Krivice, ki jih ne odpuščamo. Naš pisatelj Ksaver Meško i.|e napdsal v mjeseanikii »Žemski svjet« pod zgoirnijiini naisilovom besede, ki praiv inakira/t/ko, a živp rdšajo 'na end straind bedo stoivemskega, pasabno kranjsfcetga učiteil^stva, ina druigii strani pai brezsrčnost, krutos-t irn brewdbzinnost lonih kcffoiv, ki režejo učifcedjstviu krwh. Meško pdše: NaaihiUtje seim zaraeniil v vsDin živilietniiu dive kraviicti. Ne sstoirjesni mieni 'csebno. Na take se čtoivek pojezii, imcnida skloni, od niiih poitrt, za čas g^laivo, -a 30 četz čas veder in poinilajen spet divigne dm pravi: »Ah, pa hočem biti ja_ inoonejši cd krivice in z dobrim preimagati zdo«. Pa oidipusti dm. po_ab(i. A dveh ne irnoirem pozabdti in odpuistiifci. Pnva je b/iila: Pdjan sasod je prišel 'iiad mioiio mater, ko je dedala ina njivi, m jo ie pretepel Pretaped zairadd stvani, ki je bdia ;>na ina niej oisto inadolžna. Kaiko naj pozaibd to sin ? Ln če bi živel ttsoč let, ne bi pozabil... Druga ife: Stranka, ki je limda m ima moč v .naiši dounavimi, v maši najboilij stoveinski kpomovinii, stranka, /ki bi bija dolžna sivojim maoelom, da stoji vedno na brandku zai pravioo, je plaoeivala i«i oienda :se plačuje — saj draa v sedanjem času vso nioč v rokah, Je par ljudi, kd so jaisroo posvadiočilii s isvopnni deii, :da mlso »iz inaroda« — ^najiSilabše v .v&eh avstrjsikih deželah svoje uoMeiljstvo, siiinicive lin hoere našega ¦IJ|U'distva, 'tori od naiše krvd, nnaso od na/šega imesa. I;n ti niučanikii dmajo dnužiine, iirnajo ¦oitr"Cfke. Ali ne tei>e}(> laistnd roiakii teh «irolk, ali ine teptajo tem otrokam Miiili mateir di.n "jčetov ? — J e li čudo, alko pni teji piačah neštetii, posefano iindasde učiteljice, toi niimajo ne za svakdanji knuh me za dbleko, prapadejo duševno im teilesno? Kdo ho daffal odgiovior zamje? — Ni dodg«a tega, kar mi je pdisaila uoiteiljica, kii je ne po_natn po abirajzu, iri me om^a nneine, ain imb je prosiila, inaj Ji posodim — šesit krom. Rekel sem si: »Kaiko težka mora biiti nijeina beda, ^siicer ne bd prasila za itako bal^atelo!« —• Aoe droga gre irn ,se proda, jo svet absoja. Pa iina .pravioo? Zakaj ne paffleda daliie liin gtoblje in oe vpraša: Kdo je kriv? Kako bi ¦odjpustil tako krivioo 61<wek, ki se čuti vseim im. tudii 'tem zaipostavijeniim in prikrajšanim brata?