S \ij ISO 9001 ISO, 14001 r'>- ■ y. TA tj- Seveda voščim vsem samo dobro in vse lepo, predvsem pa zdravo. Tistim, ki jim bo šlo drugače, želim samo naše razumevanje in vso svojo notranjo moč, predvsem pa dostojanstvo, tudi če bodo samo izgubljali ali vse Dovolite si, da vas kdaj tudi zanese. Martina Šefman Tam za gorami sreča spi, ne vem poti, ki tja drži, želim pa, da bi jo v novem letu našli vsi! Preprosto življenje, pridobitev duševnega miru prinaša srečo. Ciril Kraigher Metod Purgar Živeti v polnosti ta trenutek je največja > ] modrost. Saj se nikoli več ne povrne in je edino resničen. Prav od tega trenutka je odvisna naša prihodnost Dragi sodelavec, Naj bo leto 2005 leto poguma zdravja, dobrih ljudi in prijetnih trenutkov. Andreja Čoralič sreče, ljubezni, veselja uspeha in osebnega zadovoljstva. PROIZVODNJA IN PRODAJA V ENAJSTIH MESECIH 2004 ZA NAMI JE USPEŠNO LETO HOMAG KUPILI SMO NOVEGA VILIČARJA LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher K M pl 1 Da bi nam Red Buli sodelavka, naj ti polni trenutki v prihodnjem res dal krila. letu 2005 prinesejo BAROMETER SUGESTIJ 7 REŠEVANJE VOJAKA JUKIČA 7 INTERVJU-CIRIL KRAIGHER 8 ...IN ŠE KAJ O ICELAND 10 STRES 11 PROSTOVOUNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 12 OSEBNA IZKAZNICA 14 STANJE ZAPOSLENIH 14 KADROVSKE SPREMEMBE 14 IZLET KRAS 15 DOGAJANJA NA BLEDU 16 PODČETRTEK 2005 17 PRIREDITVE V BOHINJU 19 NAGRADNA KRIŽANKA 20 Foto: Arhiv Lipbled PROIZVODNJA IN PRODAJA V ENAJSTIH MESECIH 2004 Proizvodnja Proizvodni rezultati v Lipbled so dobri, saj lanskoletne dosežene 8% presegajo. Zaostanek za načrtovanimi cilji pa še ni odpravljen zaradi nezadostnega obsega pridobljenih naročil kupcev. Po programih in profitnih centrih je doseganje različno, naloga vseh pa je organizirati fleksibilno proizvodnjo in doseči pravočasno odpremo naročenih izdelkov ustrezne kvalitete v pravi količini. V PC Opažne plošče za 1% presegajo načrtovano in za 7% lanskoletno proizvodnjo. V PC Masivno pohištvo za načrtom zaostajajo 5%, lansko pa 19% presegajo, v PC Notranja vrata za načrtovanimi proizvodnimi cilji 11% zaostajajo, lanskoletne pa presegajo 7 %. Prodaja Dosežena prodajna vrednost v Lipbled je 6 % višja kot lani v enajstih mesecih, za načrtovano pa 7 % zaostaja. Tržne razmere narekujejo stalne prodajne aktivnosti pri obstoječih kupcih in agresivno iskanje novih kupcev, novih trgov, novih prodajnih poti. Le tako lahko uspešno in pravočasno zapolnimo obstoječe proizvodne zmogljivosti in dosežemo postavljene proizvodno prodajne načrte. Po programih je doseganje prodajne vrednosti različno, močno odvisno od položaja naših kupcev in njihove panoge. Gradbeništvo je panoga, ki letos zadržuje proizvodno prodajne rezultate v PC Opažne plošče, saj za 1 % zaostajajo za doseženo lanskoletno enajstmesečno prodajo, za 3 % pa zaostajajo za planom. V PC Masivno pohištvo za 27% presegajo lanskoletne rezultate prodaje, za načrtom pa 4% zaostajajo. V PC Notranja vrata lanskoletno prodajo 16 % presegajo, za načrtovano pa 8% zaostajajo. Irena Cepič j cm indeksi v primerjavi s preteklim letom --------indeksi doseganja na plan ZA NAMI JE USPEŠNO LETO V Čeprav koledarsko leto še ni končano in ko pišem prispevek, šele začenjamo bitko za čimboljšo decembrsko realizacijo, pa že lahko z gotovostjo zatrdim, da smo bili v letu 2004 uspešni. Ne tako, da bi bili lahko v celoti zadovoljni tudi lastniki, toda pozitiven rezultat po dolgih letih izgub ob sočasnem prenavljanju podjetja, izraziti recesiji na trgu in uspešno izpeljani razširitvi kupcev v tujini so rezultati, ki kažejo na močan pozitiven trend v našem poslovanju. Pa lepo po vrsti. Managerji radi iščemo krivca za slabe rezultate v težkih pogojih poslovanja. Resje, da je država in lokalna uprava zelo draga in večino davkov pobira na osnovi plač, kar nas posebej prizadene, ker je naše podjetje delovno intenzivno. Tudi razmere na trgu v Zahodni Evropi in državah bivše Jugoslavije se zaradi padajočega povpraševanja vztrajno slabšajo. Če temu dodamo skokovito povečanje cen glavnih materialov, elektrike in storitev, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da smo z notranjimi ukrepi uspeli krepko nadoknaditi poslabšanje eksternih pogojev poslovanja. V notranjih vratih je bilo največ narejenega na zmanjšanju stroškov, posebej furnirja, v opažnih ploščah se produktivnost stalno povečuje in presega 5.000 m2 na dan, v pohištvu smo proizvodnjo povečali za četrtino in stroški Direkcije so se pomembno znižali. Povečanje učinkovitosti proizvodnje in zniževanje stroškov sta edina prava ključa, ki vodita k napredku družbe. To velja tudi za ostala podjetja. Zato z jamranjem, kako težko je v lesariji, ne bomo prišli daleč. Seveda pa ti notranji ukrepi bolj malo veljajo, če podjetje ne vodi pravilne prodajne politike, katere rezultat je dovolj naročil in zapolnjena proizvodnja. Po moji oceni je bilo na tem področju letos narejenega največ. Povečanje prodaje za 6 odstotkov napram lani ob zmanjšanem povpraševanju na trgu je dober rezultat. Več kot to pa šteje diverzifikacija prodaje po trgih in kupcih. Novi kupci v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Švici, na Češkem, na Madžarskem, prenovljena prodajna mreža v bivši Jugoslaviji in napeljani inženiring posli v Sloveniji so dobra garancija za še višjo prodajo v letu 2005. Prodajni rezultati letos štejejo še več, ker smo uspešno sanirali terjatve iz preteklih let in je večina njih izterjana ali odpisana. Tako, da nimamo več te vrste dubioz, ki bi lahko ogrozile naše poslovanje naslednje leto. Temelj, od trdnosti katerega je odvisno največ, kako uspešno posluje vsako podjetje, so zaposleni in medsebojni odnosi. To je področje, kjer ni možno čez noč narediti velikih preskokov naprej. Smatram, da gre naša pot tudi na tem občutljivem področju navzgor, čeprav vem, da še zdaleč ni idealno. Toda, kot pomemben napredek štejem to, da smo se začeli v delovnih skupinah pogovarjati o reševanju skupnih problemov, da je več odgovornega prevzemanja nalog, konstruktivne kritike in manj samozadovoljstva, da je večja pripravljenost za spremembe. Našo ekipo smo okrepili z mladimi strokovnjaki. V podjetju se izvaja nenehno proces izobraževanja vseh struktur zaposlenih. Nenazadnje smo povečali plače za 8 odstotkov ob dodatnem pokojninskem zavarovanju in poleg zagotovljenega toplega obroka izplačujemo še dodatek nadomestila za prehranjevanje. In ne smemo pozabiti, da so bile plače v zadnjih desetih letih izplačane vedno na rok. Ko se z zadovoljstvom oziram na dosežene letošnje rezultate in na uspešno izpeljano prenovitev podjetja, ki bo dala boljše rezultate šele v naslednjih nekaj letih pa se zavedam, da tega ne bi bilo mogoče doseči brez dveh ključnih pogojev: Sodelovanje z vami zaposlenimi preko predstavnikov delavcev je temeljilo na konstruktivnih kritikah in predlogih in je bilo partnersko. Naši zaposleni so bolj pripadni Lipu kot to velja za veliko večino slovenskih podjetij. Drugo pomembno dejstvo, za katerega pa so zaslužni sodelavci, ki že dalj časa delajo v Lipu ali so že upokojeni, pa je solidno finančno in materialno stanje, ko smo začeli uvajati spremembe v podjetju. Ugodna ocena letošnjih rezultatov in opravljenega dela pa nas ne sme zavesti, da smo že na varnem. Še posebej ne zato, ker so realna tržna predvidevanja konjunkturnih gibanj za naslednje leto za naše izdelke še slabša kot so bila letos. Žal živimo v času, ko med podjetji ni več viteškega nadigravanja kdo bo boljši, ampak se vodi bitka za življenje in smrt. Letos smo pokazali, da znamo, da hočemo zmagati. Zato z zaupanjem lahko gledamo v prihodnost. Želim, da se ob relativno dolgem premoru ob koncu in na začetku leta vsi dobro spočijemo in malo pozabimo na naše vsakdanje težave. Sodelavkam in sodelavcem želim vesele božične in novoletne praznike v krogu družine ih oriiateliev ter srečno,IB11 zdravo in uspešno leto 2005. predsednik uprave Alojz Burja HOMAG Rolls Royce v lesni industriji. Nekako tako je G. Engelen, vodja marketinga firme HOMAG zaključil svoj letošnji intervju z M. Horton, novinarjem revije INDUSTRY EUROPE. In nekako tako ga doživimo vedno, ko se srečamo z njim - vseeno ali nekje v proizvodnji (najbolje v svoji) ali nekje na sejmu, recimo tudi na že tradicionalnem hišnem sejmu (HOMAGTREFF) doma v Schopflochu, majhni vasici sredi planote Schwarzwald (med Renom in Donavo) v nemški deželi Baden Württemberg. In prav tam se je pred 44 leti pričela ta velika zgodba o uspehu, ki sta ji botrovala E. Hornberger in G. Schuler. 1961 sta izdelala prvi razmeroma preprost pretočni stroj za robno furniranje s talilnim lepilom (serijska številka 001 se nekako sramežljivo skriva v enem od stopnišč tovarne) in že naslednje leto požela velik uspeh na Hannoverskem sejmu (s preko 400 naročili). To je bil tudi začetek strme trajektorije, ki je firmo v zelo kratkem času ponesla v svetovni vrh industrije lesno predelovalnih strojev. Rodila seje zvezda vodnica, ki jo poznajo in se po njej ravnajo vsi v finalni lesni in njej sosednjih branžah po vsem svetu. Na tem mestu moramo poudariti, da je tovarna v Schopflochu pač materinska (in tudi sedež holding družbe HOMAG GROUP) s 14 hčerinskimi firmami (11 v Nemčiji ter po 1 v Španiji, Braziliji in Kitajski). Svoja zastopstva oziroma organizirano prodajo in servisiranje ima v 18 državah (10 v Evropi, 5 v Aziji ter po 1 v južni in severni Ameriki in v Avstraliji). Pri tem je tudi zelo zgovoren slogan, da so (hčerinske firme) posamično močni in (HOMAG GROUP) skupaj nepremagljivi. In kot tak se predstavi na vsakem sejmu in se je tudi letos na svojem že 12. hišnem sejmu, po običaju v zadnjem tednu v septembru. Hišne sejme organizira HOMAG iz enega samega prvenstvenega razloga, to je, da omogoči res intenzivne pogovore s svojimi starimi in novimi kupci in da zagotovi res kompetentne odgovore na vseh področjih, od razvoja do prodaje. Za razliko od običajnih sejmov niso na ogled samo izbrani eksponati, ampak si je moč ogledati vse stroje, ki so trenutno v proizvodnji, in tudi vse oddelke v tovarni, ki med prireditvijo normalno delajo. In pri vsem je vedno zagotovljena tudi vsa strokovna razlaga in pomoč. S svojimi proizvodnimi programi (in ob podpori svetovalne firme SCHULLER BUSINESS SOLUTIONS) HOMAG lahko ponudi svoje sistemske in parcialne rešitve širokemu spektru zahtev od malih obrtnikov do velike industrije po principu: vse iz ene roke. In v tem smislu so letos predstavili program PRACTIVE za razžagovanje in robne obdelave plošč, CNC vrtanje in rezkanje, brušenje in montažo (s posebnimi rešitvami financiranja) za manjše obrtnike, pretočno tehniko oziroma linijsko proizvodnjo pohištva s poudarkom na obdelavah sendvič plošč s satjem in sicer sama izdelava teh plošč, brušenje in oblepljenje površin, razrez in robne obdelave (tudi na robovih brez notranjega nosilnega okvira) ter vrtanje za okovje. Rešitve imajo pripravljene tako za serijsko kot za posamično proizvodnjo. Prikazane so bile pretočne žage za razrez pohištvenih elementov pa tudi za izdelavo talnih oblog. Program OPTIMAT za formatiranje ter vzdolžno in prečno robno obdelavo odlikuje predvsem razmerje cena/zmogljivost in tudi oblikovanje (zanj so prejeli 2 odmevni nagradi in sicer iF design award 2004 od Designzentrum Hannover in Red dot design award 2004 od Designzentrum NRW). Linije za izdelavo profilov okvirov in polnil iz masivnega lesa, kar je bila ena od glavnih tem na zadnjem bienalu XYLEXPO - Milano. Izdelava parketov in laminatov je še vedno v razcvetu in zato so predstavili stroj za izdelavo parketa (ribja kost) iz masivnega lesa z robotskim posluževanjem. Izdelava pohištva na stacionarnih strojih: na osnovi uspešnih modelov 11 in 12 so razvili in razstavili novo serijo VENTURE, ki jo poleg velike univerzalnosti obdelav odlikuje predvsem razmerje cena / zmogljivost. Obdelovalni center BOF 611 je bil absolutni hit letošnjega hišnega sejma predvsem zaradi ugodne cene in tehničnih zmogljivosti na področju mehanike in krmiljenja. Izdelava stopnic: razstavljen je bil portalni obdelovalni center BOF 722 z zmogljivim software COMPASS za kompletno oziroma istočasno izdelavo vseh elementov stopnišč iz masivnega lesa vključno s tridimenzionalno obdelavo ukrivljenih (zavitih) elementov. Sistem predelav: HOMAG ponuja optimiranje pri kupcu že instaliranih strojev in naprav z novejšimi in novimi tehnološkimi rešitvami, ne samo v smislu povečanja kapacitet ampak tudi v smislu novih zahtev oziroma dodatnih obdelav. Po tem kratkem opisu razstavljenih strojev in naprav ne smemo pozabiti oziroma moramo opozoriti na dejstvo, da je na veliko različnih strojih montirano veliko enakih agregatov oziroma strojnih elementov. Seveda to pomeni za HOMAG veliko stopnjo interne tipizacije oziroma kaže na načrtno zniževanje proizvodnih stroškov že v fazi razvoja in konstrukcije. To seveda pomeni tudi veliko prednost za kupce pri preventivnem in kurativnem vzdrževanju oziroma jim znižuje stroške proizvodnje. Ob tem moramo omeniti še status razvoja v HOMAG GROUP, ki je v letu 2002 s približno 3.880 zaposlenimi dosegla promet 487 milijonov EUR (samo materinska tovarna s približno 1.400 zaposlenimi pa 237 milijonov EUR). V posebnem oddelku za razvojne projekte, ki porabi kar 16% prometa, dela trenutno okrog 230 ljudi ali 6% zaposlenih. In s tem lahko preidemo na do sedaj zelo uspešno tržno in razvojno strategijo, ki HOMAG dela tako velikega in uspešnega tudi v turbulentnih pogojih več kot problematične globalizacije, ki se odraža tudi v številkah aktivnih (starih in novih) strank na HOMAGTREFF (1288/2000, 1478/2001, 1713/2002, 1214/2003 in 1439/2004). G. Engelen je poudaril, da je HOMAG osvojil dinamično strategijo, ki jo preverijo in obnovijo vsako leto in tako lahko hitro reagirajo na vse aktualne in perspektivne spremembe na trgu. HOMAG je s svojo vizijo in strategijo enostavno postal in ostal svetovni sinonim za tehnično dovršene stroje in naprave, ki združujejo najboljšo tradicijo in vedno nove rešitve, podprte z uporabnikom vedno bolj prijaznim krmiljenjem. Vendar je to v času globalizacije premalo, saj je na svetovnem trgu moč najti praktično kakršnekoli strojne komponente in jih z nekaj tehničnega znanja sestaviti v stroj in ga relativno poceni prodati. HOMAG se je zavedal in se še, da so za uspeh najpomembnejše predprodajne aktivnosti (npr. inženiring svetovanje), še bolj pa poprodajne (npr. odličen servis). In prav s tem in prav zato je HOMAG prvi in največji. Zato HOMAG tudi ni samo proizvajalec strojev in naprav, ampak je ponudnik sistemskih in konkretnih rešitev. Zato je HOMAG tudi HOMAG, torej svetovni pojem dobrega partnerja. Navsezadnje se je to za razumevanje trga lahko videlo, čutilo in razumelo tudi na samih razstavljenih eksponatih. Letos je bila razstavljena samo ena daljša linija za robno obdelavo plošč, vse ostalo so bili pretežno manjši pretočni stroji in fleksibilne stacionarne naprave. In s tem je HOMAG posredno pokazal tudi na koga računa, da bo uspel oživiti stagnacijo gospodarstva (npr. nemškega, za katerega veljata oceni razmeroma skromne rasti 1,8%/2004 in 1,5%/2005). Očitno gre za predvsem manjša podjetja z manjšo inercijo oziroma z večjo možnostjo prilagajanja. To velja enako za Nemčijo kot za ostala gospodarstva, od katerih si HOMAG največ obeta od vzhodne Evrope ter od Daljnega vzhoda in posebej od Kitajske, kamor se kot izgleda seli precej proizvodnje iz ZDA in kjer je tudi HOMAG. Kdor zna, pač zna. Stojan Ulčar V začetku meseca decembra smo v Bohinju, v PC Opažne plošče predali v obratovanje novega 10 -tonskega viličarja, proizvod firme Kalmar iz Švedske. Stroj je bil izbran po zaključenih primerjavah in preizkusih s konkurenti. Pomembno vlogo pri odločitvi je odigralo tudi dejstvo, da smo dolgo let uspešno delali s starim viličarjem istega proizvajalca. Stari viličarje v proizvodnji že 19 let in ima opravljenih 44 000 delovnih ur, od tega 21 000 ur s prvim in 23 000 ur z drugim motorjem. Preračun delovnih ur v kilometre pomeni ekvivalent 3,5 mio prevoženim kilometrom. S povečevanjem proizvodnje in zaključkom investicije v nove sušilnice smo prišli v fazo, ko s starim viličarjem nismo mogli več zagotavljati nemotene proizvodnje. Zaradi pretočnosti in medsebojne soodvisnosti posameznih delov proizvodnje, že samo enourni izpad viličarja pomeni ustavitev posameznih linij in zatem celotne proizvodnje opažnih plošč vključno z žagalnico. Nabavo viličarja smo zaradi nujnejših investicij prelagali iz leta v leto. Sedaj z nabavo nismo mogli več odlašati. Stari viličar bo ob vedno večjem obsegu dela še vedno služil svojemu namenu. Uporabljali ga bomo za manjše obremenitve in manj frekventna dela. Kljub priznani kvaliteti švedskega jekla je material »utrujen«. Najbolj obremenjena kritična mesta na teleskopu so že bila sanirana, zamenjan pa je bil tudi dvižni voziček. S starim viličarjem se bo vršila pomoč novemu in pa pomožna dela po tovarni, v kotlovnici in pri vzdrževanju objektov. Z njim bomo nadomeščali tudi izpade ob servisiranju novega viličarja. 10-tonski čelni viličar se v proizvodnji opažnih plošč brez dvoma uvršča med ključne delovne stroje. Z njim opravljamo vse manipulacije z žaganim lesom. Posamezne operacije transporta predstavljajo prenos paketov in zložajev žaganega lesa do mase 8000 kg pri težiščni razdalji 900 mm. Temu po klasifikaciji ustreza viličar nosilnosti 10 ton. Delovno področje »desettonca« pokriva kompletno logistiko manipulacije, tako s svežim, kot s suhim žaganim lesom (razkladanje kamionov, odvozi iz žagalnice, zalaganje na skladišču, polnjenje in praznjenje sušilnic, zalaganje skladišča nasušenega lesa in polnjenje vhoda v proizvodnjo opažnih plošč. Stroj obratuje Kupljeni viličar spada v povsem novo generacijo srednje težkih viličarjev nosilnosti 9 do 18 ton.Vozilo je sodobno zasnovano. Motor je okolju prijazen. Menjalnik je popolnoma avtomatski s pretvornikom vrtilnega momenta. Vgrajene so oljno hlajene lamelne zavore. Vsa oprema je koncipirana na podaljšane servisne intervale. Proizvajalec Kalmar slovi po izredno kvalitetnih vgradnih materialih in naprednih rešitvah. Oblika šasije je kljub nizkemu težišču zelo zaobljena, kar omogoča vozniku dober pregled na vse strani. Dvojni teleskop pa nudi prost pogled naprej. Vozniki so v kabini tudi po 7 ur dnevno, zato je še kako pomembno, da je le ta za voznika udobna, zvočno in toplotno izolirana ter klimatizirana. Vozilo ima ustrezne certifikate in potrdilo zavoda za varstvo pri delu, da pod normalnimi pogoji dela, ustreza predpisom iz varstva pri delu. Vrednost investicije je zanašala približno 24 mio SIT. Vsi se zavedamo kaj ta viličar pomeni za našo tovarno in za kako velika sredstva gre. Zato ga bomo čuvali in upravljali z njim po načelih dobrega gospodarja. Vsem voznikom želimo veliko prevoženih kilometrov brez okvar in nezgod. Pavel Sedlar LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM Letošnji 15. Ljubljanski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 2. do 7. novembra 2004. Sejem je s tokratno ponudbo prostorov in ureditvijo naredil velik korak naprej k temu, da se slovenska pohištvena industrija predstavi svojim kupcem v najlepši podobi. Razstavni prostor sejma je obsegal 9.800 površin, v vseh razpoložljivih halah Gospodarskega razstavišča. Na sejmu se je predstavilo 330 razstavljalcev, od tega 80 zastopanih podjetij, sejem pa si je ogledalo 47.000 obiskovalcev, kar je potrdilo, da sejmi niso preživeta zgodovina, ampak nekaj živega. Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in Ljubljanski sejem sta podelila nagrade za posebne dosežke na področju proizvodnje pohištva, ki pomeni prispevek k vzpodbujanju kreativnosti ter tržne prodornosti in ki vpliva na uveljavljanje višje ravni kulture bivanja. Prvo nagrado in skulpturo Zlata vez sta podelila družbi Kli Logatec za kolekcijo stolov in miz List, druga nagrada je pripadla družbi Memo A. B. za laminatski stol Arnol, tretji enakovredni nagradi pa sta pripadli družbi Alples za spalnico Balada in družbi Svea za kuhinjo Brina. Enakovredni priznanji je podelil tudi Ljubljanski sejem, in sicer Odeji za kolekcijo Infinity in Sijaju Hrastnik za linijo Domo 2005. Pohištvo domačega proizvajalca, s katerim je mogoče najlepše in najbolj funkcionalno v celoti ali delno opremiti stanovanje, je z Zlato plaketo nagradila revija Naš dom. Plaketo je prejela družba Kolpa za program kopalniške opreme Kolpa San. Lipbled se je tudi tokrat predstavil v hali A, prostor 3, na 159 m2 površine, kar je za 15 m2 več kot lani. Poleg tega so v hali A razstavljali tudi ostali izdelovalci pohištva, kot so: Paron, Novoles, Alples, Kli, Lik, Brest. Na sejmu smo se predstavili s petimi različnimi programi masivnega pohištva za opremo spalnic, mladinskih in dnevnih sob, predsob ter jedilnic. Poleg petih različnih designov je bilo zastopanih tudi pet različnih drevesnih vrst. Ena izmed novosti na letošnjem pohištvenem sejmu je bila spalnica NICA iz masivnega lesa breze. Značilnost programa so drsna vrata pri omari, sicer pa je program oblikovno identičen že uveljavljenemu programu NADI. Spalnica FIESA je posodobljen program iz smrekovega lesa, površinsko obdelan z lakom lešnikova barve. Program odlikuje omara s predali in postelja z nizko nožno končnico. Oljna površina bukovega masivnega lesa je značilnost spalničnega programa Montana, kjer je najbolj opazen bogat spalni del postelje. Program TARA je lipov najobsežnejši program pohištva iz masivnega lesa. Izdelan je iz bukovine, široka paleta elementov pa omogoča opremljanje spalnic, mladinskih sob, dnevnih sob in predsob. Značilnost programa so ravne, enostavne linije ter možnost kombiniranja z mlečnim steklom ali ogledali. Še ena novost so vitrine, komode in regali LaPiazza za opremljanje jedilnic. Na sejmu sta bila predstavljena elementa jedilniškega pohištva v izvedbi češnje in hrasta. Novo je bilo tudi pohištvo MAESTRAL, ki je izdelano iz masivnega smrekovega lesa, krtačeno in tonirano v različnih pastelnih tonih. Čiste linije, enostavni detajli in izgled krtačenega lesa dajejo pohištvu Maestral prijeten in domač videz. Z njim lahko opremimo vse stanovanjske prostore, turistične apartmaje in hotelske sobe.Tudi pri notranjih vratih smo predstavili nekaj novosti: notranja vrata, s odpornejšo površino CPL , ki so primerna za bolnice, šole..., novi modeli furniranih vrat, kjer se igramo oziroma kombiniramo designe s furnirji - intarzija na vratih ALPHA, QUADRA ter protivlomna vrata, ki služijo kot vhodna vrata v stanovanje. V celoti lahko udeležbo podjetja Lipbled na Ljubljanskem pohištvenem sejmu ocenimo za uspešno, saj je bilo zanimanje tako za masivno pohištvo kot za notranja vrata precejšnje. Martina Šef man Barometer sugestij KUMULATIVA 2004-ianuar-oktober ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ / ZAPOSLENEGA KROVNO PODJETJE 37 1,233 PC OPAŽNE PLOŠČE 230 0,819 PC MALOPRODAJA 17 0,680 PC NOTRANJA VRATA 151 0,597 PC MASIVNO POHIŠTVO 23 0,267 Lipbled 458 0,680 Cilj družbe Lip bled-a 2004: 05/sugestij zaposlenega Srečko Magister »Reševanje vojaka Jukiča« Dne 14. 10 2004 je bila predvidena odprema za kupca Produkt Invest, ko naj bi se odpremili predvsem sejemski eksponati za sejem v Splitu. Bližal se je že konec delovnega dne in ker kamiona ni bilo od nikoder, smo se v komerciali pozanimali, kako je z današnjo odpremo. Po telefonu smo le prišli do podatka, da se je zakopal nekje v smeri proti Zasipu, saj je bila ravno te dni cesta skozi Bled zaprta in se je bilo potrebno poslužiti obvoza. Na dvorišču smo imeli naložen kamion za Tetro in šofer se nam je ponudil, da ga potegne ven. Iskali smo ga po cesti, ki vodi od podvoza za železniško progo do Podhoma, a zaman. Nakar smo šli pogledat še na kolovozno pot, ki vodi od Podhoma do Grimšč in glej ga, dobre pol metra v blatu. Da pa se zgodbica ne bi prehitro končala, se je v blato pogreznil še drugi kamion...., zatem je pripeljalo še eno vozilo, ki pa seje iz mehkega objema rešilo s tem, da se je znebilo tovora. Začelo se je iskanje nekoga, ki bi bil v stanju potegniti sedaj že dve vozili iz blata, a je bilo vse zaman. Kamion se je vedno bolj nagibal, tema se je že spuščala na deželico in ni nam preostalo nič drugega, kot da smo obvestili še preostale dosegljive sodelavce in natovorjene izdelke prepeljali s traktorjem nazaj v skladišče. Končno smo le dobili nekoga, Jermana z Mlina, ki je imel primerno vozilo in bil pripravljen priskočiti na pomoč, da potegne omenjeni vozili iz blata. Da pa le vse ne bi bilo tako enostavno, se je strgala še »zajla«, rešitev je bila, na presenečenje vseh nas, tanka veriga. Tako se je na koncu vse dobro končalo, vsi premraženi pa smo se malo ogreli v Hlaponu. Ta dogodek je dokaz, da se kljub času, v katerem smo, da stopiti skupaj in nekaj ukreniti, pa čeprav le peščica ljudi. četica SGI Ciril Kraigher, oblikovalec v marketingu Ciril Kraigher je pravi LIPovec. Podjetju, ki mu je zvest že več kot 30 let, je s svojim marketinškim delom vtisnil pečat, ki ga ni mogoče spregledati, zlasti v času sejemskih prireditev. Njegova povezanost z Lipbled pa se preko dela v rednem in izrednem delovnem času razteza tudi na prosti čas. Slikar in glasbenik je podjetje zaznamoval z umetniškimi slikami, ki jih lahko občudujemo po naših pisarnah in z dejavnim angažmajem pri ustanovitvi in delovanju vsem poznanega in priznanega Okteta Lipbled. Slednji pa v letošnjem decembru praznuje 20 letnico obstoja. Gospod Kraigher, kaj vam je tako všeč v Lipbled, da ste se odločili za tako dolgo zvestobo podjetju? Če hočem odgovoriti na to vprašanje, se moram zagotovo vrniti čisto na začetek mojega dela. Moj osnovni poklic je oblikovalec in prva zaposlitev je bila v kranjski Iskri. Po dveh letih vožnje v Kranj se mi je zazdelo, da bi bilo dobro poiskati službo nekje bliže domu. imel sem srečo, da so na takratnem Lipu iskali prav ta profil izobrazbe. Od leta 1971 sem ostal zvest tej firmi. Takrat je Lip precej gradil na področju razvoja. Spominjam se mladih razvojcev, med nijmi so bili trije arhitekti, gradbenik, kemičarka, industrijska oblikovalka, tehnični kadri, skratka razvojna ekipa je bila izredno močna. Jaz sem bil določen v prodajo, kjer sem pokrival področje propagande. Razmere na trgu so bile takrat povsem drugačne, kot je to danes. Prav v letu 1971 je Lip zamenjal svoj zaščitni znak, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, takrat zanesljivo prva oseba v Jugoslaviji na področju oblikovanja. Poznala sva se že iz šole, čeprav je nekaj starejši, sem mu predlagal nekaj sprememb, ki jih je upošteval in tako je Lip s to grafično podobo živel več kot 30 let. Zakaj sem vztrajal in še vztrajam? Ne vem točno. Verjetno pa, da zaradi dobrih odnosov med ljudmi, predvsem iz preteklosti, za katere pa se mi zdi, da jih je z družbenimi spremembami vse težje vzdrževati, so pa vsekakor izrednega pomena za uspešnost podjetja. Menim, da smo bili kar čustveno navezani na firmo, saj so bili medsebojni odnosi odlični, plače redne, sicer nikoli visoke, socialni duh v podjetju pa je vlival zaupanje v ljudeh. Danes, ko živimo v »kapitalizmu«, zagotovo delavci vsega tega niso deležni, kar je bilo v prejšnji ureditvi. Ker javno ne govorimo, da smo v kapitalizmu pač pa v nekakšni »demokraciji«, upam, da bo sistem v prihodnosti poskrbel za »delavce«. Delate na področju marketinga in ste pravzaprav soodgovorni za podobo našega podjetja v javnosti. Kako ocenjujete sedanjo javno podobo Lipbled? Kako nas sprejema in dojema okolica? Leta 1948, ko je bilo ustanovljeno podjetje, so si izbrali za grafično podobo podjetja smreko, leta 1955 se simbol podjetja spremeni v »kozoroga«, leta 1971 ukinejo ta znak in simbol Lipa postane abstraktna grafična podoba, ki je podjetje simboliziralo vse do leta 2002. Ob ukinitvi »kozoroga« so nekateri govorili, da smo ga ubili, obdržali pa njegovo črevesje. Večkrat je prihajalo do idej, da bi zamenjali celostno grafično podobo, vendar se je to zgodilo šele leta 2002. Na osnovi javnega razpisa je prišlo do današnje oblike zaščitnega znaka podjetja. Izdelana je celostna grafična podoba podjetja. Tako se že dve leti na trgu pojavlja nov znak. Lahko rečem, da je nova podoba sodobna, na trgu razpoznavna, v praksi pa lepo izvedljiva in enostavna. V strokovnih krogih je bila nova podoba zelo dobro sprejeta, prav tako tudi na tržišču, kar je najbolj pomembno. Ob 50-letnici Li Festivalna dvorana 1998 V strokovnih revijah je mogoče v zadnjem času zaslediti številne članke o socialni odgovornosti podjetja, ki pozitivno vpliva na poslovno uspešnost. Podjetje mora biti skratka povezano z okoljem v katerega je umeščeno s svojo dejavnostjo in izboljševati kvaliteto bivanja občanov in delavcev. Bi lahko Oktet Lipbled označili za enega takšnih projektov našega podjetja? Vsekakor je socialno vprašanje odnosa podjetja do okolice zelo pomembno, odnosno osnovni temelj za dobro počutje zaposlenih in okolice, kjer živimo. Za Lipbled lahko rečem, da je imel vedno dober odnos do zaposlenih in okolice, predvsem, če pomislim, kakšne zgodbe so se dogajale in se še dogajajo po drugih podjetjih. V tem tranzicijskem obdobju je bilo storjenih vse preveč napak in izkoriščanja na račun delavstva v Sloveniji. Oktet Lipbled je zanesljivo primer dobrega sodelovanja med gospodarstvom in družbenim življenjem okolice. Da je temu tako, je dokaz polna Festivalna dvorana pred 10 dnevi, ko je oktet praznoval dvajsetletni jubilej. Pevci smo ponosni, da lahko nosimo in promoviramo ime Lipbled. V teh dvajsetih letih delovanja okteta je za nami preko 2.000 javnih nastopov in koncertov širom po Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Nemčiji. Kako je pravzaprav prišlo do ustanovitve okteta in kdo so njegovi duhovni očetje? Kako resni in zavzeti ste bili na vajah, kje in koliko ste koncertirali? Oktet je nastal pred 20 leti in je izšel iz MP Zbora KUD Zasip, ko je le ta imel kadrovske probleme. Takratni umetniški vodja prof. Janez Bole, oče oktetovstva na Slovenskem in soustanovitelj priznanega Slovenskega okteta, je dal pobudo za reorganizacijo iz pevskega zbora v oktet. To se je zgodilo in lahko rečem, da je takšna zasedba dala nov elan, povečala seje resnost in kakovost dela. Uspehi niso zaostali. Bilo je veliko nastopov, potovanj, lepih in grenkih uric. Potovali smo s kombiji, največ pa z osebnimi avtomobili. Spoznavali smo ljudi, njihovo kulturo. Kjerkoli v tujini smo bili, vedno smo ugotovili, da je doma le najlepše. Oktetovstvo ne dopušča »špricanja«. Resnost in obveznost sta prva pogoja za uspeh. Danes, ko se obračamo v dvajsetletno preteklo delo v oktetu, smo zadovoljni in veseli. Vse aktivnosti so povezane s spozorjem, saj smo vedno s ponosom nosili ime Lipbled. Name je največji vtis napravila ogromna koncertna dvorana v Leipzigu »Gewandhaus«. 2.200 poslušalcev v dvorani je nemo poslušalo izvajanje našega koncerta s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. Na naše presenečenje so nas poslušalci po koncu koncerta pričakali pred dvorano in nas z aplavzi spremljali do kombija. Čudoviti in nepozabni so trenutki, ustvarjeni s slovensko pesmijo 1.000 km oddaljeno od doma. Podobnih primerov je bilo kar nekaj in to je tudi najlepše plačilo za vse ure in ure odrekanja, za nekaj, kar lahko pokloniš drugemu. Kot seje izrazil nekdo po koncertu, da je pesem več kot govorica novo GLASILO pesem je popotnica postaj od pomladi do zime, pesem je neizčrpna sila našega okteta. Kakšno je delo in vzdušje v oktetu danes? Kakšni so vaši načrti? Pred dvema letoma, ko je umetniško vodenje prevzel Tomaž Tozon, se je način dela nekoliko spremenil. Navajeni smo bili dela s prof. Fabijanom, ki je oktet vodil 16 let in trajalo je daljše obdobje prilagajanja na nov način dela in programsko politiko. Pevski staž oktetovcev je preko 34 let, zato so izkušnje bogate, želja po lepem petju tudi, kako pa bo oktet deloval v prihodnosti, pa bodo smernice jasne, ko bomo analizirali dvajsetletno delo. Povejte nam prosim anekdoto, ki ste jo z oktetom doživeli v dvajsetih letih delovanja. V dvajsetih letih se je nabralo veliko anekdot. V spominu mi je ostala posebno ena, ko smo se pripeljali v Maribor na srečanje lesarskih oktetov Slovenije. Koncert je bil napovedan ob osmi uri zvečer. Mi smo prispeli v Maribor ob 17 uri, ko je eden od pevcev ugotovil, da je pozabil doma koncertno obleko. Kako rešiti problem? Poklical je domov, ženo napotil proti Mariboru, sam ji je odšel nasproti. Srečala sta se nekje vmes. Sreča je bila v tem, da je oktet nastopil v zadnjem delu. Problem je bil rešen, vendar je bilo kljub temu precej živčnosti med ostalimi člani okteta. Gospod Kraigher, kako bi se označili? Kakšen ste zasebno, kaj in kje so vaši interesi in srce, kako radi preživljate prosti čas? Na kaj ste najbolj ponosni? To je težko vprašanje, saj o sebi ne govorim rad. Glede na vse aktivnosti, s katerimi sem se ukvarjal v dosedanjem življenju, mi je najbliže šport, ki sem ga gojil v mladosti, kasneje pa delo na kulturnem področju in v umetnosti. Zdi Zvonko Jirasek karikatura se mi, da bi na področju umetnosti lahko naredil še veliko. Slikanje v različnih tehnikah od grafike do olja me spremlja celo življenje. To mi je bilo nekako dano ob rojstvu, saj je bil oče odličen slikar. Bila sva velika prijatelja in vedno sem si želel, da bi bil njegova senca. Če bi vprašali mojo ženo, kakšen zakonski mož sem, me zagotovo ne bi preveč hvalila. Verjetno me zanima še veliko drugih stvari poleg zgoraj povedanega. Ljudje, okolica, razvoj,... Vse je pomembno, zato se veselim vsakega uspeha v kraju, kjer živim.Dvanajst let že vodim krajevno skupnost Zasip in pravijo, da smo kar uspešni. Orač Prostega časa skoraj ni. Če pa mi uspe, vzamem vnuka Luko, vnukinji Manjo in Anušo ter psa Goldija. Izginemo na Hom ali na zasipške travnike in se utopimo v »Kekčeve dogodivščine«. Oče s fajfo Boste ostali v Lipbled do upokojitve? akvarel Upam, saj mi ta »firma« veliko pomeni, pa tudi leta so tu. Ni mi žal vseh teh let, ki sem jih pustil v Lipu. Tu sem srečal ogromno ljudi različnih generacij, različnih poklicev in sodelavcev - prijateljev, zato bom izkoristil to priložnost in ob bližajočem Novem letu zaželel sodelavcem veliko delovnih uspehov, bivšim sodelavcem, ki uživajo zaslužene pokojnine, pa veliko zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Gospod Kraigher, hvala za pogovor. Želim vam še naprej uspešno delo v podjetju in veliko zadovoljstva in samoizpolnitve v umetnosti. Andrej Naglič lipbled ...in še kaj o Iceland V prejšnji številki Novega glasila smo zapisali nekaj o največjem ekološkem problemu Islandije (erozija tal), o zgodovinskem vzroku zanj (raziskovanje gozdov) in o prizadevanju Islandcev za njegovo sanacijo (pogozdovanje). In če smo s tem že omenili najhujši obstoječi okoljevarstveni problem Islandije, naj na kratko omenimo še dva prihajajoča, to je multinacionalni projekt Karahnjukar (za katerim stoji vlada) in povodenj iz ledenika Myrdalsjokull (za katerega lahko poskrbi narava). Pri mega projektu Karahnjukar se je vlada v imenu 690 MW moči za novo topilnico aluminija (pri čemer boksit mimogrede uvažajo celo iz Avstralije) ter novih 15 direktnih in 750 indirektnih delovnih mest, mirne duše odločila zajeziti in spremeniti tok več bolj ali manj vodnatih rek na severu največjega (tudi evropskega ledenika Vatnajokull in s tem za vedno iznakaziti tudi preko 2.900 km2 ali okrog 3% površine. Angleški THE GUARDIAN WEEKEND je raziskal ozadje in ugotovil, da je reykjaviška vlada, ki jo podpira 63 članski islandski parlament (katerega peščica preveč vplivnih posameznikov in njihovih družin je znana pod vzdevkom oktopus - hobotnica), največji del posla zaupala italijanski združbi IMPREGLIO (ki je bila vključena v finančni škandal pri jezu Yacyreta v Argentini in ki je skupaj z dvema britanskima izvajalcema pred obtožbo korupcije pri pridobitvi posla na projektu Lesotho Highlands Water Project v Južni Afriki) ter dala vso električno energijo naslednjih 50 let v zakup ameriški multinacionalki ALCOA za eno samo novo topilnico (pri čemer bo zaprla dve obstoječi v ZDA ter proizvodnjo in seveda vzporedno onesnaževanje okolja prenesla v Islandijo). Gradnje se izgleda ne da več ustaviti, kljub protestom nekaterih zavednih okoljevarstvenikov in osveščenih domačinov ter kljub tudi precej pomenjkljivim mednarodnim komentarjem, »da povezave med vlado in poslovnim svetom generirajo možnosti za korupcijo in povzročajo zaskrbljenosti v zvezi z naravo islandske demokracije«. Drug potencialni mega problem predstavlja ledenik Myrdalsjokull (s 596 km2 četrti največji na Islandiji) oziroma vulkan, v katerega ogromnem kraterju leži. Po ugotovitvah strokovnjakov (oziroma po informacijah lokalnega vodiča) se vulkan reaktivira vsakih 80 let, od zadnjega izbruha pa je minilo že 100 let. Ob izbruhu bo razbeljena lava raztopila led oziroma ledenik spremenila v velikansko jezero, ki bo na več krajih prestopilo robove kraterja, voda pa povzročila opustošenje na svojih poteh do morja. In na eni od teh poti je tudi mestece Vik z nekaj sto prebivalci, ki jim ostali Islandci ter še kdo pri tem v ničemer ne zavidajo. Stojan Ulčar P.S.: V slovarju tujk F. Verbinc beseda polucija pomeni ponesnaženje in/ali oskrunitev nečesa, torej lahko tudi jezika. V boju proti oskrunitvam svojega jezika so Islandci zelo dosledni in tudi uspešni (čeprav z nekaj porazi in tudi vdajami). Poleg tega, da morajo firme nositi domača imena (tu so Islandci popustili raznim multinacionalkam kot MC DONALDS in KFJ) in da bi vsi tuji priseljenci morali spremeniti svoje priimke v Islandsko verzijo (torej s končnico »son» za moške in »dottir» za ženske, pri čemer si ne morem predstavljati, kako bi izgledali kakšni tipični priimki Poljakov, ki jih je največ), imajo postavljen odbor za domače nazive novih predmetov in pojmov (na primer telefon, radio, televizija, etc.). Če odbor ne more najti primernega izraza, potem za problematičen primer enostavno naredijo javni razpis in avtorja nove besede nagradijo. Da gre pri tem tudi za res svojevrstno ljubezen do jezika, kažejo tudi nekateri že stari in uveljavljeni izrazi. Tako na primer za obcestne kamne (mejnike) uporabljajo staro ime za obpotne piramide, ki so v megli vodila popotnike preko polj lave. Tem so enostavno rekli duhovniki in sicer ker kažejo pot, samim pa po njej ni treba iti. novo GLASILO STRES Stres pojmujemo kot "nekaj kar škoduje zdravju," vzrok zanj pa je „današnji način življenja, služba, skratka drugi." Stresne situacije so do določene mere bistvene za razvoj zdravih človeških bitij. Ohranjajo nas budne in so neizogibna zahteva vsakdanjega življenja. Vemo, da se brez izziva ali potrebe, da se odločimo počutimo zdolgočasene. Začnemo iskati vzpodbudo. Stres omogoča zadovoljitev potrebe po stimulaciji, daje motivacijo in interes za življenje. Seveda pa nastane problem, kadar nastopi preveč stresnih situacij. To prispeva k poslabšanju fizičnega in psihičnega zdravstvenega stanja. Ko obseg dogodkov preseže posameznikovo sposobnost obvladovanja človek trpi in temu pravimo stres. Stres vpliva na naše zdravje, s tem, da „medicinsko" -„zabetonira" ožilje, „življenjsko" - zakonolomno, vpliva na vzgojo, „službeno" - človek prične vzbujati vtis, da ni kos svojim nalogam, „družabno" - sla po druženju z nasprotnim spolom usiha ali usahne, „socialno" - dobimo „potuho" pri prijateljih, ki imajo podobne težave in se skupaj predajajo samopomilovanju, kar pomeni „smrt" za človekov mentalni in čustven razvoj, „čustveno" -depresija, apatičnost, nesposobnost imeti rad sebe in drugega. Kronični stres močno poveča tveganje, da bo prišlo do bolezni ožilja, neugodno deluje na krvne maščobe, poveča neobčutljivost tkiva na inzulin, vpliva na povečanje in nihanje srednjega krvnega tlaka, povzroča nalaganje maščevja okoli pasu, moti menstruacijski ciklus in potenco, povzroča sindrom razdražljivega črevesja, nastopijo bolečine v hrbtenici... Lahko se pojavijo duševne težave, depresija, apatija, motnje spanja, razdražljivost, slabše spominske funkcije, občutek stalne izčrpanosti. Poleg tega stres dodatno vpliva na že obstoječe zdravstvene težave ali sproži tiste, h katerim smo nagnjeni. Pri ženskah še posebej pogosto prihaja do nevrovegetativnega nesorazmerja, ki povzroča kronično utrujenost, nemir, črnogledost, raztresenost, znojenje, slabši tek, občutek preobremenjenosti in manjvrednosti, močno pa se zmanjša tudi želja po spolnosti. Današnje življenjske situacije vodijo do stresnih trenutkov. Dogodki v posameznikovih življenjih pa to še povečujejo. Najpomembnejša stvar pri vseh novih aktivnih situacijah je, da vključujejo spremembo. Stresno pa je tudi prilagajanje na nove situacije -spremembe. Po Holmsovi in Rahimovi skali je stres porazdeljen na naslednji način (skala ponovnega vključevanja v družbo): smrt otroka/ soproga 100 % ločitev 73% zakonska ločitev 65% pridrževanje v zaporu ali drugi instituciji 63 % smrt bližnjega sorodnika 63% večje osebne poškodbe ali bolezen 53 % poroka 50 % odpustitev z dela 47 % sprava s partnerjem 45 % upokojitev 45 % večja sprememba v zdravju ali vedenju družinskega člana 44% nosečnost 40 % seksualne težave 39 % nov družinski član 39 % velike poslovne spremembe 39 % večje spremembe finančnega stanja 38 % premestitev z delovnega mesta 36 % spori s partnerjem 35 % vzetje hipoteke ali posojila 30 % otroci zapustijo dom 29 % težave s sorodniki 29 % težave s šefom 23 % planiranje počitnic 12 % prazniki 12 % Sprememba, ki jo spremlja prijeten dogodek je bolj lahka kot tista, ki jo spremlja bolečina. Človeku se je lažje prilagoditi po poroki kot po izgubi ljubljene osebe. Bolezni in nesreče so do neke mere neizogiben spremljevalec in povzročajo različen obseg stresa. S pomočjo stresa pa se naučimo in dobimo izkušnje za obvladovanje prehodnih stresnih situacij. Vse stresne situacije drastično porušijo naše ravnotežje, emocije, ki se ob tem porajajo niso slabe ali dobre, dajo pa posamezniku uvod v njegovo stanje. Negativnim vplivom stresa se lahko izognemo z razmišljanjem o sebi in svojem življenju - razvijanjem komunikacije samega s seboj, s sprejemanjem takšnega kot si, z izogibanjem etikatiranju „dobro" in „slabo", ker so to za vsakega posameznika drugačne stvari, s postaviljanjem lastnih ciljev, z razvijanjem občutka pomembnosti skozi spoštovanje do samega sebe, s puščanjem preteklosti za seboj, s sprejemanjem sprememb in njihovih posledic: druga služba, drug partner, prenehanje kajenja, shujšati, z razvijanjem tehnike pogovora samega s seboj (preko dnevnika, hobija, športa, pogovora, zapiskov), s sprejemanjem odgovornosti za svoje odločitve, z razvijanjem veščine razumevanja in sprejemanjem drugih z napakami vred preko veščine komuniciranja. Simona Ažman Iris Kermelj PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Kot ste zvedeli, na trg prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja vstopa nova zavarovalnica. Ker smo zadnje čase priča dokaj agresivnega propagiranja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot podjetje pa smo dolžni zaposlenim ponuditi vse tri možne opcije smo zaprosili vse zavarovalnice, ki tržijo zdravstvena zavarovanja, da predstavijo svoje ponudbe. V nadaljevanju vam predstavljamo nove ponudbe Zdravstvene zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Adriatic in Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Želimo, da vse tri ponudbe dobro preberete, kajti odločitev h kateri zavarovalnici boste pristopili oz. boste ostali pri sedanji zavarovalnici je vaša. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po novem pri Triglav, Zdravstveni zavarovalnici, d.d. Vsem zaposlenim in ožjim družinskim članom (zakonci, izvenzakonski partnerji in otroci), ki sklenejo Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje - ZZ11A, ponujajo mesečno premijo v enotni višini 3.657 SIT. Krvodajalcem in letnim plačnikom ponujajo na to premijo še dodaten popust. Premija za zaposlence: premija v SIT premija v SIT-krvodajalci mesečno 3.657,00 3.312,00 letno 43,056,00 38.916,00 V okviru skupine Triglav ponujajo konkurenčno premijo, popust za krvodajalce, dodaten popust za vsa zdravstvena zavarovanja, ki jih bomo kot njihov zavarovanec dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v prihodnje sklepali pri TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici, d.d., paketni popust - veljavno dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko z začetkom trajanja vključimo v paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav, d.d., in s tem vplivamo na višino paketnega popusta pri premoženjskih zavarovanjih, pod enakimi pogoji se lahko zavarujejo tudi ožji družinski člani Ugodnosti za zavarovance, ki imajo sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Vzajemni, d.v.z. Za zdravstvena zavarovanja, ki so visoko rizična, saj je praktično vsak zavarovanec izpostavljen bolezni ali poškodbi, je pomemben velik rizični fond, ki zagotavlja nemoteno izplačevanje zavarovalnine (stroškov zdravstvenih storitev) zdravstvenim zavodom in lekarnam. Vzajemni zaupa več kot 1.125.000 zavarovancev, kar zavarovancem zagotavlja, da tudi v prihodnje ne bodo imeli težav pri uveljavljanju zdravstvenih storitev pri zdravniku in v lekarnah. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., je za svoje člane za leto 2005 VARNOST IN ZDRAVJE pripravila nekaj novosti in bonitet, ki jih bodo deležni zavarovanci, ki so že ali pa bodo sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Adriatic zavarovalna družba d. d. Vzajemna zdravstvena TAvamvalritCA Vzajemna je Lipbled odobrila dodatni popust v višini 8,3% na obstoječo premijo, do katerega bodo upravičeni vsi, ki sc jim premija odteguje od plače. Tako bo premija za te zavarovance od 1. 1. 2005 dalje znašala 3.669,00 SIT. Vsi zavarovanci, ki imajo premijo že sedaj nižjo (krvodajalci) obdržijo dosedanjo višino premije. Zavarovancem, ki imajo sklenjeno doživljenjsko zavarovanje bo Vzajemna ponudila možnost preureditve zavarovanja v 12 - letno zavarovanje, ki bo zaradi tega, ker ne bo potrebno več oblikovati rezervacij, za starost nižja. Vzajemna se je odločila, da bo s 1. 1. 2005 vsem svojim zavarovancem, do starosti 65 let omogočila tudi sklenitev zavarovanja Vzajemna 5000 in sicer za 1 tolar. To zavarovanje bo vsem zavarovancem omogočilo plačilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini do 5000 Evrov letno saj Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne krije vseh stroškov zdravstvenih storitev in je v večini držav potrebno doplačevati iz lastnih sredstev . Posebna novost, ki jo je Vzajemna pripravila za svoje zavarovance je tudi brezplačno članstvo v sistemu »Drugo mnenje«. S članstvom v tem združenju imajo zavarovanci možnost, da si v primeru hudih bolezni pridobijo drugo zdravniško mnenje od tujih ali domačih zdravnikov po močno znižanih cenah. Svojim zavarovancem Vzajemna na novo omogoča tudi sklenitev zavarovanja za primer nezgodne smrti po premiji 400 tolarjev. Sklenitev zavarovanja bo zavarovancem omogočila izplačilo zavarovalne vsote v primeru smrti zaradi nezgode v višini 2,4 milijona tolarjev. Stališča Adriatic zavarovalne družbe do novih ponudb na trgu zdravstvenih zavarovanja Pred dnevi ste na vaše cenjeno podjetje prejeli ponudbo za posredovanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj s strani novega ponudnika, najverjetneje pa ste nato prejeli tudi ponudbo že obstoječega ponudnika, a z novo ceno. Glede na številna vprašanja, s katerimi se na nas obračajo tudi vaši zaposleni, želimo vaše podjetje in vaše strokovne službe pravočasno seznaniti z nekaterimi pomembnimi dejstvi ter tudi vprašanji in dilemami, ki jih vnašajo nove ponudbe zdravstvenih zavarovanj s trenutno navidez ugodno premijo. Menimo namreč, da nove ponudbe zavarovancem zagotavljajo samo navidezno oz. trenutno nižjo premijo, kajti ta »cenovna bitka« bo nujno povzročila in to zelo hitro, potrebo pa višanju cen dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Čakajo nas še nove zakonske spremembe, tudi uvedba izravnalnih shem, zato so vse te aktivnosti še manj sprejemljive in za zavarovance v tem trenutku nepotrebne ter na nek način morda celo zavajajoče. Menimo, da je ta bitka nekonsistentna, netransparentna, da zamegljuje prava dejstva in da s trenutnim nižanjem premije nihče ne bo na boljšem. Posebej nas namreč skrbi dejstvo, da bi tudi naši zavarovanci, zaradi neodgovornih aktivnosti konkurence, ki lahko pomembno prizadenejo sistem dopolnilnega financiranja zdravstva, izgubili zaupanje ne samo v našo zavarovalnico, temveč v celotno zavarovalno panogo. Adriatic se je v svojih aktivnostih in ponudbi vedno osredotočal na zavarovanca. Našim zavarovancem smo v tem času zagotavljali konkurenčno, lahko trdimo tudi cenovno najugodnejšo premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, družinskim članom vaših zaposlenih smo omogočali zavarovanje z enako premijo, priznavali smo popuste krvodajalcem in jih še vedno, prilagajamo se zahtevam in željam po načinu plačevanja (mesečno, polletno, letno), ob sklenitvi zavarovanj smo zagotavljali tudi druge ugodnosti, ob tem pa kot edina zavarovalnica v Sloveniji zagotavljamo zavarovancem tudi dodatno ugodnost in že vse od 1. 11. 2003, ko je ZZZS uvedel doplačila za dražja zdravila, krijemo brez dodatnega plačila tudi razliko v ceni do polne cene zdravila. Ugodnost se v veliki meri tudi dejansko koristi in jo zavarovancem omogočamo še naprej. OSEBNA IZKAZNICA Ime in Priimek: Dušan Marinič Starost : 39 let Stalno bivališče: Ljubljana Stan: poročen, oče dveh sinov. 15. oktobra 2004 se je v Lipbled zaposlil Dušan Marinič kot izvršni direktor PC MP&I . KADROVSKE SPREMEMBE V OKTOBRU IN NOVEMBRU Program opažnih plošč odšli : Marija Heberle (upokojitev), Šačiri Benita umrli : Emil Bernjak Dušan Marinič je 14. decembra 1990 diplomiral na biotehnični fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv diplomirani inženir lesarstva. Prvo delovno mesto po uspešno opravljeni diplomi je bilo v podjetju Slovenijales, kjer je deloval na področju zunanje trgovine in sicer na oddelku za Vzhodno Evropo s posebnim poudarkom na obdelavi ruskega trga. Predmet dela je bila predvsem prodaja pohištva. V začetku je delal kot komercialist, kmalu pa tudi kot vodja oddelka. 1. 9. 1997 je bi imenovan za vodjo komerciale v podjetju Slovenijales Brest - Masiva. Težišče aktivnosti na tem delovnem mestu je bilo predvsem razvoj novih izdelkov, iskanje novih kupcev in trgov ter pospeševanje prodaje na domačem trgu. Od 1.4. 1999 do 30. 6. 2000 je bil zaposlen v LIP Bled, d.d. kot vodja marketinga, kjer je opravljal različne aktivnosti na področju trženja. 1. 7. 2000 je bil imenovan za predsednika uprave družbe Hoja Mobiles d.d. Hoja je proizvodno podjetje, ki deluje izključno na področju dobave pohištva po naročilu, ožjo specializacijo pa predstavlja oprema hotelov. Pretežni del aktivnosti v podjetju je bil usmerjen v prodajo. Tone Koncilja STANJE ZAPOSLENIH OKTOBER NOVEMBER PC opažne plošče 281 279 PC masivno pohištvo 86 85 PC notranja vrata 253 250 Maloprodaja&inženiring 25 25 Direkcija 30 30 LIP BLED 675 669 Program notranja vrata odšli : Jerica Soklič (upokojitev), Drago Kaimel, Anica Gartner, Alenka Potočnik umrli : Igor Mihajl, Ciril Petkovšek Program masivno pohištvo prišli : Anica Gartner odšli : Martina Hribar Direkcija - Trgovina prišli: Dušan Marinič, Anže Plemelj odšli: Irena Gričar, Jaka Kern IZLET KRAS - OKTOBER 2004 Konec oktobra, tik preden mošt postane vino, je slovenski Kras gostoljubno gostil dva avtobusa Lipovih delavcev. Zgodnja ura odhoda seveda pusti »Iztok Mlakar« kraškim pršutom. Sodelavec Lojze pa je med nas povabil še Iztoka Mlakarja. Z okusom po kraški burji in primorskem soncu smo pot nadaljevali proti Sveti gori. Z ogledom stare romarske cerkve in zanimivo urejenega muzeja Soške fronte smo zaključili poučni del našega dneva. Ob vsej spokojnosti, ki smo je bili deležni na Sveti gori, so manjkali samo prijetno topli sončni žarki, ki jim megla ni pustila skozi in nam je onemogočala občudovati pogled na kraško pokrajino. Na zadnji postaji izleta se je kraška gostoljubnost spet izkazala. Na kmečkem turizmu nas je pričakal nasmejan gospodar, ki je s svojo posadko urno postregel okusno kosilo. Dobro razpoloženje smo okronali s petjem domačih pesmi, ki so se razlegale tudi v gospodarjevi vinski kleti, kamor nas je po poznem kosilu prijazno povabil. Kljub temu, da večina še ni imela želje zapustiti prizorišča skupnega druženja, sta bila avtobusa pripravljena na povratek. Na avtobusu ste se pesem in ples nadaljevala, večina sedežev je bila posledice, vsaj takšne ob katerih se lahko nasmejimo. Nekoga pač vedno moramo čakati, običajno vedno iste. Se pa tudi zgodi, da osebni dokumenti iz neznanega razloga ostanejo doma. In kaj če je v planu prečkanje mejnega prehoda? Krajši postanek in prijazne domače počakamo, da nam bolj ali manj brez komentarja dostavijo dokumente. Ne eno, ne drugo nam ni pokvarilo dobrega razpoloženja, pravzaprav so razlogi za smeh vedno dobrodošli. Naš prvi cilj sobotnega izleta je bil ogled novega viadukta Črni kal. Od tod smo se odpravili proti Sežani, kjer smo si ogledali star botanični vrt. Med tem so nas v bližnji predelavi grozdja -VINA KOPER - že pričakovali z zanimivo predstavitvijo procesa pridobivanja vina. S poučno razlago so nas popeljali na ogled po obratu, ki se je zaključila, kje drugje kot v pravi, mogočni vinski kleti. Tu smo ob degustaciji različnih vin okus podkrepili še s pristnim prazna in izjava enega od nas je bila prav prikladna: »Še nikoli se nisem tako hitro peš pripeljal iz Primorske«. Martina Hribar DOGAJANJA NA BLEDU 6.12.2004-20.12.2004 DOGAJANJA V HOTELIH GRAND HOTEL TOPLICE(tel: 579 10 00) - Restavracija Panorama: prireja vsako od 14.-17.ure kreativne delavnice za otroke. WELLNESS ŽIVA (tel: 574 42 28, e- pošta: recgolfŽgp-hoteli-bled.si) V Hotelu Golf so bogato izročilo Riklijeve tradicije naravnega zdravilstva združili z najnovejšimi spoznanji in zasnovali prvi center dobrega počutja na Bledu. Osrednji bazenski kompleks se ponaša z dvema večjima pokritima bazenoma z ogrevano termalno vodo in množico raznovrstnih masažnih stolov in ležišč, otroškim bazenom ter manjšim zunanjim bazenom. Svet savn ponuja možnost izbire med štirimi različnimi vrstami savn ter pestrimi možnostmi za počitek pri ohlajanju telesa. V centru dobrega počutja, ki so ga v hotelu zasnovali s pomočjo izkušenih strokovnjakov s tega področja, se lahko prepustite užitkom v sončnem studiu, zeliščnih kopelih, glasbeni terapiji, meditaciji, kopeli v senu, terapiji dežnih kapljic, masaži z vročimi kamni... URNIK: - Bazeni: 7.00 - 21.00; ob petkih in sobotah: 7.00 - 23.00 - Savne: 15.00 - 21.00; ob petkih in sobotah: 15.00 - 23.00 - Center lepote telesa in duha: 9.00 - 21.00 HOTEL KRIM (tel: 579 70 00): vabi vsako sredo na Krimšnita party v K-baru HOTEL ASTORIA (tel: 574 11 44): izbirate lahko med 30 različnimi okusi ledenih čokolad eraclea, pestrim izborom sladoleda ali pisanim svetom koktajlov. Nudijo tudi 101 palačinko, za ljubitelje vina pa strokovno vodene degustacije najboljših slovenskih vin. Prirejajo tudi slovenske večere z narodno glasbo. HOTEL JELOVICA (tel: 579 60 00); Zeleni klub je odprt od ponedeljka do petka od 16. do 22. ure in ob sobotah in nedeljah od 12. do 22.ure. Vsak ponedeljek ob 19.uri urica joge (pozdrav soncu) in meditacije. DRSALIŠČE PRI PENZIONU MLINO (tel: 5741 404) vabi vsako nedeljo ob 11.30 uri na nedeljsko drsanje. ZASEDENOST HOTELOV: v hotelih so priporočljive rezervacije. Do 22.decembra bo zaprt hotel Park. RAZNA OBVESTILA TEKAŠKE PROGE na Rudnem polju so urejene! REKREACIJSKO DRSANJE (tel: 57 80 526) v Športni dvorani Bled: vsako soboto od 16.30 do 18.00 ter vsako nedeljo od 9.30 do 10.00 ter od 16.30 do 18.00. Cena vstopnice za odrasle je 750 sit, ravno toliko stane tudi izposoja drsalk. Otroci do 14 let plačajo 550 sit, študentje in dijaki pa 650 sit. Obveščamo vas, da je v športni dvorani možen najem ledu po predhodnem dogovoru na tel: 57 80 538. BLEJSKI GRAD (578 05 25) je odprt vsak dan od 8. do 19.ure. Vstopnina za odrasle je 1000 sit, za študente in dijake 900 sit ter za otroke do 14.leta 600 sit. GRAJSKA TISKARNA IN GRAJSKA KLET- ogled je možen po dogovoru na tel. 041 630 263. GRAJSKA ZELIŠČNA GALERIJA - ogled je možen po dogovoru na tel: 031 643 733. WELLNESS CENTER BLED (57 45 709) - v Športni dvorani na Bledu, je odprt vsak dan od 9.-22. ure in ob nedeljah od 16.-22.ure. Nudijo različne vadbene programe kot so: fitness, aerobika, joga, karate, telovadba za otroke, masaže ter masažni bazen in savne. Člani Wellness centra Bled imajo popust pri vseh storitvah. PRIREDITVE: Alp Penzion, 10.-19.december DNEVI DALMATINSKE KUHINJE OTOKA BRAČA Za prijetno dalmatinsko vzdušje bodo poskrbeli Dinko, Josip, Milica in Klapa trio Brač Vsak dan od 18.ure dalje, v nedeljo od 12.-18.ure. Rezervacije in informacije na tel: 574 16 14. Petek, 17.december Knjižnica B. Kumerdeja ob 17.uri Pravljica za otroke “Zima, zima bela” Pripravila jo bo Barbara Vrečko Knjižnica B. Kumerdeja ob 19.30 uri Blejski večer: “1000 Years Bled Slovenia” Svojo knjigo izdano ob tisočletnici Bleda bo predstavil domačin g. Janez Fajfar Nedelja, 19.december Na drsališču pri penzionu Mlino na Obisk Dedka Mraza Bledu ob 11.30 uri - obdaritev otrok s pomarančami, bonboni, toplim napitkom,... Festivalna dvorana ob 18.uri Božični koncert Helene Blagne z gosti Vstopnice po 2.500 sit so v predprodaji pri Turističnem društvu (tel: 574 11 22), pri Mladinskem servisu Bled (tel.: 574 21 92) in agenciji Kompas (tel: 574 15 15) FHotel Astoria od 17.-21 ure Družabna srečanja starejših občanov PODČETRTEK -2005 Razpisujemo proste počitniške kapacitete v garsonjeri v Podčetrtku za obdobje februar 2005 - junij 2005 Razpisni roki so naslednji: sob. sob sob sob. januar 29 30 31 februar 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 marec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 april 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 maj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 junij 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 PRIJAVE pošljite do 15. januarja 2005 na naslov splošnega sektorja direkcije LIP Bled. V primeru, da kapacitete ne bodo v celoti zasedene, bomo poskušali prijave strniti v celoto, preostale proste kapacitete pa ponuditi zdravilišču Atomske toplice za njihovo uporabo. Cena najema apartmaja je za zaposlene in upokojence Lipbled 5.000 SIT na dan . Cena najema apartmaja za tuje je 6.000 SIT na dan. V ceno je vključen DDV. ROCK BAR BLED - Vsak vikend party-ji raznovrstnih pijač in promocije ter prenosi pomembnejših športnih dogodkov na velikem platnu. BAR UNION 99 - Na velikem ekranu prenašajo pomembnejše športne dogodke. INTERNET KOTIČEK: Hotel Park, Hotel Kompas, Hotel Jelovica, Penzion Bledeč, Hotel Krim, Hotel Astoria, Cocktail Bar Apropos, Bar Union 99, Tri Te d.o.o. RAZSTAVE Festivalna dvorana: do 10. januarja 2005 poteka razstava Maksima Gasparija, vsak dan od 10.00 do 19.00. Na ogled je razstavljenih preko 50 originalnih slik in risb, pretežno iz zasebnih zbirk. Mnoge niso bile razstavljene še nikoli. Razstavljene so tudi razglednice in preko sto knjig in revij z Gasparijevimi ilustracijami ter Gasparijeve jaslice. 1. nadstropje Občine Bled: poteka slikarska razstava domačina Franca Breganta Galerija Moro (TPC Bled) uspešno zastopa v Sloveniji in v Švici mednarodno priznanega slikarja Mersada BERBERJA z njegovimi starejšimi in novejšimi deli (olja na platnu, risbe) ter s celotnim izborom grafičnih listov. Galerija je odprta vsak petek in soboto popoldne ter po dogovoru. Lastnica galerije: Irena Kunstelj Moro, tel: 031 467 765, www.morogaleria.com. GRAJSKI MLIN (Grabče 6, Zg. Gorje): na ogled je razstava grafike (lesorezi), izdelani iz začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja. Slike so izdelki avtorjev Vladimirja Cotiča in Franja Stiplovška. Ogled je možen po predhodnem dogovoru na tel: 041 622 655. HOTEL KRIM: poteka razstava pasteli slikarke Vide Soklič. HOTEL ASTORIA: V hotelski kavarni poteka slikovna razstava članov Likovne sekcije VIR Radovljica. V hotelu pa razstavljajo člani Fotokluba TNP. VILA PREŠEREN: razstava unikatnih izdelkov iz steklarne Rogaške Knjižnica Blaža Kumerdeja: ves mesec potekata razstavi knjig in bibliografskih zapisov za domoznansko zbirko Bleda in »Žarki tisočletij« Coctail bar Apropos: razstavlja dela slikarke Ice Vreček, do 20.decembra IEDC - Poslovna šola Bled: Na ogled sta razstavi: Evropa 2020 in klasična zbirka IEDC GALERIJA VILA NANA (Hotel Trst): Razstavljajo: Jože Tisnikar, J.Peternelj - Mausar, Andrej Prah, Josip Generalič, I.Lackovič-Croata, Ivan Rabuzin, Mijo Kovačič, st.Večenaj, PRIJAVNICA ZA LETOVANJE 0 V APARTMAJU V PODČETRTKU PRIIMEK IN IME:.....STANUJOČ: .. ZAPOSLEN V LIP TOVARNA................. ®doma:......... Počitniški objekt želim koristiti od __ ali od_________________________________do Upoštevamo izključno prijavnice, kjer sta navedena dva termina! Poleg mene bodo letovali še: PRIIMEK in IME Leto roj. NASLOV ZAPOSLEN v 1 2 3 4 PODPIS: .......ROJ. LETO: UPOKOJENEC...... ______do_________ PROSTI ČAS, LOKALNA SKUPNOST Martin Mehkek, Milan Nadj, Pintarič - Puco in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas na Bledu. Informacije: 04/ 57 43 104 ali 04/ 57 41 357. V hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim, Astoria) in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave. Turistično informativni center Bled - TIC pri TD Bled je odprt vsak dan od 9.do 18.ure, ob nedeljah in praznikih od 12.do 16.ure. Vljudno vabljeni na Bled! aomm PRIREDITVE V BOHINJU - DECEMBER 2004 pesem gozda v vašem domu VSAKO SOBOTO OD 4.12.2004 ob 9.00 uri VODNI PARK BOHINJ ZIMSKE URICE V VODI, ZA PREDŠOLSKE OTROKE S STARŠI 10.12.2004 ob 18.00 uri VODNI PARK BOHINJ OBISK SNEŽNE VILINKE Pravljica, pesmice in igre v vodi 17.12.2004 ob 19.30 KULTURNI DOM, BOH. ČEŠNJICA KONCERT GODBE BOHINJ GLASBENO DRUŠTVO BOHINJ 18.12.2004 ob 19.30 KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA, BOH. BISTRICA KONCERT GODBE BOHINJ GLASBENO DRUŠTVO BOHINJ 18.12.2004 SMUČARSKI CENTER VOGEL OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE ŽIČNICE VOGEL 21.12.2004 ob 17.00 uri LTO BOHINJ, TRIGLAVSKA 30, BOH. BISTRICA NOVOLETNO SREČANJE LTO - TURIZEM BOHINJ od 22.12. do 28.12. 2004, od 11.30 - 17.30. ure PRIVEZ TURISTIČNEGA ČOLNA NA RIBČEVEM LAZU Z LADJO PO BOŽIČKA V LEDENO DEŽELO Agencija Bomba, d.o.o. 26.12.2004 ob 15.00 KULTURNI DOM NA GORJUŠAH KONCERT GODBE BOHINJ GLASBENO DRUŠTVO BOHINJ 26.12.2004 ob 20.00 uri CERKEV SV. AHACA NA NEMŠKEM ROVTU KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA, SV. NIKOLAJA BOHINJSKA BISTRICA 28.12.2004 ob 20.00 uri PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE KULTURNI DOM DOM JOŽA AŽMANA Maria Clara Machado GLEDALIŠČE BOH. BISTRICA OBRAČUN PRI HUDI LUKNJI 28.12.2004 ob 20.00 uri PONOVITEV GLEDALIŠKE PREDSTAVE KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA Maria Clara Machado GLEDALIŠČE BOH. BISTRICA OBRAČUN PRI HUDI LUKNJI 30.12.2004 ob 17.00 uri TEKMOVANJE O OKRAŠEVANJU SMREK KULTURNI DOM JOŽA AŽMAN, BOH. BISTRICA LTO-TURIZEM BOHINJ 30.12.2004 od 21.00 dalje ŠPORTNA DVORANA DANICA, BOH. BISTRICA ATOMIK HARMONIK 31.12.2004 od 21.00 dalje ŠPORTNA DVORANA DANICA, BOH. BISTRICI SILVESTROVANJE Z ANSAMBLOM KARAVANKE 31.12.2004 od 21.00 do 01.00 SILVESTROVANJE V KOPALKAH BAZENSKI PROSTOR VODNI PARK BOHINJ 31.12.3004 od 22.00 SILVESTROVAN JE V NOČNEM KLUBU VODNI PARK BOHINJ, BOH. BISTRICA___________________VODNI PARK BOHINJ 29.12.2004 SILVESTROVANJE V HOTELIH ___________________JEZERO, ZLATOROG, BELLEVUE, POD VOGLOM, SKI NA VOGLU 01.01.2005 od 21.00 dalje SKUPINA KARMA ŠPORTNA DVORANA DANICA, BOH. BISTRICI ____________ NAGRADNA KRIŽANKA Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Rečiška 61/a, Bled (za Novo Glasilo ) do ponedeljka, 10. januarja 2005. Nagrade so : 1. vikend v Podčetrtku , 2. nahrbtnik, 3. majica. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 16. številke Novega Glasila : KOČA V VRATIH Izžrebani so bili : 1. nagrada - LILI MALI iz Bohinjske Bistrice, 2. nagrada - LILI ŠTAJER iz Zasipa, 3. nagrada - IRENA KOROŠEC iz Begunj. Čestitamo !