in raztezanje, ki sta posledica vpliva procesnega tlaka med brizganjem. S tema pojavoma nastane tako imenovani predelovalni skrček, ki ga proizvajalci materialov podajajo za svoje materiale. Določa se po dogovorjenih postopkih preizkušanja testnih epruvet neke debeline, ki so narejene v optimalnih pogojih brizganja. Vrednost skrčka, ki jo dobimo z meritvijo preizkusne epruvete v vzdolžni in prečni smeri tečenja taline, je opredeljena kot razlika med mero kalupne votline in mero izdelka 24 ur po razkalupljenju. Poleg predelovalnega skrčka poznamo še naknadni skrček, ki nastane kot posledi- pri neki temperaturi in po nekem času. Po tempranju lahko pričakujemo še 15- do 30-odstotno povečanje prvotnega skrčka. Vsota predelovalnega skrčka in naknadnega skrčka je celotni skrček. Sistem CAMPUS predpisuje določanje predelovalnega in naknadnega skrčka po standardu ISO 294 (deli 1,3 in 4), kot je opisano v nadaljevanju. 4.-5 VZDOLŽNI in PREČNI SKRČEK Standardi: ISO 294-1 (15. 12. 1996), ISO 2943 (1. 6. 2001) in ISO 294-4 (15. 12. 2001) Standard ISO 294-1 določa postopek izdelave preizkusne ploščice in pojasnjuje vse glavne parametre brizganja. Velik pomen pripisuje zagotavljanju ponovljivosti parametrov preizkušanja. Standard ISO 294-3 določa izvedbo dveh dvo-gnezdnih orodij za izdelavo preizkusnih ploščic z merami 60 x 60 x 1 mm in 60 x 60 x 2 Slika 2: Preizkusna ploščica tipa D2 debeline 2 mm. skrčka v vzdolžni in prečni smeri glede na smer tečenja taline. Vrednosti so podane v odstotkih in se izračunajo po naslednjih enačbah: Smp = {(1o-1i)/1o}-100 SMn = {(bo-bi)/bo}-100 Spp = {(li-l2)/li}-100 Spn = {(bi-b2)/bi}-100 Smp - vzdolžni predelovalni skrček Smh - prečni predelovalni skrček Spp - vzdolžni naknadni skrček Spn - prečni naknadni skrček St - celoten skrček lo, bo - meri kalupne votline h, bi - meri ploščice po razkaluplenju in ohladitvi b, b2 - meri ploščice po tempranju Celoten skrček ni povsem enak vsoti predelovalnega in naknadnega skrčka, ampak se izračuna po enačbi: ST = SM + S - (SM ■ S) /100 T M p v M p' V praksi običajno ni idealnih pogojev predelave. Zato se dejanska predelovalni in naknadni skrček običajno nekoliko razlikujta od laboratorijsko ugotovljenih skrčkov. Kristaliničnost je nepopolna, pojavi se neželena molekularna orientiranost, opažamo prisotnost močnih notranjih napetosti itn. Izdelek ima slabe mehanske, toplotne in druge fizikalne lastnosti ter nedopustna dimenzijska odstopanja zaradi nepredvidljivega krčenja in zvijanja. O tem bomo podrobneje pisali pri napaki N.32. Določanje skrčka in možnega zvijanja spada med najtežje naloge pri konstruiranju in izdelavi orodja. V literaturi zasledimo le okvirne vrednosti za skrčke, ki pa jih smemo uporabiti le informativno, saj ne zajemajo vseh vplivov, ki odločajo o velikosti končnega skrčka. Ti so: pogoji predelave, vrsta polimera ter vrsta in količina polnil, geometrija izdelka, predvsem debelina sten, konstrukcija orodja ter mesto in oblika dolivne odprtine. Vpliv predelave na skrček Pri delnokristaliničnih materialih je pri visoki temperaturi orodja primarni skrček velik, naknadni skrček pa majhen. Na splošno velja, da je skrček večji, če so: - višja temperatura taline, - majhna dolivna odprtina - velike debeline stene, - manjši tlak brizganj a, - kratek čas naknadnega tlaka, - majhna hitrost brizganja, - višja temperatura orodja (za delnokri-stalinične materiale), - nižja temperatura orodja (za amorfne materiale). Pojasnitev tega fenomena: talina amorfnih materialov je zelo stisljiva. S tem se lahko « § naknadni tlak čas naknadnega tlaka tlak vbrizgavanja temperatura orodja temperatura taline hitrost vbrizgavanja Slika 3: Vpliv parametrov predelave na skrček nadoknadi višji skrček, ki nastane zaradi višje temperature taline. Vpliv materiala na skrček Skrček je zelo odvisen od materiala, zato moramo razlikovati krčenje amorfnih in krčenje delnokristaliničnih materialov. Amorfni materiali, kot so PS, ABS, PMMA, PC in drugi imajo sorazmerno majhen skrček, od 0,2 do 0,9 %. Ker imajo amorfni materiali izotropni značaj (v vseh smereh enake lastnosti), se v vseh smereh krčijo skoraj enako. To dejstvo nam zelo olajša določitev mer kalupne votline. Amorfni materiali, polnjeni s steklenimi vlakni, niso več izotropni, saj se zaradi usmerjenosti steklenih vlaken med brizganjem zgodi, da je skrček v vzdolžni smeri vlaken, torej v smeri brizganja, manjši kot v prečni smeri (pravokotno na smer brizganja). Te razlike so pri polnjenih amorfnih materialih razmeroma majhne. Povsem drugače se vedejo del-nokristalinični materiali kot so PA, PBT, PET POM in drugi, ki imajo izrazit ani-zotropni značaj (različne lastnosti v različnih smereh) in še to posebnost, da je pri večini neojačanih delnokristaliničnih materialov skrček v vzdolžni smeri večji. Anizotropnost se še drastično poveča pri večini ojačanih delnokristaliničnih materialih, skrček pa je v smeri orientiranosti steklenih vlaken bistveno večji od prečnega skrčka. Zato je pri teh materialih težko določiti pravi skrček. Računalniške simulacije krčenja so nam lahko pri takih materialih v veliko pomoč. Iz povedanega sledi naslednja odvisnost krčenja pri amorfnih in delnokristaliničnih materialih glede na orientiranost steklenih vlaken in makromolekul: Ni odveč še enkrat opomniti, da v vseh primerih to ne velja, zato moramo preverjati velikost prečnega in vzdolžnega skrčka za vsako vrsto materiala posebej. Vpliv debeline stene na skrček Vpliv debeline stene na skrček lahko preučujemo na ploščicah različnih debelin iz nekega neojačanega materiala PBT. Velikost ploščice je 100 x 100 mm in ima filmski dolivek po celotni stranici. Diagram velja za vzdolžni in prečni skrček. Z minerali polnjen material ima enako lastnost (Slika 4; vir: DuPont). Slika 4: Vpliv debeline na skrček Vpliv orientiranosti in mesta dolivanja na skrček Na zahteve, ki izhajajo iz želenih mer izdelka, moramo biti zelo pozorni. Pri tem je pravilen izbor mesta in oblike dolivne odprtine zelo pomemben, saj je od mesta dolivanja odvisna usmerjenost makromo-lekul in ojačitvenih vlaken, kar pa neposredno vpliva na velikost in enakomernost krčenja. Slika 5 (vir: DuPont) prikazuje vpliv orientiranosti steklenih vlaken pri nekem ojačanem delnokristaliničnem materialu Amorfni materiali Delnokristalinični materiali neojačani ojačani neojačani ojačani Vzdolžni skrček manjši manjši večji veliko manjši Prečni skrček večji večji manjši veliko večji Slika 5: Vpliv orientiranosti steklenih vlaken na vzdolžni in prečni skrček PBT na prečni in vzdolžni skrček. Preizku-šanec ima obliko kvadratne ploščice, velikosti 100 x 100 mm. Poglavje o reoloških lastnostih termoplastov zaključujemo s preglednico Predelovalne lastnosti termoplastov z vrednostmi indeksov tečenja taline (MVR, MFR) ter vrednostmi vzdolžnih in prečnih skrčkov. Preglednico objavljamo na spletni strani. B Nagrada za inovacijo s Teflonom Francosko podjetje Varioptic je prejelo prvo nagrado Du-Pont Plunkett Awards 2006 za miniaturno avtofokusirno lečo, ki se vgrajuje v mobilne telefone, spletne kamere in čitalnike črtne kode. Leča za zračno in tekočinsko te-snjenje uporablja Teflon PTFE. Tekočinske leče Varioptic omogočajo zelo hitro in natančno ostrenje brez mehanskih premikov, kar poceni proizvodnjo in omogoča miniaturi-zacijo. Razvoj leče je omogočila patentirana tehnologija podjetja »electrowetting«, pri kateri se pod vplivom električnega toka spremenita ukrivljenost in žariščna razdalja dvema tekočinama z isto gostoto, ki sta med lečama. Tesnilo iz Teflona PTFE je bilo izbrano zaradi vodoodbojnosti, kar pospešuje potek spreminjanja ukrivljenosti. Podjetje trenutno razvija novo prevleko iz Teflona, ki bi služila kot dielektrična plast pri novi generaciji tekočinskih leč. Drugo nagrado je prejelo nemško podjetje ElringKlin-ger Kunststoffiechnik za razvoj novega, spiralno oblikovanega satelitskega pogona, ki se uporablja za natančno vzdrževanje položaja komunikacijskega satelita v orbiti. Novi pogon združuje prednosti trdnih in tekočih kemičnih pogonov za vzdrževanje položaja satelitov v orbiti, kar podaljša njihovo življenjsko dobo. Pogon omogoča hitrost izpuha do 12.000 m/s, kar je 10-krat hitreje kot pri konvencionalnih kemičnih sistemih. Istočasno pa se pri sistemih iz Teflona I-MPD porabi do trikrat manj goriva kot pri klasičnih kemičnih sistemih. ■ http://uk.news.dupont.com Najpogostejše na termoplastov s te pake pri predelavi hnologijo brizganja V tej številki revije bo predstavljena napaka posedenost, ki je sorodna napaki nezalitost. Pri obeh je količina vbrizgane mase premajhna. Razlog za napako je preprost, samo preprečevanje pa je pogosto vsestranska težava, vezana tudi na popravilo orodja. N.02. POSEDENOST Opis napake: Na površini izdelka so vidne rahle vdolbine, ki jih občutimo tudi z otipom. Napaka se običajno pojavlja: a) na mestih, ki so najbolj oddaljena od mesta dolivanja (zaradi nezadostnega tlaka za zapolnitev - velik padec tlaka), b) na mestih lokalnih odebelitev, c) na mestih lokalnega pregretja (čelna površina toplokanalne šobe ali druga slabo hlajena mesta), d) če se posedenost pojavi v bližini doliv-nega mesta, drugje pa ne, se upošteva vpliv temperature sprednjega dela cilindra (razlaga sledi). V primeru napak a in b se zunanja površina izdelka, ki je takoj po razkalupljenju izdelka gladka in trda, zaradi vroče notranjosti na odebeljenih delih izdelka ponovno zmehča. Pri krčenju potegne vroče jedro zmehčano površino k sebi, na površini pa nastane jamica. V primeru napake c se površina izdelka zaradi pregrete površine orodja ne ohladi dovolj. Mehka površina izdelka ni dovolj trda in se pod vplivom notranjih napetosti, ki so v vrhnjem sloju izdelka največje, naguba v jamicam podobno obliko. Slika 1 Slika 2 Ukrepi Preprečevanje posedenosti je podobno preprečevanju nezalitosti. Najprej moramo zagotoviti zadostno količino taline za volu-metrično zapolnitev kalupne votline, nato pa še za zapolnitev praznih mest, ki nastajajo zaradi krčenja taline pri ohlajanju. Parametrov, ki vplivajo na nastanek in preprečevanje posedenosti, je veliko. Označili jih bomo s številkami, ki povedo, kakšen vpliv ima neki parameter na napako. Številka (1) pomeni največji vpliv. Tlak brizganja Mora biti primerno visok, da talina lahko premaguje upore pri tečenju. Hitrost brizganja Običajno uporabljamo visoko hitrost brizganja, da talina priteče do najbolj oddaljenega mesta na izdelku brez večjih izgub tlaka in temperature ter ga kakovostno zalije. Tik pred polnim volumetričnim za-litjem hitrost drastično zmanjšamo. Tako imajo plini možnost, da se skozi predvidene odzračevalne reže umaknejo na prosto. Zajetje plinov bi povzročilo termične poškodbe in pregretost taline ter nagubano in posedeno površino izdelka. Hitrost in tlak brizganja sta v premo sorazmernem nastavitvenem razmerju. Le pri primerno visokih tlakih brizganja lahko po potrebi dosegamo visoke hitrosti. pne votline dodatno količino mase, da se nadomesti prazen prostor, ki nastaja zaradi ohlajanja in krčenja vroče taline. Naknadni tlak naj bo le toliko visok, da kakovostno zapolni prazen prostor. Previsok ne sme biti, ker zelo povečuje neželeno orientiranost makromolekul in ojačitvenih vlaken ter ustvarja visoke notranje napetosti v izdelku. Zato je optimalna izbira velikosti naknadnega tlaka zahtevno opravilo (o tem bomo pisali pri napaki N.35 NOTRANJE NAPETOSTI). Izbere se ena ali več stopenj naknadnega tlaka s pojemajočo lastnostjo. Na Sliki 3 je na najbolj oddaljenem delu izdelka vidna posedenost na odebeljenih mestih. V tem predelu je viden tudi nezalit del površine zaradi neiztisnjenega zajetega zračnega mehurčka. Ukrep: povečati vmesno stopnjo hitrosti in naknadni tlak Naknadni tlak (1) Ima pomembno vlogo pri preprečevanju posedenosti. Pod naknadnim tlakom dovajamo po volumetrični zapolnitvi kalu- Na Sliki 4 je po vsem izdelku na odebeljenih mestih vidna posedenost. Ukrep: povečati naknadni tlak »Skalarjeva rampa« Naknadni tlak lahko poteka stopenjsko padajoče ali zvezno padajoče. Pri zvezno padajoči nastavitvi je naknadni tlak v trenutku preklopa tako velik kot tlak brizganja, nato pa zvezno pada po klančini do vrednosti 1 bara v nastavljenem času t. Z naklonom klančine je mogoče ujeti ravnotežje med notranjim tlakom v orodju in potisno silo polža. Tako ne more priti do povratnega sunka polža in se vsa potisna energija izkoristi za nadzorovano polno zapolnitev kalupne votline brez znakov posedenosti. Ta program je primeren za amorfne termoplaste, ki ne zahtevajo dolgih časov delovanja naknadnega tlaka. Program smo poimenovali po Skalarju, tehnologu v podjetju Saturnus AO, ki je s tako nastavitvijo naknadnega tlaka uspel odpraviti trdovratno posedenost na nekem izdelku iz CoPC. Čas naknadnega tlaka (2) Določamo ga s tehtanjem izdelka. Čas naknadnega tlaka podaljšujemo toliko časa, dokler teža izdelka narašča. Ko dolivna odprtina zamrzne, masa ne more polniti kalupa in teža ne narašča več. S tem je dosežen mejni čas delovanja naknadnega tlaka. Če je posedenost kljub temu prisotna, moramo izvesti ukrepe za poznejšo zamrznitev dolivne odprtine (glejte nadaljevanje). Pomembno je vedeti, da je potreben čas delovanja naknadnega tlaka pri delnokristaliničnih materialih precej daljši od časa pri amorfnih materialih. Čas hlajenja Čas hlajenja mora biti primerno dolg, da se ohladi tudi notranjost izdelka. To je eden od ukrepov za preprečevanje posedenosti po vzorcu a in b na Sliki 1. Temperatura taline (4) Z zniževanjem temperature taline zmanjšujemo dovedeno količino toplote. Hlajenje je s tem učinkovitejše. Možnost za pojav posedenosti se zmanjša. Temperatura sprednjega dela cilindra Če se posedenost pojavlja samo v bližini dolivnega mesta, izdelek pa je simetrično oblikovan, preverimo, ali je morda temperatura v sprednjem delu cilindra (šoba stroja) previsoka. Pregreta masa iz tega dela cilindra najprej zalije površino okoli doliv-nega mesta in povzroči posedenost. Talina, ki priteka zatem, je normalno ogreta in ne povzroča napak. Na Sliki 5 je posedenost najbolj izrazita v bližini dolivka. Ukrep: zmanjšati temperaturo taline v sprednjem delu cilindra in povečati naknadni tlak Ekstruzija MINITEC & KONFERENCA Vabimo vas k oddaji prispevkov za konferenco NAPREDEK V EKSTRU-ZIJSKI TEHNOLOGIJI, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra 2007, v Düsseldorfu v Nemčiji. Prispevki naj obravnavajo razvoj v ekstruzijski mehanizaciji (polži, orodja, merilne naprave, hladilni in dvižni sistemi), nove materiale za ek-struzijo (smole, dodatki, polnila, ojačevalci) in inovacije pri ekstrudiranih izdelkih (cevi, profili, žice itn.). Prispevke pošljite kot priloge na elektronski naslov spe.europe@skynet.be. Vsak naj vsebuje naslov z velikimi tiskanimi črkami, imena in naslove vseh sodelujočih avtorjev, elektronski naslov odgovornega avtorja in povzetek, ki naj ne bo daljši od 200 besed. Če želite svoj prispevek predstaviti na konferenci, o tem čim prej obvestite Združenje evropskih inženirjev za plastiko (SPE - Society of Plastics Engineers Europe). Dopišite tudi naslov članka in kratko predstavitev svojega dela. M www.speeurope.org Posedenost zgornje površine izdelka na Sliki 6 je posledica predebelih reber na spodnji strani izdelka. Rebra bi lahko bila tanjša. Posedenost lahko z optimiranjem zgoraj navedenih parametrov omilimo, ne moremo pa je v celoti odpraviti. Pri optimiranju parametrov poskrbimo, da stisnjena masa ne odteče iz kalupa v trenutku preklopa na nižji naknadni tlak. Ponovno tlačenje odtekle mase nima več nobenega učinka. Temperatura kalupa (3) Napaka c (Slika 1) nastane zaradi previsoke temperature orodja v trenutku razkaluplje-nja izdelka. Znižamo jo z znižanjem temperature temperirnega medija ali s podaljša- njem časa hlajenja. Lahko tudi zamenjamo vse dele orodja, če se le-ti nekontrolirano pregrevajo in so iz neustreznih materialov, ki s kritičnih mest slabo odvajajo toploto. Intenzivnost hlajenja kritičnih mest povečamo tudi z vgradnjo hladilnih vložkov ali boljšo izolacijo virov toplote (tople šobe pri toplokanalnih orodjih). Velikost dolivne odprtine (5) Od velikosti dolivne odprtine je najbolj odvisno, ali bo naknadni tlak lahko deloval toliko časa, da bo izdelek dobro zapolnjen in brez znakov posedenosti. Če je dolivna odprtina premajhna, bo hitro zamrznila. Polnjenje bo prekinjeno, čeprav kalup še ni do konca napolnjen. Če je prevelika, moramo po nepotrebnem nastaviti dolg čas naknadnega tlaka, da zadržimo maso v kalupu do zamrznitve dolivne odprtine. Drugi vplivi Navedeni parametri so najvplivnejši, vendar ne smemo spregledati še drugih vplivov, ki lahko prav tako vplivajo na pojav in preprečevanje posedenosti. Ti so premer šobe stroja, obrabljenost cilindra (polža, šobe), vrsta materiala (dolžina poti zalivanja), geometrija izdelka (debelina sten in reber, lokalne odebelitve), dolivni kanali (predolgi, neugoden presek, dolivno odprtino prestaviti na najdebelejše mesto, zamašenost dolivnih kanalov), prezračevanje kalupa (natančna izdelava kanalov za odvajanje plinov, redno čiščenje teh kanalov) ipd. Vsi ti vplivi so vpisani v tabelo napak in možnih vzrokov in so zelo pomembni. ■ Plastika namesto kovine pri pekačih Kovinski pladnji za peko so pogost pripomoček v vsaki kuhinji, vendar pa se to lahko hitro spremeni. Razlog je nov polimer iz tekočih kristalov (LCP), ki bi lahko nadomestil kovinske pekače v gospodinjstvu. Pekač, izdelan s postopkom brizganja, je iz materiala LCP Vectra, ki vsebuje dodatke in je kremaste barve. Barvanje LCP se je izkazalo kot zahtevno opravilo, saj je večina lastnosti teh materialov anizotropnih. Zato so v Geba Kunststoffecompounds razvili know-how, ki pokriva celotno proizvodno verigo, od sušenja materiala med kompa-undiranjem in granulacijo do odstranjevanja prašnatih delcev. Vsaka šarža granulata je pregledana v testnih laboratorijih Geba za izdajanje certifikatov o ustreznosti materiala. Preverjajo reološke, mehanske in toplotne lastnosti ter barvni odtenek materiala. Pekači iz LCP imajo nekatere prednosti. Prevleke proti prijemanju hrane niso potrebne, hkrati pa se lahko peče z manj maščobe in v primerjavi s kovinskimi pekači ne korodirajo. Lahko se enostavno pomivajo v pomivalnem stroju, so odporni na klasične detergente in lahko bi jih uporabljali za shranjevanje hrane v zamrzovalnikih. Polimerni material omogoča tudi izdelavo številnih oblik in barvnih odtenkov. www.geba.eu Tandemsko injekcijsko brizganje Trajno povpraševanje po proizvodnji kompleksnih brizganih polimernih izdelkov, visoke kakovosti in vedno nižje cene so prispevali k razvoju tehnologije injekcijskega brizganja, ki se deli na dve področji. Na prvem gre za doseganje optimuma pri konstrukciji brizganih izdelkov, kar zahteva uporabo naprednejših postopkov injekcijskega brizganja, kot je na primer večkomponentno injekcijsko brizganje. Drugo področje pa je doseganje optimuma injekcijskega brizganja s ciljem zmanjšanja stroškov pri brizganju izdelkov. Kot možna rešitev te zahteve do ekonomične proizvodnje teh izdelkov se na trgu že nekaj časa razvija postopek tandemskega injekcijskega brizganja. Članek razlaga značilnosti tandemskega injekcijskega brizganja, prednosti in pomanjkljivosti njegove uporabe ter primere rešitev tandemskih orodij in strojev za tandemsko injekcijsko brizganje. Dr. Damir Godec Stroški izdelave tehničnega brizganega izdelka so sestavljeni iz stroškov materiala (približno 50 odstotkov), stroškov brizgal-nega stroja, orodja in naprave za strego stroju. Samo materialne stroške lahko označimo kot nespremenljive, medtem ko na vse ostale stroške lahko precej vplivamo. Kot eno od inovativnih rešitev lahko uporabimo tandemsko injekcijsko brizganje s t. i. tan-demskimi orodji. Z tem prihranimo celo do 40 odstotkov stroškov brizganja izdelkov, pri čemer se lahko v enem orodju istočasno izdelujejo isti ali različni izdelki ali pa izdelki, narejeni s tehnologijo večkomponentne-ga brizganja. [1-3] Postopek tandemskega injekcijskega brizganja Tandemsko injekcijsko brizganje se je razvilo kot odgovor na izzive trga z vse večjimi zahtevami po proizvodnji visokokakovostnih brizganih izdelkov s čim nižjimi stroški izdelave. Za primer lahko navedemo avtomobilsko industrijo, ki je zagotovo dala največjo pobudo (Slika 1). Ne glede na to pa postopek Tandemski cikel naknadni pritisk odpiranje DR-I brizganje zapiranje DR-I ^tavanje hlajenje hlajenje Slika 2: Princip delovanja orodja [6] lahko uporabimo za vse zvrsti polimernih izdelkov, od embalaže do visokokakovostnih tehničnih izdelkov (npr. večkomponentnih). Slika 1: Primeri izdelkov, ki so narejeni s postopkom tandemskega injekcijskega brizganja [4] Celoten cikel tandemskega injekcijskega brizganja temelji na štirih glavnih segmentih (Slika 2). Le pri prvem ciklu talina deloma zapolni gravuro z obeh strani orodja. Po vbrizgavanju se sprednja stran orodja odpre in »polovični« brizganci se odstranijo iz gravure. Nato se ta stran orodja ponovno zapre - začne se nov cikel - vbrizgavanje na sprednjo stran kalupa. Medtem brizganje na drugo stran orodja ni mogoče zaradi strjene mase, ki je ostala v dolivnem kanalu iz predhodnega brizga. Sledi postopek odpiranja druge strani orodja in odstranitev »polovičnih« brizgancev, ki so bili narejeni s prvim ciklom, zapiranje te strani orodja in ponovno vbrizgavanje. Cikel tandemskega injekcijskega brizganja se lahko ponovi z odpiranjem sprednje strani orodja in odstranitvijo brizgancev. Glede na to, da tandemska orodja zagotavljajo izdelavo različnih izdelkov na vsaki strani orodja, je treba pri zagonu orodja opraviti optimalno pripravo parametrov za vbrizgavanje za vsako stran orodja. Izmenično vbrizgavanje v obe strani orodja zagotavlja posebna konstrukcija dolivnega sistema, izmenično odpiranje ene in druge strani orodja pa se izvaja s posebnim premičnim sistemom za zapiranje in odpiranje. [5, 6] Tandemsko injekcijsko brizganje povečuje učinkovitost brizgalnega stroja celo do 50 odstotkov v primerjavi s klasičnim postopkom brizganja; večinoma gre za skupni čas hlajenja. Slika 3 prikazuje primerjavo stroškov proizvodnje izdelkov za en proizvedeni kos v primeru klasičnega, tandemskega in etažnega orodja. [1] Slika jasno prikazuje, da so etažna orodja najbolj primerna. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi dejstvo, da ta orodja potrebujejo dodatne spremembe na stroju za brizganje. Pri hitrih ciklih čas hlajenja Klasično orodje Tandemsko orodje 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 Razmeije: čas hlajenja / čas poteka cikla Slika 3: Primerjava stroškov proizvodnje izdelkov s klasičnim, tandemskim in etažnim orodjem [1] izdelkov zavzema delež do 80 odstotkov celotnega cikla. Glede na to so v ospredju prednosti uporabe tandemskih orodij. Orodja za tandemsko injekcijsko brizganje Tandemska orodja so osrednji element sistema za tandemsko injekcijsko brizganje. Po konstrukciji so podobna etažnim (Slika 4), ampak delujejo kot navadna orodja in ne zahtevajo posebne konstrukcije stroja. Osrednja plošča orodja med dvema prile-žnima stranicama orodja omogoča izmenične cikle na obeh straneh orodja. Orodje za tandemsko injekcijsko brizganje predstavlja inovacijo v sistemu injekcijskega brizganja. S svojo konstrukcijo je tandemsko orodje podobno etažnemu, le da se vbrizgavanje izvaja samo z ene strani orodja, kar omogoča uporabo standardnih brizgalnih strojev. Tandemsko orodje ima dve delilni ravnini in dve skupini orodnih plošč, ki sta razdeljeni z osrednjo razdelitveno ploščo. V obe skupini orodnih plošč se lahko izdelajo različne gravure, uporabi pa se isti material. Ključna elementa tandemskega orodja sta dolivni sistem in sistem zapiranja. Dolivni sistem je izdelan tako, da je postavljen na obe strani orodja, pri čemer zagotavlja njihovo samostojno delovanje. Dolivni sistem na sprednji strani orodja se na prvi priležni strani razdeli v obliki prstana in se deli proti gravuram. Dolivni sistem na drugi strani orodja je konstruiran v sistemu za brizganje sprednje strani orodja. Tako je dosežena rešitev izmeničnega vbrizgavanja z obeh strani orodja. Posebni sistemi za zapiranje s kompaktnimi elementi za zaklep omogočajo izmenično odpiranje sprednje in zadnje priležne stranice z namenom izmetavanja izdelkov iz orodja. Pri tem sistemu je ena stran orodja odprta, druga pa zaprta. Zaklep orodja se lahko opravi s pnevmatičnimi cilindri ali elektromotorji, s končnimi stikali pa spremljamo položaje zaklepa. Tandem-ska orodja so večinoma malce višja od klasičnih, a višine odpiranja ustrezajo klasičnim orodjem. Orodja omogočajo uporabo hladnokanalnih ali toplokanal-nih dolivnih sistemov. [1, 5] Prednosti in pomanjkljivosti postopka tandemskega injekcijskega brizganja S tandemskim injekcijskim brizganjem se lahko predelujejo vsi materiali kot pri klasičnem postopku injekcijskega brizganja. Pogoji predelave pri tem postopku so enaki pogojem klasičnega brizganja. Pri tem je mogoče doseči različne predelovalne pogoje za vsako stran orodja (različna temperatura stene orodja, brizgalne pritiske ipd.), kar je temeljna prednost teh orodij pred etažnimi. Posebno vlogo imajo v ciklu sistemi zapiranja obeh polovic orodja, ki morajo pravočasno odpirati posamezne delilne ravnine orodja. Rešitve zapiranja (Slika 5) je patentiralo podjetje T-Mold GmbH. [1, 3]. Slika 5: Rešitve zapiranja tandemskih orodij [1] Mešalna glava - PUR Nekatere PUR-aplikacije potrebujejo mešalno glavo z zmožnostjo visokonatanč-nega procesiranja pri majhnih pretokih. Kakovost izdelka je odvisna predvsem od mešalnih sposobnosti glave pri zelo majhnih pretokih in od pretoka samega, ki mora biti zvezen ter laminaren. Nova mešalna miniglava podjetja Krauss-Maf-fei MK 3,5/5UL-2KVV ustreza tem kriterijem pri masnem pretoku do 5 g/s. Samočistilna mešalna glava je zelo kompaktna in omogoča enostavno upravljanje, uporablja pa se lahko tudi v sicer nedostopnih predelih. Vsaka PUR-kom-ponenta se transportira do mešalne glave preko povezovalnega bloka, v katerem je visokotlačni filter. Ta je opremljen tudi z »by-pass« funkcijo za začetne nastavitve in zagon proizvodnje. Slika 4: Orodje za tandemsko injekcijsko brizganje [3] Glava je izdelana tako, da preprečuje nastanek turbulenc, kar omogoča natančen in enakomeren pretok ter homogeno mešanico. Kontrolni bat ima premer 3,5 mm, čistilni le 5 mm, izdelana pa sta iz površinsko obdelanih visokotrdnostnih materialov. Dovodne šobe se lahko zamenja posebej, tako da se različni materiali lahko mešajo v različnih mešalnih razmerjih. Tako imenovana VV-pozicija šob v mešalni komori pa omogoča izdelavo homogene mešanice. Uporablja se lahko za aplikacije, v katerih ima PUR vlogo tesnila ali adheziva, pri izdelavi filtrirnih pen in za izdelavo visokoka-kovostnih prevlek pri procesih, kot so »Clear Coat Molding« in »SkinForm«. www.krauss-maffei.com V primerjavi s klasičnim postopkom injekcijskega brizganja je ta postopek za 50 odstotkov bolj učinkovit, saj skoraj v enem ciklu pridemo do izdelkov v dveh različnih ali enakih gravurah - delilnih ravninah. Preklapljanje brizganja se zgodi med hlajenjem izdelkov. Stroški izdelave tandemskih orodij so v povprečju višji za 10 odstotkov v primerjavi s stroški izdelave dveh ločenih orodij. Ta razlika se sicer zelo hitro kompenzira z varčevanjem stroškov pri sami proizvodnji (potrebujemo le en stroj, manjši prostor itn.). Tandemsko injekcijsko brizganje lahko izvajamo tudi s standardnimi brizgalnimi stroji, pri čemer je zaželeno, ni pa nujno, da ima stroj paralelno krmiljenje. Z različnimi različicami klasičnega tandemskega injekcijskega brizganja je možno izdelovati tudi večkomponentne izdelke - v tem primeru Slika 8: Sistem Quadlock Tandem Index QTI3150 [4] Slika 6: Dvokomponentno injekcijsko brizganje s tandemskim orodjem [4] je treba imeti na voljo stroje z dvema ali več brizgalnimi agregati. (Slika 6) Tandemsko injekcijsko brizganje se večinoma lahko uporabi pri izdelavi različnih izdelkov v istem orodju, pri čemer se pogoji predelave med seboj lahko zelo razlikujejo za vsako posamezno polovico orodja. Pri klasičnem injekcijskem brizganju bi morali v tem primeru izdelati dve orodji in postopek izvajati na dveh strojih. [1, 5] Slika 7: Sistem Quadlock Tandem QTI 1350 [4] Pri primerjavi z etažnimi imajo tandemska orodja to prednost, da ne zahtevajo posebnih izvedb brizgalnega stroja, kar občutno zmanjšuje stroške investicije. [1] Primeri uporabe tandemskega injekcijskega brizganja Na področju tandemskega injekcijskega brizganja je nekaj proizvajalcev strojev izdelalo posebne konstrukcije za primer klasičnih in vnaprej določenih postopkov injekcijskega brizganja. Ocena avtorja članka je, da je podjetje Husky v razvoju te tehnologije doseglo še poseben napredek s sistemom Quadlock Tandem (Slika 7) in Quadlock Tandem Index (Slika 8). Značilnost sistema Index je v horizontalni rotacijski plošči, s katero se obrača premični del orodja po vbrizgu prve komponente. Literatura: [1] Jaroschek, C.: Double the output, Kunststoffe, 92(2002)8, 14-16. [2] Jaroschek, C.: Fast-Cycle Injection Moulding Machines with Tandem Moulds, Kunststoffe, 92(2002)8, 14-16. [3] www.tandemmould.com [4] N.N.: Husky Tandem Update, Presentation, Husky, Dudelange, 2006. [5] Čatić, I., Johannaber, F.: Injekcijsko prešanje polimera i ostalih materijala, Društvo za plastiku i gumu, Zagreb, 2004. [6] N.N.: Tandem Mould, T/Mould Presentation, Bad Salzuflen, 2007. Dr. Damir Godec, Univerza v Zagrebu, Fakulteta za strojništvo in ladjedelstvo TECOS seminarji s področja - Plastika Datum Naslov Predavatelj 17. maj Pihanje in ekstruzija plastike Janez Navodnik Izdelava visokokakovostnih PVC-cevi z dvopolžnim ekstrudorjem Z večjo količino polnila pri proizvodnji PVC-cevi lahko proizvajalci znižajo ceno granulata in zagotovijo stabilen proizvodni proces ter visoko kakovost izdelkov. Izjemno uspešni pri izdelavi cevi z več polnila so se izkazali dvopolžni ekstrudorji 36D podjetja Krauss-Maffei. Za izdelavo cevi za odpadno vodo, premera od 50 do 500 mm, se lahko kot polnilo uporabi do 40 % kalcijevega karbonata (CaCO3). Da bi se tak način proizvodnje še pospešil, imajo ekstrudorji dovajalno enoto opremljeno s sistemoma za tehtanje in merjenje. Suha zmes PVC in CaCO3 se s spiralnim polžem iz posode za skladiščenje transportira v lijak gravimetrič-nega merilnega sistema. Da se material ne sprijema, je lijak opremljen z mešal-niki in mehanizmi za ustvarjanje tresljajev. Površine merilne enote so prekrite s posebno prevleko, ki omogoča nemoten pretok materiala. Iz merilne enote se material z mešalnikom in posebnim dvopolžnim ekstrudorjem prenese v polnilno enoto. Vzporedni dvopolžni ekstrudorji Krauss-Maffei 36D so izdelani za optimalno prede- lavo PVC. Združujejo visoko učinkovitost, zaščito mehanskih lastnosti izdelka in visoko kakovost. Ekstrudorji imajo notranje ogrevane polže in zračno hlajene bobne. Na voljo so v štirih velikostih: KMD 75-36, KMD 90-36, KMD 114-36 in KMD 133-36. Reološka oblika glav cevi Krauss-Maffei omogoča homogenost taline. ■ www.krauss-maffei.com Camincam d.o.o. Pohorska cesta 31 2380 Slovenj Gradec Tel:: 02 88 29 214 , Pisarna Ljubljana k Stegne 27 a Tel.: Ol 5975720 Fax.: Ol 510 86 73 GSM: 040 296 291 info@camincam. si www. camincam.si Master CAD/CAM programska oprema t ;J» s*W novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice 500 strojev v štirih letih Podjetje Hirschmann Automotive iz Avstrije je prevzelo stroj ELEKTRA evolution 110 L proizvajalca strojev Ferromatik Milacron. Stroj je del zadnjega naročila podjetja Hirschmann pri podjetju Ferromatik Milacron, v katerem je bilo pet strojev ELEKTRA evolution 110 L z zapiralno silo 1100 kN. Črka 'L' pomeni ,large' oz. ,velik' in se navezuje na povečano zapiralno enoto (520 x 520 mm), ki ustreza zapiralni enoti stroja z zapiralno silo 1550 kN. Na teh strojih s 16-gnezdnimi orodji s toplokanalnimi dolivnimi sistemi proizvajajo vtiče za avtomobilsko industrijo. Prednosti stroja ELEKTRA evolution, kot so izjemna natančnost, varčnost, tiha in čista proizvodnja, so sedaj že dobro znane. Poleg tega pa se stroji lahko uporabljajo na več področjih, in sicer od mikrobrizganja pa vse do brizganja velikih plastičnih izdelkov za različne industrije, npr. avtomobilsko, električno, telekomunikacijsko, potrošniško blago, zdravstvo in embalažo. www.koch-technik.com G RAVI KO za ekstruzijski proces Pri ekstiuziji je nadzor debeline filma oz. teže posameznega segmenta p ogosto težaven. Zato je podjetje Koch-Technik razvi l o sistem GRAVIKO za tehtanje zniževanja mase pri dovajvnju materiala v ekstrudor. Način delovanja: šarža materiala je zmešana oz. se shranjuje v volumetričnih ali gravimetričnih mešvlnih enotah. Z odmikom stranske lopute se določena količina materiala nasiplje v sistem GRAVIKO, ki jesestavljen iz rezervnega lijaka, katerega vsebina se nenehno tehta, da se določa zmavnajšneavanlejetnmaaseknoaliečniontao časa. Tako se lahko meri ali komil i (s spreminjanjem hitrosti ekstrudorja) pretoa materiala skozi ekstrudor. Ko se lijak sistema GRAVIKO izprazni,se samodejno odpre stranska loputa in napolni rezervni lijak, postopek pa se ponov i. Koch-Technik je že več kot 30 let sinorim za inovativnost, natančnost, fleksibilnost in stroškovno učinkovitost na področju mešanja, doziranja, transportiranja in sušenja granulata ter prahov. www.koch-technik.com Avtomatizirana proizvodnja filtrov za gorivo FELSCH Spritzguß GmbH je projektni oddelek podjetja ARBURG postavil pred zahtevno nalogo: odločili so se za skoraj popolnoma avtomatizirano proizvodnjo filtrov za gorivo. Glavni izziv je manipulacija z vložki - v harmoniko zgibanim filtrskim papirjem in fleksibilnim profilnim tesnilom iz materiala HNBR. Rezultat tesnega sodelovanja je proizvodna celica, zasnovana na stroju za brizganje plastike ALLROUNDER 420 C in robotskem sistemu MULTILIFT V. Paleta izdelkov vklj učuj e dve različici filtrov za gorivo, ki se običajno proizvajata polavtomatsko. »Želeli smo avtomatizirati ročni proces vlaganja vložkov, da bi skrajšali čas cikla brizganja in hkrati izboljšali ergono-mijo delovnega procesa,« utemeljuje investicijo v proizvodno celico Thorsten Felsch, tehnični direktor pri FELSCH Spritzguß GmBH. Poleg tega je bilo treba izboljšati zanesljivost načrtovanja in doseči boljšo kakovost s konstantnim časom cikla. Proizvodna celica je sestavljena iz stroja ALLROUNDER 420 C z dvognezdnim orodjem, vertikalnega robotskega sistema MULTILIFT V s kompleksnim prijema-lom, vrtljive mize in transportnega traka. Čeprav je sistem na prvi pogled preprost, je bil projekt po trditvah Gerda Roussa iz projektnega oddelka ARBURG eden najbolj težavnih do zdaj. Izziv je bil v podrobnostih, natančneje v lastnostih vložkov, ter v natančni in zanesljivi manipulaciji z vložki, kar postavlja visoke zahteve za robotski sistem in periferijo. Profilno tesnilo iz materiala HNBR ni odporno proti zvijanju in je izdelano v ozkih tolerancah. Prijemalo ga mora zanesljivo pobrati na prevzemni postaji in ga vložiti v orodje. Prijeti mora filtrski papir v harmoniki, ne da bi ga poškodovalo, in ga natančno vložiti v orodje. Proizvodno celico mora biti mogoče hitro preurediti za proizvodnjo vseh različic izdelka. Zaradi visokih zahtev za robotski sistem je izvedba prijemala ustrezno kompleksna. Ima dvojni modul za vstavljanje in dvojni modul za odstranjevanje pod kotom 90 stopinj ter več naprav za jemanje iz orodja, pritrjevanje in centriranje. Vrtljiva miza ima dve postaji z držali, ki so prav tako zasnovana za lastnosti vložkov. Ko so štirje zgibani filtrski papirji in štiri profilna tesnila ročno vstavljeni v zunanjo postajo z vrtljivo mizo in je notranja postaja prazna, se vrtljiva miza samodejno zavrti za 180 stopinj. To omogoča dodajanje vložkov brez prekinitve proizvodnje. Vlagalni modul prijemala pobere dve pro-filni tesnili in dva filtrska papirja iz notranje postaje, jih prenese do odprtega orodja in najprej vloži tesnili. Pred vstavljanjem filtrskega papirja se odstranijo izdelki in dolivki. Robotski sistem se nato umakne iz orodja ter odloži izdelke in dolivke na transportni trak. Odvisno od različice je čas cikla med 35 in 45 sekund. »S proizvodno celico smo skrajšali čas nedelovanja stroja in razpolovili čase ciklov,« se pohvali Thorsten Felsch. ■ Vir: The ARBURG magazine 33/2006 Kompleksna manipulacija z vložki pri proizvodnji filtra za gorivo postavlja visoke zahteve za robota in periferijo. Večkratna dekoracija v orodjih na samo enem brizgalnem stroju Posebna konstrukcija orodja, ki so jo izdelali v podjetju Kaufmann Formenbau iz Švice, omogoča izdelavo brizganih izdelkov z različnimi dekoracijskimi površinami na enem samem stroju. Glavni lastnosti tako imenovanega dvojnega laminacijskega procesa sta: • inovativna kombinacija dveh različnih polovic orodja za izdelavo zadnjega dela izdelka, s centralno rotirajočim kvadratnim blokom s štirimi enakimi gnezdi za zabrizgavanje sprednjih dekoriranih površin; • uporaba zatičev in/ali posebno oblikovanih držal za zanesljivo spajanje s polimerom za zalitje različnih dekorativnih materialov v dveh ločenih brizgalnih operacijah. Brizgalni stroj mora biti opremljen z rotirajočo mizo na saneh in sekundarno bri-zgalno enoto. Dekoriran izdelek je narejen v štirih stopnjah. Najprej (prva stopnja) se Odstrani brizgan Vstavi Zabrizgaj izdelek dekoracijo A kos A / / Nepremična plošča Zabrizgaj Vstavi kos A dekoracijo B Obreži kos A osnovni dekoracijski material (npr. umetno usnje) vstavi v prazno gnezdo kvadratnega bloka. Miza se nato zavrti za 90 stopinj, tako da je spodnji del dekoracijskega materiala obrnjen proti polovici orodja na nepremični plošči, kjer se tudi zabrizga (druga stopnja). Na tretji stopnji se miza zavrti za dodatnih 90 stopinj na mesto, kjer so že pripravljene odprtine za vstavitev drugega dekorativnega materiala. Le-ta se vstavi v orodje in pričvrsti z zatiči, ki so bili izdelani na drugi stopnji. Rotirajoča miza se zopet zavrti za 90 stopinj, tako da je izdelek obrnjen proti polovici orodja na premikajoči plošči, kjer se zabrizga s sekundarno brizgalno enoto (četrta stopnja). Celoten cikel procesa je kompatibilen s cikli normalne masovne proizvodnje v avtomobilski industriji, poleg tega pa primeren tudi za izdelavo aplikacij, kjer je potrebna manjša stopnja avtomatizacije, kot je pohištvena industrija. www.konsens.de novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice novice Krauss-Maffei uvedel sinhronizirano proizvodnjo ekstrudorjev Krauss-Maffei Kunststofftechnik GmbH je po lanski uspešni uvedbi sinhronizi-rane montaže brizgalk serije CX in MX enak koncept prenesel tudi na proizvodnjo dvopolžnih ekstrudorjev KMD 75 do KMD 114 in enopolžnih ekstrudorjev KME 45 do KME 90. Proizvodni princip uporabljajo za vse električne in mehanske montažne dele. Ekstrudorje zdaj sestavljajo v štirih sinhroniziranih stopnjah. Za optimalno implementacijo sinhronizirane montaže je moral Krauss-Maffei popolnoma preurediti proizvodne hale ter uveljaviti nova organizacijska in logistična načela. »Trdno verjamemo, da moramo poleg izdelkov stalno razvijati tudi naše procese. Le tako lahko ohranimo svojo konkurenčno spo-St^ sobnost, optimiziramo procese in povečamo dodano vrednost,« pojasnjuje Josef Märtl, predsednik uprave družbe Krauss-Maffei. www.krauss-maffei.com Koch Technik je izdelal kompakten transporter za granulat Z maso 4,8 kg in višino 43 cm je Koch Technikov transporter za granulat MIKO eden najlažj ihin najmanjših na trgu. Je najboljša rešitev za transportmajhnih količin materiala od sušilca do stroja. Ima kapaciteto 1,3 litja, notranjost pa je izdelana iz debelega stekla. Modularna zgradba omogoča namestitev ta različne velikosti grl ob uporabi ustreznega adap ter_ja. Opremljen je s čistilnim filtrom iz polieotra, ki lahko zadrži delce, velikosti 2 |m, in je namenjen za čišienj e araka. Filter se očisti pnevmatsko v samo0,5sekunde.Maksi-malen pretok materiala je 15 kg/h pri največji razdalji 25 m, z razliko v višini 5 m. Na voljo so kontejnerji za shranjevanje materiala s prostornino 1, 2 in 5 litrov, celotnemu paketu pa je dodana tudi antistatična sesalna cev. www.koch-technik.com — S — S PBT namesto varjene pločevine Zaradi izjemne togosti in dimenzijske stabilnosti lahko pri izdelavi delov za tovornjake uporabljamo Pocan* T 7391. Polibu-tilen tereftalat (PBT) iz Lanxessa, ojačan s 45 % steklenih vlaken, se uporablja za priključne omarice nekaterih modelov tovornjakov podjetij Renault in Volvo. Omarica, ki je bila prej izdelana iz pločevine, je med šoferjevo kabino in prostorom za motor. Prednost PBT-ja je, da je iz njega lažje in ceneje izdelati kompleksne tridimenzionalne geometrije. Priključne omarice iz PBT je razvilo in izdelalo francosko podjetje Mecaplast Group. Podjetje ima sedež v Monaku in je eden od vodilnih evropskih proizvajalcev inovativne opreme iz plastike za notranjost avtomobilov in karoserije. Omarica je dolga 580 mm, široka 360 mm in tehta 1,7 kg. Je eden največjih in najtežjih brizganih kosov v avtomobilski industriji, ki so bili kadar koli izdelani iz tega materiala. Elektronske komponente, ki se jih lahko namesti na omarico, tehtajo do 3 kg. Ker je med prevozom omarica izpostavljena tresljajem, je čvrstost in togost materiala izjemno pomembna. Pri drugih materialih se togost linearno povečuje z vsebnostjo steklenih vlaken, medtem ko Pocan* T 7391 kaže nadpovprečno izboljšanje teh lastnosti, npr. modul elastičnosti materiala je izjemno visok pri 17.000 MPa, kar je precej nad vrednostjo linearne ekstrapolacije. PBT je tudi odporen proti lezenju in deformacijam. Omarica je torej dimenzijsko sta- bilna, kar je glede na njeno velikost in težo izjemno pomembno. Pomembna pa je tudi odpornost semikristaliničnega materiala proti visokim temperaturam, saj je omarica med delovanjem tovornjaka izpostavljena temperaturam, višjim od 70 °C. ww.lanxess.com/lcs/en Batni sistem Tandem za neprekinjeno dovajanje abrazivnih materialov PUR Polnila, dodatki, znižanje gorljivosti in oja-čitvena vlakna dajo poliuretanskim materialom lastnosti, ki so potrebne za uporabo v številnih težkih razmerah. Hkrati pa abra-zivni dodatki neugodno vplivajo na obrabo sistemov za pripravo materiala. Zaradi velike obrabe klasični sistem črpalk za dovajanje materiala v mešalno glavo ni najbolj priporočljiv. Batni sistemi so manj dovzetni za obrabo, vendar je tok materiala pri sistemih z enim samim batom zelo neenakomeren, kar je včasih zelo pomembno, saj vpliva na produktivnost. Slednjo pomanjkljivost odpravi nov hibridni sistem Krauss-Maffei Tandem, s katerim se abrazivna komponenta dovaja z dvema batoma. Bata delujeta anticiklično, kar pomeni, da en polni, drugi prazni, pri tem pa tok materiala ostane konstanten, tudi med preklopom med batoma. Bata poganja servomotor preko vreten, saj se je izkazalo, da imajo električni pogoni številne prednosti v primerjavi s hidravličnimi. Zagon je veliko enostavnejši, vretena omogočajo zelo natančne pomike, rezultat pa je zelo enakomeren tok do mešalne glave in ohranitev konstantnega razmerja med polnili in matrico. ■ www.krauss-maffei.com MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Celjski sejem, 12.-19. september 2007 Mednarodni obrtni sejem v Celju je v 40 letih zrasel v stičišče poslov in priložnosti velike Evrope. Zgradil je mostove med obrtjo in podjetništvom ter ustvarjalnostjo in blagostanjem. Podajmo se nanje. Skupaj. Vsi. Preko mostov. www.ce-sejem.si (D Tisočkrat boljša od čutil O o (D Esad Jakupović Napredna tipala so sposobna čutiti, videti ali vohati tisočkrat bolj natančno kot človek, tudi v najneugodnejših pogojih, bodoča umetna čutila pa bodo opravljala še kompleksnejše naloge. d> d) cp (Ü Naši prsti niso prav najboljša tipala, kar hitro spoznamo že kot otroci, ko se dotaknemo česa vročega. Človeška čutila niso v stanju odkriti niti mnogih nevarnih plinov. Ljudje nismo sposobni prepoznavanja znane osebe, če se prehitro pelje mimo, na primer v vlaku, medtem ko stojimo na postaji. Napredna umetna čutila so sposobna čutiti, videti ali vohati tisočkrat bolj natančno kot človek, tudi v najneugodnejših pogojih. Tipala v barvah V našem okolju je vse več tipal (ali senzorjev), ki lahko odkrivajo pline brez vonja in mikroskopske delce ter skrbijo za varnost v avtu, kmalu pa se bodo odkrivali tudi med sabo in tvorili senzorska omrežja. Senzorji so danes sestavni del našega vsakdanjika. Sodobni avtomobil na primer vsebuje več kot sto tovrstnih majcenih komponent. Vse pomembnejši postajajo tudi mikroelektro-mehanski sistemi (MEMS), ki mikrome-hanske in druge tehnologije združujejo v nove sisteme. Tipala igrajo pomembno vlogo v proizvodnji, zagotavljanju kakovosti, okoljevarstvenih tehnologijah in zdravstvu. Podjetja, organizirana v nemškem trgovinskem združenju za senzorske tehnologije, na primer tržijo več kot sto različnih vrst tipalnih sistemov, industrija senzorjev pa se vse hitreje širi. Svetovni trg civilnih tipalnih sistemov bo dosegel 50 milijard dolarjev v letu 2008. Senzorji prihodnosti, vse manjši, vse bolj vsestranski in natančnejši, bodo opravljali vse kompleksnejše naloge. Razvoj v smeri manjših in cenejših komponent je glavna usmeritev na področju tipal, kar je rezultat vse globlje miniaturizacije. Z njo se poenostavlja proizvodnja in zmanjšujejo stroški ter obenem ustvarjajo nove aplikacije na trgu senzorjev. Med nove aplikacije spadajo na primer diagnostični sistem v velikosti bralnika pametnih kartic in miniaturna tipala, ki pomešana z barvami nadzirajo klimo v stavbi. Na svetovno znanem Fraunho-ferjevem inštitutu za silicijske tehnologije v mestu Itzehoe v Nemčiji je za prodajo pripravljen razložljivi senzor v obliki pilule, ki bo omogočil analize mlečne kisline in s tem tudi trenutne telesne pripravljenosti športnikov. Tipalo bo med treningom merilo raven mlečne kisline in podatke dostavljalo bralni enoti prek sprejemnika-oddajnika Bluetooth. Sposobnost tolmačenja V naslednjih letih bo poleg razvoja posameznih senzorjev prisotna tudi težnja njihovega povezovanja v večje sisteme, ki bi istočasno merili več parametrov. Take aplikacije imajo sijajno prihodnost posebej v zdravstvu, kje bodo po besedah prof. Be-rnharda Boserja, direktorja centra za senzorje in aktuatorje na kalifornijski univerzi, radikalno spremenile podobo zdravstva. Švicarski znanstvenik in njegova ekipa so namreč razvili tipalo, sposobno točnega odkrivanja nalezljive tropske bolezni (dengue fever), za katero vsako leto zboli več kot sto milijonov ljudi. V preskusu se kapljica krvi položi na čip, velik kvadratni milimeter, na kartici. Čip je nato treba vtakniti v prenosni računalnik. Podobni preskusi nalezljivih in Nadzor in upravljanje stavb: mikroelektromehanski sistemi (MEMS) lahko merijo temperaturo, osvetlitev in druge parametre ter med sabo inteligentno komunicirajo. Merjenje v peklu: senzorni sistem z notranjim hlajenjem, ki so ga razvili v Siemens Power Generation omogoča optimizacijo le nekaj milimetrov velike odprtine med ohišjem in rotorjem turbine s premerom 2-3 m, ter tudi nadzor lopatic pri vrtenju s hitrostjo 3600 vrtljajev na minuto in temperaturo 1500 °C. dednih bolezni ter alergij se lahko izvajajo tudi z žepnim senzornim laboratorijem quicklab (glejte prilogo), ki ga je razvil Sie-mensov oddelek Power & Sensor Systems. V prihodnosti bo verjetno v lekarni mogoče kupiti podobne specializirane senzorne sisteme za testiranje posameznih bolezni, s čem se bo zvišala stopnja njihovega pravočasnega odkrivanja. Kljub dejstvu, da so mnoga tipala bistveno močnejša od človeških čutil, tudi tisočkrat, imajo nos, oči, ušesa, jezik in roke veliko prednost pred senzorskimi tehnologijami: povezani so z možgani, enkratnim centrom znanja. Nekateri senzorji imajo namreč težave z razlikovanjem signala. Senzor plina se je na primer dolgo podobno kot na ogljikov monoksid odzval tudi na sledi nekaterih čistil v zraku. Zaenkrat je bolj koristno, če je tipalo visokoselektivno in občutljivo le za eno snov. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo inteligentna tipala prihodnosti sposobna ne le odkrivanja in prenašanja signala, temveč tudi tolmačenja dogodkov. Senzor CS10, ki so ga razvili v centru Automation & Drives v Ambergu, potrebuje le 30 milisekund, da preveri, ali je paket točno nameščen na proizvodni trak ali nalepka na steklenici pravilno zalepljena. Samoorganiziranje tipal Pri preverjanju nalepke ima sistem na voljo le nekaj milisekund, preden trak steklenico premakne naprej. Svetleče diode (LED) štirikrat osvetlijo nalepko z belo svetlobo in čip CMOS v kameri naredi sliko, ki jo programska oprema hitro primerja po številu pikslov in razporedi z vzorcem. Če slika odstopa od vzorca, se vključi opozorilni signal. Naslednja stopnja bo razvijanje sklopov za samostojno delovanje v senzorjih, podobno kot pri kompleksnih bioloških sistemih, kot so človeški možgani ali obrambni sistem. Cilj je usposobiti tipala za samoorganiziranje, da bi lahko samostojno določali svoj natančen položaj, medsebojno komunicirali prek radia ter tudi tvorili in vzdrževali omrežje brez zunanje podpore. V enemu sistemu v razvoju samoorganizi-rajoči se senzorji merijo temperaturo okolja in odkrivajo vir požara, da bi tako vodili gasilce na pravo mesto v stavbi. Podobno Uporaba tipal v različnih panogah v letih 1994 in 2008 Tovarne in proizvodne tehnologije Procesna industrija Vozila Letala in ladje Gradbene Potrošniška in pisarniška Druge industrije Vir: IntedmoCoimilifflj; 1999 Tipala na pohodu: v obdobju od 1998 do 2008 je rast uporabe senzorjev največja v vozilih in procesni industriji ter potrošniških in pisarniških tehnologijah. Občutljive tkanine V britanskem podjetju ElekSen razvijajo eno najbolj perspektivnih senzorskih aplikacij - tipalno tkanino, s katero lahko upravljajo elektronske naprave. Tkaninske senzorje lahko integrirajo v različne vrste »mehkih« materialov, ki uporabniku omogočajo upravljanje mobilnega telefona, dlančnika ali predvajalnika MP3 z enostavnim dotikanjem obleke. Senzorji vsebujejo večslojno (»sendvič«) strukturo, v kateri so prevodni zunanji sloji med sabo povezani z lepilom. V notranjih slojih so v izolacijski material vtkana prevodna vlakna. Posamezni deli obleke so povezani z napravami, na primer z dlančnikom, pod nizko napetostjo. Z napetostjo je mogoče odkriti mesto dotika obleke z roko in tudi jakost pritiska. Tipalna tkanina omogoča na primer izdelavo lutke, ki se pri žgečkanju smeji, pri močnejšem pritisku joka ali pa zadovoljno momlja, ko jo potrepljajo po hrbtu. Tkanino lahko uporabijo tudi za merjenje pritiska, vlage in drugih dejavnikov. Posebej zanimiva je bodoča uporaba senzorne tkanine v medicini, na primer za obveščanje, da je bolnik zapustil posteljo ali da je negibnemu bolniku treba zamenjati posteljno perilo. Med pomembne lastnosti tkaninskih tipal spadajo tudi njihova upogljivost in možnost pranja. Danes ElekSen sodeluje z 82 podjetji pri razvoju različnih aplikacij, zasnovanih na senzornih tkaninah. ■ Tudi tkanina je lahko senzor: prototip mobilnega telefona, izdelanega iz občutljive tkanine v podjetju ElekSen. bo mreža senzorjev v gozdovih lahko hitro reagirala na zgodnje signala požara, še preden se razširi in ga ljudje zagledajo. Senzorji prihodnosti bodo vsekakor odkrivali kemikalije in molekule lažje in natančneje kot današnji. To je še bolj pomembno zato, ker je na svetu več kot milijarda različnih kemičnih snovi. Samo v kavi več kot 1500 snovi vpliva na okus, seveda ne vse enako. Najbolj natančni so specializirani senzorji, ki temeljijo na povezovanju neke snovi z organsko senzorno podlago, na primer beljakovinsko. Odkrivanje snovi je omogočeno z merjenjem spremembe mase zaradi povezovanja snovi s podlago, ki ga omogoča občutljivi sloj oscilirajočega se kvarca. Povezovanje ne sme biti premočno, ker bi se koncentracija lahko zmanjšala, takoj ko je senzor v drugem okolju. Običajno je v sistem vgrajen sklop za pranje merjenih kemikalij oziroma bioloških snovi. V primerjavi s kemičnimi in biološkimi so senzorji za fizična merjenja manj izpostavljeni različnim vplivom. Sto senzorjev v avtu Svetovni trg senzorjev hitro raste in bo v treh letih dosegel vrednost okoli 50 mi- bja voznika in potnikov. Proizvajalec čipov Infineon pričakuje, da se bo delež elektronike v vozilih povečal s sedanjih 20 % na 30-40 % do leta 2015. Analitsko podjetje Frost & Sulli-ven napoveduje, da bo samo v Evropi trg senzorjev za vozila porasel z 1,65 milijarde dolarjev v letu 2002 na 2,55 milijarde leta 2009. V naslednjih letih lahko pričakujemo senzorje, ki bodo omogo- čali komunikacijo vozil z avtomatskimi sistemi na cesti (z namenom avtomatizacije vožnje). Strokovnjaki pričakujejo, da po letu 2010 na trgu skoraj ne bo več senzorjev brez komunikacijskega vmesnika. Vsa tipala bodo opremljena z elektroniko in potrebnimi priključki za po-vezavanje na komunikacijska omrežja, kot so Ethernet, Profibuus in Field bus. Zadnji dve vodili v senzorjih že beležita 30-odstotno letno rast. Velikost senzorjev se bo s 40 mm v povprečju (do nedavnega) zmanjšala na manj kot 0,1 mm v letu 2010. Vzporedno z rastjo inteligence in povezanostjo tipal se bosta zmanjševali njihova velikost in cena, kar bo prispevalo tudi k širjenju na vsa področja našega življenja. ■ Nadmoč nad človeškimi tipali: senzor sklopa CS10 prepoznava oblike do 20 delov v sekundi, tako da sistem umika pomanjkljive, robotska roka pa prevzema dobre dele. lijard dolarjev. Gonilna sila rasti so tipala z vgrajeno inteligenco in senzorji z integriranimi omrežnimi vmesniki. Med prve spadajo mikroelektromehanski sistemi, ki imajo poleg senzorjev na istem čipu tudi mehanične dele in elektroniko. Največjo rast uporabe tipal beleži industrija vozil, ker v avtomobile in tovornjake vgrajujejo povprečno že več kot sto senzorjev, v prihodnosti pa jih nameravajo še več, posebej z namenom povečevanja varnosti, zmanjševanja porabe goriva in povečevanja udo- strojnistyo.com križišče strojnikov Biolaboratorij v žepu Na rezultate preskusa, ki omogoča razlikovanje med tem, ali so zamašenost nosa, kašelj in mrzlica prehlad ali nevarna gripa, običajno čakamo dva ali tri dni. Za toliko se zato preloži tudi zdravljenje, kar ima lahko resne posledice v primeru virusne gripe. V oddelku Power & Sensor Systems pri Siemensu so razvili napravo quicklab, ki omogoča hitro testiranje tako genskega materiala (DNK) kot tudi beljakovin. Z njo lahko poleg patogenov, ki povzročajo nalezljive bolezni, odkrivajo tudi alergije in dedne bolezni ter nezdružljivosti pri uporabi zdravil. Osnova naprave je miniaturni laboratorij, nekoliko večji od kreditne kartice, ki samodejno izloči DNK in beljakovine iz kapljice krvi ali druge telesne tekočine in pošlje diagnostično informacijo v obliki električnega signala. Sistem je izveden iz projekta SIBAnaT (Silicon Chip System for Biochemical Analysis), ki so ga v letih 2000 in 2003 izvajali skupaj Siemens, Fraunhoferjev inštitut, Infineon Technologies, November in Eppendorf Instrumente. Temeljna sestavina sistema je mikrofluidni sklop kanalov, komor in sesalk Kapilarne sile povlečejo mikroliter tekočine iz kapljice na kartici v kanal, v katero se potem vbrizga voda, ki razloži kemikalije in potem celice. Izločena DNK se pridrži in kemikalije se izperejo z vodo. DNK se potem označi z biotinskimi molekulami in usmeri v komoro z biosenzorji. Inovativna diagnostična platforma bo kmalu izpopolnjena v uporabno žepno napravo za hitro diagnosticiranje. Diagnostika iz žepa: bodoča komercialna naprava quicklab s kartico, na katero se na označeno mesto položi kapljica krvi, nato pa kartico potisne v napravo za analizo dogodki in dosežki SolidWorks World 2007 V New Orleansu je bilo v začetku februarja že deveto srečanje uporabnikov in prodajalcev programske opreme SolidWorks. Več kot 3500 udeležencev je lahko izpopolnilo svoje znanje na več kot 150 delavnicah in si ogledalo tudi predstavitve več kot 100 partnerskih podjetij. Denis Šenkinc Letošnje srečanje je potekalo v New Orleansu, ki sta ga pred skoraj dvema letoma prizadela kar dva orkana. Orkan Katrina in manj kot mesec dni pozneje še orkan Rita sta povzročila največjo ameriško naravno nesrečo. Da se mesto še vedno postavlja na noge, je bilo vidno skoraj na vsakem koraku. Zaradi pomoči mestu in državi ter predvsem lokalnemu gospodarstvu se je podjetje SolidWorks odločilo letošnjo konferenco pripraviti v New Orleansu. Na letošnjem srečanju, ki so ga organizatorji poimenovali Načrtovanje z vizijo, je sodelovalo več kot 3500 udeležencev, poleg njih pa še prodajalci in zaposleni podjetja SolidWorks. Dogodek je ponudil obilico dogajanja. Poleg vsakodnevne glavne predstavitve je bilo mogoče sodelovati tudi na delavnicah, kjer je lahko vsakdo poglobil svoje znanje s točno določenega področja. Poleg tega je bil na voljo paviljon, v katerem so se prestavili partnerji in tudi izdelki, ki so bili načrtovani s programom SolidWorks. Na uvodni predstavitvi je Jeff Ray, glavni izvršni direktor, najprej predstavil polkovnika Lewisa F. Setliffa III., poveljnika inženirjev ameriške vojske, ki je z ekipo poveljeval in načrtoval obnovo nasipov New Orleansa po katastrofalnem orkanu Katrina. Spopadli so se z izjemno zahtevno nalogo, saj je mesto popolnoma obdano z oceani in jezeri. 80 odstotkov mesta je bilo po orkanu pod vodo več tednov. Glavna naloga je bila obnoviti skoraj 560 kilo- Tudi letos več kot 3500 udeležencev z vseh koncev sveta metrov nasipov okoli mesta in urediti prečr-pavanje vode na 76 prečrpovalnih postajah do 1. junija 2006, ko se je začela naslednja sezona orkanov. Na srečo so se orkani lani mestu izognili. Za odlično opravljeno nalogo je tudi od udeležencev konference prejel izjemen aplavz. V nadaljevanju so bile na kratko predstavljene nekatere novosti, ki jim tradicionalno namenijo zadnji dan srečanja. Poleg tega je bila najavljena tudi novost SolidWorks Labs, ki je ob predstavitvi obsegala štiri projekte, pozneje pa so dodali tudi Drawin- Paviljon s partnerji in predstavitev izdelkov gs Now, DWGNavigator, COSMOSexpres-sNow in ZoomIn ter novost Sliderule. Predstavljena je bila še ena novost, ki ureja varovanje, izmenjevanje in verzioniranje ter tudi nadzor pri skupinskem urejanju datotek. SolidWorks je med partnerska podjetja sprejel Liquid Machines, podjetje z rešitvami za Enterprise Rights Management (ERM). Namen sodelovanja je integracija ERM in Microsoftove tehnologije urejanja pravic Microsoft Windows Rights Management Services (RMS) s programom SolidWorks 2008, kar bi prispevalo k varnosti pri načrtovanju izdelka in preprečevalo morebitne kraje ali napake pri delu ter izgube podatkov. Zanimiva je bila tudi predstavitev, kjer je generalni direktor John J. McEleney predstavil nekaj izdelkov, načrtovanih s SolidWorksom. Najzanimivejši je bil preizkus krožne žage podjetja Saw Stop, ki bi jo lahko opisali s sloganom »Reže les, a ne prstov«. Revolucionaren izdelek se obnaša kot normalna krožna žaga, ko reže v les, ko pa pride v stik s prstom, se nenadoma ustavi. Zamisel je v prevodnosti električnega signala, ki je v človeškem telesu bistveno večja kot v lesu. Direktor vseeno ni preizkusil na lastnih prstih in je pripravil preizkus s hrenovko. Ko se je žaga dotaknila hrenovke, se je naprej sprožila zavora iz aluminija, ki je zadela v rezalno ploščo, v istem trenutku pa se je tudi celoten mehanizem skupaj z rezilom pogreznil pod delovno površino. Hitrost mehanizma je 15 milisekund, kar je desetkrat hitreje od zračne blazine. Vsekakor naprava, ki bo rešila marsikateri prst mizarja. Za navdušenje med uporabniki je drugi dan poskrbel soustanovitelj Appla Steve Wozniak, ki je večino zbranih navdušil z inženirsko zagnanostjo. Steve Wozniak je pionir na področju računalništva, saj je sredi sedemdesetih prejšnjega stoletja ustvaril Apple I in Apple II. Poleg tega je že pri trinajstih letih naredil svoj prvi računalnik. Izjemno predavanje tvorca računalništva, ki je do danes ostal zagnan inženir. Zadnji dan je bil namenjen predstavitvi novosti prihajajoče različice. Letošnja predstavitev je bila v slogu Star Trek. Kot se je pred in med predstavitvijo izkazalo, je med uporabniki precej znanstvenofantastičnih navdušencev. Še posebno ko je na oder sto- Rešitev, ki bo preprečila marsikatero nesrečo s krožnimi žagami pil sam Leonard Nimoy, bolj znan kot Mr. Spock. Sam je tudi poveljeval predstavitvi novosti v SolidWorksu 2008, pozneje pa še podelil nagrade zmagovalcem v tekmovanjih Design Contest in Model Mania. ■ Novosti v verziji SolidWorks 2008 Najbolj pričakovani del srečanja je bila predstavitev novosti v SolidWor-ksu 2008, ki je napovedan za letošnje poletje. Uporabniški vmesnik je še izboljšan in dobil je zavihke, ki jih poznamo iz najnovejših spletnih brskalnikov. Novo orodje Instant 3D poenostavi izdelavo in spreminjanje geometrije. Omogočeno je dinamično urejanje geometrije s sistemom »povleči in spusti«, kjer je v pomoč tudi ravnilo, ki se pojavi ob spremenjeni geometriji. .on Orodje Live Section Manipulation omogoča hitri prerez celotnega modela, ki ga lahko poljubno premikamo. Tako je mogoče enostavno preveriti tudi notranjost modela in različne prereze vzdolž modela. Na področju sklopov se vedno pojavi vprašanje upravljanja z velikimi količinami podatkov. Predstavljena novost je odpiranje sklopov po delih. Tako bo mogoče naložiti le del sklopa, kaj bo ostalo skrito, pa je mogoče določiti po več kriterijih, kot sta geometrija, območje. Orodje obeta bistveno hitrejše delo s sklopi. Novost bo tudi integracija dinamičnega gibanja, simulacije in kontrole kinematike, ki bo omogočala kontrolo gibanja med načrtovanjem. Med analizami je novost FloXpress, ki je namenjen začetnim in enostavnim analizam, saj omogoča samo eno vstopno in eno izstopno odprtino ter le dva fluida (zrak ali voda). Toyota napoveduje preboj na vrh Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je na dobri poti, da se letos povzpne na vrh lestvice največjih avtomobilskih družb na svetu, kjer je zadnjih nekaj let kraljeval ameriški General Motors. Toyota je namreč napovedala, da se bo njena proizvodnja letos povečala za štiri odstotke na 9,42 milijona vozil, prodala pa bo šest odstotkov več vozil kot lani, in sicer 9,34 milijona. Toyota je lani proizvedla 9,04 milijona vozil, kar je 10 odstotkov več kot leta 2006. Prodaja je znašala 8,80 milijona vozil, kar na letni ravni pomeni osemodsto-tno rast. Do leta 2010 namerava Toyota odpreti šest novih tovarn. Toyota rast za letos napoveduje na podlagi večjega povpraševanja, predvsem v segmentu okolju prijaznih avtomobilov. Najpomembnejši trg za njena varčna hibridna vozila je predvsem ZDA. V Toyoti sicer upajo, da ameriška vlada ne bo začela voditi pro-tekcionistične politike, ki bi japonskemu proizvajalcu preprečila prodajo glede na povpraševanje. Toyota se za prvo mesto med največjimi avtomobilskimi proizvajalci bori z ameriškim General Motor-som. Ta je lani proizvedel 9,18 milijona vozil, kar je 1,4 odstotka več kot v letu 2005. General Motors, ki v razvoju okolju prijaznih vozil znatno zaostaja za Toyo-to in drugimi japonskimi družbami, je sredi izvajanja načrta za prestrukturiranje, v okviru katerega bo do leta 2008 zaprl več tovarn in plačilno listo skrajšal za 30.000 mest. Po nekaterih ocenah naj bi tako letos ameriška družba izdelala 8,77 milijona vozil. Analitiki pa poudarjajo, da se boj za mesto največjega avtomobilskega podjetja med Toyoto in General Motorsom odvija zgolj na simbolični ravni. Toyota je namreč na finančnem področju General Motors že daleč presegla in že sedaj velja za številko ena na svetu. ■ Volkswagen lani podvojil dobiček Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v preteklem letu ustvaril 2,75 milijarde evrov dobička, s čimer je več kot podvojil dobiček iz leta 2005, ki je znašal 1,12 milijarde evrov. Družba je v primerjalnem obdobju povečala prihodke od prodaje za 11,6 odstotka na 104,9 milijarde evrov. Intervju: Jeff Ray Ključ do uspeha: uravnoteženost treh sil napredka Jeff Ray, glavni izvršilni direktor pri podjetju SolidWorks, je odgovoren za prodajo, distribucijo in marketing. Z njim smo se na konferenci Solid Works World 2007 pogovarjali o področjih uporabe in novostih, ki jih prinaša nov operacijski sistem Microsoft Vista. Denis Šenkinc Področja uporabe programskega orodja SolidWorks so zelo različna. Kakšni so deleži po področjih uporabe? Ugotavljamo, da je uporaba programskega orodja solidna v vseh industrijskih panogah. Seveda pa se programsko orodje SolidWorks največ uporablja na področjih strojništva in strojegradnje, za kar je tudi primarno namenjeno. Vendar pa smo v zadnjih desetih letih z dodajanjem novih možnosti in funkcij razvili programsko orodje, zaradi katerih ga uporabljajo tudi v drugih industrijskih panogah. Najbolj pomembno nadgradnjo smo naredili lani, ko smo dodali modeliranje s prostimi površinami. S tem smo dosegli, da se je odstotek uporabnikov v potrošni in medicinski industriji začel hitreje povečevati. Kljub temu sta najpomembnejši področji za SolidWorks strojništvo in strojegradnja. Inženirstvo v strojništvu se usmerja predvsem na Vzhod in Kitajsko. Podjetja na Zahodu lahko to nadomestijo tudi z izzivi v aeronavtiki. Ali ste pri SolidWorksu zaznali tak trend? Ne. Pri nas tega nismo zaznali, saj se ne osredotočamo na vesoljske tehnologije tako kot Dassault Systems in Catia. Ne glede na to pa programsko orodje SolidWorks uporabljajo za oblikovanje posameznih komponent v letalski industriji. Tam imamo veliko uporabnikov, vendar se SolidWorks ne uporablja kot primarno orodje, ampak sekundarno za pripravo posameznih komponent. Direktor John McCleney je izjavil, da ima vizijo, da bi vsak inženir pri svojem delu uporabljal program za 3D-vizualizacijo izdelka. Kako daleč ste pri uresničevanju tega? Te vizije še nismo dosegli. Čeprav smo vodilni na trgu, smo še vedno oddaljeni od omenjenega cilja. Še vedno nas omejuje snovanje v 2D. V tem tudi vidimo priložnost za rast, saj še nismo dosegli omejitev svojega trga. Več milijonov uporabnikov še vedno oblikuje v programskih orodjih z 2D-tehniko. Naša priložnost se kaže pri iskanju različnih načinov naslavljanja teh uporabnikov, da začnejo pri opravljanju svojega dela uporabljati zmogljivejše orodje. To vidim tudi v vaših številkah, 5 od 10 novih uporabnikov prihaja s področja 2D. Točno. To je še vedno naš največji vir novih uporabnikov. Tudi po enajstih letih je ta vir še vedno neizčrpan. Več kot polovica naših uporabnikov prihaja z 2D-programov. Ko preidete z 2D na 3D, je to velik miselni preskok. Kako prepričate uporabnike, da preidejo z ene tehnike na drugo? Večina danes ne potrebuje 3D-tehnike. Mislijo, da ne potrebujejo 3D-tehnike, vendar delujejo na trgu, kjer se kupci odločajo, kateri izdelek bodo izbrali. Za izdelavo izdelka v najkrajšem možnem času, z boljšo kakovostjo, manjšimi stroški, nižjo ceno in večjim številom značilnosti morajo oblikovalci uporabljati 3D-tehniko. Enostavno v 2D-tehniki ne morejo pripraviti izdelka tako hitro in kakovostno kot v 3D-tehniki. Tudi če želijo delati v timu in izmenjevati mnenja med oblikovalci, inženirji ter uporabniki, ki so geografsko oddaljeni, jim to omogoča le 3D-tehnika. Ljudje mislimo in gledamo v 3D-tehniki, zato je naravno, da se izdelek oblikuje in pripravlja v tej tehniki. Če bi bila uporaba 3D-tehnike tako zelo težavna, bi uporabniki prehajali nazaj na 2D-tehniko, vendar tega nismo zaznali. Kje vidite prednosti Microsoftove Viste? Ali res predstavlja operacijski sistem za naslednje daljše obdobje? Zanimivo. Morate vedeti, da svet tehnologije predstavlja gumijasta zapestnica, ki predstavlja obseg uporabe. Na zapestnico učinkujejo tri sile, in sicer aplikacija, ali dosega meje možnega, operacijski sistem, ali je tako napreden, da optimalno omo- goča uporabnost aplikacije, in strojna oprema, Intelovi ali AMD-jevi procesorji ter druga strojna oprema. V vsakem trenutku je uporabnik soočen z omejitvijo v eni od treh smeri. Microsoft je spoznal, da bo dosegel omejitve, ki mu jih postavlja operacijski sistem Windows. SolidWorks se je zavedal, da gre za razvoj programskega okolja, ki si ga je z Microsoftom delil v zadnjih desetih letih. Zato smo od vsega začetka z njim tudi sodelovali pri razvoju Viste, še preden so začeli pisati kodo. Na lanskoletni konferenci Global Development, ko je Microsoft prvič javno predstavil Visto, so kot edini program CAD predstavili programsko orodje SolidWorks, saj smo ga že prilagodili novi platformi. Spoznali smo, da moramo biti v koraku z Microsoftom, da bomo lahko optimalno izkoriščali operacijski sistem s prilagajanjem kode. Druga dimenzija, ki je za uporabnike tudi zanimiva, so večjedrni procesorji. Prvi smo prepoznali prednosti uporabe večjedrnih procesorjev, kar boste videli že v Cosmosu, ki je matematično zelo zahteven in ga optimiziramo za uporabo večjedrnih procesorjev. Omenjena uporaba bo imela velikanski vpliv na izboljšanje delovanja programskega orodja. Vedno morate gledati na vse tri dimenzije. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je programsko podjetje tesno povezano s podjetjem, ki izdeluje operacijske sisteme in podjetji, ki izdelujejo strojno opremo. Dejstvo je tudi, da delujemo zelo dobro. Pred letom smo SolidWorks premostili na 64-bitne procesorje, druga podjetja CAD pa še vedno obljubljajo, da bodo naredila ta premik. Prilagodili smo ga tudi za operacijski sistem Vista. Drugi to še vedno samo obljubljajo. Katere so še druge prednosti Viste? Prednosti Viste so v posameznih segmentih, s katerimi splošna javnost ni seznanjena. Naj navedem primer. Iskanje - v teoriji vam kot uporabniku ni treba misliti na to funkcijo, vendar če potrebujete neki del, na primer stol, bi računalniku povedali, kaj iščete in ta bi vam predmet poiskal. Vista to omogoča, ker uporabniku ni treba opredeliti, na katerem mestu (disku, internetu, omrežju ...) naj računalnik predmet išče. Vista ima neverjetno sposoben iskalnik, ki uporabniku zagotovi hiter rezultat. V SolidWorks 2007 smo v iskalniku uporabili Vistino tehnologijo iskanja, vendar se tega uporabniki ne zavedajo, ker jim tega nismo posebej predstavili. Vendar se strinjam z vami, na prvi pogled zmogljivosti in sposobnosti Viste niso jasne. Podobno se bo dogajalo tudi z Intelovimi večjedrnimi procesorji. Ali je današnja slika treh dimenzij pravi trikotnik ali je že raztegnjen v eno ali drugo smer? Mislim, da je trikotnik oslabljen na strani strojne opreme. Cena za izdelavo večjedr-nih procesorjev mora biti nižja, da bodo dostopni širšemu krogu uporabnikov. Predvidevam, da se bo to zgodilo zelo kmalu, ker je treba zagotoviti množično proizvodnjo. Stroke, ki bi se ukvarjala z inženirstvom, v svetu primanjkuje. Inženirji so vaši primarni uporabniki. Kako komentirate težnjo zmanjševanja števila inženirjev oziroma ali bo SolidWorks lahko vplival na ponoven porast? Zaskrbljeni smo. Večina izobraževalnih ustanov poroča o zmanjšanju števila študentov, ki se odloča za poklic inženirja. Padec je posledica odprtega trga, saj se ljudje odločajo za tista področja, kjer menijo, da bodo lahko zgradili uspešno kariero. Inženirstvo je, ne vem, zakaj, iz tega izpadlo. Med blokovsko tekmo za vesolje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zelo veliko povpraševanje po inženirjih in otroci so bili navdušeni nad tem poklicem. Pred tem je za to skrbela avtomobilska industrija. Očitno ponovno potrebujemo neki navdih, ki bi mlade navdušil za inženirski poklic. Dolgoročno nisem zaskrbljen nad upadanjem trenda, saj menim, da gre za kratkoročen pojav. Izobraževalnim ustanovam bomo pomagali pri premoščanju ovir, ki so nastale med teorijo in prakso. Študentje se veliko let izobražujejo na področju matematike, geometrije, fizike ..., a ne vidijo pomena oziroma končnega cilja uporabnosti pridobljenih znanj. Pri modeliranju pa lahko vsa znanja uporabijo v praksi. Ali imate v mislih katero od področij, ki bi lahko prevzelo vlogo za navdih mladih? Mogoče bi bilo lahko to področje alternativnih virov energije, ki ga ne bodo rešili politiki, odvetniki ali podjetniki, ampak inženirji. Upamo, da bodo svetovni politiki področje alternativnih virov energije izpostavili, kot je bila izpostavljena tekma za vesolje, kar bi lahko povzročilo več zanimanja za inženirski poklic. Dejstvo je, da inženirji oblikujejo neverjetno zanimive stvari, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnem življenju, in ne bodo nikoli zamrli. Vedno bo obstajalo povpraševanje po inženirjih, še posebno, če se bo človeštvo želelo razvijati. Kakšen je glavni moto nove različice SolidWorks 2008? Naš osnovni cilj se tudi po enajstih letih ni spremenil. Inženirjem želimo omogočiti, da enostavno oblikujejo vrhunske izdelke, in zagotoviti, da inženir misli samo na oblikovanje izdelka. Nova različica sledi naši viziji in ponovno izboljšuje izdelek za uporabnika. ■ Novosti v laboratoriju SolidWorksa Tudi pri SolidWorksu so se odločili in omogočili dostop do laboratorija z novostmi. Laboratorij vsebuje nove programe in funkcije, ki so še v fazi testiranja in se pripravljajo, da jih bodo razvijalci vključili v nove programe. SolidWorks se je odločil, da v SolidWorks Labs predstavi pet takšnih novosti. Drawings Now Ste želeli pogledati risbo, ne da bi šli za svoj računalnik? Sedaj to lahko naredite z Drawings Now. Poglejte DWG, DXF, ali Solidworks risbo, povečajte detajl ali pa jo pošljite kolegu. COSMOSXpress Now Nimate dostopa do programa SolidWorks in modula COSMOSXpress? To pač ni problem. COSMOSXpress Now omogoča hitro statično analizo. Naložite vašo CAD datoteko in definirajte robne pogoje. Rezultate boste prejeli v eDrawings formatu. ZoomIn Uživajte v predstavitvi vašega modela z animacijo, eksplozijskimi pogledi, fly-through preleti in celo z DMU (digital mockup). Zakaj se ne bi tudi malo zabavali. DWGNavigator Uporabite DWGNavigator za pomoč pri iskanju DXF, DWG in drugih datotek. Vključeno je tudi orodje za pakiranje (Pack&Go). Sliderule Sliderule je najnovejši program, ki omogoča uporabnikom poiskati in komunicirati z izdelovalci ali ponudniki storitev. Cilj rešitve je omogočiti čim hitrejše in enostavno iskanje partnerjev s tem pa omogoča oblikovalcem več časa za načrtovanje izdelkov. http://labs.solidworks.com dogodki in dosežki CeBIT 2007 Sejemski IKT-orjak v znamenju sprememb Letošnji CeBIT se je kljub skromnejšemu videzu od prejšnjih potrdil kot še zmeraj največji sejem in tudi največji IKT-trg v svetu, saj je vrednost poslovnih dogovorov na njem 11 milijard evrov. Esad Jakupović, Denis Šenkinc Foto: Nenad Vučić, Denis Šenkinc Že 21. po vrsti sejem CeBIT v Hannovru je bil po številu razstavljavcev (6153) in obiskovalcev (480 tisoč) na ravni lanskega, zasedel pa je za desetino manj razstavnega prostora (280 tisoč kvadratnih metrov). Na CeBIT-u je bilo v celoti manj razkošja, predstavitev, tiskovnih konferenc in zabave. Med drugim ni bilo ekstravagantnih stojnic podjetij Motorola, Nokia, BenQ, Shuttle in še nekaterih. Vsega pa le ni bilo manj, saj je število konferenc, forumov, predavanj in tribun naraslo na okoli tisoč, več kot kadar koli prej. Dan pred sejmom so organizirali tudi mednarodni forum vizij CEO-CIO International CeBIT Summit, medtem ko je istočasno potekalo tudi neformalno srečanje ministrov IKT iz držav Evropske unije. Sam sejem je bil tako kot lanski razdeljen na sklope: poslovni procesi, digitalna oprema in sistemi, komunikacije, bančništvo in finance, park javnega sektorja in park prihodnosti. V dvoranah je bila vrsta tradicionalnih vsebinskih razstav, med njimi tudi nekaj novih: digitalne slike, storitveno usmerjena arhitektura, park rešitev ID/ RFID, telematika in navigacija, telezdravje. Prikazali so tisoče novih izdelkov, rešitev in storitev, med katerimi ni bilo revolucionarnih dosežkov. Prevladovali so LCD- in plazmatelevizorji visoke definicije, naprave in rešitve s področja mobilnosti, navigacijske naprave, naprave HD-DVD in Blu-ray, rešitve s področja IP, identifikacije varnosti ter številne druge s področja informatike, komunikacij in potrošniške elektronike. Na CeBIT-u je nastopilo tudi osem podjetij iz Slovenije: Gama System, Globtel, IPS, Iskra Sistemi, Iskratel, Orfik, Tipro Keyboards in Xlab. Med njimi je kar polovica podjetij povezana s Tehnološkim parkom Ljubljana. Varčevalni nastop večine podjetij na letošnjem CeBIT-u je prisilil upravo Deutsche Messe, da spremeni osnovni koncept sejma. V prihodnje bo CeBIT trajal od torka do nedelje, do petka bo posvečen poslovnim in strokovnim udeležencem, konec tedna pa usmerjen na mala in srednja podjetja ter splošno publiko. V celoti bo sejem vse manj razstava novih izdelkov in vse bolj forum inovativnih rešitev in aplikacij, torej namenjen interesom svojih obiskovalcev in z vsebinami, ključnimi za razvoj IT-industrije. Letošnji CeBIT ni postregel s tako bogatimi predstavitvami. Nekoliko so k temu pripomogle prestavljene predstavitve novih izdelkov, npr. procesorjev, kjer se je tako odločil AMD, podobno je bilo tudi na področju grafičnih kartic. Na področju računalniških diskov pa je SanDisk predstavil nov računalniški disk, ki ima v primerjavi z današnjimi mehanskimi diski bliskoviti pomnilnik (flash). Predstavljeni disk SSD (solid state drive - disk v trdnem stanju) ima kapaciteto 32 GB, velikost 2,5 palca in vmesnik SATA. Predstavljena novost je pomembna predvsem za trg prenosnih računalnikov, saj bo pripomogla k manjši porabi energije in s tem daljšemu času delovanja, poleg tega pa tudi k hitrosti in varnosti podatkov, saj se disk ne greje in pri padcu prenosnega računalnika ni nevarnosti za poškodbe diska. Podjetje Samsung je predstavilo novost pri prenosu grafike in videopodatkov, in sicer 19-palčni zaslon SyncMaster 940UX, ki za povezavo z računalnikom potrebuje le USB. V verigo je mogoče povezati do pet dodatnih zaslonov, ki so med seboj povezani, skupaj pa je zapolnjen le en priključek na računalniku. Samsungovi zasloni povezani z USB Na področju povezovanja zaslonov je svojo rešitev prikazalo tudi podjetje Matrox Graphic, ki bo inženirjem zares povečala namizje. TripleHead2Go Digital Edition omogoča prikaz namizja, ločljivosti do 3840 x 1024 (trikratni 1280 x 1024), na treh zaslonih. Omogoča pravi digitalni prenos podatkov. Napravo lahko uporabite tudi kot DualHead in tako povežete tudi dva 24-palčna zaslona z ločljivostjo 1900 x 1200. Beseda namizje dobi drugo dimenzijo Cisco je predstavil Cisco TelePresence, ki omogoča pripravo sestankov na več lokacijah hkrati, seveda ustrezno zavarovano. Novost je večja varnost in možnost priprave konference tudi na lokaciji stranke. Iskratel je z dovršenim nastopom pokazal, da spada v sam vrh mednarodne telekomunikacijske ponudbe, in je med drugim premierno predstavil svoj pogled na telekomunikacijsko omrežje prihodnosti in posebej prilagodljive omrežne rešitve, utemeljene na lastni modularni in skalabilni liniji izdelkov SI3000. pravilnega zaporedja testiranja in zajemanju podatkov v procesu testiranja. Za zagotavljanje kakovosti procesa se SEEBURGER RFID Gateway povezuje z računalniško podprtim sistemom za zagotavljanje kakovosti družbe Picket&Partners (RQM). Beckhoff je predstavil novosti na področju industrijskih računalnikov in aplikacije za nadzor strojev. Novost na sejmu je bila nova generacija CP72xx zmogljivih panelnih računalnikov, ki so oblikovani za namestitev na premočn Poseben poudarek je bil namenjen uporabi aplikacij na neindustrijskih Predstavitev tudi slovenskega vrhunskega znanja 5 »tovarno prihodnosti« je SAP omogočil pogled v prihodnost informacijskih tehnologij. Tovarna predstavlja interaktivni pogled v zmogljivosti novih SAP-rešitev. Na podlagi petih vsakdanjih primerov iz transporta, skladiščenja, proizvodnje, prevzema in prodaje SAP v tovarni prihodnosti predstavlja integriran proces podjetništva v realnem času. SEEBURGER je tokrat predstavil novost uporabe RFID-tehnologije kot integralni del PLM-ja, ki omogoča kombinacijo podatkov iz resničnih in virtualnih podatkov stopenj življenskega cikla izdelka. S Picket 6 Partners so prikazali uporabo RFID-teh-nologije pri identifikaciji podsklopov, izbiri primernih testnih programov, generiranju Nova generacija industrijskih računalnikov velikosti 12, 15, 19 palcev. področjih, in sicer na področju pridobivanja proizvodnih podatkov (PDC), izvedbe in nadzora (HMI) ter na področju informacijskih platform v industrijskem IT-okolju v neposredni bližini proizvodne linije. Zelo zmogljiv dodatek viličarjem in tovornjakom so pripravili pri podjetju Psion saj so predstavili računalnik z oznako 8515, ki ga je mogoče namestiti na viličar ali v vozilo. Robusten računalnik je opremljen s tipkovnico in dodatnimi desetimi programabilni-mi funkcijskimi tipkami. Nanj je nameščen operacijski sistem Windows CE 5.0. Povezovanje z drugimi napravami je omogočeno preko povezave bluetooth, serijskega vmesnika RS232, USB priključka in brezžične povezave standarda 802.11 b/g. Zmogljivo orodje za delo v skladišču. Samsung je uvedel drugo generacijo novih ultraprenosnih računalnikov (UMPC). Odlikujejo jo rešitve »vse v enem« s priročno tipkovnico QWERTY in dvojno kamero, GPS-navigacija in za 30 odstotkov povečana zmogljivost. Q1Ultra se ponaša z mobilnostjo in funkcionalnostjo ter je hkrati tudi najmanjši in najlažji računalnik. S 690 grami in z manj kot 23,9 milimetra globine se Q1Ultra lepo prilega dlanem, hkrati pa omogoča vse potrebno za komuniciranje in zabavo, pa tudi vse druge funkcionalnosti, ki jih omogočajo konvencionalni prenosni računalniki. ■ Ultraprenosnik pridobil še nekaj novih funkcij in nekoliko daljši čas delovanja Tehnična risba ali tehnična ilustracija? Pri načrtovanju izdelkov, strojev in naprav se proces ne konča v konstrukcijskem oddelku, ampak mu sledijo še naslednji procesi, kot so izdelava, pakiranje, uporaba in vzdrževanje ter vedno bolj pomembno recikliranje. Po končanem konstruiranju v enem od CAD-proizvodov je naslednji korak večinoma izdelava dokumentacije, ki vključuje tehnično dokumentacijo za proizvodnjo, navodila za sestavo, priročnike za vzdrževanje, navodila za uporabo in druge vrste dokumentov. V prav vseh pa so besedilo, risbe in ilustracije. Tehnična dokumentacija se izdela v aplikacijah za založništvo, kot so Arbortext, FrameMaker, Pagemaker ali Word. Podjetje ITEDO Software je specializirano za razvoj programske opreme za izdelavo tehničnih ilustracij. Podjetje PTC pa je oktobra 2006 prevzelo ITEDO in s tem dopolnilo segment izdelkov za pripravo dokumentacije, tehničnih risb in dokumentov ter celovitega upravljanja z vsebinami. Omogočeno je tudi barvanje ilustracij. S programsko opremo IsoDraw je mogoče izdelati tehnične ilustracije za tehnično dokumentacijo. Tako IsoDraw zapolnjuje vrzel med CAD, kjer se pripravi 3D-mo-del, sklop ali naprava, in založništvom, kjer pripravijo tiskane publikacije ali elektronska navodila. Uporabnik lahko začne risati ilustracijo v perspektivi od začetka ali pa uporabi za izhodišče 2D-risbe in fotografije, ki jih je mogoče pretvoriti v vektorsko obliko. IsoDraw omogoča tudi uvoz 3D-modelov iz programov Pro/ENGINE- Ilustracija v programu IsoDraw ER, UG, SolidWorks, CATIA in drugih ter zelo napredno in enostavno poravnavo ter rotacijo elementov v perspektivi. Ponuja tudi elegantno rešitev za^ne-ga večjih izzivov pri risanju ilustracij, in to sta iskanje in izdelava elips. Izdelava je tako poenostavljena, da je treba le opredeliti perspektivo in elipse se izdelajo samodejno. Program pa ima še vrsto orodij za upravljanje s pogledom v perspektivi. Orodje Shaft tool je namenjeno ilustraciji kompleksnih pogonov. Z njim je mogoče v nekaj minutah izdelati ilustracije, ki vključujejo gredi, zobnike in druge detajle. Označevanje posameznih delov sklopa lahko program naredi samodejno, pri tem pa poljubno določimo slog oznak. Pri spremembi lahko program samodejno izvede tudi preštevilčenje. IsoDraw vsebuje tudi več kot 2200 standardnih elementov, ki jih je mogoče zelo enostavno vključiti v ilustracijo. Tako je treba izbrati ele- lsoDRAW ment, nato pa še gumb na uporabniškem vmesniku. Program izbrani element takoj vključi v ilustracijo v pravi orientaciji, perspektivi in velikosti. Pogosto uporabljene elemente pa je mogoče shraniti med »priljubljene«. Tehnologija Link2Source omogoča uvoz datotek v ilustracijo, tako da ilustracija ohrani povezavo do izvorne datoteke. Če se model v izvorni datoteki spremeni, se spremeni tudi ilustracija. Tehnologija pride še posebno do izraza takrat, ko ima podjetje določen model ali sklop predstavljen v več ilustracijah. Tako se samodejno spremenijo vse ilustracije in ni potrebno, da uporabnik vsako posebej spremeni ročno. Zato se lahko tudi priprava tehnične dokumentacije začne prej. Danes je velika večina tehnične dokumentacije namenjena tiskanju in izdelavi papirne dokumentacije. Zato so skoraj vse ilustracije še dvodimenzionalne. Najnovejše tehnologije, internet in miniaturiza-cija vedno zmogljivejših računalnikov pa predstavlja potencial tudi za naprednejše elektronske oblike dokumentacije. S tem bi se bistveno povečal delež 3D-ilustraci-je. Primer bi lahko bila delavnica, v kateri ima serviser na voljo brezžično napravo, s katero si lahko ogleda ilustrirana navodila za vzdrževanje, ki omogočajo tudi interaktivno delo z ilustracijo, kot je eksplozijski pogled ilustracije. Lahko pa bi preko interneta posodobil navodila in s tem ilustracije. Vsekakor precej hitrejše kot iskanje po debelih tiskanih navodilih. www.audax.si strojnistvo.com križišče strojnikov Pantheon 5.5. ali »Spremenite podatke v dobiček« Prenova poslovnega informacijskega sistema Pantheon™, katere rezultat je Pantheon™ 5.5, je bila usmerjena predvsem na povečanje storilnosti uporabnikov, izrabo prednosti skupinskega dela in elektronsko poslovanje. Poleg uporabnikov je DataLab prisluhnil tudi razvijalcem ter ob prenovljenem uporabniškem vmesniku popolnoma prenovil podatkovno strukturo in programsko razvojno okolje. Povečevanje storilnosti Pantheon™ 5.5 z oblikovalsko in funkcionalno prenovljenim uporabniškim vmesnikom uporabniku ponuja natanko tiste informacije, ki jih trenutno potrebuje, zato je lahko njegovo delo hitrejše in natančnejše. Informacije na obrazcih so logično združene, posebna novost je skrivanje in prikazovanje nebistvenih informacij. Preglednejše poslovanje V novem namizju se nahaja nadzorna plošča, ki vključuje ključne indikatorje poslovanja glede na uporabnikovo delovno mesto oziroma vlogo v poslovnem procesu. Nadzorna plošča je aktivna in povezana z drugimi programskimi funkcijami, zato ne omogoča le prikazovanja informacij temveč tudi enostavno vrtanje v globino - do podatkov v določenem dokumentu. Skupinsko delo Novost v Pantheonu™ 5.5 je tudi opravilna vrsta, ki omogoča sodelovanje zaposlenih in transpa-rentno spremljanje opravil. Za vsak dokument, šifrant ali izpis se lahko nastavi delotok, ki vključuje obravnavo dokumenta pri več sodelavcih. Opravilna lista je tesno povezana z drugimi podatki v Pantheonu, zato omogoča vzpostavitev avtomatizmov, optimizacijo procesov in s tem hitrejše poslovanje. Elektronsko poslovanje Priročna izboljšava je predvsem neposredno uvažanje elektronskih dokumentov iz poštnega strežnika na opravilno listo za knjiženje v poslovnem informacijskem sistemu Pantheon™. Na ta način je odpravljeno ročno vnašanje podatkov iz prispelih elektronskih dokumentov v poslov- ni sistem, kar je istočasno tudi dober temelj za pričetek uvajanja celovitega brezpapirnega poslovanja. Lokalizacija - podpora za lokalna in mednarodna podjetja Pantheon™ 5.5 je popolnoma lokaliziran za uporabo na jugoslovanskih tržiščih, saj ponuja tako jezikovno kot zakonodajno lokalizacijo. Istočasno pomeni idealno izbiro tako za sisteme, ki imajo podružnice oziroma povezana podjetja v drugih jugoslovanskih državah. Podpora za tehnologijo Oracle Podpora za podatkovni strežnik Oracle 10g je naslednja bistvena novost Pantheona™ 5.5. DataLab je tako eden prvih proizvajalcev poslovnih informacijskih sistemov, ki je kupcem v regiji omogočil, da namestijo poslovni informacijski sistem na tehnološko platformo, ki jim najbolj ustreza. Na ta način lahko Pantheon™ uporabljajo v organizacijah, kjer je Oracle standarden podatkovni strežnik, dosegli pa so tudi to, da strežniški del sistema in odjemalci lahko delujejo na strežnikih in delovnih postajah z operacijskim sistemom Linux. ■ Vabljeni na brezplačne promocijske predstvi-tve v vseh večjih slovenskih mestih, na katerih bodo predstavili najboljše prakse slloven-skih podjetij. Več informacij o turneji najdete na spletni strani www.datalab.si, na kateri lahko prijavite tudi svojo udeležbo. Jaka Žorž DataLab d.d., Koprska ulica 92, SI-1000 Ljubljana, Tel: +386 1 25 28 900, Faks: +386 1 25 28 910, www.datalab.si PANTHEON "5.5 datalab Business operating system Več o sistemu PANTHEON™, lokalizacijah in podpori si preberite na www.datalab.si Pregledno poslovanje je zanesljivo. Poslovnoinformacijski sistem PANTHEON™ 5.5 z novim naprednim namizjem omogoča preglednejše in bolj zanesljivo poslovanje. Izboljšan vpogled v delo omogoča večjo produktivnost, ustvarja pozitivne in dolgotrajne poslovne povezave ter izboljšuje poslovne strategije. To pa ni edina izboljšava produktivnosti v novi verziji PANTHEON™-a. Več o sistemu si lahko ogledate na www.datalab.si/p55. Prehod med transakcijskimi in analitičnimi podatki z enim klikom Deluje v okoljih Microsoft® Windows® in Linux ter na podatkovnih bazah Microsoft® SQL in Oracle® Več 10.000 uporabnikov, čez 3.600 podjetij, 500 certificiranih podpornikov Strateška partnerja ORACLE" Implementacijski partnerji stroka «sT (e>posREšnvE ® sigma ............V-/ * SISTEMI STROKA PRODUKT d.o.o. Koroška 61a, Radlje ob Dravi t. 02 887 97 70 www.stroka.si E-POS rešitve d.o.o. C. na Markovec 57, Koper t. 01 47 00 097 www.e-pos.si SIGMA SISTEMI d.o.o. Loka 36, Tržič t. 04 598 01 00 www.sigma-e.si datalab Spremenite podatke v dobiček! Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana t. 01 252 89 36, f. 01 252 89 10 info@datalab.si, www.datalab.si Novi tiskalniki velikega formata HP je s svojim partnerjem CGS plus predstavil nove modele fotografskih in solventnih tiskalnikov velikega formata. Predstavljeni štirje tiskalniki velikega formata in optični bralnik omogočajo profesionalnim uporabnikom tiskanje v visoki kakovosti, obenem pa poenostavljajo delovne procese pri tiskanju ter z naprednimi možnostmi za upravljanje in nadzor omogočajo zmanjšanje stroškov. HP Designjet Z2100 Photo Printer z osmimi novimi pigmentnimi črnili Vivera je namenjen tiskanju formatov, širine do 610 ali 1117 mm, z veliko barvno natančnostjo in doslednostjo. Za to skrbi prvi vgrajeni spektrofotometer. Samodejno nastavljanje profila ICC ter enostavno in natančno kali-briranje tiskalnika zagotavljata predvidljive rezultate tiskanja. 64-palčni tiskalnik HP Designjet 9000s Printer series - najhitrejši v svojem razredu - lahko na uro natisne 16,35 kvadratnega metra (pri ločljivosti 720 x 720 točk na palec) ali 20,4 kvadratnega metra (pri ločljivosti 540 x 720 točk na palec). HP-jeva črnila z nizko vsebnostjo topil, ki poskrbijo za živ in trajen barvni tisk, so del celovite rešitve, ki vključujejo smernice za namestitev in uporabo, s katerimi je tiskanje varno, storilno in enostavno. HP Designjet 4000 s tehnologijo dveh glav zagotavlja veliko hitrost pri barvnem in črno-belem tiskanju v širini do 1067 mm, pri tem pa tudi izredno natančnost izrisa črt, visoko kakovost slike in možnost oddaljenega upravljanja. HP Designjet Z3100 z 12 črnili zagotavlja visoko kakovost natisnjenih barvnih in črno-belih materialov. Gre za prvi tiskalnik z vključenim spektrofotometrom z barvno tehnologijo i1, kar omogoča izredno natančnost in doslednost pri tiskanju na različnih vrstah papirja. HP Designjet 4500 je zmogljiv barvni optični bralnik velikega formata, s katerim lahko uporabniki dopolnijo svoje zmogljivosti za tiskanje na medije velikega forma- Nov model 3D-tiskalnika Dimension Elite Podjetje Dimension 3D Printing Group, ki je poslovna enota podjetja Stratasys inc., je predstavilo nov model 3D-tiskalnika z imenom Dimension Elite. Novosti v primerjavi z obstoječima predstavnikoma družine 3D-tiskalnikov sta predvsem material in natančnost. Dimension Elite uporablja močnejši material ABSplus, ki je za 40 odstotkov močnejši kot običajni ABS in zato primeren tudi za izdelavo zelo krhkih ter detajlnih poskusnih modelov. Tako lahko na modelih preizkusite tudi njihove funkcionalnosti. Material je dobavljiv v sedmih osnovnih barvah, mogoče pa ga je naročiti tudi po želji kupca. Izdelava modelov poteka po patentirani tehnologiji Fused Deposition Modeling (FDM). Proces izdelave modela teče tako, da se material, ki pride v šobo, zaradi visoke temperature stali. Ko je plast zaključena, tiskalnik delovno območje spusti za debelino plasti in takoj zatem začne nanašati naslednji sloj. Debelina plasti pri tiskanju z materialom ABSplus znaša 0,178 ali 0,254 milimetra. Velikost modela, ki ga je mogoče izdelati na novem tiskalniku, je 203 x 203, največja višina izdelka pa je lahko 305 milimetrov. Dimension Elite podpira tehnologijo SST (Soluble Support Technology). 3D-tiskalnik je primeren za uporabo v pisarni in omogoča enostavno tiskanje preko računalniškega omrežja. Deluje v okoljih Windows 2000 in Windows XP. Nov tiskalnik ima priporočeno ceno 24.500 evrov. ■ www.dimensionprinting.com www.audax.si ta. Bralnik nudi tudi napredno programsko opremo, ki omogoča enostavno vključitev v produkcijsko okolje. ■ www.hp.com Tesnejše sodelovanje IBM in Cisca IBM in Cisco sta na osnovi pozitivne izkušnje v Združenih državah, kjer tovrstno sodelovanje poteka že tri leta, napovedala poglobitev partnerskega sodelovanja in razširitev celovite oskrbe skupnih strank s storitvami vzdrževanja proizvodov na trge v 46 državah. Odslej bodo uporabnikom v poenoteni ponudbi na voljo rešitve na področju integracije poslovnih procesov, industrijskih znanj, informacijske tehnologije in inteligentnih omrežij. IBM-ovim strankam, ki so do zdaj storitve na področju vzdrževanja omrežij naročale pri Ciscu, bo odslej tovrstno vzdrževane na voljo v sklopu celovite IBM-ove podpore. Storitev bo tržil IBM in jo zagotavljal pod imenom »IBM-ove rešitve za vzdrževanje Ci-scovih izdelkov«. Tehnično podporo bodo zagotovili visokousposobljeni strokovnjaki v IBM-ovem centru za tehnično podporo, ki so se izurili pri Ciscu, medtem ko bo Cisco z IBM-om zagotavljal prednosti, kot so dostop do Ciscovega centra za tehnično pomoč, nadgradnja programske opreme, dostop do spletnega mesta Cisco.com in logistično omrežje za dobavo rezervnih delov. ■ www.ibm.com www.cisco.com Free2Design zelo priljubljen tudi v Sloveniji Brezplačen 2D-program free2Design podjetja think3 je zelo priljubljen tudi v Sloveniji, saj je bilo do konca februarja 2007 opravljenih več kot 1000 prenosov programa. Da gre za zelo veliko priljubljenost programa, dokazuje tudi več kot 25.000 prenosov po vsem svetu in približno 300.000 obiskovalcev spletne strani. Poleg tega se je možno pridružiti skupnosti uporabnikov z vsega sveta, ki danes šteje več kot 6000 uporabnikov, med katerimi jih je dobrih 300 iz Slovenije. Med uporabniki si lahko izmenjate rešitve nekaterih problemov, izkušnje in priložnosti za nova poznanstva. Poleg tega lahko na omenjeni strani prenesete knjižnice simbolov za različna področja - mehanične, električne, arhitekturne simbole in druge. Knjižnice simbolov najdete v področju Exchange. Skupnost free2design se je odločila, da bo leta 2007 organizirala spletne seminarje, ki bodo novim in starim uporabnikom programa free2design omogočili pobliže spoznati prednosti in zmogljivosti samega programa. Za udeležbo na tem seminarju se morate prijaviti. Poleg tega morate imeti program za spletno komunikacijo Skype, preko katerega poteka omenjeni seminar. S free2Design programom lahko posodobite tudi papirnate delavniške risbe in sicer tako, da jih prerišete v elektronsko obliko in s tem izboljšate proces izdelave. S tem zagotovite višjo produktivnost pri ponovni uporabi obstoječih risb.B www.3way-sp.si www.free2design.org Še enostavnejše do barvnih 3D-modelov Na začetku marca predstavljeni barvni nD-tiskalntk ZPrinter 450 bo še povečal dostopnost in uporabnost 3D-tiskanja v pisarniškem okolju. 3D-model v barvah daje odlično predstavo o tem, kako naj bi bil izdelek, arhitekturna rešitev, medicinska informacija ali predmet zabavne elektronike videti v končni rešitvi. Razlika med že predstavljenimi modeli tega proizvajalca so predvsem v večji avtomatizaciji opravil, saj tiskalnik veliko operacij opravi samodejno. Tiskalnik ZPrinter 450 poenostavlja postopek 3D-tiskanja s samodejnimi operacijami na vsakem koraku. Nove prednosti so samodejne nastavitve, samodejno polnjenje praha ter samonad-zorovanje materiala in statusa tiskanja. 3D-tiskalnik samodejno odstrani in reciklira odvečen prah. Prav te samodejne operacije in nova hitra zamenjava materiala prihranijo do 40 odstotkov časa. ZPrinter 450 ima nov način nanosa barve z eno tribarvno glavo namesto več barvnih tiskarskih glav, kar zmanjša stroške tiskanja in čas menjave tiskarske glave za 66 odstotkov. Tiskalnik, namenjen pisarniškem okolju, je tih, uporablja zdravju prijazne materiale, »negativni pritisk« in zaprt sistem odstranjevanja prostih delcev ter tako v okolje ne spušča praha in umazanije. S prahom in vezivom med delom ne pridemo v stik, kar omogoča čisto nalaganje praha in izgradnjo modelov. Odvečni prah, ki ostane pri izgradnji modelov, tiskalnik sam očisti in ga vrne v posodo z odvečnim prahom. S to novostjo postaja nD-tiskalnik popolnoma čist in uporabniku prijazen. Uporabnik lahko tiskalnik ZPrinter 450 nadzira z računalnika ali na zaslonu tiskalnika. Programska oprema tiskalnika ZPrinter 450 omogoča uvoz modelov formatov STL, VRML in PLY, na zaslonu računalnika ali tiskalnika pa lahko spremljamo količino praha, barve in veziva. Tiskalnik tiska v kakovosti izpisa 300 x 450 dpi in 2 do 4 plasti na minuto. Debelina plasti je 0,089 ali 0,102 milimetra. Največja dimenzija modela je lahko 203 x 254 x 203 milimetrov. www.ib-procadd.si 3D-tiskalnik ZPrinter 450 opravi veliko operacij samodejno. Mastercam\ Zastopstvo za program Mastercam Šolanje uporabe programa Mastercam Prilagoditve postprocesorjev DNC povezave strojev A-CAM, inženiring, d.o.o. Predjamska 11,1000 Ljubljana Tel.: Ol 257 63 21 www.mastercBni.Si Stöcker MATEMATIČNI PRIROČNIK z osnovami računalništva Vsebina priročnika zajema matematične osnove, temeljna znanja za dijake ter študente ne samo tehniških in naravoslovnih fakultet, ampak tudi drugih, na primer ekonomskih. Teorijo dopolnjujejo tudi praktični primeri s področja uporabe matematike v posameznih vedah. Poglavja: • Enačbe in neenačbe • Ravninska geometrija in trigonometrija • Prostorska geometrija • Funkcije «Vektorska algebra • Koordinatni sistemi • Analitična geometrija • Matrike, determinante in sistemi linearnih enačb • Boolova algebra - uporaba v algebri preklopnih vezij • Grafi in algoritmi • Diferencialni račun • Diferencialna geometrija • Neskončne vrste • Integralski račun • Vektorska analiza • Funkcije kompleksne spremenljivke • Diferencialne enačbe • Fouriereva transformacija • Laplaceova transformacija in z-transformacija • Verjetnostni račun in statistika • Mehka logika • Nevronske mreže • Uporaba računalnika (Programski jeziki in operacijski sistemi) - Tabele integralov 936 strani 13,5x19,8 cm ISBN 86-365-0587-9 Cena: 44,99 EUR (10.781 SIT) Cena za naročnike revije Življenje in tehnika: 35,99 EUR (8.625 SIT) r\f\ REALNA ZU GROŽNJA IZ VESOLJA polletna naročnina: 17,43 EUR (4.176 SIT) Edini slovenski poljudnoznanstveni mesečnik Vsebina znanstveni dosežki domačih in tujih znanstvenikov razvoj novih tehnologij, razloženih na način, razumljiv vsakomur tehnične izboljšave doma in po svetu Naročite si svoj brezplačni ogledni izvod! Ugodnosti Naročniki revije Življenje in tehnika imajo ob nakupu knjig TZS 20-% popust. Za naročnike vsako leto organiziramo strokovne izlete po dostopnih cenah. Naročila MODRA ŠTEVILKA ali na spletnih straneh www.tzs.si. Tehniška založba Slovenije Tridesetletna zgodovina Evropske vesoljske agencije Evropska vesoljska agencija ali ESA (European Space Agency) bo 31. maja 2007 slavila že dvaintrideset let svojega obstoja. Nastala je v času, ko je na področju preučevanja vesolja vladala huda in ostra tekma med takrat vodilnima vesoljskima silama, Sovjetsko zvezo in ZDA. Miloš Krmelj Ne glede na takratno hudo tekmo med obema svetovnima velesilama je zanimanje Evrope za vesoljske znanosti, tehnologije in raziskovanje segalo še v petdeseta in je bilo zelo izrazito tudi v šestdesetih letih. Evropa je imela na začetku šestdesetih let dve različni organizaciji, ki sta bili tako ali drugače povezani z vesoljskimi programi. Prva je bila European Space Research Organisation (ESRO) ali Evropska organizacija za raziskovanje vesolja, druga pa European Launcher Development Organisation (ELDO) ali Evropska organizacija za razvoj nosilne (satelitske) rakete. Obstajali sta vse do leta 1973, ko so začeli nastajati temelji za novo organizacijo, ki je pozneje postala znana kot ESA. Ta je kmalu začela izvajati različne raziskovalne programe, ki so obravnavali različne znanstvene discipline. Delo je zajemalo dva pomembna programa. Prvi od teh je bil program razvoja evropske satelitske nosilne rakete, znane kot Ariane, drugi pa je preučeval razvoj znanstvenega laboratorija, imenovanega Spacelab, ki naj bi v vesolje poletel na krovu novega ve- Nadzorni center Columbus, Oberpfaffenhofen, Nemčija, je od 2007 odgovoren za sisteme na krovu orbitalnega laboratorija Columbus in za evropske znanstvene dejavnosti na Mednarodni vesoljski postaji. soljske prevoznega sistema (ki so ga takrat v ZDA šele razvijali), imenovanega space shuttle. Z vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani v Južni Ameriki so 11. marca izstrelili nosilno raketo Ariane 5, ki je v geostacionarno orbito ponesla dva satelita. Pol ure po izstrelitvi sta se satelita Skynet 5A in Insat 4B uspešno utirila v predvideno orbito. Skynet 5A je britanski vojaški telekomunikacijski satelit. Drugi je indijski telekomunikacijski satelit Insat 4B, ki bo zagotavljal televizijske in telekomunikacijske storitve za osrednji del južne Azije. Med tistimi, ki so 31. maja 1975 delali za Eso, je 206 še vedno zaposlenih pri tej agenciji. Tisti, ki so pri tej vesoljski agenciji delali, ko je le-ta šele nastala, so bili pionirji, saj so bili raziskovanje vesolja in z njim povezane znanosti ter tehnologija še vedno precej novo področje, kar je še posebej veljalo za Evropo (edina vesoljska sila je bila Francija). Spomnimo se, da je bil Sputnik izstreljen leta 1957, Gagarin je kot prvi človek obkrožil Zemljo leta 1961, leta 1969 pa je bil Neil Armstrong prvi človek, ki je stopil na površino Lune. Esa predstavlja evropska vrata v vesolje Agencija je bila na začetku precej drugačna, kot je danes. Njena uprava je bila sprva v kraju Neuilly-sur-Siene, na sedanji naslov v Parizu se je preselila šele oktobra 1976. Ker je bilo zaposlenega manj osebja, je bilo vzdušje manj formalno in bolj osebno. Ko se je agencija povečala in zrasla, se je to izgubilo. Takrat ni bilo osebnih računalnikov, faksov in elektronske pošte. Ne glede na to pa je leta 1975 že izstrelila v vesolje svoj prvi umetni satelit, imenovan Cos-B, in je že trdo delala na razvoju svoje prve satelitske nosilne rakete Ariane 1, ki naj bi Evropi omogočila dostop do vesolja, kar se je res zgodilo leta 1979. Esa danes predstavlja evropska vrata v vesolje. Njene naloge so oblikovati in razvijati evropske vesoljske zmožnosti in sposobnosti ter zagotavljati, da so finančna vlaganja v vesoljske programe, razvoj, znanosti in tehnologijo taka, da so koristna za vse Evropejce. Različni in zelo razvejani vesoljski programi Esina naloga je, da kar najbolje izvaja evropske vesoljske programe. Projekti agencije so zasnovani in načrtovani tako, da poskušajo izvedeti več o Zemlji, njenem bližnjem okolju, našem sončnem sistemu in vesolju na splošno. Njena dejavnost je povezana z razvojem satelitskih tehnologij in podobnimi dejavnostmi, ki pospešujejo evropsko industrijo in visoko tehnologijo ter s tem povezana razvoj in napredek. Esa tudi tesno sodeluje z agencijami in drugimi različnimi organizacijami zunaj Evrope ter tako deli koristi svoje dejavnosti s celotnim človeštvom. Kdo je v Esi Esa ima sedaj 17 držav članic, in sicer Avstrijo, Belgijo, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Italijo, Irsko, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo, kot zadnji pa se jim je pridružil še Luksemburg. Poleg teh članic sodelujejo pri nekaterih kooperativnih programih in dejavnostih Ese še Kanada, Madžarska in Češka. Naj še dodamo, da ima Esa tesne stike z Evropsko unijo, saj obe organizaciji delita skupno evropsko strategijo za vesolje in razvijata evropsko vesoljsko politiko. Znano je, da kar nekaj novih članic EU ni članic Ese. Glede na take in drugačne razmere v naši državi ne moremo pričakovati, da bo Slovenija postala članica te Evropska samodejna vesoljska sonda Rosetta je 25. februarja letos uspešno letela mimo Marsa. To je bil eden od ključnih dogodkov na njeni 7.100 milijonov kilometrov dolgi poti h kometu Churyumov-Gerasimenko, ki ga bo obiskala leta 2014. organizacije pred stoletnico svojega obstoja, morda celo še pozneje - v novem stoletju (leta 2100 seveda). Esa ima urade v Belgiji, ZDA in Rusiji. Baze (vesoljsko oporišče) za izstreljevanje svojih satelitskih nosilnih raket (to je zdaj Ariane 5) ima v Kourouju, Francoski Gvajani, Južni Ameriki, zemeljske in spremljevalne postaje pa na različnih geografskih območjih po svetu. Trenutno je v upravi Ese zaposlenih 1907 visokokvalificiranih strokovnjakov iz vseh držav članic. Med njimi so znanstveniki, inženirji, specialisti za informacijsko tehnologijo in administrativno osebje. Esina sredstva za programe vesoljskih znanosti in proračun prihajajo preko finančnih prispevkov držav članic in so seveda odvisni od njihove velikosti ter drugih dejavnikov. Poleg tega Esa izvaja tudi programe izbire. Posamezne države se odločijo, pri katerem takem programu želijo sodelovati in koliko želijo prispevati. Esin proračun za leto 2007 je znašal 2975,4 milijona evrov ali 2,975 milijarde evrov, kar je slaba četrtina Nasinega proračuna. Agencijo vodi generalni direktor, ki ga izvoli svet agencije (vrhovni organ agencije). Izvoljen je za štiri leta. Vsak raziskovalni sektor ima svoj direktorat, ki poroča generalnemu direktorju. Trenutno je generalni direktor dr. Jean-Jacques Dordain (ki je tudi novi rektor Mednarodne vesoljske univerze v Strasbourgu v Franciji). M Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (I. S. U.) za Slovenijo in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko (I. A. A.) 3way, Štalčeva ul.5, 1215 Medvode, Tel.: (01)3616-539, Fax.: (01)3617-014, Http://www.3way-sp.si E-mail: info@3way-sp.si CAD/CAM/PDM STORITVE ZASTOPSTVO: - thinkdesign - hyperCAD - hyperMILL - K-Mold - D-Camcut - PointMaster - Partsolution Na zastopani programski opremi nudimo šolanje in tehnično pomoč. Izvajamo tudi modeliranje, konstruiranje 050dij in naprav, programiranje za CNC stroje ter vzvratni inženiring. Slovenija na poti v vesolje V drugi polovici februarja je Slovenijo obiskala delegacija predstavnikov Evropske vesoljske agencije (ESA), ki jo je vodil Rene Oosterlinck, direktor za pravne in mednarodne zadeve ESA. Glavni namen obiska je bila predstavitev možnosti sodelovanja Republike Slovenije z Eso in možnosti za vključitev med članice. Denis Šenkinc predstavitev tehnoloških platform. Dobili smo vtis, da nas na tem področju prehitevajo države, ki so manj razvite od Slovenije. Države nekdanjega vzhodnega bloka, kot so Poljska, Češka, Romunija in Madžarska, so imele v že v preteklosti izkušnje z vesoljskim programom nekdanje Sovjetske zveze in tudi danes uspešno sodelujejo z Eso. Nekatere od njih so že na poti do polnopravnega članstva v Esi. Rene Oosterlinck, direktor za pravne in mednarodne zadeve Esa in Aleš Mihelič, Direktorat za tehnologijo Predstavniki Ese so prvi dan obiskali Institut Jožef Stefan in Ministrstvo RS za visoko šolstvo in znanost. Drugi dan obiska je v prostorih GZS potekala javna predstavitev možnosti za sodelovanje med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). V uvodu je Rene Oosterlinck predstavil Eso in delovanje te organizacije. Predstavil je njen proračun, ki v letu 2007 znaša 2975,397 milijona evrov. Vendar pa je pomembno dejstvo, da je večina proračuna porabljenega v pogodbah z evropsko industrijo. Zato velja pravilo, da državi za vsak vplačan evro pripada 90 centov v obliki pogodb. Zanimiva in zahtevna je tudi omejitev pri projektih, saj je eden glavnih pogojev obveza, da se lahko proračun projekta poveča največ do 120 odstotkov načrtovanega proračuna. Ko je projekt zaključen, ga predajo v upravljanje industriji oziroma neodvisnim organizacijam. V nadaljevanju so sledile predstavitve slovenskih podjetij in njihovega znanja na področju vesoljskih tehnologij. Na žalost je bilo konkretnih predstavitev projektov malo. Razen uspešnega projekta podjetja C3M, ki je do sodelovanja z Eso prišlo z mednarodnim razpisom, in nekaterih podjetij, ki so podružnice mednarodnih podjetij ter predstavitev projekta EMO orodjarne, smo videli še nekaj Esa pozna štiri stopnje približevanja. V prvih dveh stopnjah država pristopnica nima finančnih obveznosti. Začetna stopnja približevanja je podpis namere o sodelovanju. Nato ji sledi prva stopnja, ki je podpis sporazuma o sodelovanju. Šele nato nastopi naslednja stopnja, ki pomeni tudi finančno obveznost države pristopnice. Na tej stopnji je država v čakalnici na polnopravno članstvo, minimalna finančna obveznost države znaša milijon evrov. Poleg tega je pomembno dejstvo že omenjeno načelo Ese, da 90 odstotkov prihodkov države v proračun vlaga v projekte v državi plačnici. Na koncu je predstavnik Ese ocenil, da ima vsaka država možnost sodelovati z Eso, tudi če nima zgodovine na področju vesoljskih tehnologij. Tako vidi slovenske možnosti na področju programskih rešitev in visokotehnoloških industrijskih izdelkov, saj je cena delovne sile v Sloveniji še vedno nižja kot v zahodnih članicah Ese. Na vprašanje udeleženih podjetij o naslednjem koraku je odgovoril, da mora naslednji korak storiti slovenska vlada. Tako naj bi bil do konca leta 2007 podpisan sporazum o sodelovanju. Še pred tem bo Esina ekipa strokovnjakov tudi preverila gospodarstvo, ali je sposobno izvesti projekte, ki bi jih Esa lahko dodelila Sloveniji. Ta ocena bo posredovana le slovenski vladi. Državni sekretar na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Dušan Lesjak je povedal: »Po pogovorih o vseh možnostih sodelovanja smo ugotovili, da tako dosežki gospodarstva in raziskovalne sfere kot tudi interes Republike Slovenije ustvarjajo pogoje, da storimo naslednji korak v smeri pridruževanja Esi. Spoznali smo, da je teh korakov pet in da Slovenija izpolnjuje vse pogoje, da naredi prvi korak. Zato bo posebna delovna skupina za Vlado RS pripravila pobudo za t. i. okvirni sporazum med Republiko Slovenijo in Eso.« ■ United Kingdom Switzerland 10% 3% ^ Sweden 2% Czech Republic 0,2% Spain 6% Luxembourg 0,01% Finland 0,3% _ Germany -Greet« 12% 0,1% Commitments worth 1791 Memo made to industry in 2005, by State* Deleži v prihodkih proračuna Ese za leto 2007 držav članic Ese in drugih držav Monitor OHRANITE PREDNOST V aprilskem Monitorju preberite: PROJEKTORJI O zmagi projektorjevvpodjetjih ni dvoma, ali bo enako tudi pri rabi doma? Je bolje kupiti veliktelevizor LCD/plaz-ma ali uporabiti projektor? 3 GB NAJRAZLIČNEJŠIH PROGRAMOV NAMENSKA NAPRAVA VMWARE Lin box Rescue Server BREZZICNO NA VEC KILOMETROV S pomočjo različnih dostopnih točk, kablov in anten. VARNOST V JAVNIH OMREŽJIH WIFI Si lahko uporabniki NeoWlan in EdoRoam med seboj prisluškujejo ali morda celo vdirajo v računalnike? Aprilski Monitor obdeluje vse možne scenarije. ANONIMNOST V INTERNETU Načini, kako se izsledljivosti IP številk kar najbolj izogniti. IN STALNICA: novi prenosniki, digitalni fotoaparati in brizgalni tiskalniki Na DVDju nov MONITOR TV O projektorjih, novih Logitechovih miškah, grafičnih tablicah, televiziji IPTV (SiOL TV in T-2 TV) in majhnem Casiovem optičnem bralniku. HTTP://WWW.MONITOR.SI Mechanical Engineer's Handbook «it«. DAS B M ARG H ITU MECHANICAL ENGINEER'S HANDBOOK Dan B. Marghitu Knjiga Mechanical engineer's handbook je še en uporaben strojniški priročnik, ki pokriva področja statike, dinamike, mehanike materialov, mehanizme, strojne komponente, področje vibracij, prenosa toplote, dinamike fluidov, kibernetike, s poudarkom na krmiljenju v avtomatizaciji. V prilogi so predstavljeni še različni tipi diferencialnih enačb in njihovo reševanje. Knjiga Mechanical Engineer's Handbook obravnava glavne zakone posameznih področij, teorijo, enačbe in primere uporabe ter definicije z vseh glavnih naštetih področij strojništva. Poleg tega sta podrobno predstavljena tudi krmiljenje in matematika diferen-cialnih enačb, ki so vsakdanja praksa strojnikov. Posamezna poglavja so napisali priznani strokovnjaki iz akademskih krogov in prakse. Njihovo uporabnost je skrbno preveril urednik, ki je tudi sam izredni profesor in vrhunski strokovnjak na področjih dinamike trkov, biomehanike, nelinearne dinamike in robotike. ISBN: 9780124713703 Založba: Academic Press, Elsevier Leto izida: avgust 2001 Opis: trda vezava, 880 strani Cena z vključenim 8,5-odstotnim DDV in dostavo v Sloveniji: 89,82 EUR/21.524,46 SIT Knjiga je dobavljiva v 4 tednih od dne potrditve naročila. Design of Advanced Manufacturing Systems Design of Advanced Manufacturing Systems ■ Models fen Capacity llanmng H m AdiWKed MdnuidChning Andrea Matta Quirico Semeraro Knjiga obravnava ogrodje podpore in posebne metode ter orodja za izbiro in načrtovanje zmogljivosti naprednih izdelovalnih sistemov, med katere uvrščamo prilagodljive in namenske izdelovalne sisteme ter izdelovalne sisteme, ki jih lahko enostavno in učinkovito ponovno oblikujemo. Vsebina je razdeljena na šest poglavij različnih avtorjev, ki se dopolnjujejo in zaokrožajo vpogled v izzive načrtovanja zmogljivosti naprednih sodobnih izdelovalnih sistemov v njihovem celotnem življenjskem ciklusu. Teme si sledijo od opisa značilnosti konkurenčnega okolja, strategij načrtovanja, do podpore odločanju in metod za preverjanje zmogljivosti, ki so podprte z orodji, ki jih sestavljajo teorija sprejemanja odločitev, teorija opti- miziranja, diskretna simulacija in množična strežba. Knjiga je namenjena študentom, raziskovalcem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z izdelavnim, proizvodnim ali industrijskim inženirstvom ter operacijskimi raziskavami. ISBN: 9781402029301 Založba: SPRINGER Leto izida: 2005 Opis: trda vezava, 268 strani Cena z vključenim 8,5-odstotnim DDV in dostavo v Sloveniji: 124,18 EUR/29.758,49 SIT Knjiga je dobavljiva v 4-6 tednih od dne potrditve naročila. Moldflow Design Guide Mol d flow Design Guitte Jay Shoemaker Vrsta termoplasta, oblika izdelka in konstrukcija orodja so tri najosnovnejša področja, ki poleg same tehnologije zagotavljajo kakovost brizganih izdelkov. V prvem delu knjiga obravnava obnašanje taline v orodju, podaja nekaj najosnovnejših informacij o tem, kako različne oblike in debeline sten izdelka vplivajo na obnašanje taline v orodju ter kakšne posledice imata ta dva elementa na deformacijo končnega izdelka. Teoretična razlaga problemov je nadgrajena s kopico skic, ki temeljijo na praktičnih primerih. Naslov knjige je za slovenskega »plastičarja« zelo zavajajoč, saj bi po njem sklepali, da je knjiga namenjena predvsem uporabnikom simulacij-skega programskega paketa Moldflow. A temu ni tako! Zlasti mladim, ki šele vstopajo v svet brizganih izdelkov, bo knjiga omogočila tisto, za kar so njihovi starejši predhodniki potrebovali leta, izkušenejšim pa bo razblinila marsikateri dvom, za katerega niso bili povsem prepričani, ali drži oziroma ali je to res tista prava razlaga za odpravo nekega problema. ISBN: 9783446406407 Založba: HANSER Leto izida: 2006 Opis: mehka vezava, 326 strani, 241 ilustracij Cena z vključenim 8,5-odstotnim DDV in dostavo v Sloveniji: 118,15 EUR/28.313,47 SIT Knjiga je dobavljiva v 4 tednih od dne potrditve naročila. Pro/ENGINEER - Wildfire 3.0 Instructor David S. Kelley Nova izdaja Kelleyjevega priročnika Pro/ENGINEER INSTRUCTOR podaja mnoge uporabnikom prijazne izboljšave nove različice Pro/ENGINEER Wildfire 3.0, hkrati pa ohranja učinkovit pedagoški pristop in vadnice, zaradi katerih so bile tako uspešne prejšnje izdaje. Knjiga je zasnovana kot vadnica, priročnik in učbenik, primeren tako za tečaje kot samostojno učenje. Poglavja se začnejo s srednje podrobno predstavitvijo izbranih tem, sledi pa ena ali več vadnic, ki pokrivajo cilje in teme poglavja. Na koncu vsakega poglavja so praktične naloge za utrjevanje predstavljenih konceptov. Na spremljevalnem spletnem mestu so na voljo rešitve za inštruktorje ter dodatna gradiva za študij in prenos. Med temami najdemo uvod v parametrično konstruiranje, uporabniški vmesnik Pro/ENGINEER, skiciranje na osnovi omejitev, upravljanje z značilkami (features), orodja za konstruiranje značilk, rotacijske značilke, orodja za manipulacijo z značilkami, napredne tehnike modeliranja, modeliranje montažnih sklopov in površin itn. ISBN: 9780073402451 Založba: McGraw-Hill Leto izida: julij 2006 Opis: mehka vezava, 576 strani Cena z vključenim 8,5-odstotnim DDV in dostavo v Sloveniji: 125,31 EUR/30.029,29 SIT Knjiga je dobavljiva v 4 tednih od dne potrditve naročila. Vse na tej strani predstavljene knjige lahko naročite: Knjigarna Lux Libris, Trg Osvobodilne fronte 13 A, 1000 Ljubljana (nasproti glavne avtobusne postaje, v pasaži za podhodom) Telefon: 01/232-20-26, faks: 01/232-10-66l, GSM: 041/30 80 20 E-pošta: info@luxlibris.com, splet: www.luxlibris.com Tehnološki parkovi - više od mjesta za tehnološki transfer i razvoj preduzetništva TEHNOLOŠKI PARKOVI V knjigi avtor razlaga in analizira vlogo tehnoloških parkov pri gospodarskem razvoju neke države oziroma regije. Njegov osnovni namen je, da idejo in poslanstvo tehnoloških parkov čim bolj približa vsem, ki jih to zanima, predvsem pa podjetnikom v malih in srednjih podjetjih. V knjigi so predstavljene izkušnje tehnoloških parkov v razvitih državah, prav tako pa tudi razvojne smernice za države, kjer se tehnološki parki šele uvajajo. Glede na to, da je investicija v parke običajno velika, so s tem povezana tudi visoka pričakovanja od teh vrst podpornega okolja za inovacije. Zato so obravnavani predvsem ekonomski vidiki vzpostavljanja in delovanja parkov, avtor pa prikazuje še nekatere tehnologije, ki so perspektivne s stališča razvoja parkov. Poleg tega razvoj parkov povezuje tudi z oblikovanjem grozdov, tehnološkimi mrežami, prenosom znanj in tehnologij ter nacionalnimi in regionalnimi politikami glede spodbujanja inovativnosti in podjetništva. Dr. Darko Petković ISBN 9958-617-30-7 Založba: Univerza v Zenici Leto izida: 2006 Opis: trda vezava, 335 strani Recenzent: dr. Slavko Dolinšek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Knjigo lahko naročite na uredništvu revije IRT3000 ali po elektronski pošti info@irt3000.si. Dušan Ješić Merna tehnika Nenehen razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, razvoj novih kakovostnejših materialov in izdelkov zahtevajo razvoj novih metod in tehnik merjenja, merilno tehniko pa postavljajo kot posebno znanstveno disciplino, ki zajema zelo široka in kompleksna znanja. Zavedajoč se vseh razsežnosti problematike merilne tehnike avtor pričujočo knjigo, ki je pisana kot učbenik za študente strojništva, razdeli pogojno na štiri celote: osnove merjenja, merjenje geometrijskih veličin, merjenje temperature in hidromehanskih veličin ter merjenje hrupa in vibracij. Knjiga je predvidena kot osnovni učbenik za študente strojništva. Zaradi izredne sistematičnosti in preglednosti obravnavane tematike jo predlagamo tudi strokovnjakom v praksi za lažje spoznavanje in razumevanje merilne tehnike ter smernic razvoja na področju merilnih naprav in sistemov, ki se uporabljajo tako v kovinskopredelovalni industriji kakor tudi v procesni tehniki in storitvenih dejavnostih. Recenzenta: Knjigo lahko naročite na uredništvu revije IRT3000 ali po dr. Mirko Soković, dr. Ivo Bajsić elektronski pošti info@irt3000.si. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Računovodstvo človeških zmožnosti: zakaj klasične bilance ne kažejo prave slike o premoženjskem in finančnem stanju podjetij ter o njihovi uspešnosti? Zaposleni so najpomembnejše sredstvo vsakega podjetja, vendar njihove delovne spodobnosti niso izkazane v klasičnih bilancah stanja. Namen knjige je opozoriti strokovno javnost na (ne)realnost in informacijsko (ne)moč računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo podatkov o človeških zmožnostih. Računovodstvo človeških zmožnosti obravnava zaposlene kot premoženje podjetja in si prizadeva za izkazovanje vrednosti zaposlenih med sredstvi in za izkazovanje naložb v zaposlene kot povečanje njihove vrednosti. Ugotoviti skuša stroške zaposlenih za podjetje in vrednost, ki jo le-ti prinašajo podjetju. Ti podatki pa so zelo pomembni za načrtovanje kadrov in njihovo poznejše angažiranje. Knjiga obravnava razliko med človeškimi zmožnostmi in intelektualnim premoženjem, razloge za vključevanje vrednosti človeških zmožnosti v računovodske izkaze in razloge proti temu, vlogo računovodstva človeških zmožnosti pri ravnanju z zaposlenimi, vrednotenje zaposlenih in naložb vanje, merjenje dosežkov podjetja, vprašanje realnosti računovodskih izkazov ter perspektive računovodstva človeških zmožnosti. Analizira tudi rezultate aplikativnih raziskav o računovodstvu človeških zmožnosti v Sloveniji in tujini. Računovodstvo človeških zmožnosti ZaJoj Idmične Murice ne k»žeio prive dike □ premoženjskem iji finančnem stanju podjotij Li Franko Milost Založnik: Fakulteta za management Koper, www.zalozba.fm-kp.si, zalozba@fm-kp.si Obseg: 248 strani, format: 160 x 240mm, leto izdaje: marec 2007, ISBN 978-961-6573-57-3 Cena: 25,00 € (5.991,00 SIT) POPRAVEK V zadnji številki revije je bila v oglasu za knjigo z naslovom 'Učinki standarda kakovosti ISO: od managementa kakovosti do poslovnega modela' napačno zapisana letnica, manjkala pa je tudi cena knjige. Knjiga je izšla decembra 2006, njena cena pa je 26,00 € (6.230,64 SIT). Naročite! VSAK NAROČNIK PREJME: • majico & trak inovacijerazvojtehnologije - telefonsko 01/600 3000 -po telefaksu 01/600 3001 - preko spletne strani www.irt3000.si - e-mail naročilo narocilo@irt3000.si Revija IRT3000 Zasavska cesta 95,1231 LjApljan8-Črnuče V naslednji številki preberite Intervju: Boris Klančnik, direktor RITS-a Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije, d. o. o., s sedežem v Celju, postaja središče znanja in razvoja ter je intenzivno in komunikacijsko vozlišče Savinjske regije. RITS predstavlja vir aplikativnih znanj, zamisli, podjetniških pobud, najsodobnejših znanj in je vir priložnosti za podjetnike, podjetja, inovatorje, tehnologe in druge. Več o tem, katere storitve RITS ponuja podjetnikom, o poslovanju središča in drugih zanimivih temah se bomo pogovarjali z direktorjem Borisom Klančnikom. Tematski sklop: Trde PVD-prevleke za zaščito strojnih delov Uporaba triboloških prevlek za zaščito strojnih delov je šele na začetku. Vendar pa so na tem področju neslutene možnosti njihove uporabe. Razlogov za zapoznelo uvajanje PVD-postop-kov za zaščito strojnih delov je več. V zadnjih letih je to področje izjemno napredovalo, saj so se pojavili postopki pulznega nanašanja, ki omogočajo nanos kakovostnih trdih prevlek pri nizkih temperaturah (manj kot 150 °C). Napredek na področju zaščite strojnih delov s trdimi prevlekami spodbuja predvsem avtomobilska industrija. Danes se trde prevleke uporabljajo za zaščito najbolj obremenjenih delov naprave za brizganje goriva v dizelskih motorjih, ročične gredi, batov in batnih obročkov, ležajev, zobnikov sistema za sinhronizacijo ter delov vodnih in oljnih črpalk. Avt omatizacija in informatizacija: Proizvodna logistika Naloga proizvodne logistike je zagotoviti tok materiala, sredstev in storitev skozi celoten proizvodni proces. Od njene organiziranosti in zmogljivosti sta odvisni predvsem produktivnost in učinkovitost celotne proizvodnje. Vitke proizvodnje ni brez vitke proizvodne logistike, le-te pa ne brez dobrega poznavanja osnovnih proizvodnih procesov, učinkovitega načrtovanja, podprtega s sodobnimi orodji za dinamično analizo in optimizacijo, opreme, izbrane glede na resnične potrebe, ter avtomatizacije in informatizacije kot nadgradnje vsega omenjenega. Nekovine: Brizganje kovinskih prahov (MIM) Brizganje kovinskih prahov je v Sloveniji manj znana tehnologija, v zadnjih dveh letih pa vse bolj zanimiva za industrijo tudi po zaslugi raziskovalnega dela na Fakulteti za strojništvo in v Laboratoriju za preoblikovanje. V članku bodo predstavljeni osnovne izvedbe, potrebna oprema in izdelki, ki jim je ta tehnologija namenjena. Bili smo na obisku pri enem od največjih nemških proizvajalcev brizgalnih strojev, v podjetju ARBURG, s katerim bomo predstavili novosti in smernice tega področja. Pri napakah, narejenih s tehnologijo brizganja, bomo tokrat obravnavali prelitost - film. Predstavljeni bodo vzroki za nastanek in ukrepi za preprečevanje teh napak. V rubriki, kjer navadno berete o termoplastih, se bomo tokrat osredotočili na skupino PMMA. Napredne tehnologije Zmeraj na zvezi V bližnji prihodnosti bodo komunikacijski sistemi zmeraj vedeli, kako in kje najti iskano osebo ter ji izročiti telefonski klic, kratko sporočilo ali elektronsko pošto. Omrežja tretje generacije in podatkovne storitve bodo mobilne telefone spremenili v univerzalne večpredstavne naprave. Televizija bo interaktivna in dosegljiva tudi z naših mobilnih naprav. Širokopasovni dostop, brezžične tehnologije in omreženi hišni aparati bodo tudi v našem domu ustvarili visokotehnološko okolje. Z zajemanjem podatkov o proizvodnji in opremi v vsestranska omrežja se bo bistveno povečala stroškovna učinkovitost v industriji. Sociologi napovedujejo premik k novim komunikacijskim standardom, tudi zato, ker bo neprekinjena dosegljivost povečala vrednost zasebnosti. Pospeševanje toka informacij, njihovo povezovanje s programsko opremo, digitalizacija na vseh stopnjah in transparen-tna integracija v proizvodnjo imajo za končni cilj tudi razvoj digitalnih tovarn. O O