F i t z g a. (Dalje.) 8. (Str. 97, 1—5, 50 1.) ... Te dve tablici veljata skupaj 4 srebrne desetice; koliko velja 1 tablica? Tukaj sta 2 tablici in tu tiče 4 desetice; kako moram te 4 desetice razdeliti, da morem na vsako tablico jednako nmogo desetic položiti? To razdelitev raoreš na dva naeina izvršiti: 1. Na oko (Augenmass), 2. po sklepu z 1 (von 1 aus). Po prvera načinu gledajo otroci na 4 desetice, katere v vrsti tesno druga zraven druge tiče in učitelj vpraša: Koliko tablic je tu? Koliko delov moram iz 4 desetic narediti, da morem na vsako tablico jednako mnogo položiti? Pokaži s prstorn na sredo 4 desetic! Koliko desetic pride na vsako polovico? Zdaj položi vsako polovico na 1 tablo! Koliko je polovica 4 desetic? Kolikokrat sta 2 desetici v 4 deseticah? Koliko je 2krat 2 desetici? Kaj je več, 2 desetici ali 4 desetice? Za koliko so4desetice večjekot2desetici? Kolikokrat moreš 2 desetici od 4 desetic vzeti? Kolikokrat moraš 2 desetici dati, da to znese 4 desetice?1) Po drugera težjem načinu se delitev tako-le vrši: Tukaj sta 2 tablici in tukaj so 4 desetice. Položi na vsako tablico 1 desetico! Koliko desetic si zdaj razdelil? Koliko desetic imaš še, da jih razdeliš? Koliko desetic raoreš še na vsako tablico položiti? Koliko desetic leži zdaj na vsaki tablici? Kolikokrat ležita 2 desetici tukaj? Koliko delov smo naredili iz 4 desetic? Kako se imenuje polovica 4 desetic? To opazovanje je za otroke jako težko2) in naj se torej pri vseh sledečih številih ponavlja. 9. (Str. 112, št. 6, 12 1.) Levo pest naprej! Palec odprite! Štejte palec! Odprite sledeča 2 prsta! Koliko s o 1 in 2 ? Odprite še 2 prsta! Koliko so 3 in 2? itd. (Str. 115, št. 6, 1. 16). Pokažite 2 prsta! Kolikokrat 2 je to! Koliko je 1 X 2? Še 2 prsta? Kolikokrat 2 prsta je to? Koliko so 2 X 2? itd. 10. (Str. 277, 3. šolsk. 1., 1—1000, 39 !., množenje z 10, 100, 1000.) Tukaj postavira: 2 dm3y 2 pdm3,3) 2 sdm. in 2 cms. Koliko cm3 je to ? Jaz torej napišem 2222 cw3. Kaj pomeni dvojka na prvem desnem mestu? Kaj na drugera mestu? Koliko je 10 X 2 cmn? 10 X 2 jednici? Kaj pomeni dvojka na tretjem mestu? Kolikokrat 2 desetici sta 2 stotici? Kolikokrat sta 2 jednici v 2 stoticah? Kaj poraeni dvojka na cetrtem mestu? Kolikokrat sta 2 stotici v 2 tisočicah? Koliko je lOOkrat 2 desetici? itd., itd. 4) 11. (Str. 344, 4 šolsk. 1., 16., 1. množenje z D in d.) Koliko sekund je 376 minut? Koliko dolga je jedna sekunda? Kako poizveš, koliko dolga je jedna minuta? Ali je 376 minut več ali manj sekund, kot 376? Kolikokrat toliko je število sekund, kakor število minut (60krat). Napisati nara je torej k 376 rninutara: X 60, da zaznačimo, da dobimo 60 krat toliko število sekund.5) Ta oblika z a s k 1 e p se priporoča z ozirom na pripravno izracunanje bolj zapletenih nalog, katere pozneje pridejo na vrsto. m . . v 376 min. X 60 D . , Torei lzracunai: —^-n^—i , Pn tem govon: 0 ° 22o60 sekund. " 6 desetickrat") 6 jednic znese 36 desetic, 6 desetic napiši pod desetice in 3 stotice štej dalje itd. 12. (Str. 116, št. 6, 19. 1.) Danes hočerao jabolka kupiti; vsako velja 2 kr. Koliko jabolk moreš za 2 krajcarja kupiti? Zakaj moreš za x) To je logično in psihologično. (Oc.) 2) Ker je psihologično. (Oc.) 3) pdm (Plattendecimeter) — 100 cm3, sdm (Saulendecirneter) = 10 cm3. 4) Ocenjevatelju se na tem mestu celi čas vriva vprašanje o bistvu apercepcije. Kakšne vrste predstav morejo iz take zmeti postati? 5) Samostojnost? (Oc.) 6) Ali ni multiplikator imenasto število? (Oc.) 2 krajcarja le 1 jabolko kupiti? Tu morate reči: ,,Za 2 krajcarja moremo le 1 jabolko kupiti, ker sta 2 kr. v 1 kr. le 1 krat. *) 13. (Str. 116, št. 6., 17. 1.) Jajce velja 2 kr.; koliko veljajo 3 jajca? Koliko velja 1 jajce? Kolikokrat kupiš 1 jajce? Kolikokrat moraš 2 kr. dati za 1 jajce, za 3 jajca? Če 1 jajce velja 2 kr., kolikokrat 2 kr. veljajo 3 jajca? Recite torej: ,,Ce 1 jajce velja 2 kr., potem veljajo 3 jajca 3X2 kr." Koliko so 3 X 2 kr. ? Poslušajte mene, kako morate pri tej nalogi govoriti: ,,Ako 1 jajce velja 2 kr., veljajo 3 jajca 3X2 kr., to je 6 krajcarjev." Kdo zna zdaj to lepo povedati (nachsagen.) ?2) 14. (Str. 192, _ šolsk. 1., 40 1.) Kos platna ima 12 m, iz tega naredijo 3 srajce; koliko platna potrebujejo za 1 srajco? (Sklep: Za 1 srajco potrebujejo 3. del 12. raetrov.) 15. (Str. 215, 2 šolsk. 1.. 89 1.) Deček iraa v vrečici že 48 krogolj in dene v njo še 6 krogelj; koliko krogelj je potem v vrečici ? (V vreoici je toliko krogelj, kolikor znese 48 in 6 skupaj.) — Na drevesu je 33 hrušek, 6 hrušek vrže veter na tla; koliko hrušek je še na drnvesu? (Na drevesu je še toliko hrušek, kolikor jih ostane, ako vzameš 6 hrušek od 33 hrušek.) 16. (Str. 261, 3 šolsk. 1., 18 1.) 3 otroci dobe 69 kr., katere med seboj na jednake dele razdele; koliko dobi vsak? 1. rešitev. Vsak otrok dobi 3. del 69 kr. 3. del 6 desetic ali 60 kr. sta 2 desetici ali 20 kr. 3. del 9 kr. so 3 kr.; 20 4- 3 kr. = 23 kr. 1 otrok dobi 23 kr. Pismeno: 69 kr. :3 = 23 kr. 2. rešitev. Vsakemu otroku damo najpred 1 kr. in to opravljamo toliko časa, dokler ni 69 kr. razdeljenih. Koliko krajcarjev razdelimo prvokrat raed otroke? (3 kr.) Kolikokrat moremo 3 kr. razdeliti, ako je tu 69 kr. ? (Tolikokrat, kolikorkrat so 3 kr. v 69 kr.) 3 kr. so v 60 kr. 20krat, 3 kr. v 9 kr. so 3krat, torej 3 kr. v 69 kr. so 23krat. Kolikokrat dobi torej vsak otrok l kr. ? (23 X 1 kr.) Koliko dobi torej vsak otrok ? Pismeno: 3 kr. v 69 kr. = 23. 3. rešitev. Kolikokrat dobi vsak izmed 3 otrok 69 kr. ? Ali more vsak otrok 69 kr. dobiti, če je tu le 69 kr. ? Kolikokrat rnore torej vsak otrok 69 kr. dobiti, ker ne more 1 X 69 kr. dobiti? (.t X 69 kr. = 23 kr.)3j Podani priraeri zadostujejo, da spozna blag. čitatelj Pitzgovo postopanje pri računstvu, zdaj ga prosim še, da pazno prebere stavke, vzete iz Fitzgove knjige, kateri govore o vspehu v šoli. *) Apercepcija. (Oc.) 2) Ali hočeino na tak način za samostojnost ueencev skrbeti? 3) 3. vrste rešitev! Ali je to psihologično? (Oc.) c. 1. (St. 87, 1—5, 36 1.) Ker je delitev jako težavna, treba je, da se polagoraa in korakoma pri tem postopa. *) 2. (Str. 100, 1—5, 53 1.) Da otroci razurae ^ X 1 = J, vprašajmo: Koliko je 5krat 1 kamenček? =5;4X 1?3 X 1?2 X 1? 1X1? Zdaj računamo jeden kamenček raanj kot jedenkrat, mi ga ne računamo celega, ampak sarao ^krat. Z mnogokratno rabo tacega govorenja se otroci s tem kraalo tako seznanijo, da razurne popolnoma njegov pomen, tem bolj, ako to vadimo celo leto. 3. (Str. 104, l 5, 60. 1.) Postopanje pri seštevanji, odštevanji, pri iskanji razloeka, pri množenji, rnerjenji in delitvi so (otroci) mnogokrat opazovali, pa do izurjenosti jih privedemo le s pridno nadaljevanimi vajami pri višjih številih. 4. (Str. 154, 1 š. 1., obone opomnje). Iz posameznih lekcij je jasno razvidno, kar pa tudi vsak izskušen učitelj ve, da je številni prostor do 20 za večino šol preobširen. Ako predelamo ves ta številni krog v 1. razredu, raanjka časa za vajo in otroci ne dosežejo nobene gotovosti in spretnosti. Cez počitnice pozabijo toliko naučene tvarine, da je učitelj v 2. šolskem letu primoran, da zacne zopet skorej prav od začetka.2) L. Lavtar. (Dalje prih.) *) Priinerjaj tudi konečno opomnjo pri 8. primeru, G. 2) Ali je bil torej ta pouk psihologičen? (Oc.)