P. b. b. kulturno - politično glasilo s v e+ovnih in domačih dogodkov P«»*tni urad Celovec 2 — Vcrla^s|jo!»iaun klageulurt 2. l/.haja v Celovcu — brhcheinuu^sori klagenfiui LETO XV./ŠTEVILKA G CELOVEC, DNE 7. FEBRUARJA 19()3 CENA 2.- ŠILINGA Krščanski nauk in materinski jezik Ugleden avstrijski tednik »Die Furche« prinaša v svoji številki z dne 24. novembra 1962, na strani »Ghrist in der VVelt« izjrod peresa dr. Raimunda Mayerja. članek »Religion und Muttersprachc«, ki ga prinašamo v slovenskem prevodu: »Srečanje krščanskega nauka z materin niin jezikom je lUiko staro kot Cerkev sama. Najtesneje je.povezano z Kristusovim naročilom, oznanjati njegov evangelij vsem narodom. To naročilo so mogli apostola izvršiti samo, če so pridigali 'božjo iblago-veet narodom v njihovem jeziku. Apostolska dela nam pripovedujejo o prvilh binko-ktilh, ko so pripadniki raznih narodov slišali božjo 'besedo v svojem jeziku. V tem binkoštnem jezikovnem čudežu dn v izročenih darovih jezika iz apostolakega časa ne smemo videti samo'potrditve, da so se apostoli posl užili 'ljudskega jezika kot jezika za oznanjevanje 'božje 'besede, temveč tudi božje potrdilo za raznoličnost jezikov. Ko je pdleg krSčanskega nauka vedno bolj stopal tudi spomin lomljenja kruha v središče 'bogoslužja prvih kristjanov, se je okoli njega razvila 'tudi posebna liturgija. Na ta spomin lomljenja kruha se nanašajo tudi besede v prvem pismu na Ko-finčane: »Moliti hočem z duhom, moliti pa hočem tudi z razumom; Roga hočem slaviti z duhom, hočem ga pa tudi slaviti z razumom. Kajti, Če v duhu 'blagoslavljaš, kako naj potem On, ki zavzema mesto laika, reče k tvojemu blagoslovu amen? Saj ne ve, kaj praviš. Lahko izgovarjaš lepo zahvalno molitev, vdndar drugega s tem nisi spodbudil.« Te besede apostola narodov so v teku zgodovine porabljali za to, da bi avtoritativno upravičili odklon 'latinskega jezika kot .liturgičnega jezika. Ni težko povedati, k;ij je bil povod, da je Pavel naslovil te besede na vernike mlade Cerkve mesta Ko-nint, ki je »ležalo oh zibelki greke kulture gtškega jezika; upoštevati moramo, da je bilo mesto Korint takrat svetovno trgovsko mesto, kjer so se nastanili številni pri- Pogajanja za sestavo nove Vlade so še vedno v polnem teku. V torek so jih dvakrat prekinili. Razpravljali so o vprašanjih pristojnosti, ne da bi pri tem dosegli kakšen •poniizum. Pogajanja so tekla zelo trdo in ostro. V tordk zvečer so se zedinili na komite štirih, ki naj bi se sestal v sredo, da bi odločil, če in kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Komiteju pripadata s strani Ljudske stranke kancler dr. Gorbach in predsednik Kluba dr. Hurdes. Politični opazovalci gledajo precej črno na nadaljni razvoj. Mnogi komentarji izrabijo mnenje, da hočejo nekateri razbiti Ljudsko stranko s trdovratnim ne, da bi tako spravili v diskusijo nove parlamentarne volitve. Celoten razvoj je zelo resen. »Kako dolgo je še časa?« To vprašanje ob neprimerno dolgem zavlačevanju sestavljanja vlade si zdaj ne stavi samo »navadni« državljan — tudi juristi razmišljajo o tem. Uspeh; Ustava ne določa nobenega roka za »sestavljanje vlade«. Praktično ima samo državni predsednik pravico do odločne besede. Medtem ko bi se teoretično zvezni Ikanc-b'r dr. Gorbach lahko večno boril za novo vlado, 'bi edino državni predsednik mogel skrajšati to večnost s temi koraki: On more Poveriti sestavo vlade drugi osebnosti, ali pa upostaviti uradno vlado. Eden najbolj kočljivih trenutnih problemov je izdelava proračuna za leto 1963. Kot Milano ho provizorij iztekel s 30. aprilom. K tej točki pravijo juristi: Provizorična vlada je upravičena in dolž- padniki tujih jezikov in skupno z drugimi tvorili prve skupnosti 'kristjanov. Pavlu, ki se je priznal k ves svet obsegajočemu pojmovanju Kristusovega natika, da v krščanstvu ne sme več odločati, ali je kdo Grk ali Rimljan, Skit ali Barbar, svoboden ali hlapec, je Šlo v prvi, vrsti za to, da nastopi proti ‘narodnemu napuhu Grkov, ki so hoteli! priznat! samo grški jezik kot jezik nauka in molitve. ' Na drugi strani pa takrat še ni bilo ustaljene liturgije, tako da je bilo težišče bogoslužja v nauku im v prostih molitvah. če vidimo besede apostola Pavla v luči tega ozadja, vidimo, da nikakor niso klasični argument za itrditev, >da je bil Pavel nasprotnik posebnega liturgičnega jezika. Jezikovni ustroj sredrtjemorslkega prostora je povzročil pozneje jezikovno poenotenje bogoslužja, ki je do srede 5. stoletja tako napredovallo, da so bili glavni Liturgični jeziki latinščina, grščina in arabščina. Sveti Avguštin je imenoval te tri jezike svetovne jezike, ker se jih je (posluževal za bogoslužje celotni krščanski svet. Zaverovanost v prednost prej omenjenih trdli svetovnih jezikov je segala pozneje tako ‘daleč, da so se branili prevesti liturgijo v ljudske jezike, ali sprejeti kak drug jezik v ljudsko molitev. Leta 784 je spregovorila in ugotovilla sinoda v Frankfurtu, da je napačno misliti, da je Boga mogoče slaviti tsamo v trdi jezikih; Bog usliši vsako molitev me glede na jezik, v katereni je 'podana, če je le vsebina prava. Pozneje je nizka izobrazba klera ovirala uporabo maternega jezika pri nauku ,iin molitvi. Padanje izobrazbe je segalo tako daleč, da ‘duhovniki mnogokrat niso znali pfidligati In so pridige sploh opustili ali se zadovoljili z 'branjem kakšne homllije. na kot definitivna vlada, da predloži narodnemu izboru gospodarski načrt, če se se-dajšnja vlada ne bi mogla zediniti glede tega proračunskega načrta, potem narodni odbor sam ne more postaviti veljavnega proračuna. Kajti ustava jasno zahteva, da mora Vlada načrt predložiti narodnemu odboru. — Edini izhod bi 'bili začasni ukrepi. Vlada more pustiti torej celoten proračun pasti pod mizo, vendar samo do 23. oktobra. Edino ta termin po ustavi more 'pritiskati na provizorično vlado. Volifve državnega predsednika V ministrskem svetu je zvezna vlada ipod predsedstvom zveznega 'kanclerja dr. Gor-Ibaeba Objavila, da bo 22. februarja 1963 razpisala volitve državnega predsednika. Volitve se 'bodo vršile 28. aprila 1963. Predloge je treba Vložiti najkasneje do 7. aprila. V času med 15. in 24. marcem morejo voliki dobiti vpogled v volilne sezname. Takoj nato stečejo rolki za ugovore, prizive im odločitve k volilnemu seznamu; poprave se bodo izvršile v času od 8. do 10. aprila. Če 28. aprila noben kandidat ne bo dosegel zahtevane absolutne večine veljavnih glasov, 'bodo volitve ponovili 19. maja 1963. Volitev državnega predsednika je za vsakogar obvezna. 28. aprila bo okoli 4.9 milijonov Avstrijcev doseglo volilno upravičenost, to je število, ki ga še niso dosegle nobene volitve. Od zadnjih volitev državnega predsednika bo volilo 715.484 Avstrijcev več. Tej napaki so se S’e za časa Karla Velikega zoperstavile štiri sinode. Tako je Reimska sinoda (813) za Iramcosko-nemško obmejno območje izrečno predpisala itn zahtevala, da morajio duhovniki pridigavati po različnostih jezikov. Leta 1215 je bil 4. Lateranski koncil, ki je predpisal škofom, da morajo namestiti sposobne može, ki 'bodo po različnosti obredov in jezikov Obhajali božje službe, delili zakramente in učili vse enako. Stremi jonj e po bogoslužju v maternem jeziku ne izvira v nemški reformaciji. Že nekateri redovi (Waldemer, Huisiti...) so v stremljenju po novem privzeli tudi liturgijo. Ko se je sestal triemtiski koncil, stališče tudi katoliških bogoslovcev ni bilo enotno. Med njimi j'e bilo mnogo takih, ki so zagovarjali ljudski jezik kot jezik liturgije. V anglikanski cerkvi je bila odločilne važnosti londonska sinoda leta 1562. V Nemčiji se jie Luther prvotno izrekel samo za delno uporabo ljudskega jezika v liturgiji. Šele po dokončnem 'prelomu s Cerkvijo je postavil na mesto maše »Obred Adenauer zagoverja De Gaulla Napetost med Bonnom in W a.sh ing tonom ob dvoumnem zadržanju Zahodne Nemčije pri .pogajanjih z Evropsko gospodarsko skupnostjo lin ob nemško-francoski prijateljski pogodbi je zelo močno narasla. V Bonnu jo skušajo 'zmanjšati po diplomatski poti. Istočasno pa se je Adenauer izdal za de Gaiullovega zagovornika. Oznevoljanost Amerike se je obrnila v prvi vrsti proti nemškemu zveznemu kanclerju samemu. Očitajo mu, da se pri pogajanjih v Bruslju ni dovolj, močno zavzel za pristop Velike Britanije k EWG, da je igral »dvojno igro«. Na eni strani je pred Angleži varoval videz, na drugi strani pa pi hotel ogrožati pogodbe z de Gaullom. Zahodnonemški govornik je pretekle dni ponovno preklical poročilo, ki pravi, da je Adenauer vedel, da bo de GauMe razbil pogajanja z EVVG. Obenem je ‘kot napačno zavrnili vest, da so Združene države zaprosile Adenauerja, naj preloži obisk pri de Gauilu, ki je pri njem podpisal 'pogodbo. Ameriški poslanec v Bonnu Dovviing, je na lastno prošnjo imel daljši razgovor z Adenauerjem. Takoj potem je odletel v VVashington, kjer je o položajiu poročal Kennedyj'u. 'Prav tako je odletel v 'VVashington državni tajnik bonnskega (zunanjega urada, da bi ozdravil ameriško čemernost. Ne glede na trenutno napetost z Ameriko je Adenauer v posebnem intervjuju z neko ameriško poročevalno agencijo nastopil kot zagovornik de Gaullovega zadržanja. Trdil je, da Ljudje pozabljajo, da jie Anglija že dvakrat odklonila članstvo v EWG. Zato tudi zdaj ni treba misliti, da se bo svet kar podrl. Treba je čakati in potrpeti, ni treba nad tem dogodkom zaganjati takega vrišča. Adenauer je na eni strani dejal, da nemška vlada še nadalje upa na uspešen izid angleških prizadevanj, za pristop k EWG, ha drugi strani pa je zatrdil, da pristop Anglije k EWG ne sme porušiti ustroja rimske pogodbe. (S to zadnjo argumentacijo je de Ganile preprečil pristop An-glije). Adenauer je zatrjeval tudi, da so bili Amerikanci že od vsega začetka obveščeni o bližnjem memško-irancoskem sodelovanju. On sam je o tem preteklo poletje govoril ameriškemu zunanjemu ministru Ruslku. Drugače pa je de Ganile — kakor zadnje večerje«, ki naj bi se vršil v celoti v ljudskem jeziku. Ta koncil je priznal .potrebo ljudstva po uporabi mater inskega jezika. Nadalje ga je pripustil tudi za razlago nekaterih mašnih ‘tekstov, ‘beril in evangelijev. Vendar naj ostane pri latinskem bogoslužnem jeziku, ker je porok za večje spoštovanje do maše; obhajanje maše v ljudskem jeziku pa bi zaradi mnogih prevodov moglo povzročim minogo napak. Zato je koncil odločno odklonil mnenje, da se sveta maša sme obhajati samo v ljudskem jeziku. Po razvojn tiskarske umetnosti pa se je odprla možnost, da so postal! liturgični teksti ljudstvu dostopni po prevodih v njegov jezik, da pa se je Cerkev zaščitila proti nevarnosti napačnih prevodov z im-priimaitur. V nemškem iprostoru so bili pred vsem benediktinci in založba Hcrder, ki so »i pridobili velike zasluge pri izdajanju mašnih knjig in tako ljudstvu liturgijo šele odkrili in odprli. Od tu je bil samo še majhen korak do liturgičnega gibanja, ki je izšlo iz Klosterneulbairga in ki danes omogoča, da molivec med latinsko mašo v nemščini moli njene tekste naprej ali pa da sodeluje ali somoli Hjudstivo samo. tudi on — močno o tem prepričan, da je soddlovanje med Evropo in Združenimi državami življenjske važnosti. Erhard govori o deljenosti nemškega kabineta Medtem so prišla nasprotja v nemškem kabinetu z vso silo v javnost. Gospodarskemu ministru Erhardu doslej ni uspelo spreobrniti državnega tajnika Miiller-Ar-macka od namena, da bi odstopil. MiiHer-Armack je zaprosil za odstop z utemeljitvijo, da po podrtih pogajanjih z EWG nc more več soglašati s politiko honnske vlade. Državni tajnik velja kakor Erhard za zagovornika angleške linije. Erhard sam je prvič pokazal diference e Adenauerjem. Veljal je za izvrstnega gospodarskega strokovnjaka, vendar za »brezbarvnega politika«. '»Pripravljen bi bil slediti klicu kot kancler, Če to sklene moja stranka in Rundestag,« je rekel. (Erhard bi naj za Adenauerjem prevzel njegovo mesto.) Vendar je minister pripomnil, da njegovo kanclerstvo nima nobenega opravka z njegovo osebo. »Gre za stvarna vprašanja nemške politike, in jaz bom postal zelo jasen, kadar bom zastopal svoje stališče.« To je tudi vzrok, zakaj je odklonil prijateljsko ponudbo, naj odstopi. Na •prvem mestu stoji politična odgovornost. Začetkom tega tedna pa je v London prispel španski industrijski minister Lope* Bravo, da bi dobil tehnične pomoči za svojo deželo. Minister pa 'bo razpravljal tudi o polomiji ob pogajanjih z EWG. (Tudi Španija želi biti sprejeta vv Evropsko gospodarsko skupnost.) Obisk španskega industrijskega ministra v Londonu spremljajo jasni znaki, da hoče Francija poglobiti prijateljske odnose s Španijo. - »KLUB MLADJE« vabi vse zainteresirane na diskusijski večer »V ogledalu dveh generacij« v sredo, dne 13. februarja, ob 19.30 uri, v hotelu »Goldener Brunnen«, Lidmanskygasse, Celovec. Vladna pogajanja brez uspeha Napetost med Washingtonom in Bonnom Politični teden TITO V SPORU S PEKINGOM Nedavni komunistični 'kongres v Vzhodnem Berlinu ni prinesel nobenih novih senzacij v sporu med Moskvo im Pekingom. Vendar se je jasno pokazalo, da Kitajci v svoji skreganosti s Sovjetsko zvezo ne stoje sami, temveč da imajo na svoji strani vrsto asiatskiih komunističnih strank. Iz pozdravnih nagovorov v Vzhodnem Berlinu je bilo mogoče razbrati, da so pred vsem komunisti Severne Koreje, Thailanda, Birme im Indonezije v vrstah Pekinga. Značilno je bilo tudi, da v Vzhodnem Berlinu »zaradi pomanjkanja časa« komunistične delegar cije iz Severne Koreje niso pustili niti do besede. Kitajska je začela z novim propagandističnim bojem. Radio Peking je v svoji oddaji v ruskem jeziku pozval ruske slušate-Ije, naj naročijo iz Pekinga brošuro, v kateri so podani merodajni članki s kitajskim stališčem. Ta brošura bo izšla kmalu tudi v angleščini, španščini, japonščini, arabščini, esperantu in še drugih jezikih. Četudi Sovjetska zveza brošure ne bo pustila uvažati, ni podcenjevati propagandističnega učinka po vsem svetu. Zdi se tudi, da se je jugoslovanski predsednik Tito v sovjetsko kitajskem sporu porinil cisto v ospredje. Tako je pred kratkim imenoval politiko »kitajskih vojnih hujskačev« nesocialistično in »podobno oni Džingis-Kana«. Kar imenujejo Kitajci marksizem - leninizem, je »največja žalitev za naša velika učitelja Marxa in Lenina.« - Kitajski voditelji sami pa so menda izjavili, da bi v primeru atomske vojske od 700 milijonov Ostalo še vedno 300 milijonov Kitajcev pri življenju, od prebivalstva ostalega sveta pa samo delček. To pomeni »ogromno nevarnost za svetovni mir«. GAITSKELLOVO NASLEDNISTVO Smrt Hugha Gaitskella, voditelja britanske »Labour Party«, je postavila stranko pred resne probleme. Gaitskellu je namreč vedno uspelo, držati skupaj vsa strankarska krila, ki so silila narazen — čeravno včasih z velikimi težavami. To se mu je zdelo prav zdaj tembolj potrebno, ko bodo najkasneje leta 1964, mogoče pa že jeseni tega leta — parlamentarne volitve, od katerih pričakuje prav »Labour Party« — upravičeno — uspehov, če bo stranki ohranjena enota in s tem njena udarna sila za volitve, zavisi tudi od voditeljev skrajno desnega krila, Browna, ter skrajno levega, Wilsona: če se bosta znala spoprijeti in se zediniti na kandidata za strankarsko vodstvo, ki ho prišel za vse enako vpoštev. KUBA ZOPET POZORISČE Wayne Morse, predsednik pododbora senata Združenih držav za latinskoameriška vprašanja, je te dni zahteval od ameriškega zunanjepolitičnega ministrstva sporočila glede sovjetskih prizadevanj na Kubi. Povod k temu so bile vesti, ki so govorile, da Sovjeti še vedno pridno delajo na tem, da zgradijo na Kubi vse mogoče obrambne naprave. Še vedno pošiljajo velike zaloge orožja in vojnega materiala na otok. Znano je tudi, da je še vedno 16.000 sovjetskih vojakov na Kubi in da kubanske enote razpolagajo z raznovrstnim modernim raketnim orožjem iz Sovjetske zveze. Ameriško zunanje ministrstvo pa opozarja na to, da gre za obrambne ukrepe, proti katerim ni moč česar podvzeti. Tudi iz drugih vzrokov je Kuba vnovič privlekla vso pozornost nase: Uporniki so napadli kubansko milico, postrelili vrsto vojakov in odpeljali ujetnike s seboj v hribe. Očitno se podtalno gibanje na otoku čuti dovolj močno, da si upa javno napadati. STRATEGIJA POLARIS Že smo poročali, da je Hruščev med kubansko krizo zahteval v zameno, da umakne sovjetske rakete z otoka, predajo ameriških raketnih oporišč v Turčiji. Takrat je Ken;iedy rekel ne. Zdaj pa se zdi — brez pristanka iz Moskve —, da je res odbila ura raketam ZDA v Turčiji, pa tudi v Italiji. In to pod vidikom splošne preobrazbe oboroževanja, ki se je zdaj osredotočila na rakete Polaris, ki jih bodo izstreljevale podmornice. V Turčiji in Italiji so Ameri-kanci namestili doslej rakete Jupiter, ki pa jih bodo zdaj odstranili. Tako bodo dosegli večjo gibčnost vojskovanja, kajti podmornice se morajo pojaviti zdaj tu zdaj tam in jih je veliko teže uničiti, kot odstrelne rampe na celini. Italija in Turčija pa se nosta tako ognili coni sovjetskega ato-marnega nasprotnega udarca, ker ne bosta več imeli atomskih raket, ki bi jih bilo treba uničiti. ČUAN - NASLEDNIK MAOSA? Wu Hsiu Čuan, zaupnik Mao Tse-tunga in Ču En-laja, je znan v jugoslovanskem glavnem mestu kakor tudi v Moskvi. Njemu so rodno poverjena najbolj kočljiva poslanstva v drugih državah, kar da sklepati, da se ne boje zanj, da bi ga meščanska vabljivost zahodnega sveta prebarvala iali ga odtajala. Med vodilnimi tovariši slovi že dolgo kop 'Stoodstotni tajni tip; tovariš, ki je koristno stati z njim na dobrem. Za njegovo naklonjenostjo ne stremijo samo stalinisti, odkar se je kot odposlanec Pekinga udeležil vseh komunističnih kongresov vzhodnega bloka, v BudapCštip v Rimu in v Vzhodnem Berlinu. Tudi tako-zvanim »protistalinistom« nii dobro, kadar vidijo sedeti Wua z njegovima delegaoij,-skima spremljevalcema negibnega v parketu, ko po slušalkah 'posluša prevod zapri-seganja zvestobe HruSčevu. V dobi Stalina je kitajski funkcionar deset let 'študiral v Moskvi vojaške znanosti in politiko. Hitro si je pridobil glas strokovnjaka v sovjetskih vprašanjih in je tudi vedno posredovaje vposegel tam, kjer je iz tekmovalnosti prišlo do napetosti med Maom in Stalinom. Leta 1953 je imel častno stražo ob krsti Stalina in odslej je postalo pekingSko zunanje ministrstvo nje- gov neomejen delokrog. Dvakrat je bil eno leto poslanec v Beogradu. Vedno ob težavnih trenutkih, ko si je Hruščev prizadeval, da bi prebil led med Titom in Moskvo. Leta 1955 je doživel obisk Bulganina in Hrulščeva v Jugoslaviji in pri tern zbral svoje prve lizkušnje pri občevanju s sovjetskimi »revizionisti«. Zahod ga je prvič doživel leta 1950. Pred Varnostnim svetom v New Yorku je v svojem štiri ure trajajočem govoru napadal Formoso in Združene države. Wu je mojster bleščeče retorike. Pred Združenimi državami mu ni koristila. Rdeča Kitajska še danes ni članica svetovne organizacijo. Wu Hsiu čuan je potem zbiral svoje skušnje s komunističnimi državami. Pod-žigad je Endvera Hodšo v Albaniji; povezal se je s komunisti severne Koreje in severnega Vietnama; potoval je v Pariz, da bi zastopal pekingško linijo pred francoskimi komunisti; prevzemal je najbolj zapletena poslanstva v državah vzhodnega bloka, ki se vedlno bolj odmikajo stalinistični smeri. Njegov spomin poznajo tako, kot se bojijo . njegove ironije in občudujejo njegovo gibčnost. Brez dvoma gradi Peking v Wu Hsiu Čuanu namenoma naslednika za najvišje pozicije. Že zdaj odloča njegov nasvet daleč preko zunanjejx>litičnega zadržanja Rdeče Kitajske. Mao Tse-tungu, ki ne prestopi več koraka preko meje kakor Stalin, služi za povezavo z zunanjim svetom. Njegove interpretacije vplivajo na sedanje odločitve diktatorja Rdečih Kitajcev. Nekateri mislijo, da bo Wu Hsiu Čuan nekega dne sam dal zadnje navodilo za osvojitev sveta v duhu učitelja Stalina. AVSTRIJSKO STALIŠČE K EVVG Prvič po zlomu pogajanj med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo so avstrijski ministri zavzeli k novemu položaju svoja stališča. Trgovinski minister dr. Bock je predlagal, da bi se avstrijska vlada takoj predstavila v Bruslju. Dr. Kreišky pa svari pred prenaglim dejanjem. Avstrija mora čakati vsaj tako dolgo, da se bo položaj vsaj v nekoliko razčistil. Ti stališči sta zastopala ministra pred kratkim v oddaji avstrijskega radia. Minister Bock je dejal: »Sem mnenja, da odločitev v vprašanju Velika Britanija— EVVG še ni dokončno padla. Vendar mi ne moremo tako dolgo čakati, da bodo rešili vse svetovnopolitične probleme«. Po mnenju dr. Bodka naj Avstrija predlaga EWG rešitev, ki odgovarja trgovsko-političnim potrebam, ne tla bi s tem porušila ustroj EVVG. Ko so se pogajan j a med Veliko Britanijo, Dansko in Norveško ter EVVG končala, mora Avstrija sama nadaljevati pot do Bruslja, kakor sta to storili tudi Velika Britanija in Danska. Zunanji minister dr. Kireisky se je odločno obrnil zoper 'trditve, ki pravijo, da je zdaj čas velikih razočaranj. »Mislim, da doživljamo resno krizo v vprašanju evropske integracije; na drugi strani pa je upati, da bodo novi poizkusi našli boljši zaključek«. Nato je dr. Kreisky opozoril na to, da je Avstrija že uložila prošnjo pri EVVG, vendar do danes še ni bila povabljena na razgovor. »Razvoj v Bruslju je privedell pet držav EVVG do nasprotja k Franciji. Zato moramo delati posebno previdno, da ne ozlovoljimo ne enega in ne drugega;« je dejal dr. Kreisky. Opozoril je na nasprotja med Anglijo in Ameriko s Francijo. »Na ta nasprotja se moramo ozirati; v prehitrem dejanju ne smemo ustvariti položaja, ki bi bil še ... in pri nas v Avstriji slabši od trenutnega«. Prišlo bi do nesporazumov, ki bi jiih bilo težko odstraniti; zato je treba prej preudariti in premisliti in se potem odločitli k jasnemu dejanju.« KMETJE SO SE ODDAHNILI Narodni zbor je enoglasno sklenil zakonite pridržke za '»tehnično« kmečko sosedno pomoč. Odslej more vsak kmet priskočiti sosedu s traktorjem alli z drugimi stroji na pomoč, ne da bi kršili obrtni red. Predsednik Kmečke zveze poslanec VVaLlner je k temu pripomnil: '»Zdaj se je postavoda-jalec prilagodil revolucionarni motorizaciji v kmetijlstvu«. 'Govornik kmetijstva poslanec Kulhanek je opozoril na to, da je s tem obrt omejena. Ne smemo pozabiti na potrebe obrtnega cestnega tovornega prometa — pred vsem z ozirom na asociacijo z EVVG. Imenoma je poslanec Kulhanek navedel še: uvedbo strožjega dokaza zmožnosti; statistiko cestnega prometa in še drugo. KARDINAL GRAJA POLITIKE Kardinal dr. Konig je zavzel pred kratkim stališče k sestavljanju vlade — in pri tem grajal politike, ki se jim nikamor ne mudi. Mogoče kakšnega Avstrijca ne moti že mesece trajajoče brezuspešno sestavljanje vlade, je menil kardinal ter svaril: »Če bi bilo mladini vseeno, ako v naši državi sploh kdo vlada, potem bi ji ne bilo mogoče dati zavesti, da naj zastavi za to državo svoje življenje.« Kardinal se je bavil z vprašanjem dolžnosti oficirja in pri tem opomnil na to, da mora biti zadržanje oficirja zvezne vojske drugačno kot »zadržanje preteklosti«, čast oficirja ne sme biti kakor prej »izključna« lastnost, vendar je več značilnih znakov zanjo: zmožnost, poštenost, zanesljivost, upanje, zmernost in treznost. SLOVENCI dama ut pa s at'ta Tržaški ak deroiki prosvetnemu ministru Italijanski prosvetni minister Gui se je v Trstn udeležil uradne otvoritve letošnjega akademskega leta na tamkajšnji univerzi. Ob tej priliki so predstavniki slovenske akademske liste „Adria” izročili prosvetnemu ministru spomenico, v kateri poudarjajo bistvene zahteve in potrebe slovenskih študentov tržaške univerze. Zlasti je v spomenici ponovno izražena nujnost ustanovitve posebne stolice za slovenski jezik in slovstvo, ki naj prispeva še posebej k usposabljanju za učne moči na slovenskih šolah. Bogata že*ev književnosti v Sloveniji Društvo slovenskih književnikov Slovenije je podalo obračun svojega dela v preteklem letu. Njegovi člani so objavili 4 pesniške zbirke, 21 proznih del, 6 dramskih besedil, zbirko pesmi za mladino, 9 mladinskih proznih del, eno televizijsko dramo, 6 radijskih iger, 2 scenarija in 8 zbirk esejev, kritik in razprav. Sedemnajst del naših pisateljev je bilo prevedenih v tuje jezike. člani društva slovenskih književnikov so imeli lani okrog 150 predavanj, pripravili so 148 literarnih večerov, posebno plodno je bilo tudi delo komisije za stike s tujino. Nerešeno pa je še vedno stanovanjsko vprašanje nekaterih članov Društva slovenskih književnikov, med njimi so tudi taki, ki čakajo na stanovanje že vsa leta po osvoboditve Nova predsednica društva je Mira Mihelič, podpredsednik Tone Seliškar, tajnik Dušan Moravec in gospodar Venceslav VVinkler. za- Neka tovarna v Tczasu je izdelala posebno „oblcko za sprehode” v vesolje. Napraiva, ki tehta 72 kilogramov, omogoča astronavtom tri- do štiri-umo bivanje v vesolju izven vesoljskega vozila. Giba se z majhnim motorjem na šobe, ki služi tudi za ohranitev ravnovesja Prvi poizkusi v breztežnem prostoru so uspešno potekli. Pismo iz Avstralije Rad bi vam napisal nekaj novic iz našega to-plega Mellvourna. Lahko se z marsičem pohvalimo, ker je med nami nekaj res požrtvovalnih rojakov, ki z patrom Bazilijem dosežejo lepe uspehe. Eden med največjimi je naša slovenska šola, katera ie drugo leto uspešno deluje. Sedaj se je že razvila ▼ dva razreda, v Melbournu in St. Albansu. Glavna zasluga gre seveda požrtvovalni učiteljici Anici Srncc, ki šolo tako uspešno vodi. Poleg osnovnega učenja materinega jezika se mali učenci učijo tudi deklamacije, pesmice in še celo igrice. Že pred meseci so nas presenetili z lepo igrico „Mačcha in pastorka”. Imajo glavno mesto na odrskih predstavah kot Miklavževanje, proslava škofa A. M. Slomška, materinski dan itd. Se celo na gostovanje grejo v okoliške kraje Melbourna. Tako so v času sv. Miklavža gostovali v Geelongu, kjer so imeli ponovitev igrice „Mačeha in Pastorka”. Po igrici jih je Mklavž zaslužno obdaroval. O igrici naj bi omenil to, da je bila napisana, da bi jo odrasli igrali mlajšim, pa se je pri nas zgodilo o-bratno. Že igrica sama je tako lepa in poučna, da je gledalcem tu in tam zastal dih. Paler Bernard Ambrožič so ob tej priliki zapisali: Vseh pet dejanj so podali tako ljubko, da je bilo treba videti in slišati, z besedami se ne da oceniti. In to tudi drži. O tem bi moral kdo drugi kaj več in lepše pisati, kot je meni uspelo v tem skromnem pismu. Takšnih prireditev smo melbournčani veseli in upamo, da nas bodo ljubki igralci še večkrat presenetili s podobnimi programi. Večkrat se pa naši melbournški Slovenci lepo predstavijo tudi pred avstralsko javnostjo. Seveda gre pri teh ponovna zasluga in hvala patru Ba-ziliju. Ako bi hotel naštevati vse, potem bi moral napisati kaj več kot samo pismo. V novembru smo imeli, kot vsako leto Evharistični kongres, katerega se po starem običaju udeležijo skoraj vse narodnosti. Tudi Slovenci smo častno zastopani. To dokazuje tukajšnje dnevno časopisje in televizija, ki nas v prvi vrsti vedno predstavita kot vzorni narod s slikovitimi narodnimi nošami. Takšnih pohval smo bili deležni dostikrat, na Moomba paradi, na Melbourne Royal show, International shovv, Easter show itd. Ko Vam to pišem, se pri nas obhajajo božični prazniki. Okolje je mnogo drugače od domačega, druži nas pa stari božični običaj, katerega še nismo pozabili. V Padna Hall — Baragovem domu — smo imeti na prostem polnočnico. Jaslice, lepo božično jietje, pritrkavanje zvonov z lepo pridigo nas združi z vsem domačim, da človek skoraj pozabi, da je na petem kontinentu, škoda je v tem, da imamo samo enega našega duhovnika (patra Bazilija), ki pa ima v oskrbi kar tri obsežne države, zato nas je takoj po polnočnici zapustil ter odletel v 500 milj daleč v Adelaide, kjer so ga tudi čakali rojaki. Zato pa imamo mclbourčani samo vsakih štirinajst dni slovensko mašo, kar pa je vse preredko, saj nas je skoraj 5000 samo v mestu Melbournu. Ob priliki praznikov smo Mclbourčani skupno zavzeli uro čestitk preko radia Celovec, pod imenom »Melbourne pozdravlja”. Sicer smo se že večkrat oglasili posamezno ter tako pozdravljati domače in jim želeti blagoslovljene božične praznike^ toda tokrat smo skupno sestaviti kar vso oddajo-Verjetno se bomo oglasiti še številnejše za velikonočne praznike. M. C., Melbourne H&atUz UuUum^ u&vbi • HELSINKI V okviru kulturne izmenjave meti Jugoslavijo in Finsko je v zadnjih letih izšlo več jugoslovanskih knjižnih del na Finskem in več finskih v Jugoslaviji. Finci so prevetih Andricev »Na Drini most« in »Gospodično« ter »Travniško kroniko«, sklenjena pa je pogodba tudi za čosičev roman »Daleč je sonce«. • PULA Ljudski odbor mesta Pule bo v kratkem razpravljal o predlogu za ustanovitev nagrad mesta Pule, katere naj bi podeljevali vsako leto ,2. maja, na dan osvoboditve mesta, iza najboljše dosežke v kulturnem in prosvetnem delu. Načrt za ustanovitev nagrad še ni dokončno oblikovan. Zaenkrat obsega nagrade za najboljšo igralska stvaritev v puljskem gledališču, za največji uspeh v amaterskih kultumoprosvetnih društvih, za najboljšo arhitektonsko oziroma urbanistično zamisel ter za najboljši novinarski prispevek v lokalnem tisku ali radiu. • RIM Posebna komisija filmskih proizvajalcev in kritikov si je ogledala vsa zadnja pomembnejša italijanska filmska dela — An-tonionijev »Mrk«, De Sicove »Zaprte v Altani«, Rosijev film o Salvatorju Giuglianu, Zurlinijevo »Družinsko kroniko«, Damia-nijev »Arthurjev otok« in Loyeve »Štiri neapeljske dni« — ter izbrala s sedemnajstimi glasovi proti dvema prav poslednjega. Tako bo Loyev film uradno zastopal italijansko kinematografijo v boju za najboljši tuji film, ki bo v ZDA prejel Oscarja. V Zahodni Nemčiji medtem Loyev film vztrajno napadajo, češ da je izrazito protinemški in da škodi odnosom med državami, članicami Atlantskega pakta. • RIM Italijanske oblasti so prepovedale izdajo kataloga za razstavo risb in slik ekspresionista Georga Grosza, češ da so reprodukcije umetnikovih del nemoralne. Razstava sama ni bila prepovedana. • CATANIA V Cataniji se bo začela nova operna sezona 15. februarja s premiero opere »Ra-sputinova smrt« Nicolasa Nabokova. Glavno vlogo so zaupali znanemu basistu Rafaelu Arieju. Poleg klasičnih in modemih o-per so predvideli v novi sezoni tudi baletni večer: nastopil bo baletni ansambel državne Opere iz Bukarešte s Čajkovskega »Labodjim jezerom«. • STOCKHOLM Najboljši filmski in eden najboljših gledaliških režiserjev na švedskem Igmar Bergman je bil pred dnevi imenovan za direktorja Kraljevega dramskega gledališča v Stockholmu. Slikar Maksim Gaspari — jubilant Pred osemdesetimi leti (26. januarja 1883) se je rodili v Selflku nad Cerknico. Oče je 'bili Furlan, mati pa Notranijka. Po prvem je bodoči slikar podedoval izredno vitalnost, po nežni materd pa umetniški dar. Po prezgodnji materini smrti je moral otrok zdoma, k teti. Žlahta je sklenila: trgovec naj bo — in je fanta poslala v Kamnik. Tedaij pa je že začel risati in usoda mu je pripeljala na. poit kasnejšega mentorja, mecena in prijatelja živinozdravnika Sadnikarja. Tako je Gaspari prišel v risarsko šollo v Ljubljano, kasneje na Dunaj, v Monakovo itd. Nato je postal slovenski slikar, tovariševal je s Cankarjem, Župančičem, Smrekarjem, Peruzzijem in drugimi možmi maše modeme. Gasparijev slikarski rod se je imenoval Vesna. To ime ni bilo slučajno izbrano. Na Dunaju je tedaj izhajala revija z naslovom VER SACRUM (Sveta pomlad), ki je bila glasilo mladega umetniškega rodu tako imenovanih secesionistov. Pomlad v umetnosti je 'pomenila slovo zastarelemu realizmu ter iskanje novih izraznih likovnih možnosti. Ni pa se prebudila v tem času samo umetnost. Obenem je prebujena nacionalna zavest pokazala slikarjem tudi novo umetniško snov. To so bili motivi iz narodopisnega sveta, katerih so se z vso ljubeznijo oklenili mnogi umetniki. Prvenci Oskarja Kokoschke se ne razlikujejo mnogo od tistih, ki jih je v mladi vnemi izoblikoval Vesnan Maksim Gaspari. Kokoschlka je ubral kasneje drugo pot, Gaspari pa je ostal 'zvest tej temi in se je v njej absolutno udomačil. Talko nekako se je izoblikoval mojster Gaspari, ki je po desetletjih 'trdega dela in razvoja postal pravzaprav že legendaren. Neznano kmečko dekle mu pošilja cvetice, ameriški rojaki ga prosijo za slike, s spoštovanjem ga obiskujejo poznavalci umetnosti. Toda to še ni kdo ve kaj. Gaspari je namreč danes last Vsega slovenskega ljudstva. V zadnjo slovensko vas in hišo so ob neštetih prilikah priromale razglednice, na katerih je naš slikar ujw>dObil prizore iz. kmečkega, življenja, ki je bilo tako blizu našim ljudem. Kmečko življenje je naš slikar zajel s praznične strani. Rad upodablja prizore, ki niso vsakdanji, kot n. pr. ohcet, prihod muzikantov, ofroht itd. Slikar stoji vedno tik ob oknu svojega slikarskega sveta in z ljubeznivo prizanesljivostjo spremlja početje svojih junakov: fanta, ki plaho razlaga dekletu ljubezen, grbavčka — bogatina, ki se ponuja zreli lepotici, deda, ki varuje čebele in otroke, muzikante, ki gazijo visok sneg in spotoma igrajo, desetega brata in desetnico pri modrem razgovoru. Slikar ima rad svoje ljudi, se smeje z njimi in žaluje, če je treba. In kar je najlepše v Gasparijevi umetnosti: svoje junake postavlja v krajino, ki jo je spoznal in vzljubil v mladosti — v prelepo Menišijo. To so hribi z dolgimi hrepenečimi bregovi, z vasicami, skritimi med drevjem, in visokimi senožetmi. Nad vsem tem pa jasno pomladansko ali poletno nebo z lahkimi oblaki ali pa otožna sivina zimskega časa. Gasparijeva umetnost je polha poezije in fantazije. Toda za temi čustvenimi prvinami se redno skriva temeljit študij po naravnih predmetih. Skoraj vse njegove figure so modeli, če ne v celoti, pa vsaj v nadrobnostih. Kopice študij v njegovem ateljeju so priče za to trditev. Odtod tiudi svežina in resničnost 'njegovih podob. Gasparijev slikarski slog je realističen, to je jezik, ki j,e razumljiv Vsem. Zato ni čudno, da je njegova umetnost tako popularna v najbolj plemenitem smislu te besede. Gasparijev humor, njegova dobrodušnost in ljubezen do vsega, kar živi na našem prelepem svetu, $o pripeljali mojstra tudi na polje Otroške ilustracije. Ne bom našteval na tem mestu knjig, ki jih je opremila njegova roka. Koliko lepote, fantazije in resničnega zadovoljstva so dale te ilustracije našim hajmlajšim, pa tudi starejšim in starim. Ob visokem življenjskem jubileju želimo še vedno delavnemu mojstru vse najlepše in najboljše! Stane Mikui V PREMISLEK PRED ANTIGONO »iKDOR IŠČE S CELIM SRCEM, S CELO MREŽO SVOJIH ŽIL, KDOR SE Z ODPRTIMI ROKAMI VRŽE V SVET, TEMU ZANESLJIVO iNA HRBET PADE BIČ, KDOR PA JE ZA LEPO NA SPLOH, ZA PRAV 'NA SPLOH, KOMUR TOREJ NI ZA NIC, TA ZANESLJIVO PREJME SVOJ CEKIN!« DOMINIK SMOLE, ANTIGONA „DIE FURCHE” vom 26. Jiinner 1963 unter dem Titel »Religion und Muttersprachc«: Sehr geehrte Redaktion! Zu Ihrem Artikel »Religion und Mutter-sprache« in der »Furchc« (Nr. 47/1962) mbehte ich Ihnen gerne aus der Praviš erganzend folgendes mitteilen: YVie der Schreiber betont, ist cs eine Selbstver-standlichkeit, daB religiose Ubungen und Gebrauche und so auch der Religions-unterricht sich der Muttersprachc des Kin-•des bedienen miissen. Als im Jahre 1959 das neue Schulgesetz fiir Siidkamten vor-bereitet wurde, komite sich auch das Ordinariat von Gurk dazu auBern. Fiir Kinder, dic nur zum Deutschunterricht angemel-det sind, solite der Religionsunterricht le-diglich in deutscher Sprache sein. Nur wis-sen wir sehr wohl, und viele Seelsorger aus dem gemischtsprachigen Gebiet kbn-nen das bestiitigen, daB sehr viele sloweni-sche Kinder nicht zum Slosvenischunter-richt angemeldet tverden, weil dies dic Eltern aus politischen, wirlschaftlichen oder anderen Griinden ablehnen miissen. 4500 Eltern haben mit ihrer Unterschrift be-kraftigt, daB sie trotzdem den Religionsunterricht in der Muttersprachc, das heiBt in der Sprache wiinschen, in der das Kind zu Hause betet. Eingaben beim Ordinariat haben die Lage nicht andem kbnnen und blieben ohne schriftliche Antwort. Eine durch Jahrhundertc geiibte Praviš des muttersprachlichen Religionsunterrichtes wurde hier unter dem Vorwand, das im Nationalrat verabschiedete Gesetz verlange es so, aufgegeben. Die Bestimmungen des Konkordates sowie uralte Prinzipien der Kirche miiBten vor allem in dieser Frage von entscheidendem Gevvicht sein. Nur ein Mensch, der in seiner Muttersprachc die Glaubenssvahrheiten lemt, wird ein wahr-haft inniges Verhaltnis zu seinem Schopfer und den tiefsten Fragen haben. Dr. Reginald Vospernik, Foderlach, Karaten Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi vise prijatelje iz Celovca im okolice ma <7)u STN O PRIREDITEV ki bo v neheljo, dne 17. februarja 1963 zvečer v iKolpingovem domu v Celovcu. PeSter sporeči in družabni ples bo nudil razvedrilo za mlado in staro. M. van der Meersch: 21 sem dobil/ (»Ribiči” — iz življenja katoliške delavske mladine) »Ti mi pa res že greš ma živce,« je rekel. »Se preveč lepo .ravnamo s teboj. Nikoli nisi zadovoljen. Sicer pa je vise 'to brez pomena. Kmalu bo samo ena organizacija.« Zidaj, sem hotel stvar sam uravnati. Stopil sem k tajniku maše zveze ipo pristopnice. Vsem, ki so sprva podpisali našo pristopnico, potem pa prejeli knjižico od C. G. T., sem kar Tekel, da je to pomota, ter jim dal ,podpisati novo pristopnico. Hudo pa je bilo, ker jih je že precej vpla-čafc vpisnino in prvo članarino, vsega skupaj 8 frankov. Dosti sem si moral prizadevati, preden so 'teh 8 frankov žrtvovali. Nekateri pa se niso dalli. Vsekakor sem teko spet zajel kakih šestdeset ljudi. Poslej sem nove člane kar po svoje nabiral. Za Duboscovo pisarno se sploh nisem več zmenil. S svojimi pristcpnicami tem hodil po tov ara i in ogovarjali neorgami-drane delavce: '»Povej, mi no, prijatelj, ali' si že član?« »Nisem.« »Pa se tu-le vpiši.« Večina je bila .neodvisnih’, to se pravi tekih. ki so izstopili. Ti so mi odgovarjali: »Se ne hom, nikar se me trudi. Mi preje drago. Denar je proč vržen. Sicer pa od "teeh teh strokovnih zvez človek nima nobenega haska.« »Pač, pač, prijatelj. Motiš se. Danes člo- vek me sme 'biti sam za se. Delavci se moramo strniti. Saj imamo vsi enake interese.« Drugi se je obotavljal: .»Pravijo, da bo vaša zveza morala izginiti in da ostane samo še C. G. T.« »Ne drži. Francija je svobodna dežela.« »In pa, če bi že moralo biti, bi, bil rajši v C. G. T. Močnejša je; vse ima v rokah.« »Ampak zaradi tega še ne smemo pustiti, da bi ti ljudje počenjali, kar bi hoteli. Ali misliš, da nam revolucije kaj močno koristijo?« »Seveda ne!« je moj; možak odkrito priznali. Saj je bili' vsega že do grla sit. »Vodstva nam je treba. Ali težko, da bi bili srečnejši, ko bi nam .delegati' ukazovali.« To je bilo kajpak vsem jasno. Dobro so občutili, da so se izmenjiali samo gospod-jie, da pa dobička od tega nikjer še ni bilb. »Im še nekaj. Socialistom in komunistom jle le za osebno plačo. Mi pa se 'potegujemo za družino, za Otroke, za večji družinski zaslužek, za mater doma. Ali mar meniš, da je delavčeva sreča v tem, če v kasarnah stanuje, ženo v tovarno pošilja in otroike v kantine opravlja?« Take hesede so marsikaterega delavca globoko zajele. Tako sem pridobival svOje člane. Bojazljivci so mi seveda rekli: »Saj sem z vami, ali prosim te, ne pravi tega drugim!« Tudi Dubosc, JanlSsen in tovarišija so obdelovali ljudi. Tudi njihovi dokazi so hill tehtni: kar po štirje so- se spravili na svojo žrtev. v »Vlpiši se! Moraš! Saj veš, da je zdaj le še ena sama strokovna zveza; pri ministr- stvu upoštevajo samo še C.G.T ... Celo tajniki delodajalskih zvez 'poznajo le še C.G.T. in se le z njo pogajajo. Ge greš k rumenim, 'si strahopetec! Kdo pa se 'poteguje za tebe, prav zdaj? Kdo je organiziral zasedbo tovarne? Kdo se je dvignil za delavca? C.G.T. Ta, dela zate, skrbi zate, torej se moraš vpisati!« »In pa še,« je dostavil Janssen, »tistim, ki se ne vpišejo, zrahljamo kosti.« Marsikdo je klecnil in se vpisal iz strahu, da hi vsaj med stavko imel mir. Vendar se mi je posrečilo dobiti še lepo število članov. Zato pa so ti člani bili bolj pošteni ‘in odkriti, ker je bilo treba dosti poguma, da so rekili svoj ,da’. C.G.T. pa je začela nekoliko nazadovati. Malenkosten dogodek je moje delovanje močno podpri. Nekaj, stavtkarjev je šlo na pločnik pred glavnimi vrati in mimoidočim molilo nabiralno puščico. Nekoč so videli prihajati duhovnika. V šali sta mu dva stopila naproti in mu pomolila pušico: »Za stavkujloče pri Grouan-VaSsortu, gospod župnik!« Duhovnik je vzel svojo denarnico in potisnili skozi špranjo v pušico pet frankov. Duhovnik s svojim darom gotovo ni mislili nič drugega kakor malo pripomoči, da hi se stiska olajšala. V tovarni pa so osem dni govorili o tem. Moj' Vpliv se je tako na vso moč dvignil. Vsega mojega delovanja so se kolovodje nazadnje le naveličali. Na samem so mi odkrito grozili': »Če 'boš še take počenjal, te postavimo na hiladlnol Preveč drzno vtikaš svoj nos povsod! Končno smo pa le mi tukaj gospodarji. Zdaji pa smo že siti tebe in tvoje fašistične strokovne zvezel« Takim ljudem ne smeš nikoli pokazati strahu, to sem veddl. Zato sem še glasneje ko prej oni name, zakričal na nje: »Vi sta fašisti! Pri vas je teror! Talko, kakor vi počenjate, delavcev nikoli ne boste pridobili!« Kolikokrat hi me bili pretepli, ko bi ne bilo komunistov Holmerja in Behagleja. Ta dva sta posegla vselej vmes, kadar mi je slaba predla in so že pesti dvigali; takrat se je širokopleči Behagle postavil vmes, dedce suval pod rebra in venomer ponavljal samo te-le besede: »Ne pritakni se mi žosista, prekleto! Ne pritakni se mi ga!« Bali so se ga, ker je bil silno močan. Več ko enkrat me je rešil. Začdli so šušljati, da mi bodo prepovedali izhod. Tako sem postajal čedalje bolj osamljen. Celo moji ljudje so me počasi zapuščali. Lakota je bila prehuda, silila jih je, da so hodili, v kantino prosit skodelico golaža. Zdaj sem bil spet Cisto sam. Od nabirk C.G.T. nisem dobil niti beliča. Ob sobotah sem mogel nesti domov zgolj 70 frankov, ki mi jih je izplačala moja strokovna zveza. Drugi so dobivali vsaj še 30 frankov, svoj delež od nabiilke. »Zdaj vidiš, kaj ti je spet dal tisti tvoj JOC,« je godrnjal oče. (Dalije prihodnjič) PRiBLA VES (Še tretjič: skrb za našo vas in naše duše) Nhcm yxer tako študiran ikat znani va-šean A. M., ki v svojem vaškem patriotizmu vidi naenkrat svojo domačo vas v ne-varnotvti. Zato bom svoje misli bolj po domače povedal. Pri tem se ne bom naslanjal na pomoč šolanih gospodov, tudi se ne bom skJnceval na »resnico«. To delajo radi tiyti, 'ki zavestno malo preveč ak premalo povedo! Tudi jaiz sam vaščan aili bi višaj rad bil, samo če me bo A. M. kot takšnega priznaj. Po njegovi trditvi so pri nas kar tri vrste ljudje na vasi: 1. čistokrvni Pribiloi, • 2. priibandrovci in 3. ubežniki Jz potopljene Breze, takozvani »Brežjani«. Bral sem nekoč knjigo o Indija, v kateri pisec opisuje, da tam Vlada sistem ta- -kozvanih »kast«, to je nižjih in višjih razredov Ijiudi. Višji razred se ima za edino merodajnega vladarja nad nižjim razredom. Tako približno po Hitlerjevem receptu: »Willsit du nkht mehi Bruder sein, so hau ioh dir den SchadeJ einl« Pri branju zadnjega članka o naši vasi se nisem mogel ulbraniiti vtisa, da tudi pri nas manjka čuta za enakopravnost ,io da se smatrajo nekateri prebivalo! kljub svoji poštenosti in delavnosti za ljudi 2. in 3. razreda, po katerih bi drugi niti svojega osebnega mnenja ne snieli imeti. Vprašal bi rad sovaščana A. M., katero leto je »a (priselitev merodajno, da dobiš v Pribli vesi popolne vaške pravice in ne spadaš več med »pnibandrovce«? Končno se pa pripoveduje, da je nekoč segala Dobrava dol do Drave in da so si naši daljni predniki na posekah postavili svoje Skromne domove. Gotovo so prišli tudi ti od kod drugod in so današnji Pri-bilci torej slavni predhodniki naših sedaj zaničevamih »prilbandrovcev«. Niti najmanj ne dvomim, da bi bil tedaj, ko je naša vas nastala, kdo izmed merodajnih gospodov kakega Pribilca vprašali, pod katero župnijo želi biti. Vsak je vedel, da se ena in ista katoliška vera uči po vseh obstoječih verskih središčih in vsak je M tja, kjer mu je bilo ibolj prikladno. Ljudje so se ravnali po vesti in po zdravi pameti in vera radi tega ni trpela. Narobe, še 'bolj je morda cvetelo versko življenje! In danes pa maj bi že samo javno priznanje, da prejema naša vas skozi desetletja nazaj svoje duhovne dobrote v sosedni kazaški cerkvi, pomenilo teptanje vaških in »človečanskih pravic«? — Ne bodimo smešni! In ne cepimo dlake in priznajmo dejstva, ki so in se ne dajo spremeniti! Dejstvo je, da tvori Pnibla ves in Kaizaze z gospodarskega, narodnega in dušnopastirskega pogleda eno neločljivo enoto. Dejstvo je tudi, da smo potom šole in verskega pouka v njej dosti ibolj povezani s Kazazami. '.Mislim, da ni Prdbilca, ki ne bi bil prejel prvih zakramentov v farni cerkvi v Kaza-zah! Zato 'bodimo sosedni župniji hvaležni za njeno dušnopastirsko oskrbo, kakor smo seveda 'hvaležni tudi našim dobrolskim gospodom kaplanom, ki zadnji čas res vneto skrbijo za svojo podružnico. Ne smemo pa enostransko prezreti dejstva, da je trenutna pogosta božja služba v Pribil vesi samo tako dolgo izvedljiva, dokler ima naša fara dva kaplana. Vsak dan se pa lahko zgodi tudi pri nas to, kar slišimo drugod, da nam škof odtegnejo enega in če še potem Sienč-nikov avto odpove, bomo pa šli v naše stare cerkvene klopi v Kazaze. Dokler pa imamo v Dobrli vesi še poleg nadvse ■ pož r tvo v a 1 n eg a g. prošta še dva za našo vas tako vneta g. kaplana, 'bomo vsako nedeljo seveda brez razlike ali Pribilci, »priibandrovci« ali pa Brežjani šli v domačo podružniško cerkev in za Sienčnikov avto bodo ostali samo domači varuhi, iki se vaške božje službe niso mogli udeležiti in katerim se morda še 'bolj »lušta« Kolaričevega vinca. S tem bo nevoljnemu sovaščanu A. M. marsikatera zagonetka razvozlana! Sem sicer pribandrovec, a me le. muči skrb za našo vas, pa tudi skrb za naše duše! Pa brez zamere! KAZAZE (In še četrtič: Pribla ves) V zadnji številki Našega tednika — Kronike smo našli zanimiv članek »Še ena skrb za našo vas«, namreč za Priblo ves. V tem članku piše vaščan A. M., ki govori v imenu vseh Pribilcev, da imajo Pribilci Karza-zane zelo radi. Ko smo to brali!, se je nekaterim izmed nas milo storilo pri srcu in drugirti je začel »Špeh« rasti. In pri Ilgu so modrovali kmetje: so vendar pogrnil tali ti Pribilci, da so tudi »polanci«, da potem takem spadamo skupaj in se mo- 4IIP7 nas tufliomkan ramo ljubiti. In če spadamo skupaj/potem se razume, da Pribilci ne mislijo na svojo šolo in farovž. A. M. ima čisto prav, če piše: »saj nismo daleč od drugih ...! Gotovo mu je sapa zastala, da stavka ni končal. Sigurno je hotel napisati: »Saj nismo daleč od drugih kazaških faranov, in nikakor na drugam koncu sveta — saj tudi mi nismo. Kar se pa tiče tistih ključarjev iz dobe Franca Jožefa, pa ne vemo, je to resnica ali gorostasna laž. Mi premalo poznamo prilhilške razmere, kajti ne hodimo mi v Priblo ves v cerkev, ampak on! k nam. šele iiz kronike smo zvedeli za tiste stare osivele cerkvene ključarje, ki so že videli Franca Jožefa, če to drži, potem nas pa prekosite, kajti naša najstarejša prebivalka šteje »komaj« 103 leta. Pribilci niso kar tako, na vseh koncih in krajih nas užugajo: ne samo v starosti, ampak tudi v računstvu. »Glej jih šmente«, je rekel kmet pri Ilgu, »glih 87 odstotkov so izračunali. Pa so znami v šolo skupaj hodili, pa se ne spominjam, da bi bogvekaj računat znali. V računski uri jih je učitelj ravno tako hreal kakor nas — samo sreča, da je tisti stari učitelj že umrl, sicer bi prišel še v Priblo ves, in popravil, kar je zamudil pri A. M. in pri njegovih asistentih.« Zanimivo bi bilo zvedeti, alt so v tej »točni« Statistiki zajeti tudi tisti, ki nikamor ne hodijo v cerkev ne v Kaizaze in ne v Ddbrto ves. Mogoče nas A. M. o tem še informira. Dragi Pribiloi, pa če tudi se zdaj po najnovejši modi v Dobrlo ves vozite v cerkev, ne pozabite, da imate klopi plačane v kazaški farni cerkvi in da nekaj vaših prednikov 'počiva na kazaškem pokopališču. Ne »bingljajte« sem pa tja, da se vam na zadnje ne bo godilo kakor tistemu oslu, ki je med dvema vozama sena od gladu poginil, ker se ni mogel odločiti, kam bi jo krenil. Vam pa povemo čisto tiho na uho: »Nova moda hitro mine in je drag špas«. Ko bo pa to »novo modo« čas prehitel, potem pa spet po bližnici v Kazaze. ŠT. LIPŠ PRI ŽENEKU (Predpustna senzacija) IPust pred durmi, ti pa doma, sm si mi-slu. In sm si rjeku: puhladu bom mav v Št. Lipš, aj še kaj počnej. Pr šteflnovem križu j zavijem na pot, ki bi morav peljat v Podgoro.- A je talk zanesen od snega, da bi v'že pod snigom prišev naprej akr pa po vrh. A po malem se le prerijam do pruve hiše, ki je še čisto na nov pozidana, zravn si pa ižijam: stu bo topv, kdr burja k'n bo briva. Vs utrujen od hoje s želim mav počitka, namenim se k Habnerju na pbžrk dobrodelne kaplice. Ko ži stojim pred nekdanjo gostilno, vidm nad durmi krme, ki da Sklepati, da se štu nohti ženi. Ko oprem kuhinske duri, vidm tu precej dobre vole družb’: Pcpa Kort, na novo pečenega prevoznikadreh-terja, ki najrajši posikan lis vozi, drugi precej vole je mlajši Holavčnik; pravijo, da je tuj precej zarukan. Soveje, tak pa ta star. Čast jima! Najbolj Židane vole pa je biv Halbner, 'ponudi mi želne pijače, da pridem do frušnih slin. Medtim pa ži zunaj nekaj triši. Se zanimam, aj vse štu pomini, pa pravi Halbner, da boj kmav erefnungu meli, pa mrju še prej k Škof hiti, da jim on nasvet da, ak mrjo pijač bon dajat. Da bo tistemu, ki t prkljo nogo zad postavlja, tak žlindr dav, ki ma mej kolensajre v sob. Poisvuvu sm se od družbe z naminom, da se tak v Škofovi palači spet snidemo. Umaj naredim par korakov po vopi in čres prah, pa 'Spet zahrmi; zunaj vidm družb pubov in pa jahra s Ženeka, ki 'pokleku-jejo okol možnarja v snihu. .Spet en strel. V tim se pisana družba iz kuhinje poda-v svoj železni konjiček, ki mirno čaka pred hišo. Možnar še nbart zahrmi, da da Kr-šincem vedet, da gre izdaj Habner po svoj erefnungsplakat na Škofov dvorec v Staro ves. Zdej se zanimam pr strelcih, zakaj s tak navdušeni, pa mi pravi komandant strev-cev Andrejc, ki je obenem še skrben za izstradane in ozeble rehle, da se Habner ženi. zato s mu ja dva krinca nabili na duri. Večer s pa vsi še na tofl povabljeni. Pregovor še ipove zravn: Pri poroki roke vežejo, po njej se pa oči odzvežejo. Ker pa sm biv namijen do svojih znancev, jo ar drobim skuz Kršno ves. Hrida se še usta v’m prod izložbo obutve, ki j dobro zalaga štuštarski mojster Franci Tomas. Pravi, da ma vse po modi, vsak model: a mislim iza južje boj pa še gumištifln najbolj, mod meli. Tmn ži hratuje, jaz pa še oj s’rid pola. Ugibljem, če se bi na tofl Splačalo puhladat: če boj svati 'bahati, 'bo hvišn za hoknarje vse vridneši. Ži j rižem proti Hajčjaku, zraven si pa žijam, da bi prav bov ženin kaj v roke ku’pt; pa hladam v Hajčjabv auslog in vid’m, da je čist praz’n. So morda pač vse t’druji dOv pokupli. Moj notštand šiling pa je z mam vred hmejtm bil biu, da je v devžaku 'žiher hostav. še par zmrzleh korakov, pa ži stojim pred škofovi palači; trsta Gosserjeva uč me je še bol zelenga nardiva, ar mi je zah’v. K s’m lih ud te oštrakle žvahte v te petem kulen, se na’r-dim o raž j n in se podam v gostilniško sob, kjer pa so bil srid sobe svati z zobložen mizo vinskeha zofta. Stav s’m si ži ar začeda tak zasukav, da 'boj ja ar rekli: oj cu se poimikmi, da nam bo bolj topv. Pa risn: Habner je ži djav: Škoif, oj Stom tuj prnes hm bvaš, se tuj k’ne bo branu ačjh slin pit. Zdej štu pi štej miz sm šele ouv, da je ženin vse Kršince za pustni nus putahmu. še oj tak mav posedim, pa prav’j, da boj mrli še na štand-desamt hiti, če se je ži ej bona prpclova s Konga. Čez dor ur pa ži prid’j zat z žen čilsto d ruje farbe, ar pa s naše koroške dekliči. Po mojm sm sklinu, tla je pač Lu-mumbova udava; še pijače ni znava z hva-ža pit, s mrli še svom biti rezat na skkfij, da je ma dovh cuh vlikva. čez en cajt s’m ji ži dopovedali, da prej pride do e j fajiht-nega, či ar z hvaiža mahne. Hmav s’m se tak zastopli žjo, ar bi že prej hda pisku!ce up malberali. Ar sm čuv, je v št. Lipš ži stara navada, če se ak sosed žen, da večer po futrngi sosedi mav na hokne pridejo. Risn ar lop se nas je nabrav, tla sm’ pomahali Škof čepe afnivat. Na drugi 'kraj je pa druč prav, da sm’ mu mav spraznili, da bu mov za svičnic kranjske obase am det. Pustni brat Gospod Dobernik, župnik glinjski, so umrli Zopet je zapustili svoje vernike dobri duhovnik 'in šel v večnost po plačilo. Čeprav so gospod gllinjski 'župnik že dolgo bolehali in so zadnji čas silno trpeli, je vest o njihovi smrti prišla še vse prezgodaj!. Gospod Jožef Dobernik so bili rojeni 6. januarja 1892 pri Fugerju na Ravnah v ro-Ižežlki župniji. Po dokončanih nižjih študijah so se odločili za duhovniški stan in tako so kljub težavam Ob prvi svetovni vojni leča 1915 zapeli v rožeški farni cerkvi novo-mašniško glorijo. Svoja prva dnsno-pastirska leta so gospod iDobornik kot kaplan preživeli v Pliberku, škocijanu lin v Borovlj.ah, na kar so več let bili prefekt v celovškem Marijanišču, kjer so z lepim zgledom in globoko izobraženostjo mnogo storili dobrega za dijake. Zlasti je balo to delo vzgojitelja združeno z velikimi žrtvami, ko so brli v letih 1919/20 vodja koroških dijakov v Kranju. Ko so se po plebiscitu razmere zopet uredile, so gospod Dobernik prevzeli težavno faro Režek. Z veliko ljubeznijo in dušno-pastirsko modrostjo so nad 20 let delali in trpeli v rožeški fari. Tako so tu preživeli svoja najlepša in najbolj delavna leta, čeprav jih je 'bolehnost močno ovirala. Druga svetovna vojna pa je tudi gospodu Dobeirniku prinesla svoj kelih trpljenja. Najprej se je znova oglasila težja 'bolezen. Temu pa je sledil zapor in pozneje še izgon, kar je bil delež vseh slovenskih duhovnikov na južnem Koroškem. Leta 1948 so gospod Dobernik prevzeli skrb za glinjsko faro. Tudi tukaj delavni gospod Dobernik niso mirovali. Njihovo prizadevanje za .poglobitev verskega življenja ni poznalo meja. Kljub visoki starosti so še (poskrbeli za nove farne zvonove — in tudi druga popravila v cerkvi in župnišču so delo gosj>oda župnika. Koliko veselja so imeli tudi s (postavitvijo kapele škofa Pavliča, glinjskega rojaka. Zadnjo nedeljo pa je billo povedano v glinjski farni cerkvi, da so gospod župnik Dobemik umrli. Po dolgi in hudi bolezni so le teden dni bili pri elizabetinkah v Celovcu, nakar so jih prepeljali na rojstni dom na Ravnah pri Rožeku. Minuli torek popoldne Ob dveh je bil pogreb blagega jtokojnika. Že na domu so rožeški pevci gospodu v slovo zapeli žalo-stlinko, na kar je sprevod poti vodstvom č. g. rdžeškega dekana vrne«. Tudi rožeški mešani zbor se je poslovil od svojega nekdanjega župnika z lejx> žalostinko. Naj se telo blagega gospoda župnika po trudapoinem življenju in trpljenju odpočije v domači zemlji; Vsemogočni pa naj mu bogato .poplača številna dobra delal KMETJE! Za prihodnjo pomlad ti gotovo želite poceni strojev, zato ne zamudite ugodne prilike in naročite takoj, ker se vam sedaj nudi ugodnost, doseči najviiji zimski popust pri tvrdki Johan Lomšek TTHOJA J, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon (H237 246 Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil RINKOLE (Sprehod po vasi) Včasih sem rad hodil1 v Rinkole, posebno v zimskih mesecih, ko so kmetje klali. Skoraj v vsaki hiši je bila klobasa! Obenem sita tedaj še živela dva korenjaka, stari Kaj/.rov in Krajnikov oče, s katerimi smo si bili veliki prijatelji. Sedaj so pa tudi ti ljudje v Rinkalah postali 'bolj matenalistič-mi, rekel bi skoraj skopi. Pravijo drugod okrog, da so zelo »na denar vrženi!« Vsekakor pa me je pred par tedni le zaneslo po naključju zopet v to od sveta tako oddaljeno vas. Pred cerkvijo sem malo obstal in razmišljal, kam naj se obrnem, da bi se ja gotovo nastavil k '»družinskemu domačemu prazniku«. Tedaj sem na nasprotna strani cerkve na losom uti videl velik kričeč le- (Nadaljevanj e na strani 5) a mla-dino in prosveto Josip Jurčič: DOMEN' /fosp&cLiina, m vse L!' Bilo je pred leti v parku pariškega mesta. Na svojem študijskem potovanju je gospoda Stanka zaneslo tudi v ta znameniti pariški park. Takoj ob vbodu v park mor pride naproti mlado dekle in pade predenj s prošnjo: „Hotela bi govoriti z vami. Smem? Če se vam ne mudi preveč?" Proseče in s plašnim zaupanjem v velikih očeh, ki niso mogle več • zadrževati solza, ga je gledala. Sedla sta na prvo obcestno klop. „Vii ste katoliški duhovnik?", je vprašalo dekle. »Tudi jaz sem iz katoliške družine. A zdaj ne hodim več v cerkev. Ne morem." Zahlipala je, potem pa se zopet zbrala, si obrisala solze in nadaljevala: »Iz Južne Amerike sem. Študirala sem v katoliškem zavodu. Končala sem srednjo šolo ,in pravo. Potem je prišlo tisto eudmo: spoznala sem *e z moškim, poročenim, štiriintrideset leit starejšim od mene. Vzljubila sem ga in skrivaj živela z njim. Eno leto sva tako živela. Vse sem mu dala, vse, vse, kar more dati ženska moškemu. Vendar nisem bila mama. On tudi ne. Tolikokrat je jokal skupaj z mano. Rad me je imel. Kljub temu me je varal. Ni mi govoril resnice. Našla sem pismo njegove žene. Prišla je za njim. Nič nimam proti njej. Tako siva se ločila. Za vedno. Pred dvema dnevoma. Jokal je. Zdaj sem sama. Nenehoma begam in ihtim. Vsi parki mi govorijo o njem, vse ulice. Grabi me obup ..." Pripovedovala je sunkoma in v slabi bran-, coščini, vendar dovolj jasno. Izjokala se je polagoma in sonce je medtem zašlo. Dekle pa'je ponovno nadaljevalo: »Ali me razumete, moj duhovni oče, ali me razumete? Moj e življenje je končano. Ne morem jesti, ne spati. Zapiram se v sobo, mislim >n jokam. Ne vzdržim, ven moram, zblaznela bom. Še vedno ga imam rada. Čudno je to. Kljub njegovi starosti. Kljub temu, da me je varal. Bil je prvi moški, ki sem ga spoznala. Njemu je oseminpetdeset let, meni pa štiriindvajset." Za hip je umolknila, nato globoko zavzdihnila: »Zadaj je vse 'izgubljeno. Nič več nimam pričakovati od življenja." »Gospodična, ni vse izgubljeno," je mirno odgovoril abbč Stanko. »Prvo, kar mo-rate zopet najti, je pogum. Vsaj trohico bi vam ga rad pomagal vzbuditi v srcu. Mladi 'Ste še. Spremlja vas spomin na lepo prvo •mladost. Prišla je nevihta in noč. Prešla bo •n bo spet jutro in dan." Dekle je gledalo nepremlično z 'boleče razgretimi očmi nekam v daljavo in ni spregovorila. V svoji duši je bojevala težek boj, ko je posijali prvi žarek osrečujoče tolažbe v njeno trpeče srce. »Ostala vam je vera v Boga, ki je neskončna Dobrota. Gotovo se spominjate Kristusovega srečanja z zavrženfco, Magda- fosi.p Jurčič je prvi veliki slovenski pisatelj, ki je v svojih delih zajel vso slovensko zgodovino. V 37 letih življenja (1844— 1881) je napisal vrsto povesti, romanov, •pripovedk in tudi dve drami (Tugomir in Veronika Deseniiška). Vse pa so vzete iz življenja slovenskega človeka in njegovih bojev za olbstanek v toku zgodovine. Tako je Jurčič začel v svojih spisih opisovati pokristjanjenje Slovenov (Slovenski svetec), uporabil je motiv o Lepi Vidi iz narodne pesmi (Lepa Vida), Šel preko srednjeveške dobe graščakov (Veronika Dese-niška) in protestantizma (Jurij Kobila), kmečkih uporov (Sin kmečkega cesarja), turških napadov (Jurij Kozjak) do franco-sko-avstrijiSkih 'bojev (Rokovnjači, Domen), in sodobnosti. V povestih in romanih iz kmečkega življenja je dobro zajel življienje in presadil kmečke očance in posebneže v knjigo tako, da 'bodo tu živeli, dokler bo živel slovenski rod. Ko je (bil Jurčič star 20 let, je izšla prva V nočeta Načela, ki naj vodijo človeško življenje, imenujemo življenjska načela.' Če bi si kdo postavil za svoj življenjski cilj, da postane filmski zvezdnik ali športni prvak, bi verjetno vsa svoja dejanja usmeril v ta visoki cilj. Za njega bi veljalo načelo: postani zvezdnik, postani športnik! Ali pa ni mogoče, da je kdo slaven zvezdnik, zmagovalec v športu, a je majhen kot človek; njegovo poklicno življenje je sicer bogato, a človeško je ubogo? (Primerjaj samomore in zakonske tragedije med filmskimi igralci itd.). Za človeško življenje so odločilna nravna ali etična življenjska načela, to je načela, ki naj uravnavajo naše delovanje leno. Ali ji ni dopustil, da mu je poljubljala noge in jih s solzami omočene brisala s svojimi lasmi? Vse ji je billo odpuščeno, ker je ljubila. Resnična ljubezen prinaša kes in očiščenje." »Da, Magdalena mi je zelo draga," je zašepetalo dekle. »Poznam njej posvečeno cerkev ibliau trga Sprave. Nekoč sem zašla vam/jio in skušala moliti. Nisem mogla. Z mano je bil on." »Zdaj vam bo lažje moliti, gospodična. njegova večja povest »Jurij Kozjak, slovenski janičar«, s katero je v tekmi prekosil vse tedanje pisatelje in prejel prvo nagrado (100 goldinarjev). Nenavaden uspeh, ki ga je Jurčič dosegel s Kozjakom, ga je spodbudil, da je napisal drugo povest (»Domen«) še istega leta. S to povestjo je posegel zopet v zgodovino, v 18. stoletje, ko so župani še lovili mlade moške in jih dajali po sili v vojsko. Te zgodbe o vojaških beguncih so bile še žive med ljudstvom, čeprav so že bile zavite v tenčico Tj miških j unakov. Motiv vojaškega begunca je Jurčič v »JTaminu« podredil glavnemu dejanju, ki se vrti okrog sovraštva med očetom — nasilnim in surovim graščakom — in nezakonskim sinom kmečkega dekleta, žrtve graščaka. Ta dvojni motiv daje dejanju živahnost, napetost in pestrost. V povesti je prvič uporabil posebneža (Urha s Kostela), oselbo, ki skrbi v prvi vrsti za vedro razpoloženje, a jo 'uporablja pisatelj povsod tam. kot človeško. Po vidiku človeške vrednosti bi naj bil vsak človek zares človek, dober, popoln, vzoren. Seveda naj bi bil vsak dober tudi v svojem poklicnem delu, v svoji „stroki“. Toda nad vsem naj bi bil vsak dober človek! Tako bi bilo možno, da bi za celotno življenjsko človekovo delovanje veljalo le eno načelo: Bodi dober! (Podobno velja za ver-sko-moralno življenje kristjana: najvišja zapoved ljubezni). Vendar pa so življenjske razmere tako različne, da potrebuje človek za vsakdanje življenje še posebnih načel ali navodil, katere imenujemo življenjska nače-1 a. (Tudi na verskem področju imamo poleg zapovedi ljubezni še deset božjih zapo-» vedi). Le eno bi vam še predložil: opravite spoved. Na pol iste jo že. Našli boste jasnino itn moči za nov polet." Dekle je nekoliko omahovalo, nato pa odločno vprašalo: »Kdaj vas smem obiskati, moj duhovni oče?" Dogovorila sta se in določila uro srečanja z božjo milostjo v cerkva spokorjenke Magdalene. Ob slovesu v njenih očeh ni billo več solz. Celo rahel nasmeh je bilo zaznati na njenih bledih ustih. kjer odpove naravni razvoj dejanja. Tako Urh prisluškuje, prenaša pošto, razkriva skrivnosti in tako pomaga glavnemu junaku (Doonmu) do uspeha. Podobne značaje-čudakc najdemo skoraj v vseh Jurčičevih delih. Le malokdo je namreč znal tako opazovati in opisati značaj kmečkega človeka kot Jurčič. Značaji v »Dotminu« so resnični in naravni;; to so ljudje Jurčičevega domačega kraja, brez okpšavanja ali pretiravanja, s čednostmi in napakami. Zato je ta povest podoba slovenske vasi tiste dobe in »Domen« ena naj-boTišilh Jurčičevih povesti. »Domen« je izšel v obliki povesti v »Slovenskem glasniku« leta 1864. Pozneje pa so to zanimivo povest dramatizirali in je tako postala ena izmed najbolj priljubljenih narodnih iger poleg »Desetega ibrata«. Tudi na Koroškem so »Domna« mnogokrat igrali že v dobi bujnega odrskega življenja okoli prve svetovne vojne. Pa tudi po letu 1945. so jo ponovno igrali po naših odrih. Sedaj jo pripravlja farna mladina v Št. Janžu v Rožu in jo ho igrala meseca februarja. Iz filmskega sveta____________________ NAJDRAŽJI FILM Napovedano je bilo, da bo monumentalni film »Cleopatra" že konec leta 1962 izdelan in predvajan vsaj v Ameriki. Toda dela so se precej zamudila in tako napovedujejo, da bo film gotov šele letos sredi poletja in bo prišel v Evropo konec meseca oktobra. Glavno vlogo Kleopatre igra današnja prvakinja filmiskih zvezd Elisabeth Taylor, režijo pa vodi režiser Josef Manklievvioz. Trenutno vodi snemanja za ta fiillm z igralcema Burtonom in Harriso-nom v Španiji in n a Angleškem. Preračunano je, da bo fillm stal okoli 35 mllijoniov dolarjev (ca 900 milijonov šilingov) in bo tako najdražjii film na svetu. Ko bo v New Yorku prva predstava, bodo baje najdražje vstopnice stale okoli 200 šilingov. Farna mladina v Št. Janžu v Rožu priredi v nedeljo, 10. februarja ob 7. uri zvečer pri Tišlerju v Št. Janžu ljudsko igro: »DOMEN«. Iskreno vabljeni na to zanimivo igro, ki v pretresljivih podobah opisuje življenje kmečkega človeka. Mlada žena je pisala nekemu tedniku: »Povejte mi, kaj naj starim. Imam molža, s katerim bi bila povsem 'srečna, če mi n C bi neprestano hvalil svoje prve žene.« Odgovor v tedniku: '»Čisto preprosto: Vii mu pa govorite o svojem bodočem možu.« frči ms m fCacašketn (Nadaljevanje s 4. strani) pak. Cikam in čitam .. .: »Slovenski ples« — *>;l je hudomulšnež pripisal »L« in napravil *z slovenskega plesa »slovenskega Pleslna«. Hotel il h hiše na križišče. Tedaj pride mimo bolj suhljat možakar z velikim svežnjem sena na bilbtu. Koj sem uganil, da nese 'krmo divjačini. »Vse bo počepalo!« reče in hoče mimo! '»Kdo bo počepal?« ga vprašam navidezno radovedno. »No, divjačina!« — Po kratkem odmoru pa je mož 'nadaljevali: »Ti kmetje tu so 'bogati, pa ta-ko skopi, da je joj! Poleti hi najrajii vse srne v Žlici vode potopili, ker jim malo na njive pokukajo in'pozimi jih z vilami *z kozolcev pode! Vidite tam zgoraj Plesl-n°v kozolc? Poln duhteče detelje je. Pa je mož, da,si majhen, obesil deteljo nalašč tako visoko, da je noben srnjak ne doseže. Pa se je uboga lačna žival le vzpenjala in vzpenjala, da bi dosegla en sam grižljaj. Zravenj je pa padla v znak in se ubila. Tam Mi sedaj- in mačke jo hodijo trgat!« Morda bi mi bil lovec še več takšnih štorij povedal, pa je pridišalo od nasprotne strani kot duh svežih 'klobas - pečenic. Hitro sem se obrnil in poslovil od njega. Odkorakal sem v smer, od koder je dišalo. Samo nekaj korakov in stal sem pred Lesja-kovim skednjem. Toda groza! Ves rušt je ležal podrt na tleh! Potem sem se še ozrl tja proti Zgoncu. Sicer lepa obnovljena hiša, a dimnik je bil močno nagnjen na stran. Zdelo se mi; je, da se bo koj zrušil na tla. Vzel sem rešpetin iz torbe, da bi si stvar bolj točno ogledal. Najprej sem mislil, da vidim iposdbno moderno in interesantno anteno na strehi. Skozi daljnogled sem pa 'Ugotovil, da je močna veriga, s katero so dimnik proti teži snežne plasti priklenili na drevo na nasprotni strani {joslopja. Ta stvar me je tako 'zanimala, da sem pozabil na klobase in sem vse premalo pazil na noge in komaj sem se ujel, da nisem telebnil z vso težo v gnojišče ob poti. Tedaj je priskakljali a mimo deklica z dvema dolgima kitama. »No kaj pa gledate? — Ali vidite, kaj je naredila štorklja pri nas v Rinkblah? — Najprej se je vsedla na Pleslmovo kumlco, pa so jo tam kar z »gajžvo« prepodili. Tako se je vstrašila, da je zadela 'potem z vso težo v Zgončev dimnik in ga skoraj podrla. Takoj je moral Stani Kropivnik na streho in ga privezati. V Lesjakov skedenj pa je preplašeni ptič tako močno zadel, da je tramovje popustilo.« S »In kaj je bilo nato s štorkljo?« — »Naprej1 je letela in se vsedla pri Čriezniku na streho. Tam so je bili nad vse veseli in še 'bolj sinčka Hanzcja, katerega je prinesla.« Tudi mi tej hiši čestitamo lin malemu sinčku želimo mnogo sreče in zdravja! Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenlurt, PauliUchg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). IZREDNO NIZKE CENE p» zimski razprodaji BLAGO — PERILO po najugodneliih cenah jC. Humu Klagenfurt-Celovec Alter Platz 35 Ogiasui v MŠun tUtu! Hodimp BEL I TEDEN! patnapa vacfot/ati Theresienthaier-tkanina pri RADLMAVR BEUAK-VILLACH P*l*S*A*N*0 * B * R * /\ @iQ,(WlkjCi Polglasno je potrkalo. Napravljal sem se raivno od doma in se vanovoljlll: „Stara stvar: kadar hočem od doma, gnibotVO kdo pnide.“ Kar mogoče previdno in btrezSumno som pospravljal svoje stivari, kalkor da trkanj a sliitšal niisem. Duri so hiile italk zapalhnjene, torej v sobo nihče ni mogel. Potrkalo je lanova, glasneje. „Iita)k vean, da ne bo odnehal, kdor že je. A se še ne oglasim. Če je res kaj potrebnega in nujnega, bo že še potrkal." Ros je potrkalo v tretje, glasno in odločno. Sbapiiil sem nevoljen k dur,im, odrinil zapah, odprl. Nežna mala deklica je stala na kamenju v veži, bosonoga, dasi je bilo — velikonočni ponedeljek je bil — še precej hladno. Bila je brez roibca, da so ji razpuščeni lasje valovili dali po ramah, in je o-kroglo zdravo lice tem jasneje ortlsovalo, tem .izraziteje se odbijalo od nemirno se pregibajočega kostanjevega ozadja. »Gospod," je povzdla naglo, s čisto domačim in zaupnim glasom, „ko bi mi dali cikorije!" „Kaj naj ti dam?" sem se začudili. »Cikorije." »Kaj zaboga pa boš s eiikorijio?" »Kavo bo mama Skuhala.“ »Kje pa je tvoja mama?" Doli čez vas je zamahnila s polno, lepo oMikcvarno rokico — rokavi so ji segali le do laktov. »Tam spodaj v gozdu. Kavo bi nam rada »kuhala, pa nič cikorije nimamo. Tukaj, glejte, sladkorja sem že dobila, tudi kruha, celo pisank, a cikorije nič." Prijela je predpasnik, ki ga je držala do zdaj z eno roko, z obema rokama, ga razgrnila in mi poikazada svoje zaklade: nekaj koak sladkorja, dva koščka belega 'knu/ha, liro j e rdečih jajc. »Cigaindki otrok je, dasi prav nič podoben ciganom," sem pomislil, »in mora beračiti za stainš-e." »Ko bi le vedel, kje je cikorija, pa bi ti jo res dal." Lahen smehljaj ji je šinil čez lepo mehko lice, da se ji je v levem ličecu naredila mala jamica; med polnimi svežimi ustnicami •o ji zabliskali beli zobje. »Pa flte sami doma, gospod? Gospe ni?" »Ti, mala, gospe pa jaz nič nimam." »Ne? Kdo pa vam kuha?" »Kuharica." »Pa je ni doma." »N e." Prav nič je ni spravilo to v zadrego. »Pa bii vi poiskali cikorijo. Gikorujo mo- ram nekje dobiti, brez cikorije ne smem domov." »Saj doma nimaš." Spet se je nasmehnila, a tudi le za hip. »Res, da ne. Pa smo ga imeli. Ob Grah-štanju gori smo imetji bajto. Pa nam je teklo v njo, kadar je šel dež. Potem pa se je podrla. Se ubila bi nas skono bila." »Ta pa je seveda huda, če »e vam je bajta podrla. Ali 'je niste spet postavili?« »Nismo. Nimamo denarja, pravi ata." »In zdaj hodite po svetu?" »Po svetu, tu okoli." „In spiš ponoči na prostem?" Janez Trdina: DIVJI Po gričih, dokih in krajih, na katerih se drbbe Gorjanci, padajo polagoma proti Kitki, se razprostira med Podgradom in Ljulbnom velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še nedavno je bil 'kosat, temen in krasen, da je marsikak potnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala kraj njega majthna 'koča; reklo se ji je »pri Logarju«. Stari Logar ni bil bogatin. Polja in ipoSnikov je imel ravno toliko, da je iprehranil s trudom im znojem sobe in svojo rodbino. V cerkev je šel največkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil rajši bodil, ker se je tam rodil in imel ondi skoro vbo svojo žlahto, ali ipot je šla Skozi Rasno, v katerem zablodi prav lahko še tak človek, ki misli, da ga pozna. Kmalu ipOtem je imel Logar v Podradu opravek. V goščavi se mu pridruži divji mož, spremi ga molče do konca gozda in izgine. Tako je spremljal odslej vsakikrat Logarja in njegove ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se jim ni bilo več bati, da bi se v bosti izgubili. Logarjevim je bilo jako po volji, da so mogli 'pohajati svoj rojstni kraj brez nevarnosti. Nekoč so se pomudili pri 'žlabiti in dobrem vinu dolgo čez polnoč. Kakor vselej jim je kazal ipot proti domu divji molž. Ko je pa začelo v Podgradu dan zvoniti, 'zapustil jih je kar magloma dvignil z obema rokama bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se j'e 'poveznil sam nazaj, kakor je prej stal. Divji molž je bil prav čudna prikazen. Namesto Človeške brade in brkov mu je zarasel obraz dolg mah. če ga je človek kaj,-vprašal ni dobil nič odgovora, sam pa je tudi prav malokdaj zinil katero. Z divjačino se je rad igral, domače živine pa se je ogibal. Hiš, polj in vrtov se je bal kakor »Seveda na prostem. Kje pa? Župan nam noče dati: stan o vanj a." »Veš, vsem pa župan ne more dati stanovanja. — Pa te nič ne zebe pod milim nebom?" »Nič. PaČ, včasih, če rem lačna, že." »Pa si dostikrat lačna?" „Včaoih. A če bi dobila danes cikorijo, da bi mogla domov . . . ?« »Pa brez cikorije ne moreš?" „Ne. Mama je rekla, da jo moram pri-neoti." »Ali je mama huda?" »O ne. Le včasih, če se malo napije." »Kako?" »če sc malo napije, tedaj je nekoliko." »Talko? In ata?" »Ne. Ata ni hud ... A če hi mi gospod poiskala oiikotnijo." MOŽ hudoba križa, če so ga logarji povabili, da bi šel z njimi in 'popil v njiihovem hramu kozarec vina, vselej se je grdo zapačšl, mahnil z roko in šinil od njih v goščavo, kakor dh je hudo razžaljen. Vendar je ostal njihov najboljši prijatelj ki jim je pritekel na pomoč, še preden so ga prosili, če je zalezoval Čredo Volk ali kaka druga zver je planil nanjo z gorjačo in jo ubil ali prepodil1. Nad Raisnim so nakopičile coprnice Oblake im so hotele usipati iz njih točo. Divji mož sc je ustcpil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti in goniti, da so morale pobegniti. Eni je -zbil z glave pečo, drugi pa iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti to pot, niti pozneje, da'si so tb dostikrat poskušale. Tako je divji mož mnogo let branil in varoval svoj e prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli in Skoraj obogatelo. Ali sreča je rada nestanovitna. V Rasnem je našel 'Logar lepo, mlado drobnico in je cepil. Divji mdž iz goščave to zapazi se zadere srdito; »Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj, zagradil pot!« Odslej se hostmik nikoli več ni prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skozi gozd ali obvaroval Škode in nadloge. Naj-mlaijjši sin se je v Resnem izgubil in poginil od Strahu in lakote. Živino so trgali volkovi, in druge zverine. Žito din sadje je pobijala toča. Tako so se nesreče kar lovile. Logar je zopet osirotel; z bornimi o-Stainki svojega imetja se je preselil nazaj v Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je treščilo in ogenj jo je pokončal do tal s •poslopji vred. Le malokak sled še izpričuje, kje je Stala im ako strašno se zna maščevati divji mdž, če ga človek vede ali nevede razžali. JANEZ JALEN: 17 CVETKOVA @JUkj(L ZGODBA Izpred okna je odletela senica. Bučno pečko je nesla v kljunu. Minca je zgodaj začela vaditi ptiče na potreseno hrano, da bi si v snegu in mrazu koj znali pomagati. Tako ddbro se ji je zdelo, če je pomladi veliko ptičev gnezdilo blizu hiše. Gilka je v kuhinji dbstala in povesila glavo, kakor bi jo -hotela napasti slabost. Zunaj pa je trdo zaropotal voz. Viktor je e bičem pognal kobilo z dvora. Do tistega dne ga Minca še nikoli mi videla, da bi bil udaril rjavko. Začudila se je: »Cilka, kaj je Viktorju?« Cilka je škomizgnila z rameni. »Cilkaaa?« Minci je šlo na jok. Venci šmarnic Smreke na Jelju so na široko razprostrle veje. Božajoč veter jim je p d z iglic zadnje kaplje jutranjega ddžj(a. Temnozelene krone so narahlo podrhtevale. Skoraj videti je bilo, kako jim obnavljajo rast sončni larki. Košato, kalkor se razgleduje zastavna gospodinja s praga svdjega trdnega doma po otrocih in poslih in 'vreščeči perjadi na dvoru, je stala komaj za lučaj daleč od •tana skoraj do tal porasla Cvetkčva bri- 'iia. Smreke so bile proti njej kakor odraščajoče hčere proti materi v polnih letih. Na jalsi med staro smreko in mladimi je cvelo vse belo šmarnic, prav pravih bo-binjisikih, takih, ki imajo rdečkaste prašnike. Veverica je skakljala okoli, sedala in privihavala kosati repek in si nosila s tačicama oreške in storže h gobčku. V vr-’ hoviih so se spreletavali ptiči. Iz grmovja pa sta strnada sprevajala speljani mladi rod v samostojno življenje. Veverica je prisluhnila, se pognala v dolgih skokih proti brini in zginila v gostem vejevju. Drozg je preplašeno zaščebetal in odfrčal prav v vrh. Strnadi so se preleteli in utihnili. Po stezi iz goščave je prišla Cvetkova Minca. Prinesla je skoraj polno košaro lepo zloženih šmarnic. Da bi ji preveč ne ovenele, jiih je postavila v senco pod grm. Sama pa se je začela koji spet Sklanjati in nabirati nov šopek Opojno dehtečega ovet- ja- . Veverica se je 'pomirila in zviška skočila v nižji vrh. Ptiči v drevju so sc spet oglasili. Minca pa je molčala, čeprav je imela navalilo vselej peti,, kadar je trgaia rože. Žalosten ji je bil Obraz in na jok ji je šlo. Nabrano cvetje je Minca sproti, pest za pestjo, odnašala v košaro, dokler jeni tesno napolnila. Utrujena od hoje lin večurnega 'sklanjanja je 'sedla. Desnica je kar sama obvisela' na loonju, da se odpočije. Ptiči so se spreletavali Minci tik nad glavo, veverica se je komaj za seženj prod njo vzpela iz trave in jo gledala, Minca se pa ni ganila. Čez dolgo, da bi bila medtem .lahko zmolila rožni venec, je globoko zajela sapo in 'zavzdihnila: »Ulbogi gospod župnik!« Iz pogovorov, ki jih je ujela, in iz lastnih misli je Minca vedela, da bi gospod Janez Že na binkošti me smel več maševati, na binkoštni 'ponedeljek pa celo ne, ko niti zapovedan prataik ni več. Bi že lljiudje kako potrpeli. Kako so pa takrat, ko na Koprivniku še ni bilo župnije! Tako bi bil zdravnik gospoda vsaj potem takoj poslal v .bolnišnico. Živo se je spomnila voza, ki je stal pred župniščem; spremenjen je bil v posteljo. Kako so gospodu pomagali na voz. Preden je 'Legel na pripravljene.blazine, je z velikimi, sanjavimi pa razbolelimi očmi objel cerkev in župnišče in vso pokrajino naokrog. M inčo j e kar Vbodlo pri srcu in nekaj ji je reklo, da gospod za vedno jemlje slovo. Pogledal je mater in nase kar 'pozabil. Z zaskrbljenim Obrazom ji je dal roko. Čalsa ni več ostajalo. Pognati je bilo treba. Minca je bila prepričana, da bi nihče drug ne vozil gdspoda v bolnišnico kakor oče, če bi še stala Lisca v hlevu. Rljavke pa Oče kar nič več ne mara zaprečt. Viktor je pa zadnje časa skoraj vedno zdoma. No, pa saj on za take stvari ni. Bolečine so morale biti Obupne, ko gospod kijtulb vsej potrpežljivosti ni mogel * |\j * J * E »Pa vstopi. Bodeva pogledala, če kje kaj najdeva." »O, kako je pri vas toplo!" se je čudila in veselila, ko je bila v sobi. »Za silo." »Imate gotovo mnogo dr,v?“ »Za silo že." »Ko sm.o mi Imeli bajto, smo imeli včasih tudi lepo toplo. Včasih pa nismo imeli drv. Vi jih imate, pa si lahko kurite." »Včasih jih tudi jaz mlisem imel in jih nimam." »Vi tudi?" se je zavzela. »Čudno je to .. • Ali že imate cikorijo?" Med kramljanjem sem iskal cikorijo pod razno posodo in v raznih kositrnih škatlah. »Ne še. Ta nesrečna cikorija, kje le je?" »Boste že našli, le iščite. — A koliko bukov imate! Toliko jih še nisem videla in talko veililklih. Ali ®o vse vaše?" »Ndkaj. Nekaj ne." »Pa ste te vse prebrali?" »Precej vse." »To ste moralii dolgo brati." Radovedno je ogledovala knjige, razvrščene na stojalu ob steni sobice, ki je obenem služila za kuhinjo. Jaz sem stanoval spodaj v vasi, ker je bila proštija po vojni v notranjosti vsa uničena. Radovedno jih je ogledovala, dotaknila se ni nobene. »Hoda, tukaj pa brž bo cikorija!" »Ali jo imate?" se je razveselila in je planila k meni. »Glejte, res ste jo našli. Kam mi jo boste pa dali?" Razgrnili a je predpasnik, pokukala vanj in mi ga molila naproti. »V predpasnik da bi ti nasul? Ne! Kaj pa misliš, kakšen bi bil! čaj, v kak papir." Poiskal sem zaplato papirja, zvil jo v klobuček. »Takole, v to bi nasujem." »Dobro, dobro." Kar požirala je z lepimi, živimi očmi sla-boharvno cikorijo. »Še eno žlico, gospod, prosim." »Pa bodi, še eno." »Lepa hvala! Zdaj pa pojdem kar domov. Lepo je pri vas, bom marala hiteti, da me mama ne bo kregala." Položil sem ji lepo zaviti, napeti klobuček v predpasnik. »Bog lonaj! Z Bogom, gospod." Odprl sem ja duri, spremil jo do konca hiše. • »Srečno, gospod," se je še poslavljala. »Srečno hodi!" Stal sem pred hišo in gledal za njo, kako vsa srečna in vesela hiti doli po hribu. In sem mislil sam pri sebi: »Ubogi ci,ganski otrok!" te pomiluje marsikdo. »In vendar — bogatejša In srečnejša si v svoji mladostni naivnosti in nedolžnosti nego večina nas odraslih . .. Varuj te Bog na vseh itvojih potih!" več prestajati tresenja na voteu in je pod Vodnikovim, razglednikom zaprosil, naj ga postavijo s 'posteljo vred na tla in naj kdo stopi na Bistrico po gospoda kaplana, jjo prijatelja Jožeta, naj pride in ga previdi. Možaki so se spogledali, spregovorili med seboj mukaj: besed in že so bili domenjeni. Posekali so dve mladi bukvi, s trtami zvezali zasilno nosilnico in dvignili mladega, nevarno bolnega župnika s posteijmino vred na ramena. Menjavati se niso mogli, so bili samo štirje. S krvavimi rameni so prinesli Koprivnikarji svojega gospoda do 'postaje na Bistrici. Vlak je praVkar .potegnil. Zakričali so, dvignili vsak svojo prosto rolko in jih zmedeno vihteli nad sklonjenimi glavami. Vlak se je ustavil in počakal. V Kranju, kjer je gospod Janez kaplanova!, preden je prišel na Koprivnik duše past, so bolečine nenadoma ponehale. Kar vrnil bi se bil rad nazaj v Bohinjske gore, pa njegov spremljevalec tokrat ni hotel poslušati svdjega župnika. »Lepo, zelo lepo so naredili. Od Gvet-kOvc hiše pa ni bilo nikogar zraven. Pa sosedje smo z župniščem. Da Viktorja le sram ni! če bi se bila Blaž in Andrej vrnila z vojske, gotovo bi gospoda vozila in nosila.« Tolažila se je Minca s tem, da je Robar, Cvetkove Roz alk e mož, hodil z Obvezano ramo. Izmed vseh, ki so nosili gospoda, je Martina najbolj ogulilo. (Dalje prihodnjič) Kinder-Pelzhosen GrBBe 2 und 4 ... s90 Knaben-Pelzhosen lang. sehr warra ab 1250 M.-Achselhemden Baumwolle nur « 00 o K.-Irikot-Pyjama 4490 Sute Mako-OualltSt ab M.-Nachthemden aus gutem BW-Barchent, alle GrBBen . . 3980 Madchen-VVesten mir 3980 K.-Irainingshosen «980 Markcnwaie ab *■■ ■ Mtidchen-Seiden- unterkleider alle GrBBen . . M.-Trevira-SchoRen alle OrfiRpn 79 80 K.-Sporlstrumpfe alle GrBBen D.-Perlonstriimpfe nahtlos 7.90. m;t Naht nur 5' D.-Krdusetstrumpfe nahtlos, gut dehnbar und sehr haltbar 13.90 II Wahl . . . D.-Gummischliipfer allp GroBen 14.20. šchmal D.-Kzug-Schliipfer fllr die schlanke Llnle . BrokOt-BH abgesteppt. welB und lachs, beste PaBform . . . D.-Strumpfhosen aus Helanca-Krause!, airo GroBen . . D.-Strapaz-Krdusel nahtlos............. Damen-Pulli Mako . . D.-Fernsehjacken Hochmode. wattiert. und In Kaio abgesteppt F.-Flanellblusen alle GrBBen nar Damen-Perlon- Schlafrocke wattiert. In httbsdien Mustern nur Damen-Modeblusen aus Kaschmir, in hoch-modischen Dessins 1980 1690 39.- 13’° 29.- 129.- 3980 179.- 5980 D.-Wollwesten aus reiner Marinowolte D.-Wollpullover in Modefarben . . D.-Schlatrocke aus Seidenbarchent, neuegte Fasson . . D.-Nnchthemden aus schcfi gemustertem Wascheflanell. alle Gr5Ben 1119.- 79.- 139.- 4g8° Damen-Dralon- Wu5chegarnitar Damenhosen aus Ripptrikot. gute Strapazquai;tat > i D.-Mako-Hosen Innen gerauht, beste. OualitSt. alle GrBBen . . Damen- Seiden-Unterkleider mit schBnem Spitienbesatz . Damen- Perlon-Unterkleider mit schBner Spitzen-verzierung . . . uumcii-ktade- Perlon-Unierkleider in schonen Blumen-mustern . . . . D.-Mako-Pyjama Markenwaie . . . Damenleibchen aus BaumwoIlr.pp, alle GrBBen . ... . Herrenhemden aus gutem Sportflaneil 49.80 Herren-Pyjama aus KBperflanell, in modernen Dessins . . Herren-Pelzhosen lang, sehr warm, alle GrBBen.......... H.-Mako-Hosen lang. alle GrBBen . Herren-Socketts Baumwollqualitat H.-Wollsocketls mit Helanca-Krltusel. schfin gemusterl H.-Modehemden aus gestreiftem Fopeline oder weiB 80 Herren-Striimpfe aus Helanca-KrSusel, sehr haltbar 90 H.-Seidenschals in Mode-farben Herren-Pelzhosen sehr warm, alle GiBBen . Frouenschurzen aus gutem Buntdruek 15.20, normale Durchschmlts-grBBe . . Servierschurzen gute OualitSt. In WelB . . Selden-Kopftiicher normale GrbBe, we?Q . . Ttirkische Kopftiicher neueste Muster. gesSumt Mode-Seidenliicher neueste Dessins 13.30, elnffirbig NormaigiBB^n 26 & 9 5 15 11 80 80 80 90 90 90 W0CHEH '•V; . BEI K A A A HHI Al ^AA S A N 0 HIG ' 1 6et.idi'g, Horremfia.sson, %-Annol, Cir. 42—48 .... Damenrocke, Wolltweed, Nopjren- oder Kjaroefifekt, GeflilaiLtie......................................... Damenikleider a us Wollm oder 'v ersdhiedenc Fas-sonen un Eimizeilsituoken, viele Auafiiihrirnigen . . Morgenrocke aus H. & R.ltamberg-Vek)urflameli Reinwollhosen fur Damen, mit langem Balin umd Zwickol, nur groCe GrdBen, rn Rosa, halbar Preis Damen-Reinwollj>ullover, cinifbg., lanige Arin el, Rollkragen ................... Damen-Reinwollwesten, langc Armel, V-Aussohmiot.................. Damcn-NachtlK*mden, emfb(g. Plamdll, im Farbon Unterkleider aus Seklentrikot, paspelieit . . Perlonstriimpfe, garamtiert I. Wahl, iraihtlos . . Reinsvoll-Kaschmirtucher, vidle Deasins, 70 X 70 cm................................. Wžischeflanelle, einfarbig, alk Farbtm 41.- 59.- 98.- 139.- 59.- 92.- 98.- 44.- 19.80 6.90 29.80 8.80 CameRm^stel sdnn afe 350.- Kleiderstoffe und diverse Cockfailstoffe, herrli(h gemustert, jetzt zun halben Preis! febzl dafifieU im WARMUTH- SCHLUSSVERKAUF! Herren-Sport-sakkos, iprima Strapaastoffe, SeidenifuitttT Herrenhosem, Gaibardiime, miin Ciiirtdl, oihne StuLpen................................. Herren-Lodenhosen, obme Stulpen, Gmnimiibund Herren-Flanel 1 hemden, dmrdhgewabt, kleinkariert Herren-Unterhosen, lang, aus Makotrtkolt, geranht........................................ Kinder-Reinvvollpulli, einfarlbilg, rot odor blau, GrdBe 2-6...................................... Kinder-Shetlandpullover, einfarbig, griinbraun, GrdBe 6-12 ... und der Warmutti-Schuh gehdrt dazu! (jetzt bis unfer dem Einkaufspreis!) Flanelleintiicher, eimfaibig, 120 X 220 cm, reine Bauimsvotllle, meh rere Farben \ Elektrorasierapparat »Braiun«, 1 Jalhr Garantie . . Schallplatten, faibniksnen, mk modernen Schlagern, ^tatt 25.— jeut V I L L A C H QLEPALI$CE v cflovcu Petek, 8. februarja: Jenufa (krstna predstava). — Sobota, 9. fdbruarja: Der fidele Bauer. — Nedelja, 10. februarja, ob 15,00: Ein Maskenball (gostuje Ermanno Lorenzi Di+žavna opera na Dunaju). — Torek, 12. februarja: Der fidele Bauer. — Sreda, 13. februarja: Jenufa. — četrtek, 14. februarja: Der fidele Bauer. — Petek, 15. februarja: DER REVISOR (ikrstna predstava). — Sobota, 16. februarja: Der fidele Bauer. — Nedelja, 17. februarja, ob 15.00: Jenufa. — Z/a vse predstave prosita prodaja vstopnic. Začetek vedno ob 19,30. (Izjema 10. in 17. februarja.). SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 10. 2.: 7.30 Duhovni nappovor. — S pe-»miljo im glasbo pozdravljamo in vošfiimo. — PONEDELJEK, 11. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za naSo vos. 10 mimut za Športnike. — 18.00 Dobor večer našim malim pouluSaloom. — TOREK, 12. 2.: 14.15 Poročila, dbjaive. - Ziljska vascit {2.): Obied v cerkvi — Pot na fcnunov dom. - SREDA, 13. 2.: 14.15 Poročila, objave. - Kar Idile, zaigramo. — ČETRTEK, 14. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti kot zdraviti se (Možganska kap). - PETEK, 15. 2.: 14.15 Poročala, objave. — Od potka do petka po naših krajih im pri naših ljudeh. — Samo en ovet... (Slovenske pesmi). — SOBOTA, 16. 2.: 9.00 Od pasmi do penini — od srca do srca. — NEDELJA, 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravi jamo im voščimo. do&c* uotfo V VLAKU Vlaik je prenatrpam. V oddelek stopi rrda-da mamica z. dojenčkom v naročju. Gleda vse 'potnike po vrsti, a nihče se ne gane, da bi ji dal prostor. Končno se obrne k nekemu potniku in mu položi otroka v naročje. Potnik reče razdraženo: »Zakaj, site ga dali ravno mreni?« »Oprostite,« je odgovorila gospa z nedolžnim smehljajem, »samo vi imate nepremočljiv plaSč.« SREČEN OČE Oče govori otrokom pri obedu, ko ne marajo jesti: i»iKo sem bil majhen, smo bili doma aelo revni in nisem imel taksnih dobrih jedli za pod zob kakor vi.« »Kaj ne, Očka«, mu reče Mihec, »da se moraš izdaj počutiti zelo srečnega med nami!« filmska Mena Bistrica v Rožu. — Sobota, 9. 2.: Hornin det VVolt, L Toil (IVa). — Borba mednarodne policije proti tajni organiizaciijli, ki hoče znanstvenike prodati za ..Bambusovo zaveso". 1‘ustolovski film brez pra- Nainovejše kmetijske || | stroje, štedilnike, pralne 1 • stroje, gospodinjske po- » trebšeme ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof) Zaradi opustitve skladišča UGODNA ODPRODAJA vsakovrstnih vijakov (Schrauben), kotnega lin drugega železa. Vsak četrtek celodnevno in ob sobotah dopoldne. Lesna im d u s t r i j a in ž a g a Johann Lerchbaumer Celovec Weidmannsdorfer Str. 7-11, tel. 46-33 vega smisla — s premislekom. — Nedelja, 10. 2.: Ein Pyjama fiir zwoi (IV). — Komedija. — Sroda, 13. 2.: Die Piraten van Macao (IVa). — Pustolovski t im o tihotapcih z zlatom. Radi napačnih naaiiranj o zakonu s premislekom. Borovlje. — Sobota, 9. 2.: Vorschworung der Her-zon (III-f). — Italijamskc sestre osvobodijo otroke iz nekega konceiuraoiijškega taborišča. Priporočljiv radi človekoljublja. — Nedelja, 10. 2.: Dret Liiebcs-briefe aus Tiral (II). — Muzikaličen film. Torek, 12. 2.: Die jutigon W»lden (IV + ). — Državni pravd-nik preišče neki umor mladostnikov in išče tesrtič-ne vzroke. Priporočljiv za odrasle. — Četrtek, 14. 2.: Mensohenjagd iim Dsohungcl (III). — Napet pustolovski film iz Braizilije, po neki resnični dogodivščini. Pliberk. — -Sobota tin nedelja, 9. ,in 10. 2.: Raimo-na (III). Revuefilm z mnogimi ipopevkami. — Torek, 12. 2.: Umtor glatler Haut (IV-f). — Psiho-logično in tehnično dobro pripravljen kriminalni film. Priiporočljiv za odrasle. MALI OGLASI Proti mrazu topla volna! Tudi puloverje in jopice dobite zelo ugodno v WOLL- u. STRICK-BAR, Klagenfurt - Celovec (nasproti kapucinske cerkve). ' Revma-volna zajiesljšvt) pomaga. Volna sedaj ugodno napivxlaj v WOLL- und STRICKBAR, Klagenfurt - Celovec (nasproti kapucinske cerkve). Hitro in lopo lahko pletete sami s Passap-pletil-nim aparatom NapivKlaj pri WOLL- und S ERIGK-BAR, Klagenfurt - Celovec (zraven kapucimke cerkve). KrLstu-s, Veliki duhovnik je poklical svojega zvestega služabnika, prečastitega gospoda Jožefa Dobernik škof. duhovnega svetnika, župnika v Glinjah, v nedeljo, dne 3. svečana 1963, v 71. letu starosti, v 48. letu duhovništva, previdenega z zakramenti za umirajoče, v večno domovino. V torek, dne 5. svečana 1963, je bil ob 14. uri sprevod iz domače hiše na Ravnah, ob 15. uri sv. maša in pogrebna opravila pri župni cerkvi v Rožeku. Dušo blagega pokojnika priporočamo duhovnikom sobratom v spomin pri sv. daritvi in vernikom v molitev. Dekanijska duhovščina dekanije Borovlje Sorodniki in farani List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Vrktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.—šil., letno 80.—5il., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer. Radiše, p. Zrelcc. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.