PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
t» Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 37 Maribor, petek 24.7.2015
OBČINA DIVAČA
589. Sklep o oblikovanju najemnin za stavbna zemljišča v lasti Občine Divača
Na podlagi določil 16. Člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15 ) je Občinski svet Občine Divača na 6. redni seji dne 4.6.2015 sprejel
SKLEP
O OBLIKOVANJU NAJEMNIN ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA V LASTI OBČINE DIVAČA
1.	člen
S tem sklepom se določi višina najemnin za uporabo stavbnih zemljišč za določeno dejavnost ter kmetijskih zemljišč v lasti Občine Divača.
2.	člen
Osnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo stavbnih zemljišč je cena kvadratnega metra stavbnih zemljišč, kot je določena na podlagi Sklepa o določitvi cene stavbnih zemljišč v Občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2015) ter na podlagi določil 4. člena tega sklepa.
Osnova za oblikovanje cene najemnine za uporabo kmetijskih zemljišč je Cenik zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč, ki ga letno sprejme Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
3.	člen
Višina najemnine se določi s pogodbo v skladu s 4. Členom tega sklepa. V primeru, da se najemnina obračuna enkrat letno, se najemnina zaračuna ločeno za
ISSN 1854-2409 / 2386-0448	Leto XI
vsako koledarsko leto v naprej. V primeru mesečnega obračuna se najemnina zaračuna enkrat mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Najemnina se mora plačati v osmih dneh od izstavitve računa.
4.	člen
Način za določitev najemnine za m2 stavbnega zemljišča:
I.	Za najem stavbnih zemljišč za trgovsko in gostinsko dejavnost se najemnina obračunava mesečno in znaša 10% cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;
II.	Za najem stavbnih zemljišč za obrtno, proizvodno in storitveno dejavnost se najemnina zaračunava mesečno in znaša 10% cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;
III.	Za najem funkcionalnega zemljišča (parkirni prostori, dvorišča, zelenice,...) se najemnina obračunava letno in znaša 1% cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;
IV.	Za najem stavbnih zemljišč za izvajanje javnih nalog oseb javnega prava in nevladnih organizacij ter izvajanje dejavnosti društev in političnih strank, se najemnina obračunava letno in znaša 1% cene stavbnega zemljišča/m2 za posamezno cono;
V.	Za obdelavo zemljišča (vrtički, zelenjavni vrtovi, sadovnjaki, njive, travniki) v območju stavbnih zemljišč, se najemnina obračunava letno in znaša 1% cene stavbnega zemljišča za posamezno cono.
5.	člen
Cenik najemnin za stavbna zemljišča v 4. členu navedene dejavnosti v posameznih conah:
Dejavnost	Cona A	Cona B	Cona C	Cona D
I.	3,50 €/m2/mesec	2,00 €/m2/mesec	0,80 €/m2/mesec	0,80 €/m2/mesec
II.	3,50 €/m2/mesec	2,00 €/m2/mesec	0,80 €/m2/mesec	0,80 €/m2/mesec
III.	0,35 €/m2/leto	0,20 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto
IV.	0,35 €/m2/leto	0,20 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto
V.	0,35 €/m2/leto	0,20 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto	0,08 €/m2/leto
* Cona A: Divača • Cona B: Betanija, Brežec pri Divači, Dane, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče,
Goriče pri Famljah, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo, Pared, Potoče, Senadole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, Vremski Britof, Zavrhek
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex4ocalis.info | www.lex4ocaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
•	Cona C: Gornje Ležeče, Laže, Otošče
•	Cona D: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah, Potok, Vareje, Vatovlje
Morebitne davščine niso vključene v ceno. Za kmetijsko rabo zemljišč v območju kmetijskih zemljišč se najemnina določi na podlagi Cenika zakupnin, ki ga letno objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
6. člen
Ta sklep nadomesti Sklep o oblikovanju najemnin za stavbna in kmetijska zemljišča v lasti Občine Divača (Uradni list RS, št. 56/2013) in začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep velja do 31.12.2015
Številka: 032-0010/2015-18 Datum: 4. 6. 2015
Občina Divača Alenka Štrucl, županja
OBČINA KIDRIČEVO
590. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, prve spremembe in dopolnitve - samo za prostorske izvedbene pogoje
Na podlagi 46. člena in skladno z določili 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 -ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 -ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča, 76/14 - odločba ustavnega sodišča, 14/15 - ZUUJFO) ter na podlagi 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je župan Občine Kidričevo dnE 20.07.2015 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN
DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE KIDRIČEVO, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE - SAMO ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE
1.	Začetek postopka
S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, sprejetega z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13, 53/13 - tehnični popravek, v nadaljnjem besedilu: OPN).
2.	Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN
V	mesecu oktobru 2013 je začel veljati Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. V nadaljevanju so podani razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN, in sicer za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih izvedbenih pogojev.
V	času veljavnosti OPN so bile pri njegovi uporabi s strani Občine Kidričevo, Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, Upravne enote Ptuj, projektantov, lastnikov zemljišč in drugih ugotovljene nekatere
nejasnosti, neusklajenosti, pomanjkljivosti in nova dejstva, ki terjajo spremembe in dopolnitve OPN. Težave se pojavljajo predvsem pri pridobivanju upravnih dovoljenj za že obstoječe in nove nestanovanjske kmetijske stavbe, ki zaradi sodobnih tehnoloških procesov pri vzreji živali in rastlin ne ustrezajo določilom glede gabaritov za nestanovanjske kmetijske stavbe, zapisanih v izvedbenem delu OPN v Prilogi 2 k odloku o oPn (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobne namenske rabe prostora (PNRP) in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (EUP)).
Spremembe in dopolnitve ne bodo spreminjale namenske rabe površin oziroma grafičnega dela OPN.
3.	Območje sprememb in dopolnitev OPN
Spremembe in dopolnitve OPN, in sicer spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih pogojev, se pripravi za celotno območje Občine Kidričevo.
4.	Predmet načrtovanja in vrsta postopka
Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v skrajšanem postopku priprave prostorskega akta, določenem v 53. členu Zakona o prostorskem načrtovanju. Po 53. členu Zakona o prostorskem načrtovanju se v primeru, ko se spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta nanašajo samo na prostorske izvedbene pogoje, ne posegajo pa v določanje namenske rabe prostora, rok za predložitev posebnih smernic in obeh mnenj skrajša na 15 dni, enako pa se skrajša tudi trajanje javne razgrnitve. Aktivnosti postopka priprave sprememb in dopolnitev OPN pa so v Zakonu o prostorskem načrtovanju določene v členih od 46 do 53. Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN:
•	spremembe in dopolnitve izvedbenega dela odloka, in sicer splošnih prostorskih izvedbenih pogojev, podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev,
•	spremembe odloka zaradi odprave nekaterih pomot, nejasnosti, pomanjkljivosti ali neusklajenosti, ki so bile ugotovljene v času uporabe OPN.
5.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Zbrane informacije v času uporabe OPN o ugotovljenih nejasnostih, neusklajenostih in pomanjkljivostih v izvedbenem delu odloka se bodo analizirale in v kolikor bo ugotovljeno, da ustrezajo usmeritvam iz državnega strateškega prostorskega načrta, umeritvam iz splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb občine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb, se bodo vključile v osnutek sprememb in dopolnitev OPN.
Če se pri pripravi strokovnih rešitev ugotovi, da je potrebno izdelati strokovne podlage, se le-te izdela v skladu z veljavnimi predpisi.
6.	Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz
V postopku sprememb in dopolnitev OPN so predvideni naslednji roki:
•	sklep župana o začetku postopka: JULIJ 2015,
•	objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.kidricevo.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam: julij 2015,
•	priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po sklenitvi pogodbe z izdelovalcem sprememb in dopolnitev OPN,
•	posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva),
•	pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporočila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVo): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva; rok za izdajo prvih mnenj je 15 dni,
•	izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 15 dni po prejemu prvih mnenj,
•	morebitno usklajevanje prvih mnenj, če zaradi prvih mnenj ni mogoče pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša),
•	izdelava okoljskega poročila za dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: 30 dni po izdelavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN,
•	posredovanje okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku,
•	preveritev ustreznosti okoljskega poročila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve),
•	javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve,
•	javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 15 dni oziroma 30 dni (30 dni, če je zahtevana izvedba postopka CPVO),
•	priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 15 dni po zaključku javne razgrnitve,
•	obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni,
•	objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališč,
•	priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 15 dni po sprejemu stališč,
•	posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva),
•	pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja,
o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (če je potrebno izvesti postopek CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva; če ni potrebno izvesti postopka CPVO, je rok krajši: rok za izdajo drugih mnenj je 15 dni,
•	priprava usklajenega predloga OPN: 15 dni,
•	sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu: 30 dni,
•	objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin).
7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev
V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora:
•	za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana,
•	za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor,
•	za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno,
•	za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 B, 1000 Ljubljana,
•	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana,
•	za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor,
•	za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
•	za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor,
•	za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje avtocest: DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dunajska 7, 1000 Ljubljana,
•	za področje železnic: Ministrstvo za infrastrukturo, Sektor za železnice, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje letalstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje mineralnih surovin / rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
•	za področje plinovodnega omrežja: Plinovodi d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11 B, p.p. 3720, 1001 Ljubljana,
•	za področje prenosa električne energije: ELES, Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana,
•	za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
•	za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,
•	za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,
•	za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,
•	za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor,
•	za področje telekomunikacij: AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana,
•	za področje lokalne kabelske TV: KABEL TV d.o.o., Dobriša vas 3, 3301 Petrovče
•	za področje lokalne kabelske TV: Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana,
•	za področje oskrbe z vodo: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj,
•	za področje oskrbe z vodo: Komunala Slovenska Bistrica, Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica,
•	za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, javno podjetje d.o.o., Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo,
•	Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana.
8. Objava in začetek veljavnosti
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Kidričevo (http://www.kidricevo.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Kidričevo.
Številka: 3500-25/2015 Datum: 20. 7. 2015
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA MISLINJA
591. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoju kmetijstva in podeželja v občinni Mislinja za programsko obdobje 2015 - 2020
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12) je občinski svet Občine Mislinja na svoji 7. redni seji dne 16.7.2015 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJU KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINNI MISLINJA ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 - 2020
I. Splošne določbe
1.	člen (vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občini Mislinja za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
•	druge ukrepe.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Mislinja (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(2)	"MSP" ali "mikro, malo in srednje podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(3)	"kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
(4)	"kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
(5)	"primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
(6)	"predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
(7)	"trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
(8)	"kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
(9)	"nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva" (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
(10)	"podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(11)	"slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami," pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
(12)	"opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
(13)	"neopredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
(14)	"začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
(15)	"velika podjetja" pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(16)"intenzivnost	pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
(17)	"standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
(18)	"neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;
(19)	"naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
(20)	"nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
(21)	"mladi kmet" pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
(22)	"investicijska dela" pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
(23)	"biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo, proizvedeno iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, kot je opredeljeno v predlogu Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (1);
(24)	"skupina in organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
(25)	"stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti" pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;
(26)	"član kmetijskega gospodinjstva" pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
(27)	"predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
(28)	"živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
(29)	"nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
(30)	"enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko
pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (v skladu s 14. členom Uredbe Komisije 702/2014 EU) UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (v skladu s 17. členom Uredbe Komisije 702/2014 EU) UKREP 3: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (v skladu s 24. členom Uredbe Komisije 702/2014 EU) UKREP 4: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (v skladu z 21. členom Uredbe Komisije 702/2014 EU)
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)	UKREP 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis UKREP 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja UKREP 7: Pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev UKREP 8: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju;
Ostali ukrepi občine	UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
6.	člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
(1)	Upravičenci do pomoči so:
1)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež ter večino obdelovalnih površin v občini (v nadaljevanju: vlagatelji);
2)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro in majhna podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih in ima sedež na območju občine;
3)	pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa;
4)	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine;
5)	kmetijska gospodarstva, ki dejavnost primarne proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.
(2)	Pomoči za izvajanje ukrepa 3 in ukrepa 4 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke prvega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega v občinskem glasilu oziroma na internetni strani in oglasni deski občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa (odločbe). Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum izdaje odločbe / sklepa.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov ...).
12.	člen (kumulacija)
(8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 16 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 17, 21 in 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
(2)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št 702/2014.
II. Ukrepi v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 702/2014
13.	člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih
gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
•	Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
•	zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
•	naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
•	investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
(3)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
•	Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
•	Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji;
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
•	stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže.);
•	stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk,
•	stroški novogradnje ali rekonstrukcije sadovnjakov,
•	stroški nakupa trajnih rastlin Upravičenci do pomoči so:
•	kmetijska gospodarstva. Pogoji za pridobitev:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva. Pogoji za pridobitev:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
•	predložitev oddane zbirne vloge ( subvencijska vloga) v tekočem oziroma v preteklem letu , če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
14. člen
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški:
•	gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,
•	nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
•	splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe);
•	nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
Pomoč se ne dodeli za:
•	obratna sredstva;
•	za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
•	naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. Pogoji za pridobitev:
•	dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;
•	za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
•	poslovni načrt s ponudba oziroma predračunom za načrtovano naložbo;
•	mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Upravičenci:
•	kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov.
Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.
15.člen
UKREP 3: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. Upravičeni stroški
•	stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih vključujejo:
(i)	stroške udeležbe;
(ii)	potne stroške in stroške prevoza živali;
(iii)	stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan;
(iv)	najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;
(v)	simbolične nagrade do vrednosti 50 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.
•	Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih vključujejo:
(i) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo
zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji; Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne znamke ali poreklo, z izjemo
•	shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;
•	sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva. Prejemniki pomoči:
•	pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani.
Pogoji za pridobitev:
•	dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti;
•	program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.
Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov.
16. člen
UKREP 4: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21, Člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški:
•	stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti;
•	stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;
•	v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije:
(i)	gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;
(ii)	nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
(iii)	splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljske in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo
upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii); (iv) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let.
Upravičenci do pomoči:
•	člani in delavci kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju.
•	Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja:
•	pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
Prejemnik pomoči:
•	pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.
Pogoji za pridobitev:
•	dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;
•	program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine.
Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v dokumentaciji javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči:
•	do 100% upravičenih stroškov.
III. Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013
17. člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture;
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
• predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)Pomoč	ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
18. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
19.	člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči:
•	kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine,
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
•	dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
•	predložitev oddane zbirne vloge ( subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 50 % upravičenih stroškov
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
20.člen
Ukrep 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja
Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški:
•	stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z
nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;
•	stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.
Upravičenci do pomoči:
•	pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine,
•	dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;
•	predložitev oddane zbirne vloge ( subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči:
•	do 100 % upravičenih stroškov.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 17. člena tega pravilnika.
21. člen
UKREP 7: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev
Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine. Cilji ukrepa:
•	ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih.
Predmet podpore:
•	financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni.
Upravičenci:
•	subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa.
Splošni pogoji upravičenosti:
•	upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj;
•	letno število prevozov;
•	zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo.
Upravičeni stroški
•	operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih.
Finančne določbe:
•	bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli obdobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega tovornega prometa. Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravičena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom.
22.	člen
UKREP 8: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju
Namen: Usposobljenost in znanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in družinskih članov je potrebno kontinuirano nadgrajevati, zato z ukrepom podpiramo usposabljanje, organiziranje izobraževanja in prenos dobrih praks, novih znanj ter promocijo gozdarstva, kar bo prineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet podpore:
•	Izobraževanje in usposabljanje kmetov s področja gozdarstva,
•	organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, licitacij razstav in sejmov ter sodelovanje na njih,
•	stroški priprave in tiska publikacij in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani
•	strokovne ekskurzije
•	širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost, potni stroški, stroški prevozov, najemnine)
Višina sofinanciranja: Sofinancira se do 100% vrednosti stroškov izvedbe posameznega programa, oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu - gozdarju ali članu družine ni dovoljeno).
Upravičenci: Izvajalci so subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa (organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti v okviru tehnične pomoči na področju gozdarstva, delujejo na območju občine in registrirana stanovska (društva) in interesna združenja ter zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine. Izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku - občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani. Podpore se ne dodelijo:
•	za sofinanciranje pokritja stroškov, ki jih je izvajalec pri izvedbi aktivnosti plačal Občini Mislinja.
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev in druge omejitve:
•	določeno z javnim razpisom
23.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika.
(3)	Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013),
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV.	Ostali ukrepi občine
24.	člen
UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
(Zakon o javnih financah)
Namen/cilj ukrepa: zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Upravičeni stroški:
•	finančno in vsebinsko ovrednoten program društva, pri izračunu višine dodeljenih sredstev se upošteva tudi delež članstva iz območja občine, v kolikor društvo deluje na območju več občin.
Pogoji za pridobitev pomoči:
•	upravičenci imajo sedež na območju občine oziroma izvajajo programe, ki se nanašajo ali izvajajo na območju občine, oziroma so njihovi člani iz območja občine
•	programi in aktivnosti omogočajo vključevanje članov iz območja občine
•	obvezno vsebinsko in finančno poročilo za prejeta sredstva
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:
•	določeno z javnim razpisom Pomoč se ne dodeli za:
•	za programe, za katere so že bila pridobljena sredstva na drugih razpisih občine, oziroma so njihovi programi na kakršenkoli način že sofinancirani iz proračuna občine
•	društva, katerih dejavnost je pridobitnega značaja. Upravičenci do pomoči:
•	registrirana društva in združenja, ki delujejo na področju kmetijstva
Finančna določbe / intenzivnost pomoči:
•	do 100 % prijavljenega programa društva
V.	Nadzor in sankcije
25.	člen (Nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(2) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. Hramba dokumentacije
26.	člen
(1)	Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2)	Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VI. Končne določbe
27.	člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Mislinja za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 89/07).
28.	člen
Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 330-2/2015 Datum: 16. 7. 2015
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
592. Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi cen programov v vzgojno - varstvenem zavodu Slovenj Gradec
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 -ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 - ZUUJFO), 3. člena Pravilnika plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 - ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, štev. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2013) sta Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 8. redni seji, 1. 7. 2015 in Občinski svet Občine Mislinja na 7. redni seji, 16. 7. 2015, sprejela
SKLEP
O DOPOLNITVI SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VZGOJNO - VARSTVENEM ZAVODU SLOVENJ GRADEC
I.
S tem Sklepom se dopolnjuje Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 14/2014 in 31/2014), tako da se na koncu prvega odstavka I. točke doda naslednje besedilo: »V razvojnem oddelku 866,76 EUR«.
II.
Ta sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Slovenj Gradec začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 9. 2015 dalje.
Številka: 602-7/2013 Datum: 1. 7. 2015
Občina Slovenj Gradec Andrej Čas, župan
Številka: 041-03/2015 Datum: 16. 7. 2015
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
OBČINA PODLEHNIK
593. Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Podlehnik
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 5. redni seji, dne 01. 07. 2015 sprejel naslednji
PRAVILNIK O FINANČNI POMOČI ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI PODLEHNIK
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik podrobneje določa upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje sredstev, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Podlehnik (v nadaljevanju: občina), kot manj razvitem območju.
2.	člen
Za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis, ki se uporablja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020.
3.	člen
Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto.
4.	člen
(1)	Pomoč za razvoj se lahko dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se izvajajo.
(2)	Obrestna mera se lahko sofinancira tudi za investicijo, ki je nastala po najetju kredita za posamezno investicijo do konca trajanja kredita.
5.	člen
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:
•	podjetja, ki imajo sedež na območju občine in krajem investicije v Občni Podlehnik,
•	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, kadar gre za sofinanciranje samozaposlitve,
•	mikro in majhna podjetja, ki imajo sedež dejavnosti izven Občine Podlehnik, v kolikor ima poslovno enoto v Občini Podlehnik, v kateri zaposluje
najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz Občine Podlehnik (stalno bivališče) in investira na območju Občine Podlehnik.
6.	člen
(1)	Za podjetje se po tem pravilniku šteje:
•	samostojni podjetnik posameznik,
•	majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 mio EUR),
•	srednje veliko podjetje (zaposluje manj kot 250 oseb ter letni promet ne presega 50 mio EUR in/ali bilančna vsota ne presega 43 mio EUR).
(2)	„Enotno podjetje" za namene tega pravilnika pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
•	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
•	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
•	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
•	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
7.	člen
Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja:
•	ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
•	ki so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
•	ki sodijo v sektor ribištva in ribogojstva,
•	ki sodijo v sektor primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih:
•	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
•	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
•	ki nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine,
•	ki nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev.
8.	člen
(1)	Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o:
•	že prejetih de minimis pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, ter o kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči,
•	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
•	o povezanih družbah, ter o združitvi ali razdelitvi podjetij.
(2)	Prejemnik de minimis pomoči bo pisno obveščen, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z
Uredbo Komisije 1407/2013.
(3)	Pomoči de minimis ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca in se ne smejo podeljevati pod pogojem, da se domačim proizvodom daje prednost pred uvoženimi.
(4)	Pomoči de minimis niso namenjene nabavi vozil za cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo dejavnost tovornega prometa.
9.	člen
(1)	V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija (ES). Kumulacija se upošteva skladno z 1. točko 5. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013.
(2)	Zgornja meja intenzivnosti pomoči de minimis dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 100.000 EUR, če gre za podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.
(3)	Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka in drugih dajatev.
10.	člen
Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki nepovratnih sredstev ali subvencioniranja obrestne mere.
11.	člen
Pomoč, odobrena po pravilu de minimis, lahko pokriva praviloma do 50% upravičenih stroškov, z vsakokratnim razpisom se določi maksimalna višina pokrivanja stroškov za posamezno proračunsko leto.
II. Ukrepi pomoči
12.	člen
Ukrepi pomoči po tem pravilniku:
•	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,
•	sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,
•	sofinanciranje stroškov promocije,
•	sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih.
13.	člen
Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij
(1)	Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij iz 5. člena tega pravilnika in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
(2)	Upravičeni stroški za materialne investicije na območju občine so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine,
•	stroški izdelave investicijskih programov in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
•	stroški nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov,
•	stroški osnovnih sredstev namenjenih posodobitvi dejavnosti,
•	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.
(3)	Upravičeni stroški za nematerialne investicije so:
•	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja, ter programske opreme,
•	stroški obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.
(4)	Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti, in podjetja, ki nimajo sedeža v občini, vendar investirajo v dejavnost na območju občine.
(5)	Prejemnik pomoči mora zagotoviti vsaj 25% lastnih sredstev za kritje stroškov posamezne investicije. Materialna in / ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 3 leta.
14.	člen
Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest
(1)	Namen pomoči je povečanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti.
(2)	Upravičeni stroški so:
•	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 5
oziroma 10 minimalnih mesečnih plač,
•	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini
do 10 minimalnih mesečnih plač. Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine ali registrirano dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine, in sicer do 10 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve brezposelne osebe, ki je bila najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot aktivni iskalec zaposlitve in do 5 minimalnih mesečnih plač za primer samozaposlitve predhodno zaposlene osebe.
Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 5. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve osebe, ki ima stalno bivališče na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev. Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 24 mesecev.
15.	člen
Sofinanciranje stroškov promocij
(1)	Namen sofinanciranja stroškov promocije je spodbuditi sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na strokovnih sejmih in razstavah doma in v tujini in na ta način promovirati razvoj novih proizvodov in storitev.
(2)	Upravičeni stroški so:
•	najetje, postavitev in delovanje stojnice na določenem strokovnem sejmu ali razstavi doma ali v tujini.
(3)	Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika.
16.	člen
Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih
(1)	Namen pomoči je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih in s tem spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij.
(2)	Upravičeni stroški so:
•	stroški inštruktorja,
•	stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja,
•	potni stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo,
•	stroški aktivnosti, ki promovirajo podjetništvo, inovativnost in / ali odličnost poslovanja.
(3)	Za usposabljanje ne šteje izobraževanje za pridobitev stopnje izobrazbe.
(4)	Upravičenci do pomoči so podjetja iz 5. člena tega pravilnika, ki imajo izdelan letni program usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov.
III.	Način dodeljevanja
17.	člen
(1)	Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani Občine Podlehnik in krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.
(2)	Javni razpis se lahko objavi za vse ali za posamezne ukrepe.
18.	člen
(1)	Za izvedbo javnega razpisa je odgovorna Komisija za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Komisija pripravi razpisno dokumentacijo in določi dodatne pogoje razpisa, obravnava pravočasno prispele in popolne prijave (vloge), opravlja oglede na terenu in pripravi predlog za razdelitev sredstev.
(2)	Na podlagi odobrenih vlog izda občinska uprava odločbo, po postopku določenem v veljavnih predpisih.
(3)	Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči de minimis po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
19.	člen
Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
20.	člen
Namensko porabo pridobljenih sredstev spremljajo in preverjajo pristojni organi občine za nadzor.
21.	člen
(1)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev je prejemnik sredstev dolžan takoj vrniti dodeljena sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
(2)	V primeru, da je prejemnik sredstev prenehal z dejavnostjo za katero je prejel sredstva po tem pravilniku, ker se je njegovo podjetje znašlo v težavah, je dolžan vrniti sorazmerni del sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.
(3)	Evidence o prejeti pomoči se bodo hranile na občini 10 poslovnih let od datuma dodelitve.
IV.	Končne določbe
22.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje podjetništva v Občini Podlehnik (Uradno list RS, št. 42/09).
23.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
594. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest
Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05 - UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 -ZUI , 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ), 24. in 31. Člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP--2D, 14/13 in 56/13-ZŠtip-1, 99/2013 in 14/15 - ZUUJFO), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. list RS, št. 40/12, 55/12 - skl. US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US: U-I-186/12-34, 46/13 -ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOSN-1 in 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C in ZCVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/2013-Odl. US: U-I-146/12-35, 85/14, 95/14 in 24/15 -odl. US), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Ur. list RS, št. 96/09), je Občinski svet Občine Podlehnik na 5. redni seji, dne 01. JULIJA 2015, sprejel
SKLEP
O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV TER ZVIŠANJU NORMATIVA OTROK V ZAVODU OŠ PODLEHNIK Z ENOTO VRTCA IN CENE PROGRAMOV TER SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST
1.
V javnem vrtcu v občini Podlehnik (vrtcev pri OŠ Podlehnik) se cene dnevnih programov vzgoje in varstva predšolskih otrok določijo v naslednjih mesečnih višinah na otroka:
•	prvo starostno obdobje - starostno heterogena: 485,16 EUR,
•	drugo starostno obdobje - starostno kombinirana: 385,58 EUR,
•	drugo starostno obdobje - starostno heterogena: 347,29 EUR
Za čas ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtec, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil, 1,70 evra na dan. Če straši obvestijo vrtec do devete ure o otrokovi odsotnosti, vrtec zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem.
2.
Staršem otrok se določeno plačilo dodatno zniža in sicer:
•	prvo starostno obdobje - starostno heterogena za 10%, kar znaš: 436,64 EUR,
•	drugo starostno obdobje - starostno kombinirana za 5%, kar znaša: 366,30 EUR,
•	drugo starostno obdobje - starostno heterogeno za 1%, kar znaša: 343,82 EUR
3.
Dnevni strošek prehrane v ceni programov znaša 1, 70 evra na dan.
Številka: 032-2/2015-6 Datum: 1. 7. 2015
4.
Občinski svet občine Podlehnik podaje soglasje k sistemizaciji delovnih mest št. 6037/2015/190 z dne 5. junija 2015.
5.
Občinski svet občine Podlehnik podaje soglasje o število in vrsta oddelkov št. 60307/2015/189 z dne 05. Junija 2015.
•	v prvem oddelku 1. starostnega obdobja - starostno heterogen, se poveča za dva (1) otroka,
•	v drugem oddelku 2. starostnega obdobja -starostno kombiniran, se poveča za enega (2) otroka,
•	v tretjem oddelku 2. starostnega obdobja -starostno heterogen, se poveča za enega (1) otroka,
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. septembra 2015 dalje.
7.
Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati dosedanji sklepi o številu in vrsti oddelkov ter povečanje normativa otrok v zavodu OŠ Podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest e (Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2014).
Številka: 032-2/2015-11 Datum: 1. 7. 2015
Občina Podlehnik Marko Maučič, župan
OBČINA POLJČANE
595. Obvestilo
Župan Občine Poljčane na podlagi 23. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Poljčane za programsko obdobje 2015 - 2020
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2015) in 31. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS št. 5/2007) objavlja naslednje
OBVESTILO
Občina Poljčane je dne 18. 6. 2015 pridobila potrdilo Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči K-BE030-2242745-2015.
Številka: 900-0004/2015-2 Datum: 16. 7. 2015
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA VOJNIK
596. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vojnik za leto 2015
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na 7. seji dne, 23.7.2015 sprejel
ODLOK
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO 2015
1. člen
V	odloku o proračunu Občine Vojnik za leto 2015 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2014) se 2. člen spremeni, tako da se glasi:
V	splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v eurih
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2015
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	6.913.638
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	5.642.602
70 DAVČNI PRIHODKI	4.880.659
700 Davki na dohodek in dobiček	4.502.976
703 Davki na premoženje	229.470
704 Domači davki na blago in storitve	148.213
71 NEDAVČNI PRIHODKI	761.943
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	590.649
711 Takse in pristojbine	3.600
712 Globe in druge denarne kazni	18.150
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	8.500
714 Drugi nedavčni prihodki	141.044
72 KAPITALSKI PRIHODKI	73.000
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	73.000
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.198.036
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.127.000
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	71.036
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	7.037.845
40 TEKOČI ODHODKI	2.582.916
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	711.553
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	112.812
402 Izdatki za blago in storitve	1.592.851
403 Plačila domačih obresti	62.000
409 Rezerve	103.700
41 TEKOČI TRANSFERI	2.588.496
410 Subvencije	83.300
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.030.766
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	261.573
413 Drugi tekoči domači transferi	1.212.857
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	1.704.633
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.704.633
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	161.800
431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. Uporabniki	110.500
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	51.300
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)	-124.207
(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	
B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2015
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	97.040
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	97.040
750 Prejeta vračila danih posojil	97.040
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	97.040
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	97.040
440 Dana posojila	97.040
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C.RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto	Proračun leta 2015
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	156.000
50 ZADOLŽEVANJE	156.000
500 Domače zadolževanje	156.000
VIII. ODPLAČILO DOLGA (550+551)	320.000
55 ODPLAČILO DOLGA	320.000
550 Odplačila domačega dolga	320.000
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-288.207
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-164.000
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	124.207
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA	
9009 Splošni sklad za drugo	288.995
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2.	člen
Spremeni se 9. člen in glasi:
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Prav tako lahko župan odobri sredstva do višine 400 €.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0050-2014/5(9) Datum: 23. 7. 2015
Občina Vojnik
Branko Petre, župan
PRILOGA:
• Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov
597. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Vojnik
Na podlagi 2., 9., 10., 18. in 20. člena Zakona o medijih -uradno prečiščeno besedilo (Zmed-UPB1 - Uradni list RS, št. 110/06, 36/08, 77/10, 90/10, 87/11, 47/12 in 47/15) in 16. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 7. redni seji dne 23. 7. 2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN IZDAJANJU JAVNEGA GLASILA OBČINE VOJNIK
1. člen
V Odloku o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Vojnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 64/2008, z dne 27.6.2008) se drugi odstavek 10. člena spremeni tako, da se glasi:
»Glasilo ima tudi namestnika odgovornega urednika, ki je imenovani odgovorni urednik za spletni medij mojaobcina.si/vojnik.«
2.	člen
Drugi odstavek 11. člena se dopolni z dodatno alinejo, ki glasi:
» - nadomešča odgovornega urednika za spletni medij mojaobcina.si/vojnik.»
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0006/2015/2 Datum: 23. 7. 2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
598. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj Občine Vojnik
Na podlagi 16. člena v povezavi s 6. členom Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 7. redni seji dne 23. 7. 2015 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE VOJNIK
1.	člen
V	Odloku o podeljevanju priznanj Občine Vojnik uradno prečiščeno besedilo (Uradni list Republike Slovenije, št. 66/2009, z dne 21.8.2009) se 2. člen dopolni s točko 5, ki se glasi:
»Priznanja na področju kulture za življenjsko delo.»
2.	člen
Na koncu 8. člena se doda četrti odstavek z naslednjo vsebino:
»Priznanje na področju kulture za življenjsko delo se podeli na prireditvi ob kulturnem prazniku 8. februarju na podlagi poziva Svetom krajevnih skupnosti, ki ga izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet s sklepom določi enega prejemnika priznanja na področju kulture za življenjsko delo.«
3.	člen
V	10. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: »Predloge za podelitev priznanja na področju kulture za
življenjsko delo podajo Sveti Krajevnih skupnosti, ki predlog predhodno uskladijo s kulturnimi društvi v krajevni skupnosti.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0006/2015/3 Datum: 23. 7. 2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
599. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Vojnik
Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 in 14/15), 6., 12. in 15. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo),17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 in 92/14) ter 16. člena Statuta občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/11) je Občinski svet Občine Vojnik na 7. redni seji, dne 23.7.2015 sprejel
ODLOK
O RAVNANJU Z ZAPUŠČENIMI VOZILI V OBČINI VOJNIK
I. Splošne določbe
1.	člen (splošna ureditev)
S tem odlokom se določajo pogoji in način odvoza, hrambe in prodaje oziroma uničenja zapuščenega vozila ter postopki ravnanja z neprevzetimi zapuščenimi vozili.
2.	člen (pomen izrazov)
Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
•	zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
•	lastnik zapuščenega vozila je pravna ali fizična oseba, ki je uradno evidentirana kot zadnji lastnik vozila,
•	lastnik vozila je neznan, če iz podatkov na vozilu samem ali na z zakonom predpisan način ni mogoče dobiti uradnih podatkov o lastniku vozila,
•	pooblaščena uradna oseba za vodenje postopka za zapuščeno vozilo je občinski redar,
•	imetnik pravice uporabe vozila je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi veljavne notarsko overjene pogodbe pridobila lastninsko pravico na vozilu in je taka pogodba izkazana,
•	cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi,
•	javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi,
•	nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je vsaka prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z Zakonom o cestah in predpisom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec,
•	izvajalec je gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik, ki v skladu s pogoji, ki jih določata zakon oziroma ta odlok, izvaja opravila odvoza, hrambe in morebitnega uničenja zapuščenih vozil.
3.	člen (pristojnosti)
Občinski redar ravna z zapuščenimi vozili skladno z določili Zakona o pravilih cestnega prometa in tem odlokom.
II. Pogoji in način odvoza vozil
4.	člen
(odredba za odstranitev vozila)
(1)	Če občinski redar najde zapuščeno vozilo, na kraju samem vozilo fotografira ter na vozilo namesti pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe, sicer bo odrejena odstranitev vozila skladno z določili tega odloka.
(2)	Poznejša poškodba ali uničenje pisne odredbe, ki je bila dana na zapuščeno vozilo ne vpliva na to, da lastnik vozila ne bi bil o postopku odvoza obveščen.
(3)	Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku iz 1. odstavka tega člena, pooblaščena uradna oseba odredi njegovo odstranitev pristojnemu izvajalcu odvozov.
5.	člen
(obveznosti izvajalca odvozov)
(1)	Izvajalec mora na podlagi odredbe pooblaščene uradne osebe odstraniti zapuščeno vozilo v roku treh dni od dneva izdaje odredbe za odvoz. Pri izvrševanju odstranjevanja vozila mora biti na kraju samem prisotna pooblaščena uradna oseba.
(2)	V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec dolžan poravnati nastalo škodo.
6.	člen
(1)	Kadar se zapuščeno vozilo nahaja na površini v zasebni lasti, se lahko odredi odvoz takega vozila le na pisni predlog lastnika zemljišča.
(2)	Če zapuščeno vozilo ogroža druge udeležence v prometu, predstavlja neposredno nevarnost za okolico ali okolje, povzroča škodo v naravnem oziroma življenjskem okolju in premoženju in če predstavlja nevarnost za življenje in zdravje ljudi in živali, odredi pooblaščena oseba takojšnji odvoz takega vozila.
(3)	Če se na kraju samem ugotovi, da je vozilo očitno zavrženo in ne predstavlja tržne vrednosti oziroma takšno vozilo predstavlja odpadek in je lastnik neznan, se po preteku roka iz prvega odstavka
4. člena, izvajalcu odvoza z odredbo odredi takojšnjo odstranitev vozila in predajo v uničenje pristojnemu zbirnemu centru za reciklažo izrabljenih motornih vozil. Šteje se, da vozilo predstavlja odpadek, kadar je močno poškodovano, je brez posameznih vitalnih delov in je njegova vrednost manjša od stroškov, povezanih z odstranitvijo, hrambo in javno dražbo.
(4)	Stroške odstranitve in uničenja krije lastnik vozila. Kadar lastnika zapuščenega vozila ni mogoče ugotoviti, krije stroške lastnik zemljišča, ki je podal pobudo oziroma lastnik zemljišča, katero je dano v javno uporabo oziroma Občina Vojnik.
(5)	Pritožba zoper odredbo o odvozu vozila ne zadrži njene izvršitve.
7.	člen (odredba za odvoz vozila)
(1) Pooblaščena uradna oseba, ki vodi postopek, mora vsako vozilo, ki se ga namerava odpeljati, pred pričetkom odvoza fotografirati in sestaviti Odredbo za odvoz, ki mora vsebovati zapisnik o stanju vozila. Odredbo za odvoz z opisom stanja vozila, pooblaščena uradna oseba sestavi v dveh izvodih in da v podpis izvajalcu ter mu izroči en izvod. Ko izvajalec odvoza
podpiše in prejme Odredbo za odvoz vozila z opisom stanja vozila se smatra, da je vozilo prevzel.
(2)	Odredba za odvoz zapuščenega vozila mora vsebovati:
•	datum, čas in kraj prekrška,
•	registrsko oznako vozila (če jo vozilo ima),
•	znamko, tip in barvo vozila,
•	stanje vozila,
•	podatke o lastniku (če je znan),
•	številko in datum izdaje odredbe,
•	morebitne identifikacijske oznake vozila (številka šasije, številka motorja itd.),
•	opis splošnega stanja vozila ter navedba morebitnih poškodb na zunanjosti vozila.
(3)	Pooblaščena uradna oseba o odvozu zapuščenega vozila obvesti Policijsko postajo Celje.
8.	člen
(odvoz zapuščenega vozila)
(1)Odvoz	vozil izvaja pooblaščeni izvajalec, ki ga v skladu z zakonodajo določi župan vključno z višino stroškov za odvoz, hrambo in uničenje zapuščenega vozila.
(2)Izvajalec	odstranjevanja zapuščenih vozil na podlagi odredbe in ob prisotnosti občinskega redarja odstrani zapuščeno vozilo. Izvajalec odgovarja za škodo nastalo v času odstranjevanja vozila.
(3)	Če lastnik vozila odstrani vozilo potem, ko je pooblaščena oseba že pozvala pooblaščenega izvajalca, da ga odstrani, se šteje da je bil odvoz izvršen, zato mora lastnik plačati polno ceno določeno za odvoz vozila.
III. Hramba in vrnitev vozil
9.	člen (hramba vozil)
(1)	Hrambo in vrnitev vozil opravlja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je registriran in izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje take dejavnosti.
(2)	Izvajalec opravlja dejavnost prevzema, hrambe, varovanja, vračanja in prodaje vozil, na za to določenem in urejenem prostoru kjer mora biti na vidnem mestu označen čas poslovanja v katerem je mogoče prevzeti vozilo.
(3)	Izvajalec zagotavlja hrambo in varovanje vozil pred poškodbami, tatvinami ter škodno zavarovanje za čas hrambe.
(4)	Izvajalec vodi evidenčno knjigo o prevzemu in hrambi zapuščenih vozil, ki mora obsegati podatke iz drugega odstavka 7. člena, dnevu, času in lokaciji odvoza, stroških povezanih z odvozom, podatkih morebitne prodaje vozila ter dohodku od prodaje vozila.
(5)	Vozilo se hrani na varovanem prostoru, dokler lastnik ne prevzame vozila, vendar največ 90 dni.
(6)	Kadar lastnika vozila ni mogoče ugotoviti, upravljavec skladišča vozil preko javnega obveščanja, oglasne deske občine Vojnik ali na drug način, objavi razglas o zapuščenem vozilu, v katerem pozove neznanega lastnika, da prevzame vozilo v roku 90 dni ter ga opozori, da bo po preteku 90 dnevnega roka vozilo prodano na javni dražbi oziroma uničeno. Razglas mora biti objavljen vsaj 15 dni.
10.	člen (prevzem vozil)
(1)	Vozilo se vrne lastniku na podlagi listine ali drugega ustreznega dokazila, s katerim dokazuje lastništvo in po predložitvi potrdila o plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila.
(2)	Pri prevzemu vozila se v evidenčno knjigo vpiše datum in uro prevzema ter kdo je vozilo prevzel.
(3)	O predaji vozila in podatkih o lastniku vozila mora izvajalec obvestiti pooblaščeno uradno osebo, ki vodi postopek v roku treh dni od dneva predaje vozila lastniku.
(4)	V primeru, da izvajalec ugotovi, da je lastnik zapuščenega vozila tujec, ki bi se z odhodom lahko izognil plačilu globe za prekršek, mora o tem, še pred predajo zapuščenega vozila lastniku, obvestiti pooblaščeno uradno osebo, ki vodi postopek.
11.	člen
(prodaja oziroma uničenje zapuščenih vozil)
(1)	Če se po preteku 90 dnevnega roka po objavi razglasa lastnik vozila ne javi, lastninsko pravico nad tem vozilom pridobi Občina Vojnik
(2)	Po preteku 90 dnevnega roka se vozilo večje vrednosti proda na javni dražbi, ki jo organizira upravljavec skladišča. Vrednost vozila ugotovi sodni cenilec in o tem poda pisno mnenje.
(3)	Iz izkupička od prodanega vozila upravljavec pokrije stroške odstranitve vozila, varovanja vozila, stroške sodnega cenilca in javne dražbe. Preostanek od izkupička pripada lastniku vozila.
Kadar se na javni dražbi prodaja vozilo, katerega lastnik ni znan, se izkupiček od prodanega vozila, po pokritju vseh stroškov, nakaže na transakcijski račun občine Vojnik.
(4)	Po preteku trimesečnega roka mora izvajalec pred uničenjem vozila zapisniško ugotoviti identifikacijske oznake vozila (številko šasije) in o njih obvestiti pooblaščeno uradno osebo, ki vodi postopek zaradi nadaljnjega vodenja postopka pred prekrškovnim organom. V primeru, da ni identifikacijske oznake vozila in je lastnik neznan, to zapisniško ugotovi komisija, ki jo sestavljajo: izvajalec, pooblaščena uradna oseba, ki vodi postopek, ter predstavnik občine, najkasneje v treh dneh po preteku trimesečnega roka iz prvega odstavka tega člena.
(5)	Če se vozilo na javni dražbi ne more prodati oziroma kadar je vozilo manjše ali neznatne vrednosti, se vozilo uniči. Da je vozilo manjše ali neznatne vrednosti, se šteje takrat, kadar so stroški odstranitve, varovanja vozila, sodnega cenilca in javne dražbe večji od uradno ocenjene vrednosti vozila.
Stroške odstranitve, hrambe in uničenja zapuščenega vozila krije lastnik zapuščenega vozila, oziroma v primeru, da je lastnik neznan, lastnik zemljišča, ki je podal pobudo oziroma Občina Vojnik.
IV. Nadzor in kazenske sankcije
12.	člen
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojno občinsko redarstvo.
(2)	Z globo 120,00 EUR se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani v skladu s 1. odstavkom 4. člena oziroma v skladu z veljavno zakonodajo.
(3)	Z globo 1.460,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, z globo 420,00 EUR pa odgovorna oseba izvajalca, če ne odstrani vozila v roku iz 1. odstavka 5. člena oziroma v skladu z veljavno zakonodajo.
OBČINA DIVAČA
Stran
589.	Sklep o oblikovanju najemnin za 964 stavbna zemljišča v lasti Občine Divača
OBČINA KIDRIČEVO
Stran
590.	Sklep o začetku postopka priprave 965 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, prve spremembe in dopolnitve - samo za prostorske izvedbene pogoje
OBČINA MISLINJA
Stran
591.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 967 razvoju kmetijstva in podeželja v občinni Mislinja za programsko obdobje 2015 - 2020
592.	Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi 975 cen programov v vzgojno -varstvenem zavodu Slovenj Gradec
OBČINA PODLEHNIK
Stran
593.	Pravilnik o finančni pomoči za 976 spodbujanje podjetništva v Občini Podlehnik
594.	Sklep o številu in vrsti oddelkov ter 978 zvišanju normativa otrok v zavodu
OŠ Podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest
OBČINA POLJČANE
Stran
595.	Obvestilo	979
OBČINA VOJNIK
Stran
596.	Odlok o rebalansu proračuna Občine 979 Vojnik za leto 2015
597.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 980 odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Vojnik
598.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 981 odloka o podeljevanju priznanj Občine Vojnik
599.	Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili 981 v Občini Vojnik
V. Končne določbe
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0006/2015/4 Datum: 23. 7. 2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan