St. 36. V Gorici 3. septembra 1874. „Soc»" izhuja vsak cetvrtek in velja s posto prejeraana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse fcto......f. 4.50 Pol leta........2.30 j Cetvrt leta ¦....„ 1.20 Pri oznanilih in savno to pri ,Ljw slankah" se placuie za navadno tristopno vrsto: H fcr., ce se tiska 1 krat 1 h ,. „ „ 2 krat 6 ,» „ „ „ 3 krat Za vefe C-rke po prostoru. Tefiaj IV. Posaiiiezne stovil'kc se doliivajo po 10 soldov v Gorici ^ri PatenmlUju in So liarju; v Trsti. ¦¦/ tobakarnicaii „Vja del Belvedere'17ft-' in „Via della easenna 60" Karooninn in dopisi naj se blago voljno po&iljajo pod naalovom: Urcd-nijstvo oziroma upravnijstvo v Patcr-nollijcvi tiskami v Gorici. — Rokopis scne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugira ne-remoi-nim se naroeinna zniisi, ako bo oglase pri urednijStvn. Giasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pametaa samodelavnost ljudstva premaga najveSe teiave. Se pred nekimi leti so bili na Tolminskem veliki reveft, kar se tiee eest. Le dve eesti so imeli eno iz Goriee do Terviza in drago od Kob rida v Italijo. Povsod drtigod so vast vezale ie stezo,' in sem ter tja poti, po katerih so ttidi jezdarili. Tako ste se vile ena pot iz Tolmina eez Knezo-—Grahovo v Cerkno in od Grahovega v BoMnj; druga od St. Lucije 6ezSt. Vilkogoro v Cerkno od tod v ldrijo potem iz Tolmina na levem bregu Sofe skozi vasi do Kobarida in mnoge druge. Kakemu tujcu, ki je v te kraje priSel, zdelo se je to nekajpotiobnegaromantienega, in radje okoli hodil in jezdaril po teh kraenih gorah. Toda krnalu je zapazil, da so Ijudjo neizrekljivo trpeli, ker so morali od doma vse pridelke, ki su jih hotel! prodati, nositi do glavuo ceste, in od te zopet na lirbut- nalagati, kar so potrebo-vali in kupovali po svetu, k veeemu je bogatojsim po-magal kak konjieek. Pri takem terpenji koliko ufce skode in koliko potrate ta«m S To so vse vvideli pametni tnoz-je, zato so nze pred 20 leti znceli gospodje Cazzafnra, ta-eas iupan v Tolminu, Devettik, Luziiik .iu drugi ljudstvo v tern obzira podufievati, aii zelo poeasno in tezavno delo |ebilofstaro navado podkopavati. Odgovarjali so jim, da j*» ie drzuvi mogofie po teh gorah ceste izdelavati, da i!« oMim sajne, ne dezeia ne more v okom priti takim biro&kom. ue se sarai lotimo tega dela, vse zapravimo, kar imamo, prej ko koneanio, so trdili. Po nesreei je jako nasprotavala tudi nekdaoja e. k. kresija v Gorici, in zares bilo je skoro obupati. Pa zdrava, pravidna mi-sei fendar ie obvelja in ker je potreba hlU ocividna ia sila velika, so se po hudih razgovorili leta 185S skoro predrzno lotiii eesto deiati od Tolnsina in knezke meje du Huma. Men! je je sem sertja gosp. Janez Brelih'in-zenir, ki je tacas doma bil. Vsak posestnik j'1 po dav-kiii dobil svojo erto v izdelovanje. za mojster.ska dela je obeine le malo poilplrala okrujna denarnira. Slo je pa, sevedu, zelo potash Poznejo%so se tudi CVrkljani zdraniili in ve&elo so jx>d zupanom (Vriiiom izdeiali eesto iz Uerk-n»»ga do Loke, za to so dobili iz skupue okrajne denarii ice drtsti podi>oie. in kttsneJH so mislili nadrugo eesto iz Cerknegtt tik Idrij«- do okt\ijne tolniinske meje, od tod pa jo j«- imel tolniinski okraj do »St. Lucije izp'd- Topografija goriske delete za casa Rimljanov. I Zalostno je, d.» je na§a lepa deiela, ki spada v zsodovinskem, zemljepisnem In ethnographiskera obzira med najzanimireje, ki se lahko z velitastnimi prikazni-mi iz prirode, pooasa, ktera kaze najveeo razlienost in &premcnbof ki je na tako majhnem prostoru megoea, da je jendar omikanemu svetu skoro popolnoma nezna-na. Oe praSamo po uzroku te nepravilnosti, obdolziti moramo vprvej vrstisebe. ki smo .krivi dokaj zamud" v nasem «godovino-in zemljepisji. Se Ie tujee (slavni statistik baron Czoerntg) je moral priti k nam, da je na§o dezelo svetu odkril in nas osramotil. Ker so pa tofei na§o dezelo premalo poznali, ker so se 3inalo zanjo zanimali in se nrprmilfi r«nsa v niei mn> w^j j»«av«., mw«^ oi i.^««Lijbj jui uHt>j v prejsujm uusui, m.wk to so napisaii y raznih Casopisib in znastveniii kniigah toliko krivega in napacnega o goriskej, kakor morda o nijednej drugej dezeli. Prevee prostora in Casa bi potra-til. ko bi hotel vse te napake tukaj na§tevati in bilo bi raorda tudi br«zospe§no, Zadnji Cas je, da mi doma-Lim popravimo. kar so tujci o has iu nasej deifceli krivega napisaii, da sebe in svojo domovino V piavej podobi svetu pokaSemo. Sedanja poknezena grofija gori§ka z idrijsko oko-lieo in Vipavo spada prirodno in geograpkieno k fri- jati. Zares za Cerkljane in Toliuineu kaj tozavno delo, Ce se pomisli, koliko in knkih robov je bilo tain predreti, koliko je bilo na drug/bv mestih podzidavati, in vec, mostov narejati. Gospod tlerin, zupan in gosp. Morie tatas okrajni predstojnik sta se jako trudila pri obeh eestah. Vse to tezavo so veljalo. tudi za zgorenjo eefcto iz Tolmina eez (irabovo do Krajnskega, zlasti za kraja v Meleh in pri Humu. Tain se je moralo deiati v bribe, ki se melejo in drobijo, in koinaj je najti tr-dih tal. Velikanskib ovir vsake vrste je bilo tndaj na ku-pe, denarne podporo pa prav rnalo, okraj na denarniea je trpola, dezelni zbor v Gorici jo leta 1861 zan&mjal podpirnti Oeikljane, Toliuinco pa leta 1870 Oorkljani so svojo delo na eesti tik Ulrije dovrsili 1870. Na Tol-ininskem je delo potasi napredovalo, dokler nij priSol gosp. Winkler kot v, k. okrajni glavar v'Tolmin. Fro-coj vzame preyazno to zadevo v krepk) roko, donio-Ijubje ga vodi, in poctavljeu na eelo tudi eestnega od-bora tblminskoga, navdusi vse ne stuno z besedo temveft z brezinteresiranim lasfcniin dejanjem. 8 aklopom: Vi gosp. skrbito za denar, mi pa bomo flelali, kolikor je te niogoce, vsi so sli na delo. Sreea je, da imaino po-seben inzenirsk talent med seboj, ^oriija iz '^abc blizu Tolmina. Leta 1814 rojen jo v' Gorici'bil v takratnem 4. razrodu in se je bil naueil nekaj risauja* Oee mu znpusli kmetijtJ, zraven se nauei mizarije, in ker j^ bil bistra glava, vedno so ga urednije klicale k eenitvam in pozvedbam zvedcncbv (pc/itov.) Malo po malem je na-predoval, azdaj velja zal.aj dobrega zemljemerea, prav dobro trasira ceste in nareja naerte za nje in mostove. Od njega so se drugi veu aii nianj nautili, in tako je mogo z malo podporo, rad mu dovoli zbor, kolikor je mogoi-e. Zdaj je eesta od Tolmina in St Lueije tik Jdrije predrta do.Oerkuega, se ve da vglajena so nij povso-l, in je sem ter tja se treba jo vravnati, razsiriti in zbolj-Sati. Druga eesta je od Tolmina predrta «lo Grabovcga in Koritnice, in zdaj jo delajo do Hudojuzne. Zraven gori omenjenih gospodov se odlikuje tudi gospod Ignacij julskej ali bolje severnoitaljunskej nizini. Ta sega med Krasom in zadnjitni odrastki karnakih Alp pri Korminu precej globoko v dezelo, ob reki Vijtavi eelo cez kranj-sko mejo in zavzema ';5 eele groLje. Sofia, ktera do-biva svojo pri toko skoro iz vsega GoriSkega-, teet* v svo-jem spodnjem teku od Solkana do izliva skozi frijulsko niiino. f^azen tega izvira Nediza (Natisone,) glavni pritok pod Villo V'icentino v oofio izlivajoeega se Tera (Torrente, Torre) na bene§ko-gori&kej rneji v Golovcu (M. Maggiore), tcce kake dve milji po Gorigkem, pre-dere po tera mejo in veze tisti del tolminskega giavar-stva, ki se specijnlno „Kot" iraenuje, neposredno s fri-julsko ni^ino. Meja med BeneSkiin in Goriskim je le malokje pri rod na, in se takrat skoro neznatna; tako n. pr: eez pogorje Koiovr&t (meje, ktere delajo rake (Idri-jo-Judrio in Aussa) se ne morejo imenovati prirodne.) Gorovje, ki lezi med obema da&ehimaje ie srednje viso-kosti. Najvise mesto doseze v Caninu (Kaninn) 2275 metr. Potem se vedno znizuje, a v Golovcu je Se zme-rom 2082 m. visoko. Matajar je §e le 1638.7 m., Kuk 1239 m. Kolovrat (nad Vo'leami) 1138 m. in Kobalar (Mte Corada) 808 m. nad morjem. Zadnji odrastki tega pogorja nad Podgoro (pri Gorici) losezejo jedva 427*8 m. in pri Korminu samo 2G6 m. nadmorske visofiine. Od tod do morja ne lodi noben'a visava veS teh dveh dezel. Kakor torej Gorisko prirodno k Italiji spada. bilo je tudi skozi stoletija z njo zdru&eno pod Rimljani, Longobardi in Frank!, dokler si .jo neso skoi o vso po-sneji gorigki grofl v XTH in XIV stoletlji osvojili. Oct tedaj stela se je m posebnptdeSelps ki je pa imelrv tudi po Frijulskem in Kranjskem srbje enklave in kot ta- Kova^ife pri Bt. Luciji, in &e jili jo drugib pametnih mo%, kateri stvar neutrudljivo podpirajo. Konfiana ceBta kraj Irije do kranjske meje j^ dolga 8 iniij. Ona kraj BaLo od Tolmina do kraujske nu'je na Petrovobrdo bo dolga 7 milj. Opominjamo, daju'vee mostov tu, najve&it sia eez Knezo in Koritnico, vswk ima 6 »oziy'ev v luid in oba sta prav dobro in tudi lepo izdelana, drugi ima-jo po fiest in manj seXnjev v luci in visokega podzidja je no celi crti vsak hip. Pri Humu je naj bolj zatnini-vo in obftudovanja vredno delo, popolnoma doguano pa nij, in potrebujo Se dosti truda, da bodo vso atalno in varno. ln%onirji so trdili, da nij mogoeo od Huina do Movec ceste narediti, ker bi stula 70.000 gol. No, zdaj pa vozijo po tern kraji, naj vista strmal jo 0" no vofi, in fontano malo se je do zdaj potrosilo. To se je vse izdelalo t, v priineri nnijhm* podporo iu dekdne denarniee, kar jo razviileti v porotillli dez. zbora. Letos se pa dobili na Tolminskem 10.000 gold, podporo iz drzavnega zaklada, kor ste obo costl v vo-jaskcni obziru vazno tudi za vso riraivo. Oe nijso poprej na Tobninsketn znali ceniti korist cost, znajo jih zdaj toliko bolj, in vsaka vns bi nvla imela dobro obeinsko vozno pot do kake glavuo coste, Dre^eneani so jo u?.o izdeiali, in vso dosti strolnoga praha porabili. Zafieli so dolati od St. ViSkogore, potem od Ral'ovea doli; od Sobrelj dolnjo coin S piill v Gorico in •• Cc kno, in so sem ter tija nameravajo lotiti se se drugih poty. Kmetje so kaj ppnosni in vosoli uze koncanega dela, in jim nij zal ne truda no stroSkov, da si je kaka obelna jako trpela. Vse to dokazuje, koliko more ljudstvo, kutero pametno skrbi in dob*, za obeno dobro; dokazuje, koliko more demokracija z vestnimi voditelji in uradniki. Vsaka dobra mnc, ki je med ljudstvom, so vzbudi in izur: in poprej neverjeton napredek je mogo&. Zdaj so vsak lehko preprifia. kako je slabo na Tolminskem go-spodarila nekdanja aristokracija. Ni6 nij bilo mari za obeni blagor tern grajstakom, narmanje za ceste in solo, ker jim je bilo naeelo, naj ostane ljudstvo nenmno, da bode raje jim delalo, in pokorno bilo! • Takega uapredka smo gofcovo vsi veseli, ali d&la jo se mnogo, treba je nnpredovati v sirarstvu in sadjoreji. Nadjamo se pa, da bode ta napredek na inaterijalnoin polji vse prepridal o vainosti sol in narodno dusovna- ga /.iVfMlja- Sploh. ^ammmmmmm ka je bila Avstriji pridrnzena (1500,) A mejo proti Benet-iji so bile kljubu temu §e vedno nestanovilne, Se le na dunajskem kongresu (1814) uredilo so so meje tako, da ;,<> prisli pod Gorieo kraji: Livek (iireginj, Logjf) Sauik, Dolenje, Rutars, Campolongo, Oavenzano, Sacili'tto, Scodovacca, Muscoli, Strassildo in -drugo vasi na desuem bregu Soce zraven triiSkega okraj a (Ter-ritorio di .Monfalcone), kterega je bila Avstrija ze 1,1807 za nektcre prej omenjenih vasij zamenila. Kakor jo bilo uze receiio, Steli so Rimljani na§o di'Zelo k italiji in sicer k Veuetiji ali tako imenownej „X. regio", kije imela skoro isto meje kot sedanje Be-nuSko, le proti vzhodu segala je do] julskiii pianin in do Nanoxa. Kot poseben pododetek povincije Venetije stf steli Rimljani „Oarnijou, ki je obsegala sedanje Frijuk sko z Goriskim, izvzemsi kraje ob morji. Tukaj so sta* novaii Kami, kteri so bili bajo iz Xorika pri§li, si d3-zelo podvrgli in mesto sezidali 12 miljar (2 % geogr, milj) od Akviieje (Livius XXXV'li (22. 45) - A Rimljani so je siloina podjarmili in neso jim pustili onik pravic, kakor Venetom, A ne vse sedanje Gorisko je spadalo k Venetiji in k Italiji, nego Kras, ali dcnaSuje okrajno glavarstvo sezansko z Devinom vred stelo se je takrat k Istri., ]Mejo med lstro in Venetijo je deiaia Tiinava.*) Plinij (V. pag. 330) pise: Mstu w Tlftavor, r/ tap '/.»;, hocom o toj stvari nekoliko spr*>govoriti: J>ne 27. p. m. pravi dopisuik, se je seslo na vo-Hsch iitfkaj cez 00 volivcov, in volilo se je reuno, tako da nekateriin je bila volivna pravica odrecena. Ne nekaterim, ampak ifiiemu satnemu je bila volivna prdvica odreuemi, in to vsled tega, ker nij doka* zal, «1» t»n jo pravi davkophuVvalee, moral je toraj h davkariji iti ter si priskrbeti Iistek, t> kojim bi ztipan-stvtt dokazal, da on je pravi davkoplacevalee, ali ker tega nij storil, m run je z vso pravico odrekla. lies j<«, da poprejsnji g. zupan iSealetari se je' bil pri eni zadnjih s.j izrekol, da zaradi lastnih opravil mu nij v moei vec zupanovati, uli ta odpoved je bil udarec za Cflo obcino, kajti muogo cislani g. .Sculetari ufeiva veiiko zaiipanjl' in spoStovanje pri obciuarjih. Naprosyn je bil torej od nujcenjenejSih mafAt naj bi ou ^«i za naprej to shizbo pn'vzel, in v zaradi tega je bil pri volitv i zu-piina z vet'ino glasov izvoljen. Da s«» je pa g. Scaletari priporocil :J—4agentom, to je iiesratnua laz. Kedor pozna znantj naSega /iipana. ga ne sodi tako, kakor ta dopisnik o njem kvasi. Dalje jnavi dopisnik, da nepostonosti g. Scaletarju ne mora ocitati. Nas zupan je predobro znan v eelej okolici, in ako bi hotel kaj o nepoSteuosti naSega zupan a govoriti, bi mu ijudje gotovo ne vurjeli. 'Glede nennla in napak v zupanijski pisaroiei se nij Se nihee cez to pritozeval, torej tudi on bi moral o tem molcati. (Nevemo. Ured.) Da pa zupunijski opravki nyso na pravem mestn in vsled nevrSenja o pravem casu popolnoma zanemarjeni, je gola la/.. Zatoraj naj si zapomni g. dopisnik, predno Se en-krat za pero prime, da ruvna in resnicna jx>t je najbolj -IjSa pot. S Kan?I*kega dne 20. avgusta 1874. (Izv. dop.) * Bral sem v ^JSoti- porocilo, da bo na Srednjem pri Kanalu slovesna konedetna Solska preskuSuja, pri kateri slovosnosti se bodo tudi deklamacije in petje vr-stila. Radovednost me je gnala biti vsemu temu ntwzoc, po.sebuo ker sem c. g. Vodopivca. vikarja in ucite^ja na Srednjem, veliko krat slisal hvaliti, kako vnet da je za poduk solsko mladine. Dne 10. julija sraosa prepri-cali, da je iv.s moz popolnoma in nalaSe vstvarjen za solo. Nij cuda, ce namerava popolnoma k uciteljskemu stanu pristopiti. Nic ga toliko ne veseli,ko Sola; zdi se, da mu je ljubezpn za in do Sole priroj-na. da mu Se ziveti nij brez Solo. Naj IjubSe inn je, s»^ od Sole pogovarjati; kdor le koliko Oa«a se z njim v govor npu-sti. uze vpelje govor o Sulah. Unpodpiru kot ud tudi uci-teljsko druStvu za slovenski Stajar. Ceiteljem je v posnemanje in podbajo, se trudi za omiko *" in izobrazevanje ijudstva, kar sa pospeSuje in naj bolj gotovo doseci more le po dobrih Solah. Velika mno-zica posiuSavcev se je bile seSla omenjeni dan k javni preskusnji, med drugimi tudi c. g. kanalski dekan, c. kr. poStar iz Kanala in drugi c. gospodje; otroci so se izvrstno oponesli, krasno odgovarjali in se res cudo na ucili. V tako kratkem c;usu tamkej.kder nikdar nobenega zapopadka od Sole otroci nijso Se imeli, toliko vspe- javno pri preskusiyi pohvalil; c. k. okr. Sols, nad macije in petje v sobani vrh Solske izbe, ki je bila na-IaSe za ta dan lepo okincana s slovenskimi barvami in rastavljenimi zastavami okoli podobe N. V. svetlega ce-sarja. Ljudje so glave stikali in se med seboj pogo-varjali. de kaj tacega nij bilo Se videti in sliSati in tudi tezko vef bo, cenam gospod odrine, medvsemje bil naj bolj ginljiv govor Antona Hvalice, ucenca prvega razreda II. oddelka, namenjen gospodu c. kr. okr. Sols, nadzorniku: Skoda da nij bil obeno spoStovani gosp. nav- * Ta dopis je zakasnjen. & nil mogel priti popxej vp. vrsto zhog ranog.h druzih dopisor, kateriU imamo §e mnogo m\ tuizi. ¦ Ured, zocen ter sain tudi sligal, kakor mi. Do solz je pa ga-nil vse priSujoce govor Pepe Hus,u6enke 1 raz. II od-del., namreC govor na materinem grobu, kateri je rav-no prod ne dolgim easom nemila suiri dobro mater vzela. Tudi vse druge deklamacije so bile izvrstno i/.-peljane in tudi petje dovolje vbrano. Vsa slovesnost sftje koncala s. cesarsko pesnijo. Bog daj veliko tacih dobrih ueiteijev. -------------- V«e navzocnih. Iz Rlhemberka 31. avgusta. Mozje riliemberski, ali bi ne bilo bolje, da bi styrbeli za napredek Ijttdstva v omi-ki, kakor da se tozarite? Nasledki tega so se hitro vi-deli, KihenberSka citalnica Vain je v nnroeju zadrema-ia zastran nezloknosti, namesto da bi bila sepovzdigne-na. Hvau bogu za tak kupredek. Velike poiuankljivosti so tudi pri poteh, pri voctnjakih i. t. d. Brejski podzupan, kaj mislite pa vi, ali spite v va-hem klerikalizmu? ali ne boste nic pripomogli k na-predku V Vi ne veste, daiinate skrb za eelo srenjo. Ali sto res tako strahopetni pred JjudsAi? Voda, ktero nosijo iz istc jame, kder pije zvina in se psi kopijejo, kaj mislite ali j« zdrava za Ijutli? Ali no morete rabote ukazati strogo iu kdor bi ne hotel iti, uzeiuite druzega delalea na njogovo Skodo. da bi bit vodnjak zafcet in koncan. Politicni pregled. Domaci in zunanji listi se zdaj poglavitno bavijo s Oesko; 7. t. m. pride cesar v Prago, sprejem b<> velikan.sk iu nest evil no mnogo srenj uie napravlja adresse, ki se bodo cesarju oddale in s katerimi reski narod prosi cesarja, da bi zopet nastopil pot poravnavtv Vse te priprave in uie sain fakt, da cesar tako slovesno potuje na Cesko, dela vstavovernim listom preglavico ; oni se sker na videz" tolaLijo, da cesar se ue bo Kinenil za pro-snja Oehov, a na vse zadnje pa vendar priznavajo, da mora biti kaj za kulisaini in v dolgih Mankih ovajajo veliko bojazen. Posobuo jih je vznemiril neki ftlauftk v nekem pruskem listu, ki hocevedeti, da cesar ima uie novo ministersko listo v zepu.— Na tej listi fignrirajo sicer sami hudo konservativ-ni drzavniki in nam se hoee dozdevati, da bi taki iiwye te^ko kaj opravili v o#gledsYobodnjaski vefti-ni, ki se naliaja toliko pri Xemcilt, kakor pri Slo-vanih, da pa se kaj novega kuha za kulisami, to je jako mogota, dasiravno ne popoluo verjetno.-— iladovednost bo kmalu zadovoljeim, do prihodnjega lista bomo uze vedeli, kaj je novega na Oeskem in sploh v Avstriji. - Ceski „Narodui listi" pisejo ostro proti ffsta« roslovenskim nezmotuezem*, ker so oni izdali na-rodno stvar pri volitvi v Brezieah tor volili rajsi nemskutarja, nego narodnega liberalca.- -Temu pa se nij «*uditi, &aj bi ti rimski Slovenei prav po je-zuvitako rajsi vse pozgali iu Tes narod udusili, kakor pa zgubili svoje mracujasko nadvlauarstvo. Fa i>ro€ so casi inkvizicije in gle«iajo naj mra<'njaki, da se ne bo iiiaswvalo nad njimi nepatri;>tieno ter t'anati«:no rovanje, kajti k«»dor seje veter, zel Wo vi-har. V Ljuliljani j»* bit volilen shod narodnjakov, katm je postavil za ljubljanskega kandidata v dez\ zbor dr. M«>se-ta, liboralnega Slovenca in skoz in skoz postenega moza. Mogore je, da bosti za izvo-litev tegd kandidata zdruzeno in marljivo delale obe narodni stranki, v katerem slu&ji je mnogo npanja, da Slovenei v Ljubljani enkrat potolfejo besne nemSkutarje. Zadnje dni so bile blizu Bunaja poskusnje z Krupp-ovinii jeklenimi kanoni ; pri tej poskusnji so bile naYzocne najvece tehni^ne in vojaske celebritete, skuMije pa so pokazale. da nasi dosedanji broneni kanoni nijso vec" za pra^ nobeno rabo in da si mora drzava prav precej novib jeklenih kauonov omisli-tit c*e lioce biti zavarovana proti vsakemu sovra^ni-ku, kajti mej tern ko se je z nasimi kanoni 618 krat zadelo v tarfo, krat jeKrupov kanon 3393 zadel enako tarcor to je dokaz, da Krupov top 55 vec" pokonca, nego nas.—V oCigled takira rezultatom je tso strmelo in ker je rnska in nemSka vojska s takimi topoyi oboroz^na, spoznala se je nujna lH>treba, da si nasi* drzava nemudoma omisli ena-cega oroiJja.—V ta namen pa bode vojni minister od delegacy tirjal 40 milijonov gold.— Ogrski drzavniki so zbog tega mcfcno prestra-Sejii, ker Ogrska Se navadni donesek k sknpnira stroSkom komaj pokriva. Po taki finanttoi revi ne bodo tudi nam ra^uo dobro teknili novi kanoni in kmet bo imel zopet priliko in uzrok. preklinjati vojsko. V Gmundnu na Gor. Avstrijskem je bil zopet 20. in 30. p. in. s!*od ustavovere-ev, jeli in peli so dosti in dobro, se vefi pa kricali.-*- Za Sa-kse v Erdeljskem se ti cudni svobodnjaki zmerom potegajo, r^, da jih Madjari tiranizujejo; sanii pa ne vidijo drazih narodov, ki pod hegomonijo usta-vovercev Se dosti vefco krivico trpe.~Je u^e tako; ti Ijudje imajo svobodo v najemu za-se, dmgim pa je ne privoscijo.—Pride dan, ko se bodo grevali, kakor se sd grevajo Francozje. . Graski skof Zveger opomiuja svoje dubovnike, naj ne sprejmejo dr^nvne podpore; pa to niC ne pomaga, Stremayrovi grosi so zapeljivi in duhovniki se vkljub opomina oglasajo za nje.— Bukovina bo 7. maja 1875 slovesno obhajala stoletpico zdruieuja z Avstrijo. U^e zdaj se dela-jo velikaaske priprave za to slovesnost. Kekateri ogrsfci listi pii56 zdaj prijazno o Cebih in skoro naglaSajo fleljo, da bi jim cesar dal vse njihove pravi' c(»; to je gotovo tudi vazno znaraenje c^sa iu do* kaz, da se Madjari tudi kaj uce, pa presneto po* casi. — V Hrvatskem de^. zboau je zakonotvorni odsek predl^il novo solsko postavo za Ijudske Sole in preparandije iu postavo o sestavkii porotni-skih imen za tiskovne soduije...... Francoske jepublike predsednik Mac Mabon se je vrnil iz popotvanja v Parh; v Parizu mu nijso napravili nobenega posebnega sprejema, tako je vlada sama z'elela, ker se je bala demonstracij in nemirov. Mac-Mahoa pa je na svojem potovanji moral propricati se, da Ijndstvo boce definitivno re-publiko in no provizorit;nega, brezbarvnoga septe-nata. Na ftpaujskem s0 zmerom male bitke mej Karl'sti in vladiiimi oddelki. Karlisti so dva-krat naskocili trdujavo Puxcerdo, pa so liili od-biti; pri branjeuju toga mesta so Se celo gospe pomagale razruseno /idovje popravljati.—Mej torn ko je nem.ski §kof Ketteler prepovedal slaviti spo-miii na zmago pri Sedanu, je skof Forwerk zauka-zal, da morajo tisti dan vse cerkve v njegovi ako-liji zvoniti. To je rudno, fe se premisli, da sko-li dobivajo vsi povelje od rimskih jezuvitov.— Kumunska strata je nedavno prekoracila me-je rumunske drzave proti Avstriji; vsled tega je uastal diplomati^en kontlikt, kateri pa s* bo dal poravnati s papirnato vojsko.— V Italiji bode kmalo volitev v parlament.— Snujejo; se nove stranke, ki bodo bolj patrijotiCne, da se Italija enkrat notranje uredi. — Mednarodni kougres v Breselnu se je {sklenil z velikiin obe-dom; rezultatov ta kongrcs nijina menda dosti po-kazati: sicer pa sklepi se nijso oficijelno ziiani.--- Bazne vesti. (U»n«c ioKUcgn ?«•<») |>H jt» \ soboto 29. av^. Kakor po navadi, tudi letos so izdali tukajsnji srednji .soli obit'ftjne programs. CHmnaxijski obsega nemski in slovenski sestavek. Prvega i sirer ^irillparz^r als Lyri-ker- spisal je gosp. prof, dr Widtnann, druzega „Po-skus razkhulbe nektorih poiwniljivih prikaznv spanja in sanja pa prof. Sant<»l. 0 spisih bodemo o priliki nekoli-ko vet povedali. Dijakov na gimaaziji je bilo brez pri-pravljainega tefiaja 236. Mej temi se jih je 33 izvrstno obneslo, in popolnoma paio jih je samo 22; po-pravljalni izpit ju 21 dovoljeiu — Bolnine je bilo 1910 gl. in sprejemnih taks 117 f. 60 kr. Ueenci nijso po narodnosti razdeljeni; vendar smo zraeunili, da je mej mej temi 16 Nemeev (ce tudi slovenskih ali italijanskih sUrSev), 67 Italijanov in 153 Slovoneev. Zakaj gimnazijsko ravanteljstvo dijakov po narodnosti ne. deli, nam nil znano. Maturo je delalo letos samo osem dijakov i trije so jo napraviii izvrstno: Primozic, Sedej i Weber. Kakor cujemo, ne bodo ostali osmosolci ali vvsi bogoslov-je, mavivee samo 5. S fcasoni bodo morali rude'M go-spodjo, co se okoiiScino ne spremene, §e theologijo za-preti. Sloven§6ina se je uoila v vseh razredih po 2 uri na teden, za materini jezik gotovo prekratok cas. Saj v nizih razredih bi jej morale biti 3—4 ure odloeene, kar je tudi g. narlzornik Stimpel sam priznal. Sfririnajsto poroftilo velike reaike prinaSa na celu izvrsten sestavek prof Purchaneka n Die Elementarge-bilde in Raume and :bre Beziehungen unter einaqder." Ta spis je nadaije?unje lanskega. . Dijakov je bilo ko-nee leta 218 in sicer 128 Italjanov, 54 Slovencev in 34 iJemcev(?) Sploh se vidi, da Slovenei zahajajo radi na gimnazijo, lta^jani pa na realko, Klassificaeya nij tako ugodna, kakor na gimnaziji; tukaj, je ?8 odli6aikovr 166 je dobilo prvi red;32imajo iuterimnosprifievalo, 17 dvojk in 26 trojk. Tudi je statistieni pregled na realki veliko natan,j6uejsi nego na gimnazyjK ker tukaj imamo so po starosti dijake razdeijene, 2 imata po 10 let in en s a m 20. Zraven direktorja je lb pravih u^iteliev, 4 supplenti in 1 assistent. m Slovenl&na se je podufievala v niSih razredih po tn ure na teden; v stovenskem v no obligatnera kursu je bilo samo 15 dijakov.^ Kakor na gimnaziji za Wloveuee, tako iraamo na realki pripravljalni kurs za ltulijane, kder se deeki v nemscini mucyo.-— (Ma/«iH«.) Na de?.elni ,*metijsjp soli v Oorici so pndna novo solsko leto dne 7. septembra t, 1. zdravi, 2) da so dovrsili nizi gimniraij ali niijo \MW z dobnm vspehom. Ako no raorejo dokazatl tega, sprejmejo se lo, ako jih po ugodno prestani preskugnii &L sobno spozna vodja dotiGnoga oddolka. Oglasiti se more*-jo tudi za nektere fitipendije po f. 80, katere je vipokt de?.elni zbor za marljive dijake kmetijsko Sole iiBtariotll. V (rorici dne 24. avg. 1874. Jtavnaioljstvo define kmotijske Sole. CriM v Miiikiinu,) v zadnji MSofiiM eem fiital, kako nekodo govori o plesi v Solkanu s polivafoftmei. nja tudisolkanskadekleta. No, proti vsemu temubi jaz nic no imel; a nokaj druzega mi tofci hvcq, da si ne morem kaj, da bi o tej stvari kn,j ne izpregovoril,—in to je muzika pri plesi v Solkan u, - Jaz mlo slim, da bi prosti uliSarji trkajo r pokrovkami ob po-krovke boljo muzicirali, kakti oni „fitirjo muzikant)oM, kateri so pri zadnjih dveh plesih v Solkani „piskall," USosa so ino bolela, ko sem prisol k plosu ter posln-Anl to „mile Arionove glaso.« To ti jo muzika! Jaz bi uasvetoval solkauskim obftinavjein, da raji ko za imvo-dne ploso take „piskafteM najmo, raji pies popolnoma o p u s t A ; kajti na takov nafein m nase Ijiidstvo ne razveseljujo, innrivofi Se kvari so je, ker se mu j o in-lje ingonobi dobri muziku|li<• ni siuh. Tudi treba pri takih plesih vefe godCQV,—BO vo godeev v pravem ponionu to besedo,—kajti dobra godba jo 'pri plesi naj poglavitncja refi!— J.—an. C w« pHprnvniAi) je biia to dni mntura, pod vorl-stvom g. nadzornika Klodica. Gosp. Mi'cinain.Oaiii sU dobila sprifievalo I. (zodliko), gosp. Tomfiic in Lavi'en-rii^ sprieotralo 11 in goep. Kallii in Klanjscek 111. reda, tedaj imaino letos 0 novih ueiteijev. Oba Italijana Favetti in Travan sta tudi dobila sprtfevulo zadnjega reda.— (Mpomln b««««l«, haiero ¦« m«|iravilt ,«lovenikl (lijNci v flfcrticu so ftnvuntit is J*.) je naslov brbgu-rici, katero je na svitlo dal celjski osni^ogolee gosp. Anton Bezensek. Poleg popisa te krasne besede zftpopada knjiziea tudi lepa spisa „slovo od gimnazije" iu aXalec M. Kedor hoce to knjizico kupiti, jo dobi pri <5italni6iiem riivaji po 20 soldov iztis. (ii Nnuinofa v Brdth.) Z mirmt odlokom 20. avgusta t. 1. jo vnieena volitev druge tarakajfenje volilne skupScino. Volilci b do sopct do mtnisterfitva rekurirali i bodo dokazali se sprifiavali, (do zdaj nijso bilo zasli&me navedene pri6e) da vsa volitev je nicna. Nninestnijstvoni odlok se naslanja na golo fcu-pano vo trditev. Cudon jo predzadnji stavek odloka, ki vabi zupanstvo, naj blagovoli skrboti, da zastopniki corkvenega premoienja knovi volitvi druge volilne skupscino doj-d e j o s p o o b 1 a s t i 1 i p o p r e p i s u §. 6. v o-lilncga reda („ und Sorge tragen zu wollen, doss di.* Vertreter der KichengUter zum Wahlaeto vor-scliriftsmilssig nach Angabe des § 6 der Wahlordnung bevollmachtigt erscheinen**)! »i«num tempuris! (t'ifiplm Setlon.; Mesec avgust ima vino kuhati, semptember pa peci, pravi starpregovor; a letosnjLav-gust je bil pa tako hladan, kakor ufce mrtogo let nij bil. Grozdje se vslel mraza celi mosec skoraj nij pre-meliniio, jagode so vecinom se trde, tedaj od dobre kvalitete ne more vee govora biti. Ako bi bil September prav gorak, potem bi se dalo upati, da bode vsaj tako vino, kakor vlani. Znani casnik „Weinlaube" pi§e iz Klosterneuburga: „Prvi tedun i/vzemgi imeli smo eeli mesec avgust prave pasje dneve, pa v protivnem pomo-nu, kajti namesto navadne suhe toplote jo v ceil ¦" srednji Evropi skuraj neprenehoma dezevalo in temppratura tako pala, da je nekatero dni obcutljivohladnobilo4; isneg sega na gorah do 3500 doliin filovek bi misHl, da smo nze v pozni jesoni, ker se solnce le redkokrati skbzi oblake prikaze. Nasledki teg:a vremena za groz^jo so hudi, kakor kaze preiskavanjo grozdja na kislino in cti-ker. 24. avgusta se je grozdje preiskalo in kizalo' 34 odtisocek kislino, pa samo 2*72 odstotinek euijl-a. Leta 1872 je 21. avgusta grozdni sok imel samo 20, odtisocek kisline in 8.38 odsioiinek cukra,* Poro&ila o leto* tcSnji vinski letini se jako razlieno glase. . Ka iS i I e m A v s fcr-ij s fce m )e po rrtvnlnah trsje polno, po goratih krajih pa je spomladiii !m&fc 85 momli vmorefci povsod z trgatvo do sredt oktora Laka-tneda 5e pred sv.. Miha]Wv gorice leto m potem tZ Slico napre&ajo. Ix Krasa, Istre in Dalmacije KrS da je letat silno polno in da se tnma bole-mXkj> kaTe, Na Nemgkem v nekaterih kraj.h dobro Se VKrimu se je tersna bolezen zaeela fiinti, a po fvepiienji zopet ponehala. Na Francoskemje precej pol-no! a Sna u§ je zopet napredovala in se sell n en,ga vinorodnega kraja v drngi. POSLANICE*) Gospod Bajee v Kronberku! V St. 35 „So6ett naSel sem med drngim tndi ngo-w g. vikarja Bajca na to, kar sem jaz v 38 listn kot prvosednik solkanske citalnice v njegovem obnasanjn do nase {'italnice objavil. .. . G. Bajec v svojem agovorn ne taji, da mj eitalniem dolznik, tudi no ngovarja, da jo cital. dennrniearja brez plafcila odpravil, ko jo bil prisel z pobotnieo zaosialo meseemo osmih meseeev, potirjat-atnpak pravi da je od« vrnil osebo, ki inn je povabilo k besedi ah plesn pn-nesla, rekoi?, da se jo vpisal za nda v goriSko fcitalmco; —priznava na dalje, da je moje pismeno povabilo v tej zadevi prejel. ..... ^ . Popolnona pa pritrjuje moji poslanici gosp. Bajee s tern ko se zavzeraa, da sem jaz take malenko-sti v jaraost spravil. In ravno stem pristavkom jezlaj-Sal eMmstvu, da loze razsodi to njegovo postopanje. Vse drug© v ngovoru g. Bajea navedene okohSdi-ne ne segajo v bistvenost moje poslanice, zatoraj jih preziram. _____ MatiJa ™**k' Gospodn L. Pi§eaneu! Vi i &isHti gg* bralei rSo6eu, akojaz zsslnzim biti obre-kovan pred svetom. V Bojauu 17. vol. srpana 1874. JuriJ Bonin. Bad bi Vi zdaj pred svetom dokazali, da ne sku-§ate raojih uceneev, kuj jaz v Soli mej neenjem delam, a tega nikakor ne morete tajiti, i gotov sem da bi moji adenei, Se bi prav Vi osebno prisli v mojo Solo, ravno tako govorili, kakor so popisali, zakaj stvari, katere nyso slisali, ne morejo govoriti, kar bi Vi hoteli. I n-noeensereditomni verbo: astntus consider at gresus suos. ue vam jo ljubo, le pri-dite, jaz so Vas no bojim. Dalje me Se Vi obdolziyete, da sem jaz podpise za III. razrod v Bojann lovil. Ako ste Vi kos dokazati, da sem jaz le e n e g a samega podpisal ali krifc naredil, povejte ga po ime-nn i rekel Vam bottom, da ste posten, Qui, quod n o v i t, loquitur, judex jus titiae est: qui autem raentitur, testes est fraudulently. A da ste Vi meseca vinotoka pred podpise lovili proti meni i ljudi laznjivo nagovarjali, da naj se podpisejo, da sem jaz nemoralen, skazem Vam stem, da mnogo |ih je bilo, kateri nijso hoteli Vam verjeti; da §e sam Vas brat jb Vas ozmerjal i podpisati nij hotel, rekofi, da nobene kriviee ne ve zoper mene. S e rape rjurgia quaerit mains. Kaj pa sem jaz napraVil, ker me Crnite, da sem nemoralen *? A s fc o morebiti kos Vi pricati zoper mene? Morebiti da me Vi nemoralnega imenujete zato, ker sem jaz lansko leto se kratkoeasil z mojimi prijatelji? i zato ker sem zgovoril b e s e d o, s katero, jaz mislira, se nobeden nij polmjsal, ker zive duse nij bilo blizo. A znabiti zato, ker sem bil pred 5.ini. leti pri Sv. Jarne-ju z mojim prijateljem i rayno tam raisli ena oseba, da je bila o d mene razaijena"? A to, dragi moj, Vas nifenebriga. Dokafcifce, ako stezmozni, ste me videli Vi ali kedo drugi, da sem bil pijan? ali da sem bii nesparaeten v drustvu? Ali ste me vi-deli Vi, da sem se jaz vlafiil z nesramoieami? Ce to dokazete svetu, ste mozak, kajti verba volant et f a e t a ro a n e n t. Piseanee I k e d o je po oeetovsko skrbel brez nobenega plafiila za Janeza Mystre-a, kateri je letos dovrsil VI soio'? K e d o je skebel i preskrbel Stefana Ferlugo iz Gretef kateri je letos dokonisal I roalke ? A bi bili kaj Vi doli svojega i skerbeli za njega kot jaz ? N e s c i o ! K e d o je izneil i preskrbel za Tonckt> Ferlugo, katara je zdaj v Trebi;ah za solsko pomocnico? Njopoprasajte, ako sem jaz kako nesramno besedo kdaj zinil, saj ona je dekle uze precej velika, gotovo razume. K e d o je prezivil i izu-cil Janeza Sovic-a, kateri je naravnost iz te sole, v kateri je bil samo eno leto, pristopil v IV razred i zdaj je v pripravnici v Kopru ? K e d o je popolnoma izncil Janeza Eusconi-a v sam ill 6 mesecih, da je naravnost iz tega razreda pristopil v I Solo e. k. nemske gimnazije ? A je to sleparsko, kakor V i javno svetu hocete dokazati, da jaz moje ufienee samo za is-pit.is6im? Kedo je preskrbel Antona Kleva, da je v enera samom letu tako dalje priSel, da je letos IV razred dovrsil, da nebeden ga nij prekosil? A je to nemoralno i sleparija? Kedo je celih 6 let za-poredoma vecerno zimsko solo poducevai? Poprasajte vse tiste licence, kateri so vedno Solo obiskovali, koli-kokrat so mene slisali, da sera nesramne besede izgo-varjal; saj iz mej teh je fantov, mo5c, ofietov in tndi mlajM Vas brat je obiskoval solo, skusajte i popra§ajte, ako je kos Vam samo eno nemoralno besedico izrefii, da bi jo bil iz mojih ust sliSaL Potem sodite V tistem t-asu sem se zamaknil v34. st-v. sBot-e", in slisal sem stokanje treh Standrezkih mol, ki n&nja-jo eno samo pametno in zapovedajoSo osebo, da jih lehko sveto, ne, ne pardon, inozko trojieo imeaujem. In ta trojiea je tako nad&love§fca, da nij niogla sam a stokati, nego je moza najela, da je za njo stokal. In jaz nbogi „sutasti gospodie, kakor so poslali v casnikih v Trst, na Dunaj in v vsa -m^sta," (kar s* RliSi z«iaj po St. Andrei), sem tako sutast, da se mi zdi nevredno, odgovarjati na vse stokaujs ^tandr^zke mo^ko trojice, nego da hoc^m za njo le malo postokati. In najprej moram postokati, da je bil veci delj stokunja raozke trojiee brezpotreben, manj'si del pa sofistiL<*it in neresnicen, summa summarum: da je bilo vse le pra-zno in abotno stokanje. Jn potem postokain, dji ima staresinstvo vpckrat priloznost in moralno dolznost, vtikati st* v narodne in pol. xadeve. In da vsega ne oitiunjam, spominjam tro-jieo Je na podpisovanje petieije na fifsarja zoper diivkt-ne volitve, in na inozko obnaSanje solkanskega stare-sinstva. In Vi ste menili, da je najbolje. ako se mol-hi in uklanja! In kar se tiee nmenja ljtidy, je to historian lakt, ki se ne da z reklamo trojiea (a la: France %uvava ii 4» ,. ^>r,\iii ..... - ' ~. „ f,"»risk;i ,. 2 :}'» Tiiriifti doinaca ,, N'<»vn , 2 40 „ o'^rskii 2 2<» Jecincn tvl ,, 1 "•» „ jM-lwn „ 2 hi Oves laski „ ik.v 1 4) „ ogrnki „ star. , 2 Fizol laski „ , 2 4) .» gowki a; \u M a io Krorapir cent a :>o Seno „ ' H'i 0 70 Blanina [spelt | dumaea vent 42 „ * liirierikiiiHka „ :jt> i« .- » M», „ «» ,, l.T — Pivo gradsko „ l> „ !i M ko Ijubeznjivo nesramni, v javnem listu trditi, da nijsem vedel, koga bi volil ? In ali nijsem drugim osemnajst rnoz — med njimi tudi mozko trojieo nasvetoval? In dasi sem „sutast", moram biti tudi slab na spominu? In dozdanje zupanstvo je bilo vsakemu pametne-mu v posmeh. In neki modrijan je rekel, daje sme§no^ kar je neskoncno majhno. In t rojiea se je veckrat ob-nasala, kakor da bi ne eksistirala v obcini. In tedaj se je pametnim in „ sutastomu " zdelo, da je nij t. j. daje neskoncno majhna. In ergo: je bila smesna.— In kar se tiee mcjega samovoljnega oddaljenja (eigeninahtige Entfernung: Kriegs-Artikel N. 6.)- in ne dezercije- kakor Vi radi o meni stokate, sam vem, kako se mijebi- I lo treba obnasati; in trojiei nijsem za nie odgovora dol- ! zan. In ako me je 2upaa z zandarji zasledoval, med tern ko sem na vseueilisei sv oje nauke nadaljeval, je bilo tudi dobro, ker je stum nekaj easa p tratil; ze tako skoro niS ne deia. In tedaj bi mi moral biti hralezen, da se je zaradi mene vsaj nekaj zabavljal.— In 6e uraduje nase zupanstvo slovenski, nij njego-va zasluga, ker to je u&e e. g. Jozef Kanut vpeljal. "In na§emu zupanu je presneto malo na tern ali se uraduje slovenski, saj se da podkrifcati, magari ko bi biloho-tentotski pisano, in slov. pismenega jezika ze tako ne razume. In kar se tI5e drugega stokanja, moram omeniti. da sem dobro pogledal, ali imajo moj roditelji - vse prste ozuljeae, da sem se mogel izsolati "(dastsem le lutast gospodie „) in videl sem, da nij res. In priposte ljudi, ki svojo ubornost spoznajo, ; spoStnjem in pomilujem; nevredne gizdaline, kakor je zlasti mo/ka trojiea in kumpari Tonea, moram zani6evati, ker oni se drze, da so najbistroumnej§i in najueenej§i, v resnici pa nij?o. In Vi hocete dokaze: in jaz sem pripravljen, jih pol kosa navesti; in dasi sem prepriean, da je Bajbolje, ako se gnjile ude izre^e, da se ne pokvari eelo.telo, vendar prvie ne sruera Sofiinih feitateljev s tern dolgoeasiti, drugiC pa se mi preveu smilite, da ni Vas moral §e dalje blamirati. Ako se poboljsate, Vam prizaoesem. in drugace sem pripravljen, vsako svojoprejSnjo inzda-njo besedo na javnem kraji pred kte- Riz J, vrsto p. Vi II. vrote po 12.— ill. vr^to po 11.M) IV. vr-t« po 10.50 V. vrste po H fl. Moho is HUtcrjevih nUinon v StraMcaU. Sis iakljenr,8t I. po 19w50 St 11. no 12.50 St 111. po ll/iO ^fc IV. po 10.~~ St V, po {).- VI. po 7.U0. Brex zaklja: otrobi drobni po 3.30 otrobi deboli po 3.10 Gospodu J. H. Jutema, jadtrna luna svetila— Sliisni na postljo^ iieunano kaSljanjo; Skofiiin na ok no, pogkdatn kdo je, Blisim pwl oknom inilo zdih'vati-Vidim ljub'ga, alovo od raeno jemati. Oh I k*»f tailo m' je strilo, raodno janilo, Oa mi jo src« globoko v ialost vtonilo. Z Bogom ini Ihidi! zilrav mi bodi! Prosim predragi I rae ne poz*bi, Uog ve po svetu kje tam, kodor bo§ mm. Da b' bila jaz vcd'Ia, da inisliS tako^ Gotovo tud' moje odprto bi b'lo ; Tp kar si zabtcval spolnjeno bi b'lo. .Saj ne zameri zato, Te prosim lepo, Potriu en' malo, saj dolgo Ti treba ne bo! u...... i olo. II v.« fy Is.v se iiajeiiiuik kot «o z druziii-i, iioljskliii dfeiii in i*f»ti*el>uo xiTiiio, da obdelnje eno zemlji^e v hribu 51izu Sem-pasa. — Ketlor ho<;e kaj ye{- zvedeti, naj se obrne <|o ill iMlilijsf>a na §ega ]kki, katero mu iiaznani vse pogoje. MLINARJI POZOR! Kedor ima na p r o d a j d v a m 1 i n s k i h itiameiao-w za konizo mleti z vso zraven potrebno m 1 i n-sTo p r i p r a v o, vse v a M *L °J i" s e m vStaim, naj se hitro oglasi pri nasem. upravniStvu, katero knpea za tako orodje. Lastnik: VIKTOR D0LEM5. Izdavatelj in za nredmj§tvo odgovoreo: ALOJZW VALMTIN