LETO VI/1967 Ob rojstnemu dnevu našega Tita Dne 25. maja je predsednik republike prejel iz rok mladine čestitke za 75. rojstni dan. Iz kraja v kraj so šle naše. želje in vsa srca so se priključila najtoplejšim željam našemu maršalu in predsedniku republike. Ijam smo se pridružili tudi občani in mladina občine. Ob letošnji štafeti smo se še posebej spominjali pomembnih dogodkov in naše revolucije, vezanih na revolucionarno življenje tovariša Tita. Njegova življcnska pot Iz partije, ki so jo pretresali frakcionaški boji in izdajstva, je napravil enotno in revolucionarno partijo, ki .je bila na čelu NOB in vse povojne izgraditve socializma. Tako pomembno vodilno vlogo je KP in današnja ZK pod vodstvom tov. Tita lahko uveljavljala in jo uveljavlja, ker je vedno, pa tudi v najtežjih časih, znala odkrivati resnične interese delavskega razreda, delovnih ljudi in narodov Jugoslavije. Tudi sedaj .je ZKJ na čelu vseh revolucionarnih gibanj in dogajanj pri nas. Smisel gospodarske reforme je tudi v nadaljnjem utrjevanju samoupravljanja in delitve po delu ter v ustvarjanju takih samoupravnih družbenih odnosov, v katerih bo delovni človek vedno bolj neposredno razpolagal s sadovi svojega lastnega dela. V vsa ta prizadevanja moramo v polni merj vključevati tudi našo mladino, saj se prav v uveljavlja- Sekrctar občinskega komiteja ZKS je ob sprejemu Titove štafete izrazil želje nas vseh. Tovarišu Titu še veliko sreče in zdravja ob njegovem 75. rojstnem dnevu z željo, da bi še dolgo let vodil naše narode v izgradnji socializma! Maršal Tito se je spoznal s Kamnikom že leta 1911, ko se je vključil v takrat se skromen kolektiv tovarne Titan. Takoj po osvoboditvi je prišel na obisk v naše mesto med tovariše, s katerimi je skupaj razpravljal o boljši bodočnosti delovnega ljudstva. Še zdaj rad prihaja med nas in če le utegne, se poda tudi na prijetno lovsko razvedrilo v naše planine. Naša slika ga prikazuje na lovu letošnjega 3. marca v naših planinah z redko lovsko trofejo. občinske konference ZKS Kamnik Maršal Tito na lovu Tudi mladina iz Kamnika mu je ponesla svoje pozdrave. Pred spomenikom revolucije je štafeto sprejel sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Steh. Tako kot vsako leto v maju smo tudj letos praznovali dan mladosti — Titov rojstni dan. Letošnja štafeta mladosti nam je bila vsem še posebno pri srcu, saj je bila posvečena Titovemu 75. rojstnemu dnevu. Pota štafet so sc prepletala po vsej naši domovini, povsod smo izrekali iste želje. Vsem tem žc- izrekal je bila že od mladih let povezana z bojem delavskega razreda. V teh letih je nekaj časa delal tudi v tovarni Titan. V delu in boju delavskega razreda se je izoblikoval v revolucionarja in izrednega voditelja. Pred 30. leti, v najtežjih in usodnih časih za naše narode, je prišel na čelo KP.I. To je bil čas utrjevanja in usposabljanja ljudskih množic za boj proti okupatorju, za revolucionarni boj, za ustvarjanje bratstva in enotnosti naših narodov in zmago socializma. Občinska konferenca ZKS Kamnik je razpravljala o delu organizacije v preteklem obdobju in kritično proučila probleme, ki so zaviralno vplivali na rast članstva in organizacije. Poročilo o delu občinskega komiteja za leto 1965 in 1966 ter referat »Aktualne naloge komunistov občine Kamnik v naslednjem obdobju« so solidna osnova za delo vseh komunistov. Poročilo analizira realizacijo sklepov prejšnje konference in dokaj temeljito obravnava nekatera temeljna vprašanja. Celotna dejavnost, organizacije ZK je bila usmerjena na izpolnjevanje sklepov VIII. kongresa ZKJ o uveljavljanju intencij gospodarske in družbene reforme ter aktivnosti komunistov pri nalogah, ki izvirajo iz IV. plenuma CK ZKJ. Da bi se celotna organizacija ZK v naši občini aktivneje vključila v prizadevanje celotne družbe in v boj za dosledno izpolnjevanje družbene in gospodarske reforme, za krepitev samoupravljanja in za večjo osebno angažiranost komunistov, bo potrebno v naslednjem obdobju vložiti več truda in naporov ter načrtnejšega dela, da bi Zveza komunistov postala vodilna idejna in politična sila, ki bo sposobna reševati nastale probleme z aktivnostjo svojega članstva znotraj samouprav- nih mehanizmov. Glede resolucije VII. seje CK ZKS je prišlo na konferenci do izraza stališče, da je njona pomembnost predvsem v tem, ker opredeljuje in daje stališča ZK o najaktualnejših idejno političnih problemih in odnosih v sedanjem času. Resolucija jasno opredeljuje smer idejno politične akcije in aktivnost komunistov. Naloga občinskega komiteja vseh osnovnih organizacij in članstva ni le v proučevanju revolucije, ampak predvsem v njeni aplikaciji na konkretne razmere. Zato je konferenca naročila občinskemu komiteju in vsem vodstvom osnovnih organizacij, da organizirajo proučevanje resolucije in se zavzemajo za njeno realizacijo v svojih sredinah. Na osnovi materialov, ki so bili podani na konferenci sami, razprave na konferenci in resolucije VII. plenuma CK ZKS, so bili sprejeti sklepi, ki naj vplivajo na dejavnost naše Zveze komunistov v naslednjem obdobju: — Reorganizacija ZK mora biti stalna naloga osnovnih organizacij in občinskega komiteja. Težiti moramo za tem, da se v celotno družbeno politično dogajanje vključijo vsi komunisti kot idejno-ustvarjalni faktor. Organizacijske oblike morajo biti sekundarnega pomena, ki pa morajo dati osnovo za take pogoje dela, da bo ZK na (Nadaljevanje na 2. strani) Sklepi občinske konference ZKS Kamnik (Nadaljevanje s 1. strani) čelu progresivnega prizadevanja in postala ustvarjalec ter kreator politične akcije. ZK mora hitro reagirati na določene negativne pojave in ne sme zaostajati za družbenim razvojem. Nove organizacijske oblike delovanja ZK naj prispevajo delež k vključevanju celotnega članstva, da bi dosledno realizirali naloge, ki izvirajo iz družbene in gospodarske reforme. Oblike organiziranja komunistov moramo stalno proučevati in izpopolnjevati tako, kakor najbolje odgovarjajo vlogi ZK v novih pogojih dela. Temleji-to je proučiti delovanje občinskega komiteja, komisij pri komiteju, predvsem pa oblike delovanja osnovnih organizacij, sprejete sklepe pa hitreje uveljavljati v praksi. Z reorganizacijo osnovnih organizacij je pričeti v smislu predlogov in pri tem upoštevati vse pozitivne elemente, ki se bodo porajali pri konkretizaciji teh nalog. Reorganizacija naj zagotovi, da bo Zveza komunistov v svojem delu hitra, dosledna, odločna in uspešna. Za celoviteje delovanje članstva ZK je nujno, da se organizacije ZK organizirajo ustrezno samoupravnemu načinu delovanja tako v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih kakor v komuni. Konferenca je dala izreden poudarek zlasti aktivnosti članstva ZK v vseh samoupravnih mehanizmih, zlasti pa v družbeno političnih organizacijah, kot so SZDL, sindikati, mladina in druge. Za uspešnejše delo članstva ZK v vseh teh organih se mora ZK tudi organizacijsko za to usposobiti. — Kljub stalnemu prizadevanju za idejno in politično izobraževanje članstva ZK v preteklih letih nismo dosegli pomembnejših premikov. Da bi komunisti bili sposobni samostojno nastopati in ocenjevati družbeno politične probleme, moramo bistveno spremeniti odnos do okolja in vseh aktualnih vprašanj. Nekatere oblike izobraževanja so preživele in se izkazale za premalo uspešne in preozke. Konferenca meni, da moramo poleg usmerjanja članstva v individualno usposabljanje za idejno politično aktivnost tudi v bodoče dati še večji poudarek organiziranim oblikam idejno političnega usposabljanja članstva in organizacije prek raznih seminarjev, posvetovanj, predavanj in razgovorov. Vsa ta prizadevanja moramo povezovati s konkretno idejno politično aktivnostjo članstva in organizacij. Za uspešnejše rezultate bo potrebna večja angažiranost posameznika ter večja odgovornost osnovnih organizacij. Idejno in politično nerazgledani člani ZK ne morejo predstavljati ustvarjalne in mobilizatorske sile. Močna idejno politična organizacija ZK bo porok, da bodo sklepi in naloge, ki izhajajo iz kongresnega in plenumskega materiala, v celoti uspešno rešene. — Statistični podatki kažejo, da organizacija ZK v številčnem pogledu pri nas stagnira, oziroma celo nazaduje. Dotok novega kadra v organizacijo ZK je minimalen. Socialni sestav se spreminja na škodo neposrednih proizvajalcev, povprečna starost članov pa je vsako leto večja. Ta dejstva narekujejo načrtno akcijo ZK, da se postopoma vklju- či v ZK več aktivnih mlajših članov. V ta prizadevanja se morajo bolj sistematično vključiti vse organizacije, vodstva in članstvo ZK. Na podlagi ustreznih kriterijev in naše aktivnosti moramo odpreti možnosti predlaganja za sprejem v ZK vsem družbeno političnim organizacijam, samoupravnim organom, zlasti pa mladinskim organizacijam. Dosedanji kriteriji so bili morda preozki in nezadovoljivi, kar je zmanjševalo dotok novih članov. V kriterije za sprejem v ZK moramo poleg splošnih kvalitet vključevati konkreten odnos posameznika do idejno političnih stališč in izhodišč ZK v reševanju najaktualnejših problemov. — Problemi mladine se vedno bolj manifestirajo kot družbeni problemi, ki jim moramo v bodočem delu posvetiti več skrbi. Na probleme nas ne opozarjajo samo številni primeri negativnih pojavov med delom mladine, ampak dejanska potreba po večji samoupravni, družbeno politični in delovni angažiranosti mladine. Da bi mogli doseči določene rezultate, moramo ustvariti take materialne, politične in druge pogoje, ki bodo zagotavljali možnost konkretnejše akcije tako v vzgojnem in materialnem pogledu, da bi se mladina laže vključevala v vsa družbena dogajanja. Mladinska organizacija, predvsem pa celotna organizacija ZK, tega problema ne more zapostavljati, ker so rezultati podcenjevanja že zelo vidni. Slabostim v delu komunistov med mladino niso krivi samo slabi materialni pogoji, ampak tudi dosedanja premajhna organizirana in individualna aktivnost komunistov med mladino. Le z večjo aktivnostjo komunistov in delovanjem vseh naprednih družbenih sil med mladino se bomo uspešneje zoperstavljali pojavom prodora negativnih vplivov, zlasti pa vplivom cerkve na mladino. V okvir reševanja teh problemov spada tudi odnos šolstva do teh pojavov. Kazalo bi zagotav- Taka je bila ugotovitev izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki je 4. maja razpravljal o poteku letošnjih volitev polovice novih odbornikov in poslancev. Poglejmo najprej rezultate, na podlagi katerih je izvršni odbor prišel do take ocene. Nove odbornike občinske skupščine smo volili takole: — v zbor delovnih skupnosti je volilo 3574 od 4142 vpisanih volivcev ali 86,3% (SR Slovenija 89,7%); — v občinski zbor je volilo 6133 od 6819 ali 89,9% vseh vpisanih volivcev (SR Slovenija 89,1 %). Pri volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti j« bila udelež- Ijati tudi večja materialna sredstva, da se mladina vključi v različne oblike dejavnosti od športa, družbenega življenja pa do bolj načrtnega dela oziroma koriščenja prostega časa mladih ljudi. — Tudi v naprej mora biti naša osnovna usmerjenost v razvijanju samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije. V času borbe za uveljavljanje gospodarske in družbene reforme pa se seveda srečujemo s prenekate-rimi zamotanimi problemi. Vztrajati moramo na tem, da se vsi problemi rešujejo na samoupraven način in da so pri tem prav komunisti iniciatorji najustreznejših rešitev. Reforma ne zahteva samo spremenjenih materialnih odnosov, ampak tudi spremembe v miselnosti. Energično se moramo postaviti po robu zlasti tistim kritikam, katerih namen je kompromitiranje vseh naših dosedanjih naporov, zlasti pa Zveze komunistov. S takih pozicij nemalokrat; delujejo v okviru cerkve tiste sile, ki so pobudniki oživljanja klerikalizma. Proti vsem takim pojavom se moramo komunisti v vseh družbeno političnih in samoupravnih sredinah boriti z idejno političnim delom, zlasti pa dajati vso podporo organizacijam in društvom, v katerih se zadržuje mladina ter z njo tudi sodelovati. — Osnovno torišče dela vseh komunistov mora biti v konkretnem delu samoupravnih organov. Rezultati, doseženi na področju samoupravljanja, so dali dobro osnovo za nadaljnjo krepitev in uveljavljanje vseh oblik aktivnosti. Z doseženo stopnjo samoupravljanja v pogojih izpolnjevanja reformnih nalog pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. Nivo samoupravljanja moramo dvigniti na višjo stopnjo, ker le tako bo mogoče slediti vedno bolj kompliciranim nalogam in pogojem dela. Deformacije, ki se kažejo na tem področju, so večkrat plod nerazumevanja nalog, kot pa zavestnega nasprotovanja. To pomeni, da bodo proizvajalci uspešno opravljali svoje delo le, če bodo za to usposobljeni. ba nekoliko nižja, predvsem zaradi tega, ker v nekaterih kolektivih niso dobro pregledali voliv-nih imenikov in so imeli vpisane ljudi, ki so iz kolektiva že odšli, ali pa niso obvestili volivcev, ki so bili na dopustih in podobno. V skupini gospodarstva je bila najboljša udeležba v volivni enoti Gozdnega gospodarstva — 95 %. Tudi prosvetni delavci v obeh kamniških osemletkah so se volitev udeležili preko 95%. Poslanca republiškega zbora republiške skupščine so letos volili le volivci jugovzhodnega predela občine, medtem ko bo severni del (Tuhinj, Stahovica itd.) volil republiškega poslanca čez dve leti. Volitev v republiški zbor se je od Ob vedno večjem zaostrovanju pogojev gospodarjenja in uveljavljanja intencij gospodarske reforme se zaostrujejo tudi problemi nagrajevanja. Od deklarativne izjave o nagrajevanju po delu moramo komunisti preiti h konkretni idejno politični akciji, tako da smo nositelji in pobudniki za uveljavljanje najnaprednejših konceptov in ukrepov, za doslednejše uveljavljanje načela o nagrajevanju po delu in to v vseh delovnih sredinah za vse, zlasti tudi za strokovni in vodstveni kader. Prizadevati se moramo zlasti za konkretno uveljavljanje strokovne, delovne in samoupravne odgovornosti. — Prizadevanja za realizacijo intencij družbene in gospodarske reforme zadevajo na različne ovire. Tudi vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela je prav tako sestavni del reforme, zato morajo komunisti videti tudi osnovno probleme. Konferenca je poudarila, da moramo komunisti podpreti vsa prizadevanja, ki težijo k boljši organizaciji dela, k jasnejši in trdnejši poslovni delovni orientaciji delovnih organizacij. Osnovne naloge v tem pogledu so nakazane že v sklepih VIII. kongresa ZK.I, ki jih zaradi subjektivnih razlogov ZK doslej ni najbolj dosledno izpolnjevala. Vsi komunisti, predvsem tisti na odgovornejših mestih, morajo dosledno stati na pozicijah in ciljih reforme ter paralizirati nekatere ozke lokalistične tendence in napačno tolmačenje smisla reforme. Zavedati se moramo, da od uspešne realizacije reforme zavisi tudi hitrejši ali počasnejši tempo rasti nekaterih osnovnih problemov naše družbe. V naporih za vključevanje družbenih služb v reformna prizadevanja se moramo komunisti, zlasti delavci na področju teh služb, še bolj dosledno zavzemati za reševanje problemov na samoupraven način ter se zavzemati za take rešitve, ki bodo v skladu z uveljavljanjem samoupravnih odnosov in intencij reforme na teh področjih. 8741 vpisanih volivcev udeležilo 7801 ali 89,2 %. Poslanca zveznega zbora zvezne skupščine so volili vsi volivci v naši občini. Zato je rezultat teh volitev najboljši kazalec vzdušja in razpoloženja, ki je vladalo na naših voliščih v nedeljo, 23. aprila. Od 14.058 vpisanih volivcev se je volitev poslanca zveznega zbora udeležilo 12.699 volivcev ali 90,95 % V SR Sloveniji je volilo v zvezni zbor 88,4 % vpisanih volivcev. Ker so tega poslanca volili vsi volivci, je le tu mogoča primerjava udeležbe v posameznih krajevnih skupnostih oziroma voliščih v občini. Največjo volivno udeležbo (preko 97,5 %) so imeli v Podgorju, Tuhinju, na Češnjicah, Godiču, Bi-stričici. V Rudniku pa so volili celo 100 %-no. Ob tem je treba poudariti, da so razlike v volilni udeležbi med posameznimi kraji letos manjše kot prejšnja leta in (Nadal.jovan.je na 3. strani) S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Kako smo volili v naši občini Rezultati volitev odbornikov in poslancev, ki smo jih opravili letos aprila, kažejo, da se občani vedno bolj zavedajo, da je le preko samoupravnega sistema mogoče uspešno vplivati na razvoj družbenih odnosov v komuni. Razpoloženje in udeležba na volitvah sta znova potrdila, da postajajo skupščinske volitve čedalje bolj ena izmed pomembnih oblik naše samoupravne aktivnosti. NOVI ODBORNIKI SO PRIJELI ZA DELO VINKO GOBEG 5. maja se je prvič po volitvah sestala občinska skupščina v Kamniku. 28 novoizvoljenih odbornikov obeh zborov je položilo svečano obvezo. Prvo sejo občinskega zbora je vodil najstarejši odbornik Ivan Pire iz Godiča, sejo zbora delovnih skupnosti pa dr. France Pucclj. Na ločenih sejah so odborniki izvolili predsednika obeh zborov in sicer za predsednika občinskega zbora ing. Zvoncta Le- Novi predsednik občinske skupščine Vinko Gobec miča, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Tilko Lju-betič. Na skupni seji obeh zborov je bila najprej na vrsti izvolitev novega predsednika občinske skupščine, ker je dosedanjemu predsedniku Francu Vidervolu potekel štiriletni mandat. Na predlog občinske konference SZDL, ki je občinske skupščine skupščini posredovala obširno obrazložitev na podlagi širokih javnih razprav v predvolilnem obdobju, so odborniki izvolili za bodočega predsednika skupščine Vinka Gobca, dosedanjega predsednika občinskega odbora SZDL in dolgoletnega družbenega delavca v naši občini. Novi predsednik Vinko Gobec se je odbornikom zahvalil za zaupanje in poudaril, da stoji občinska skupščina v prihodnjem obdobju pred odgovornimi nalogami in bo zato potrebno tesno sodelovanje in prizadevanje vseh odbornikov, samoupravnih organov v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Odborniki so izrekli prisrčno zahvalo dosedanjemu predsedniku Francu Vidervolu za njegovo dolgoletno aktivno in zelo uspešno delo za razvoj naše občine. Novi odborniki so morali že na prvi seji poseči v družbene probleme komune. Obravnavali so vprašanje nadaljnjega obstoja Sadne drevesnice in vrtnarije v Kamniku in po zelo burni razpravi odločili, naj obrat prevzame trg. podjetje Kočna, s tem da pokrije okrog 10 milijonov S din izgube. Skupščina je imenovala tudi iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalne skupnosti, ki jo jc treba ustanoviti še ta mesec. Zelo pomembna je bila odločitev skupščine, da najame 88 milijonov S din za asfaltiranje ceste do Žičnice na Veliko planino. Ta cesta je za razvoj turizma na Kamniškem zelo pomembna, saj od nje zavisi, kako se bodo obrestovala sredstva, vložena v turistične objekte na Veliki planini. Računajo, da bodo letos do polovice junija asfaltirali 3 km te ceste, na ostalem odseku pa uredili makadam. F. S. POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE VINKOM GOBCEM Ne bom obljubljal, kar ne bom mogel izvršiti Novega predsednika občinske kupščinc Kamnik tov. Vinka Gobca smo ob prevzemu odgovorne dolžnosti naprosili za kratek pogovor, s katerim poskušamo bralcem posredovati njegove poglede na aktualna družbena vprašanja v zvezi /, bodočim delom občinske skupščine. K. občan: Kako si zamišljate svoje delo kot predsednik najvišjega samoupravnega telesa v komuni? Gobec: Želim, da bi lahko čim večji delež svojega dela posvetil krepitvi samoupravne vloge občinske skupščine. Ta se bo morala v prihodnje še v večji meri usmeriti v oblikovanje politike in v načrtnost gospodarskega in družbenega razvoja komune. Skupščina bo morala vedno bolj manj pomembne in operativne naloge prepuščati pristojnim svetom in upravnim organom. Ob vseh teh nalogah tudi meni čas ne bo dopuščal, da bi se lahko spuščal v vsako podrobnost in da bi moral o vsaki zadevi reči svojo besedo. S tem v zvezi bo treba zagotoviti še večjo odgovornost upravnih služb. Seveda bom po svojih močeh skušal imeli čim-boljši stik z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in tudi z občani samimi. Pri tem pa poudarjam, da ne bom obljubljal ničesar, kar ne bo mogoče izvršiti. K. občan: Dosedanji predsednik občinske skupščine France Vider-vol je v nedavnem pogovoru z našim sodelavcem opozoril na rezultate, ki so bili v naši komuni doseženi v preteklih štirih letih. Kljub znatnemu napredku pa je še precej nerešenih nalog. S katerimi problemi se bo morala občinska skupščina najprej spoprijeti? Gobec: Na prvem mestu je treba vsekakor nadaljevati z gradnjo novih šol in obnovo nekaterih starih šolskih zgradb. Najprej bo treba zgraditi šolo na Duplici in dokončati telovadnico v Kamniku. Nič manjši pa ni problem šolskih prostorov v Komendi in Palovčah. Seveda bo ta vprašanja mogoče rešiti le z večjim prizadevanjem gospodarskih kolektivov pri združevanju sredstev in da ne bomo prej začenjali z novimi investi- cijami, dokler n« bodo pokrit« sedanje obveznosti. Drugo področje, s katerim se bomo morali v prihodnje še bolj ukvarjati, je turizem in s tem v zvezi seveda gostinstvo, trgovina in obrt. Ta dejavnost, za katero imamo v naši občini dobre pogoje, nam daje sedaj le 7 % celotnega dohodka v komuni. Na prihodnji seji bo občinska skupščina obravnavala program razvoja trgovine v naši občini. Z uskladitvijo davčnih obveznosti s sosednjimi občinami je občinska skupščina dala stimulacijo za razvoj zasebne obrti, zlasti storitvene, ki jo pri nas še primanjkuje. S tako politiko bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Razumljivo je, da se v zvezi s turizmom odpira tudi vprašanje ureditve naših cest. Z uvedbo krajevnega samoprispevka so krajevne skupnosti dobile določena sredstva, s katerimi smo zadnje leto uredili cesto Kamnik — Moste, Stahovica — Crna, sedaj pa je v teku modernizacija ceste v Kamniško Bistrico, ki je nujno potrebna za razvoj turističnega prometa na Veliki planini. Občane Tuhinjske doline pa najbolj zanima, kaj bo s cesto Kamnik — Ločica. To je širši problem, ki ga sami v sedanjem položaju ne bomo mogli rešiti, ker ta investicija terja velika sredstva. Verjetno bomo morali napraviti program financiranja po etapah. K. Občan: Pred kratkim je bila izvoljena polovica novih odbornikov občinske skupščine. Kaj nameravate storiti, da se bodo ti in ostali odborniki lahko še aktivneje vključevali v delo skupščine in s svojimi prispevki čimveč pripomogli k oblikovanju stališč in sklepov? Gobec: Moram reči, da se je sestava skupščine z izvolitvijo novih odbornikov tako v starostnem pogledu kot po izobrazbi izboljšala. Dosedanje izkušnje kažejo, da so bili odborniki še vedno premalo povezani s svojimi volivci v delovnih organizacijah, boljše pa so bili ti stiki odbornikov z volivci v krajevnih skupnostih. — Prizadevali si bomo, da bo v prihodnje sodeloval odbornik v vseh vprašanjih, ki jih bodo predstavniki občine vodili z delovno organizacijo oziroma njenimi predstavniki. Da bi mogli odborniki tudi izven sej razpravljati o aktualnih vprašanjih in razčiščevati svoje poglede, smo na zadnji skupščinski seji ustanovili klub odbornikov. Ta bo prirejal občasne razgovore, na njih pa bodo sodelovali tudi poslanci in ostali javni delavci. K. občan: Dnevni red na nekaterih sejah občinske skupščine je obsegal preko 20 točk. To pa ni najbolje vplivalo na učinkovitost in kakovost dela skupščine. Kako bo s tem v prihodnje? Gobec: Prizadevali si bomo, da dnevni redi sej ne bodo prenatrpani. Zato bomo pripravili okvirni program dela skupščine, ki bo zajel že vnaprej predvidena najvažnejša vprašanja. Pri tem bomo morali upoštevati, da se mnoga vprašanja porajajo od seje do seje in jih je treba sproti reševati. K. občan: Kaj sodite o medobčinskem sodelovanju? Gobec: Moram reči, da imamo glede tega že dobre izkušnje, zlasti z nekaterimi gorenjskimi občinami. Seveda bomo morali v prihodnje še bolj paziti, kako bomo trošili ustvarjena sredstva. Zato bo treba pri ustanavljanju medobčinskih služb posvetiti posebno skrb temeljitim analizam, ali so sredstva tudi dejansko vedno in povsod racionalno izkoriščena ali ne. Premalo premišljene odločitve in na hitro sprejeti sklepi so lahko kaj hitro povod za očitke, da prodajamo občino in podobno. Zdaj so neposredno pred nami razgovori z nekaterimi sosednjimi občinami o prilagoditvi mreže zdravstvene službe novim predpisom. Kako smo volili v naši občini (Nadaljevanje z 2. strani) da v glavnem niso volili le tisti volivci, ki so bili upravičeno odsotni oziroma bolni. KATERE ODBORNIKE IN POSLANCE SMO IZVOLILI 23. APRILA V občinsko skupščino smo letos izvolili tele odbornike: Zbor delovne skupnosti: Lužo-vec Franc, Stol; Orešnik Tine, Stol; Šlupar Drago, Titan; Berlec Janez, Titan; Lavrinc Maks, Svit; Gorjan Jože, Kamnik; Uranič Alojz, Projekt; Osolnik Andrej, Rudnik kaolina; Gregorič Pavla, Kočna; Slapničar Juiij, Gozd. gospodarstvo; Frbežar Slavko, osemletka F. Albrehta; Justinek Ivan, osemletka T. Brejca; Hvalic Vlado, Zavod za usp. inv. mladine; Gobec Vinko, skupščina obč. Kamnik. Občinski zbor: Koncilja Jože, Tuhinj; Mali Ivan, Srednja vas; Podbevšek Mirko, Mekinje; Pire Ivan, Godič; Pogačar Martin, Stahovica; Štele Peter, Tunjice; Lah Jože, Nasovče; Cibašek Anton, Moste; Osolnik Lado, Smarca; Bavčar Boris, Duplica; Lukanc Marija, Zaprice; Matjašič dr. Janez, Sutna; Mejač Andrej, Kamnik — mesto; Mihelič Ferdinand, Graben. Podrobnejše rezultate glasovanja bo objavila občinska volivna komisija v uradnem vestniku občine Kamnik. V republiški zbor republiške skupščine je bil izvoljen Vode Ferdinand, Komenda — dobil je 3823 glasov (Kandidat Istenič Anton iz Kamnika je dobil 3346 glasov). V zvezni zbor zvezne skupščine je bil izvoljen Brecelj dr. Marjan, dosedanji podpredsednik republiške skupščine. VOLIVNI REZULTATI SO ODRAZ RAZGIBANE DRUŽBENO POLITIČNE AKTIVNOSTI Izvršni odbor je ob oceni voliv-nih rezultatov poudaril, da so le-ti posledica zelo široke in vsestranske družbene aktivnosti, ki so jo družbeno politične organizacije in samoupravni organi začeli že konec lanskega leta Predvolilna aktivnost je potekala v najrazličnejših oblikah: od konferenc krajevnih organizacij SZDL, občnih zborov sindikalnih podružnic, preko družbeno političnega zbora občine do kandidacijskih zborov volivcev. Sem spada tudi anketa o možnih odbornikih in predsedniku občinske skupščine, v kateri je sodelovalo preko 1700 občanov. Preko vseh teh oblik je imel tokrat sleherni volivec in občan dovolj možnosti izraziti svoja mnenja in predloge glede sestave naših predstavniških organov. Vprašanje pa je seveda, če smo vsi volivci te možnosti tudi izkoristili. Izvršni odbor občinske konference SZDL je izrekel tudi vse priznanje številnim aktivnim družbenim delavcem v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah, ki so s svojim požrtvovalnim delom v pripravah na volitve in pri sami izvedbi le-teh mnogo prispevali k temu, da je delo uspešno potekalo. F. S, z < m O 2 < 8301 z < ■U m O z < S konference predstavnikov sindikalnih podružnic družbenih dejavnosti Konec meseca aprila je bila v Ljubljani konferenca predstavnikov sindikalnih podružnic družbenih dejavnosti občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje. Iz naše občine so se je udeležili Slavko Frbežar, Mara Lu-kanc, Ivan Kunst, France Uršič in Vinko Dobnikar. Za delegata v zvezno konferenco sindikatov delavcev družbenih dejavnosti je bil na tej konferenci med drugimi izvoljen Slavko Frbežar iz kamniške občine. Uvodne besede za razpravo je podal Vinko Kastelic, tajnik republiškega odbora sindiktov družbenih dejavnosti. Udeleženci konference so se v svoji razpravi najdlje zadržali pri perečih vprašanjih zdravstva in šolstva. Kako se bodo v bodoče reševala vprašanja iz teh dveh področij, bo v veliki meri odvisno od tega, kakšna bodo občinska in medobčinska vodstva sindikatov ter vodstva sindikalnih podružnic družbenih delavcev v občini. (Ali je smotrno, da so npr. sindikalne podružnice prosvetnih delavcev spričo bodočih odgovornih nalog tako razdrobljene po posameznih šolah in drugih izobraževalnih zavodih kot doslej? Op. uredn.). Pri razpravi o zdravstveni dejavnosti so se udeleženci med drugim zadržali pri vprašanju razdrobljenosti obratnih ambulant. Po zakonu iz leta 1957 so imele te nalogo organizirati zdravstveno varstvo pri delu v delovnih organizacijah, širše zdravstveno varstvo pa bi moralo delovati preko zdravstvenih domov. Obratne ambulante so se razširile v miniaturne obratne zdravstvene domove v delovnih organizacijah. Udeleženci so razpravljali, če je to prav, ko že govorimo o normativih za delovanje zdravstvenih domov in verificiranju le-teh na podlagi kvantitete in kvalitete zdravstvenega kadra, najnujnejše opreme itd. Nadalje se je govorilo o nastajanju kliničnih centrov za najbolj zapletene zdravstvene posege. Iz republiškega sekretariata za šolstvo sicer ni bilo nikogar, ki bi dal uvodne besede za razpravo s področja izobraževanja, kot jih je dal predstavnik sekretariata za zdravstveno varstvo s področja zdravstva, vendar je bila tudi tu razprava dokaj plodna. Glede šolstva so udeleženci ugo-tavljaLi, da bi moralo biti druž- beno vrednotenje izobraževalno vzgojnega dela večje, kot je. Boljši materialni pogoji bi vplivali na rednejši dotok prosvetnega kadra in kvaliteto dela. Vloga sindikatov na tem področju bi se morala povečati. Osebni dohodki prosvetnih delavcev ponovno zaostajajo. V gospodarstvu so se povprečni osebni dohodki dvignili v preteklem letu za 31 %, v družbenih dejavnostih za 26 %, v šolstvu pa le za 19 %. Ni prav, da je financiranje izobraževanja odvisno od zmogljivosti občin. Se vedno je namreč med občinami do 30.000 S dinarjev razlike v osebnih dohodkih učiteljev. Razprava o območjih izobraževalnih skupnosti je pokazala, da so prav v tistih občinah, kjer so z osebnimi dohodki nad povprečjem, proti združevanju v večjo izobraževalno skupnost. Do konca leta bodo izdelana merila za financiranje izobraževanja, ki bodo v oporo vsem izobraževalnim skupnostim, predvsem pa tistim v gospodarstvu šibkejših občinah. Ze sedaj se kaže, da bi bilo treba v Sloveniji poleg tega, kar bodo za šolstvo dale občine, primakniti še pol milijarde S dinarjev. Na konferenci so poudarili, da bomo prioriteto v korist izobraževanja pri občinah laže dosegli, če bomo veliko bolj kot doslej angažirali subjektivne sile. Pri tem so mislili predvsem na vlogo sindikata, novo ustanovljenih izobraževalnih skupnosti ter njenih skupščin. Zato so poudarili, da je posebno skrb posvetiti kadrovski sestavi skupščin izobraževalnih skupnosti, ki naj vključujejo celo več ljudi iz gospodarstva in drugih zainteresiranih občanov kot iz prosvetnih vrst, z utemeljitvijo, da se morajo za problematiko zanimati tako delovne organizacije, ki rabijo izobražene kadre, kot izobraževalni zavodi, ki te kadre izobražujejo. Glede strokovnega šolstva je bilo rečeno, naj se izdela racionalni sistem te vrste šolske mreže. Udeleženci konference so predlagali, naj strokovne službe do konca te- ga leta izdelajo predloge meril stroškov izobraževanja, na podlagi katerih bodo morale tudi občine spremeniti proračunsko potrošnjo v prid šolstvu. Druge republike so namenile letos za financiranje šolstva 20 % več finančnih sredstev kot lani, naša pa manj. Morda je tu posredi naša napačna miselnost glede potreb po strokovnih kadrih tako v gospodarskih organizacijah, kot v občinskih skupščinah, kjer dajejo prednost manj problematičnim vprašanjem, kot je vprašanje izobraževanja. V prid kvalitetnejšega izobraževanja so udeleženci pred zaključkom konference predlagali, da bi morale biti verificirane na podlagi normativov, meril in programov tudi osnovne šole, kot to zahtevamo za šole II. stopnje. Konferenca je pokazala, da čaka v bližnjem obdobju sindikate, izobraževalno skupnost in republiško skupščino obilo zahtevnega in odgovornega dela. V. D. KAM Z NAŠO MLADINO Pravilno razporejena finančna sredstva Občinski sindikalni plenum je ob obravnavi uspehov dela preteklega leta kritično pretresel tudi šolska in ostala vprašanja mladine ter njene rekreacije. Obravnaval jc tudi zaključni račun 1966 in na podlagi tega, ker je za to leto namenjenih manj finančnih sredstev iz občinskega proračuna, naklonil precej svojih sredstev za športne objekte in letovanja mladine. Nedavno je ta vprašanja kritično obravnaval tudi družbeno politični zbor. Mladina je v prostem času še zmeraj premalo angažirana. Športne objekte sicer imamo, veliko tega pa še manjka prav pri obeh osemletkah v samem Kamniku. Plenum je namenil 2,5 milijona S din za napravo športnih igrišč na prostoru med osnovnima šolama in zdravstvenim domom, ki bodo v bližnji prihodnosti funkcionalno povezana z dograjeno telovadnico. Igrišča bodo služila za vsakodnevno vadbo in tekmovanja šolskih otrok, v prostem času pa bodo služila tudi drugi mladini, ki sedaj izkorišča za igrišče parkirni prostor pri zdravstvenem domu, prostore med bloki pa celo posamezne ulice. Tudi športna tekmovanja sindikalnih podružnic bodo našla mesto na teh igriščih. Ta odločitev je v redu, saj je v tem predelu Kamnika poraslo število prebivalstva in otroci do sedaj res nimajo nobenega primernega in urejenega igrišča. Sredstva, ki so jih namenili v korist skupnosti, pa ne bodo edina. Plenum je menil, naj služijo za vzpodbudo tudi drugim mero-dajnim činiteljem, ki so poklicani za reševanje tega vprašanja, kot so občinska skupščina, gospodarske organizacije, sklad za urejanje mestnega zemljišča in osnovne šole same. Otvoritev igrišča bo v juniju. 1,2 milijona S din so člani plenuma občinskega sindikalnega sveta namenili za otroško počitniško kolonijo kot prispevek k stroškom za otroke delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, ki pa so nujno potrebni okrevanja ob morju, njihovi starši pa visokih prispevkov ne bi mogli kriti. Letovanje otrok iz naše občine bo letos na Debelem rtiču. 300.000 S din je plenum namenil za nabavo novih knjig za kamniško knjižnico. Na zasedanju jc bilo še več drugih predlogov kot npr. pomoč raznim organizacijam in društvom, vendar so prioriteto namenili za rešitev že navedenih perečih vprašanj. Ce bi upoštevali še druge predloge, bi bila sredstva preveč razdrobljena in se ne bi nikjer poznalo kaj prida. -ene Predstavniki krajevnih organizacij SZDL na obisku v Agrokombinatu Na povabilo delavskega sveta Agrokombinata Emona so predsedniki krajevnih organizacij SZDL 12. maja obiskali nekatere obrate tega kmetijskega kolektiva. Po razgovoru s predstavniki delavskega sveta in uprave o dosedanjih rezultatih in problemih delovne organizacije so si predsedniki z velikim zanimanjem ogledali najprej kokošjo farmo na Duplici. Po kratkem postanku na Mengeškem polju so krenili v pi-tališče govedi v Smlednik, kjer je njihovo pozornost posebej pritegnilo govedo francoske pasme cha- rolais, ki .jo prek kooperacije uvajamo tudi v naši občini. Na mlečni farmi v Vodicah so si ogledali povsem mehanizirano molžo krav. Prijazni vodje obratov so povsod gostom podrobno obrazložili delovne postopke in odgovarjali na njihova vprašanja. Predsedniki krajevnih organizacij kot tudi predstavniki Agrokombinata so izrazili željo po večkratnih podobnih srečanjih, ki naj bi pomagala predstaviti prizadevanja in rezultate tega kmetijskega obrata širšemu krogu občanov. -lj Gosti pri ogledu mehanizirane obdelave zemlje na mengeškem polju Mednarodno leto turizma je doslej edinstvena mednarodna akcija na področju turizma V letošnjem letu smo priča številnim razpravam in konkretnim dejanjem na področju turizma. Prav je, da tudi naše občane seznanimo z nekaterimi dejstvi o nastanku in namenu te akcije, o problemih in nalogah, s katerimi se bomo v letošnjem letu srečevali na našem območju. 4. novembra 1966 je Generalna skupščina organizacije Združenih narodov na podlagi mednarodne zveze turističnih organizacij proglasila leto 1967 za mednarodno leto turizma, ki naj se v svetu proglasi pod geslom »TURIZEM — POTNI LIST ZA MIR«. OZN s sprejeto resolucijo poziva vse članice in druge turistične organizacije, da vlože vse napore za uspeh mednarodnega leta turizma, da posvete posebno pozornost razvoju turizma v državah v razvoju in da store potrebne ukrepe za čim večjo liberalizacijo potovanj ter da v smislu načel Listine o človečanskih pravicah odstranjujejo vse prepreke in omejitve, ki zavirajo svobodno gibanje človeka. S to doslej edinstveno akcijo na tem področju smo dali turizmu kot sodobnemu družbenemu in ekonomskemu pojavu edinstveno možnost, da se odrazi kot eden pomembnih činiteljev za ohranitev in okrepitev miru v svetu. Naša država je kot pobudnica akcije s sprejetimi ukrepi že dokazala, da je v celoti sprejela poziv Generalne skupščine OZN in se tako aktivno vključila v izvajanje nalog, ki iz tega izhajajo. Zakon o odpravi viz za tuje turiste v 1967. letu, ki ga je sprejela Jugoslavija, je svet sprejel z neprikritim občudovanjem, saj tako na široko še ni nihče odprl svojih meja vsemu svetu. To pomeni za nas veliko in konkretno dejanje, s katerim smo si pridobili velik ugled v svetu, jugoslovanski turizem pa se bo zaradi tega nedvomno občutno povečal. Glede na zanimanje v tujih državah za naše turistično tržišče predvidevamo letos v naši državi preko 20 milijonov turistov, od ka- terih bi bilo okrog 10 milijonov motoriziranih. Poleg tega pričakujemo močan razmah prehodnega in izletniškega turizma. Vse to nam bo po predvidevanjih omogočilo preko 200 milijonov dolarjev deviznega priliva. Navedena predvidevanja zahtevajo največje razumevanje in pomoč celotne naše družbe kakor tudi nujno vključitev in sodelovanje vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Ker je na področju turizma še mnogo nerešenih vprašanj, moramo mednarodno leto turizma izkoristiti kot začetek dolgotrajne akcije, ki naj na vseh stopnjah pospeši razvoj turističnega gospodarstva. Okvirni načrt delovanja naj bi zajemal najnujnejše in najbolj svojevrstne naloge, ki naj bi pripomogle k nadaljnjemu razvoju turizma pri nas, zlasti glede na krepitev njegove materialne podlage in njegove uveljavitve med občani. V zvezi s tem bo morala občina odigrati pomembno vlogo predvsem kot pospeševatcljica in pobudnica stvarnih akcij, katerih glavni nosilci bi morali postati zlasti tisti činitelji našega gospodarstva, ki imajo neposredne koristi od razvitega turizma. Le z načrtnim in usklajevanim delom bo mogoče reševati številna nerešena vprašanja, od urejanja in izboljšave prometnih pogojev, zlasti cest in cestnih odsekov, ureditve in gradnje komunalnih naprav, povečanja gostinskih zmogljivosti in njihove modernizacije, razširitve in modernizacije trgovske mreže, izdelave jasnih in dokončnih programov turističnega razvoja na našem območju, turistične propagande itd. To so naloge, ki jih ne morejo reševati izključno samo občinski organi, temveč naj se v njihovo izvajanje vključujejo vsi gospodarski in drugi činitelji v občini, s tem, da samoniklo in prizadevno sodelujejo pri sprovajanju posameznih akcij, kot se glasi eden izmed sklepov, ki jih je v letošnjih $at a svet V mesecu marcu tega leta je buldožer izril kolovoz od Zg. Pa-lovč do Preserja pri Lukovici. Celotna dolžina znaša okoli 7 km. Razširjena cesta je spela utrjeno cesto od kratenskih gozdov do glavne ceste v Črnem grabnu. Vasi in zaselki ob tej poti Zg. in Sp. Palovče, Vranja peč, Vel. Lasna so si tako utrli pot v svet. Ceste še niso dogradili, vendar kakršna je, že omogoča lažji promet. Znižan in razširjen je mučni voglarski klanec, izravnana je hudourniška vranjepeška strmina, prehodni so prevali v Kurji dolini itd. Celotna dela so terjala približno 1,200.000 starih dinarjev, ki jih je pokrila krajevna skupnost. Preostanek bodo priložili vsoti, ki jim jo občinska skupščina obljublja za prihodnje leto. Cesto morajo še utrditi, se pravi, nasuti jo s kamenjem in peskom ter potlačiti, da bo prevozna v deževnem času in za težke tovore. V tem letu nameravajo domačini ob pomoči gozdne uprave s kamnitim zidom zavarovati štiri ali pet usekov pred plazovitimi bregovi in napeljati odtočne kanale. Cementne cevi jim je uprava že pripravila. Ta zavarovalna dela so nujna, sicer jim bodo voda in padavine uničile vse z muko storjeno delo. Pravijo, da ne bodo mirovali. Cesta je prva, potem vodovod v Vranjo peč in trgovinica ali gostinski lokal. Šola in vas v Vranji peči nimata čiste pitne vode. Zajeli bi močni izvir v Somračku in sami speljali cevi v domove. Marsikatera naporna ura poti v dolino za sol bi odpadla, ako bi bila trgovinica v vasi in mnogoter izletnik bi se vračal v lepi gorski svet, ako bi se mogel kje okrepčati. Razlogov je dovolj, da podpremo ljudi, tako preizkušenih v pretekli vojni, v njihovi marljivi in zagrizeni vnemi za boljšo prihodnost. nalogah turizma sprejela občinska skupščina na podlagi poročila o mednarodnem letu turizma, iz katerega so povzete tudi gornje ugotovitve. Med ostalimi sklepi občinske skupščine o letošnjih nalogah turizma, ki jih je sprejela na marčevski seji, je posebna pozornost posvečena tudi stanju posameznih cest in cestnih odsekov v občini. Cesta Stahovica — Kamniška Bistrica, cesta skozi Kamnik in cesta do Vrhpolj so trenutno najpotrebnejše obnovitve in najpomembnejše za nemoten turistični promet. Posebna pozornost bo posvečena nadaljnjemu urejanju Malega grada, urejanju zelenic na mestnem in izvenmestnem območ- ju, urejanju stavbnih pročelij v mestu in skrbi za snago ter čistočo. Kulturne in prosvetne organizacije in zavodi pa naj bi posvetili več pozornosti propagiranju kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti kraja in ustvarili pogoje za njihov ogled širši javnosti. Naloge so torej obsežne in pestre. Ob doslednem upoštevanju naših začrtanih nalog in s primerno mero vztrajnosti bo brez dvoma mogoče marsikaj uresničiti že v letošnjem letu, kar bi bilo še posebnega pomena, saj tako mednarodno leto turizma ne bi zaključili samo kot jubilejno proslavo. Bivši predsednik France Vidervol zasaja spominsko lipo Vsem sodelavcem pri delu organizacije SZDL Aktivnim članom organizacije SZDL se za njihovo prizadevanje prt dosedanjem delu te najširše družbeno politične organizacije iskreno zahvaljujem za uspešno sodelovanje z veliko željo, da bomo tudi v prihodnje sodelovali in si prizadevali razreševati probleme, ki so se in ki se še bodo pojavljali v našem družbenem življenju. Uspešno delo organizacije SZDL v občini Kamnik so občani potrdili tudi s tem, ko so 91 % volili v predstavniška telesa. Volilni postopek je organizacija SZDL pričela že v oktobru. V tem času je bilo mnogo razgovorov, posvetovanj tako v občinskem kot krajevnem merilu. Člani odborov organizacije v občini so svoje za- dolžitve v celoti izvršili, za kar se iskreno zahvaljujem. Mnogo prostega časa je potrebno žrtvovati za družbeno delo, vendar ko je le-to uspešno opravljeno, je to največje priznanje za slehernega, ki je karkoli k temu prispeval. Tovariši in tovarišice, bodite v delu organizacije SZDL tudi v prihodnje tako vestni, vztrajni in požrtvovalni. Hvala! S prisrčnimi tovariškimi pozdravi bivši predsednik občinskega odbora SZDL Kamnik Vinko Gobec < •O ca O < s z < ca O z < 6 Lcctarjev hram Odpiramo nove lokale. Kupci, gostje, vljudno vabljeni! Kar štiri nove lokale so odprli v maju v naši občini. V Kidričevi ulici so 13. maja izročili namenu novo urejene prostore trgovine s čevlji BOROVO. Novi trgovski lokal z dvema izložbama in vhodom zavzema nekdanje gostinske prostore, ki so jim priključili tudi široko vežo. Trgovina je založena z vso bogato izbiro obutve, ki jo izdeluje naša največja tovarna. Lokal so odprli ob navzočnosti predsednika občine in zastopnikov trgovine ter družbeno političnih organizacij s posebnim priznanjem domačemu gradbenemu podjetju Graditelj, ki je delo solidno izvedlo. Seveda pa gre polno priznanje predvsem BOROVU, ki je z velikimi stroški uredilo trgovski lokal in s tem nemalo prispevalo k lepšemu izgledu mesta. Na Titovem trgu so v Steletovi hiši odprli »Lcctarjev hram«, nekakšno kombinacijo bifeja in čaj-nice, vendar pa je izročen namenu šele prvi del s točilno mizo. Seveda je bilo že prve dni veliko obiska. Lastnica novega lokala je domača hčerka Neža, poročena Hribar. Pozornost vzbuja velika vitrina z majolikami in drugimi keramičnimi spominki tovarne »Svit« in pa domačimi izdelki lec-tarske in svečarske dejavnosti. Za okusno ureditev obeh lokalov je preskrbel mestni arhitekt Bojan Slegel. V dolino Kamniške Bistrice je spet pritekel planinski orel. Tak je bil namreč naziv gostišča, ki ga je pred leti vodil Peter Uršič, zdaj pa ga je ponovno odprla njegova hčerka Štefka, poročena Pogačar. Za obiskovalce Kamniške Bistrice bo to gostišče prav dobrodošlo, dobra kuhinja pa bo »planinskemu orlu« zagotovila ugled, ki ga je že prej užival. Prostore so obnovili, lovska soba pa je še lepše opremljena. Ljudje z Zduše ... Pred kratkim je pritekla zdrava pitna voda v stanovanja in gospodarska poslopja vaščanov Zduše. Pred letom dni so izbrali izmed sebe le 3-članski vodovodni odbor, v katerem so bili Leopold Lukan, Marija Kališnik in Tone Burja, ki je pripravil vse potrebno za pripravo gradnje. Konec lanskega leta so speljali glavni vod novozgrajenega vodovoda do vasi, zima pa jim je preprečila nadaljnjo delo. Spomladi so nadaljevali ter pred kratkim zaključili celotno gradnjo. Od glavnega vodovodnega priključka so nekateri kopali do svojih poslopij le nekaj metrov, posamezniki pa celo do 400 m dolge izkope za polaganje cevi. Glede dolžine izkopov in stroškov izkopavanja si niso delali posebnih težav; po daljši ali krajši trasi si je jarke do svojega poslopja vsak uporabnik s svojimi ljudmi na lastne stroške izkopal sam, h gradnji Klavnega voda pa še prispeval po 75.000 S din. Celotna gradbena dela so veljala 5,4 milijona, zainteresirani potrošniki pa so k temu iz svojih žepov prispevali skupaj okrog 1,78 milijona S din. Načrt za novi vodovod je napravil ing. Čepon iz Ljubljane, vse izkope glavnega voda in priključke pa je izvedlo Komunalno podjetje iz Kamnika, ki se mu ljudje zahvaljujejo za uspešno opravljeno strokovno delo. Za gradnjo se je zavzel in jo podprl tudi občinski svet za gradbene in komunalne zadeve iz Kamnika. Vaščani so se nohvalno izrazili tudi o direktorju Komunalnega podjetja Francetu Zoretu in o vodji gradbenih del, Francetu Humarju ter Avgustu Iskri, ki so zaupana strokovna dela vestno opravili. Tako važčani glede strokovnosti pri dograditvi vodovoda niso imeli nobenih težav, razen težav z redkimi posamezniki, ki so sprva branili, da bi jarek za glavni vod izkopali preko njihovega zemljišča. Za novi vodovod pač niso bili zainteresirani, ker imajo že starega. Kljub vsem nevšečnostim so kasneje le privolili na izkope preko svojih parcel. Vaščani so z vodovodom zadovoljni, posebno pa gospodinje. V marsikateri kuhinji je poleg lepih lijakov že opaziti električne grelne kotliče. V nekaterih hišah so že začeli preurejati stranišča na iz-plakovanje, v zamisli pa imajo tudi kopalnice. Pravijo, da če je že za koga kopalnica nujno potrebna, je čisto gotovo za kmečkega delovnega človeka. Tako je prav. Gosnodarji se pa zavzemajo za samodejne napajalnike v hlevih. Taki«, že delujoče napajalnike, smo si lahko ogledali pri posestniku tovarišu Potočniku. Kakih posebnih kritičnih pripomb ljudje z Zduše nimajo. Ženske pravijo, da so svoje može že 10 let nagovarjale, naj vendar nekaj store za izgradnjo vodovoda, sedaj pa so se jim njihove želje končno uresničile. Le eno gospodarstvo se ni odločilo za gradnjo vodovoda. Če se bo priključilo kasneje, bo moralo prav tako prispevati svoj delež. — Tako so si ljudje z Zduše zgradili za 24 gospodarstev svoj vodovod. Ob zaključku razgovora pa so vaščani malo potarnali zaradi ceste Mekinje — Godič, vendar so bili objektivni. Takole pravijo: »Na zborih volivcev ostro kritiziramo vzdrževanje te ceste, v svoji krajevni skupnosti pa se premalo brigamo, da ne bi posamezni posestniki pri oranju »lezli s svojimi njivami v cesto«. To stanje si je ogledala posebna komisija z občinske uprave, zdaj pa ne vedo, pri čem so. Hudomušno so dejali, da za posamezne odseke že ne veš več natanko, ali njiva sili v cesto ali cesta v njivo; na njivi imaš kamenje s ceste, na cesti pa posebno ob oranju prst z njive. Včasih vprežnih živali pri oranju niso smeli obračati na cesti, sedaj pa... Kaže, da bodo to uredili, saj bodo morali, ker je promet po tej cesti čedalje večji. K uspešni dograditvi vodovoda pa je ljudem z Zduše samo čestitati, -ne Letošnji koncert LIRE Novo urejeni prostori »BOROVO« Letošnji koncert našega najstarejšega pevskega društva »Lire«, ki je bil 16. maja ob polni dvorani hvaležnega poslušalstva, se je po izbiri pesmi nekoliko razlikoval od dosedanjih. Zartn'a leta je zbor izvtval soorede težrh nesmi. to pot pa je zajela najplodovitejšo dobo slovenskega vokalnega usvar-janja pod nazivom — slovenska romantika. Seveda je bil za spremembo tak program pogodu poslušalcem, ki niso varčevali s priznanjem. To so predvsem pesmi iz čitalniške dobe, ko so pesniki ob prebujanju narodno zaves+i ore-kio"vali od domorodnih in rodoljubnih čustvovanj, opevajoč lepoto rodne grude in slovenstva, katerega končno usodo so gledali v prividu povezovanja z vscslo-v.instvom. Skladatelji so imeli na voljo dovolj domoljubnih pesmi, da so sledili splošnemu klicu po lastni slovenski omiki in navduševali množice. Na sporedu so bili v prvem delu Kamilo Mašek. B. Ipavec, Jenko, Foerster, Dev in Jereb. V dru- gem delu je zbor poleg prirejenih narodnih pesmi skladateljev Adamiča in Prelovca izvajal tudi po eno njihovo skladbo in tri skladbe Vasilija Mirka. Zasluga, da je zbor dosegel v izvajanju tako visoko stopnjo dovršenosti, gre prof. Samu Vremšaku. Modi 25. junijem in 2. julijem bo Lira vrnila obisk holandskim gostom iz Ulfta — Gendringena. Njihovo gostovanje v Kamniku je občinstvu še v živem spominu, saj je bila to zadnje čase najpomembnejša pevska manifestacija v našem mestu. Lira je za gostovanje pripravila nekaj pesmi iz zadnjega koncerta in pa najlepše pesmi iz koncertnih programov prej-šnih let. Verjetno bodo kamniški pevci peli tudi v radiu in med slovenskimi izseljenci v južni Ho-landiji. Ni dvoma, da bodo pevci prvega slovenskega pevskega društva dostojno predstavili našo pevsko kulturo pred tujim občinstvom. Program krajevne skupnosti Svet krajevne skupnosti Kamnik se je sestal na 2. seji ter obravnaval vprašanja v zvezi s statutom krajevne skupnosti, predračunom krajevne skupnosti za 1. 1967, sodelovanje sveta krajevne skupnosti s krajevno organizacijo SZDL Kamnik in skupščino občine Kamnik, program za delo v prihodnje ter otvoritev ceste Kamnik — Moste — Komenda. Novi člani sveta, ki so bili izvoljeni na zadnjih zborih volivcev, so resno zavihali rokave in kot kaže, bodo vlogo krajevne skupnosti Kamnika uresničili v praksi tako, kot imajo zapisano v statutu. Oledc statuta je bilo mnenje, da našteva preveč nalog krajevne skupnosti, le-ta pa za to nima dovolj sredstev. Drugi pa so menili, da statut ne prikaže samo današnjega stanja, ampak omogoča reševanje nalog tudi v prihodnosti. Posamezna določila statuta ne smejo biti ovira za delo, četudi statut navaja zadeve, ki jih trenutno ne more krajevna skupnost reševati. Materialno osnovo krajevnih skupnosti predstavljajo razni viri kot samoprispevek občanov, namenska sredstva proračuna, konkretni prispevek za manjša dela, prispevek podjetij itd. Kateri vir je večji in pomembnejši v posameznem primeru, je odvisno od konkretne situacije. Npr.: v Kamniku je trenutno glavni vir samoprispevek, za kako drugo manjše delo pa je lahko glavni vir posebni prispevek za delo, ki ga občani v delu ali v sredstvih za to namenijo. Pri obravnavanju statuta je potrebno vedeti, da so nekateri zakoni v sedanjem obdobju bistveno izpremenjeni. Tako imamo sedaj zakori o komunalnih podjetjih, ki precizneje določa naloge kamu-nalnih podjetij in hkrati s tem v zvezi tudi naloge krajevnih skupnosti. Samoprispevek je razgibal dejavnost krajevne skupnosti in prispeval k -reševanju problemov, ki se že dalj časa pojavljajo v rr/estu. Zlasti se je svet krajevne skupnosti odločil, da 10% celotnih sredstev, ki bodo v letu 1965, 1966 in 1967 znašala skupno 147 milijonov, nameni za reševanje manjših problemov, kot npr. postavitev svetilk ipd. Z os'alimi sredstvi pa se morajo v celoti držati programa, ki so ga zbori volivcev sprejeli in je bil objavljen v posebnem odloku sveta krajevne skupnosti. Krajevna skupnost predvideva, da je v letošnjem letu treba urediti Cankarjevo cesto in del odcepa do kopališča, za kar naj bi tudj prispeval sklad za urejanje mestnega zemljišča. Nadalje je potrebno asfaltirati manjše ulice v Kamniku, urediti vodovod v Koštah ter v delu Mekinj. Svet krajevne skupnosti ima nalogo povsod opozarjati na pomanj-klivosti, ki so mnogokrat tudi takšnega značaja, da zahtevajo samo dobro voljo, ne pa materialnih sredstev, kot npr. vodovod pri šoli Tomo Brejc, ki že dve leti ni uporaben, ali neurejeni prostor med Ljubljansko in Kranjsko cesto. Ce sodimo delo sveta Krajevne skupnosti Kamnik v prihodnjem obdobju po dveh živahnih sejah, potem smo prepričani, da bo ta resnično samoupravni organ v najtesnejši povezavi z občani in da si bo prizadeval probleme kar najhitreje in najceneje reševati. Za ureditev ceste Kamnik — Moste — Komenda je Krajevna skupnost Kamnik dosedaj prispevala 76 milijonov 274.000 din. Ostane še obveznost 3,900.000 din. Z ostalimi sredstvi pa bo krajevna skupnost razpolagala sama po programu, kot je navedeno. Novi predsednik sveta Krajevne skupnosti je tov. Oskar Grzinčič. Vsem članom sveta, zlasti pa občanom želimo, da imajo veliko uspeha pri svojem delu ter da podpirajo vsa prizadevanja krajevne skupnosti pri reševanju problemov, ki se pojavljajo vsakodnevno v našem življenju. V. G. Licitacija zemljišč na Veliki NOV NAČIN ODDAJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO POČITNIŠKIH KOC NA TURISTIČNEM OBMOČJU VELIKE PLANINE Na Veliki planini je bila v ponedeljek. 8. maja, licitacija zemljišč za gradnjo počitniških koč v posameznih zaselkih tega območja. Razpisal jo je Komunalni' zavod Velika planina Kamnik. Licitacije se je udeležilo 21 interesentov, od tega 15 zasebnikov. Od delovnih organizacij, ki so se udeležile licitacije, jih je bilo največ iz Kamnika, po ena pa iz Mengša, Radomelj, Ljubljane in iz Škofje Loke. Tudi med zasebniki je bilo največ udeležencev iz Kamnika in njegove neposredne okolice, za njimi pa niso dosti zaostajali Ljubljančani, medtem ko so bili posamezniki iz ostalih krajev maloštevilneje zastopani. Za razliko od dosedanje prakse je to nov način oddajanja zemljišč za gradnjo počitniških koč na turističnem območju Velike planine. Doslej si je interesent za gradnjo počitniške koče na Veliki planini pridobil pravico za uporabo zemljišča na podlagi lokacijskega dovoljenja pristojnega organa občinske skupščine. Pred tem pa je poleg ostalega imel celo možnost izbire najustreznejše lokacije, kar je lahko privedlo do raznih nepravilnosti. Nov način oddajanja zemljišč preko javne licitacije pa izključuje vsako možno nepravičnost, ker ima sleherni interesent vse pogoje za pridobitev uporabe vsake razpoložljive lokacije, če seveda na licitaciji nastopi kot najboljši ponudnik. Prva licitacija za oddajo zemljišč na Veliki planini je v celoti uspela. Prodane so bile vse razpo- ložljive lokacije, ki jih je po številu 38. Delovne organizacije so kupile 28 zemljišč, od njih bodo nekatere gradile počitniške koče za trg. zasebniki pa so jih kupili 10. Tako bo Velika planina v prihodnjih nekaj letih bogatejša za precejšnje število novih tipskih počitniških koč, novo podobo pa bodo dobili zlasti nekateri novi zaselki. Nadaljnje načrtno urejanje in izgradnja na Veliki planini bo tako v veliki meri prispevala, da bodo obiskovalci še v naprej lahko uživali v pravem planinskem ambientu. RaK NIKAR NE POZABIMO V začetku tega leta so prejela vsa naša podjetja in ustanove ter množične organizacije obvestilo Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Homec s prošnjo, da pristopijo posamič ali kolektivno kot člani tega društva. Mnogi od teh so se že javili in celo nakazali primeren znesek, za Veliki Rakitovec - sedaj dostopnejši za izlete Nekako pred dvema letoma so se prebivalci Pšajnovice, Lasene-ga, Velikega in Malega Rakitovca dogovorili, da bodo zgradili skozi svoje vasi novo cesto. Krepko so pljunili v roke in delo ni bilo zaman. Cesta je dograjena in tako široka, da se lahko kdorkoli pripelje prav do zadnje hiše na Rakitovcu z najtežjim motornim vozilom. Težkega bolnika pride iskat rešilni avto sedaj z lahkoto prav na vsak dom. Če so nekoč kmetje s tega odročnega območja prodajali viške poljskih pridelkov in sadja, so morali pridelek znositi v dolino največkrat le v na-ramnih košeh. Stari ljudje pomnijo, da so se še v ranjkl Avstriji in prejšnji Jugoslaviji borili za novo cesto. Pred raznimi volitvami so si razne komisije ogledovale teren in pridno trasirale. Ostalo pa je le pri tem, dokler se niso va-ščanl zavzeli sami in v teh letih s pomočjo finančne podpore občinske skupščine Kamnik in kasneje s krajevnim samoprispevkom ter s prostovoljnim delom dogradili solidno cesto. Tudi glede gradnje nove osnovne šole Sega spomin vr.Sca.nov v davne čase, ko njihova prizadevanja niso bila uslišana in uspešna. Skoraj ne bi verjeli, da so njihovi otroci imeli dolga leta pouk v sobi nad hlevom, v katero so prihajali z učiteljem vred po razmajani lestvi. Zrak v njej je zaudarjal po živinski gnojnici. Pred dvema, tremi leti so prav isti vaščani napravili temu konec. Na lepem, vzvišenem prostoru so skupaj s Ccš-njičani zgradili sicer ne veliko, a moderno šolo z vsemi potrebnimi šolskimi prostori in dvorano za sestajanje ljudi. Davne želje so bile uresničene. Da bi pa te vasice pritegnile več izletnikov, so pred nedavnim pri Tomažcvcu v Vel. Rakitovcu odprli še vaško gostilno. 2e ob letošnjih majskih praznikih je ta sprejela veliko število izletnikov; tedaj so imeli namreč otvoritev. Kdor še ni videl teh prijaznih vasic, obdanih s prijetnimi dolinami in bregovi, poraslimi z raznovrstnim sadnim drevjem in bujnimi gozdovi, kdor se hoče ob nedeljah odpočiti s svojo družino, se lahko s fičkom zapelje po cesti do Smarinega, kjer pri mostičku zavije v desno, pa prispa mimo Sidola. skozi Pšajnovico in Laseno v 10 do 15 minutah v Rakitovec. Vsak izletnik bo imel tu ves dan prijetno razvedrilo v pestri gozdnati pokrajini, obenem pa se bo založil z jurčki, malinami, borovnicami, poleg neštetih drugih zdravilnih rož pa bo našel tudi hermeliko. Ljudje, ki so bili že tam gori, pravijo, da se po takem izletu prav prijetno počutiš v vaški gostilni, kjer ti v kmečki gostilniški sobi ali na prijetnem vrtu, od koder je lep razgled po Kamniškem, postrežejo z domačo šunko, salamo in dobro kapljico. Vaščani teh vasic nameravajo v bližnji prihodnosti zgraditi še cesto do Cešnjic, s čimer bodo odprli pot tudi izletnikom in turistom z blagoviške ter trojanske strani. Kaže, da so se tudi za to že krepko zavzeli: vsi se strinjajo, le nekoga, pravijo, morajo še pridobiti, da jim odstopi zemljišče za to bodočo novo cesto. Prav je tako: majhne vasice, v njih pa izredno žilavi ljudje, ki si s skupnimi napori grade boljše življenje. -ne kar se vsem še enkrat iskreno in tovariško zahvaljujemo. Težko pa nam je bilo vsakokrat, kadar smo prejeli n. pr. dopis, da je upravni odbor podjetja sklenil, da ne bo pristopil k društvu, ne da bi navedel za to razloge. Se teže pa nam je bilo, ko smo prejeli tak odgovor od nekega velikega podjetja kamniške občine. Kako so mogli člani tistega upravnega odbora sprejeti tak sklep, ne da bi pri tem vsaj malo pomislili, da gre za veliko humano stvar in ne za kako veselico? Ali se je s tem strinjal tudi ves delovni kolektiv, resnično dvomimo. Malo nerazumljivo je tudi. da nam nekatere ustanove, podjetja in množične organizacije sploh niso odgovorile. Ali menijo ta vodstva, da naša prošnja ni bila resna? So ljudje, ki ne verjamejo v nobeno stvar. Pri nas se mnogo stvari začne in v sredi dela konča. Vsem takim malodušnežem bi povedali radi takole: to društvo je šele v razvoju in ima ogromne naloge, ki si jih ni samo naložilo. Nalaga jih nam današnja socialistična družba, ki se briga tudi za take nesrečnike, za katere se včasih ni nihče brigal. Mar nismo zato vsi dolžni z vsemi silami podpreti vsa taka prizadevanja? Zato in prav zato ta naša nova ustanova ne sme in ne more propasti. Kdo more danes trditi, da morda prav njegov otrok ne bo nekoč potreboval pomoči tega društva? Zato odprimo naša srca klicu te ustanove in podprimo njeno prizadevanje. Se tako mal dar bo res dobrodošel. Ponovno se obračamo na vsa podjetja, ustanove in množične organizacije s prošnjo, da seznanijo s tem člane svojih kolektivov in podpro našo humano akcijo. z < m O < ? Umrl je naš najstarejši šolnik z < ■O m O . Letošnje šolsko leto je bilo za učence četrtega razreda manj uspešno kot za lanske. Od 31 jih je izdelalo razred 24 ali 77,4 %. Ostalih 7 pa si bo šele po popravnih izpitih moralo pridobiti pravico do opravljanja zaključnega jznita. Edina odlična diiakinja je Milena .Tczcirnik iz Domžal, s nravdohrim usnohom jih ie izd°-lalo 5 (Janez Ri-k Lnd'slav Kiš, Milica Oblak, Majda Pregl in Marija Storle). z. dobrim 17 in eden z. zadostnim. Zaključni izpiti se bodo začeli 14. junMa s pismeno nalogo liz slovenskega jezika. 15. juniia bodo pisali .naloge iz matematike ali angleškega jezika, ustni del iznita pp. bodo končali 18. linija. Tudi letos bodo predsedniki komisii pri zaključnih izpitih na srednjih šolah ravnatelji gimnazij. Sprpiemni izpiti za prvi razred gimnazijo bodo 23. junija ob 8. uri s pismeno nalogo iz slovenskega in angleškega iez'ka. 24. juniia pa iz matematike. Popoldne bodo ob 15. uri razalasill rezultate. V rvvi razred kamniške gimnazije bodo za prihodnje šolsko leto sorejeli 72 učencev. Učenci tretjega razreda cimnazii° bodo med 5. in 8. junijem odšli pa proizvodno delo v tovarne na ista delovna mesta, k'er so bili že v poletnem odmoru. Konec pouka na gimnaziii bo 10. juniia. razdelitev spričeval pa 25. junija ob 9. uri s slavnostjo, katere se bodo udeležili tudi člani šolskega svota, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in starši. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto pa bo naslednji dan 26. junija od 8. do 10. ure. Kuničkova pošta v občini Kamnik /<■ petič je. 10. aprila odšla Ku-rirčkova pošta na dolgo pot po Sloveniji mimo neštetih krajev, pomembnih v NOB. Pet kurirčko-vih torb je potovalo po Gorenjski, Notranjski. Dolenjski, Štajerski in Koroški. V torbah se je zbirala važna pošta: dnevnik vsake kurirske poti z zemljevidom, spisi pionirjev ob 25-Ietnici pionirske organizacije, o življenju tovariša Tita ali spisi o 25-lctnici ustanovitve slovenskih brigad in pismo s čestitkami tovarišu Titu. Torbe so romale z vso previdnostjo čez »sovražno« osvobojeno ozemlje ter preko javk na šole. Skozi vso to popotno verigo so morali priti kurirčki do Ljubljane, kjer pa njihova pot še ni bila končana. Torbo z voščili vseh slovenskih pionirjev so v Beogradu izročili tovarišu Titu za njegov praznik. Pionirji naših šol so nosili torbo na koroški progi z geslom: Pohorje — Peca. Dne 12. maja so jo prevzeli pionirji pri osnovni šoli v Motniku, od koder je šla pot preko Kozjaka po Tuhinjski dolini. Od šole do šole so sc vrstile oddaje in prevzemi in prav povsod jih je čakal navdušen pozdrav, svečan sprejem In prisrčno slovo. Pot se je srečno iztekla, zamud ni bilo, saj so bili naši vrli pionirji oprezni pa tudi pripravljeni na vsako iznenađenje. Pionirjem domžalske občine je bila izročena torba 15. maja ob 18,30 uri na Homcu, od koder je nadaljevala začrtano ji pot. -ič Kako in kaj dela organizacija Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev Vodstvo organizacije rezervnih nja terena, o izkušnjah vojne v dela ali delajo v podjetjih daleč cirje in podoficirje nima vsaj 72 oficirjev in podoficirjev si neneh- Vietnamu in sodobnih kemičnih izven svojega kraja. ur udeležbe na strokovnih predano prizadeva za vojnostrokovni bojnih sredstvih ter o zaščiti pred Za vsakega člana vodi vodstvo vanjih in drugih akcijah, nima po- Vodstvo organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev si nenehno prizadeva za vojnostrokovni dvig svojih članov. Zato v ta namen organizira strokovna predavanja, testiranje, strelske vaje in druge akcije. V preteklem razdobju t. 1. so bila organizirana tri predavanja v kino Dom Kamnik. Predavanja so bila zanimiva, saj so predavali poklicni strokovnjaki. Obdelali so nekatera vprašanja teritorialne obrambe in poznava- nja terena, o izkušnjah vojne v Vietnamu in sodobnih kemičnih bojnih sredstvih ter o zaščiti pred radioaktivnim; sevanji. Na ta predavanja so bili povabljeni tudi ostali občani preko radia, toda obisk ni bil zadovoljiv, saj se niti člani organizacije ZROP kljub pismenemu vabilu in obvestilu preko radia niso udeležil; v polnem številu. Vso pohvalo pa zaslužijo člani organizacije iz Tuhinja, ki se vseh akcij udeležujejo 70-odstotno, čeprav so bolj vezani na poljedelska dela ali delajo v podjetjih daleč izven svojega kraja. Za vsakega člana vodi vodstvo organizacije evidenco o udeležbi na predavanjih in drugih akcijah. Tako se lahko ugotovi, kako se posamezni člani individualno voj-nostrokovno izpopolnjujejo. Strokovna ocena je pogoj, da rezervni oficir ali podoficir lahko napreduje v višji čin. Ce posameznik izpolnjuje vse pogoje za napredovanje, pa po zadnjih navodilih republiške komisije za rezervne ofi- Živahna dejavnost kamniških strelcev Zlato puščico 1967: ponovno Ivan Rthtar! Strelci v naših strelskih družinah ne počivajo. Spet je za njimi vrsta tekmovanj in tudi lepih rezultatov. Zato je prav, da naše bralce seznanimo vsaj z nekaterimi važnejšimi rezultati, ki so jih kamniški strelci dosegli v preteklih dveh mesecih. Po občnih zborih so v strelskih družinah najprej izvedli družinska prvenstva za Zlato puščico. Normo za nastop je izpolnilo 36 od 45 nastopajočih in sicer v SD Stol 14, v SD Podjetje Kamnik — združeno s člani SD Titan 12, v SD Komenda 6 in SD Svilanit 4 strelci. Norma je bila 210 krogov od 300 možnih. Prvaki v posameznih družinah so dosegli naslednje rezultate: SD Stol Kamnik — Mam Miha 257 krogov, SD Podjetje Kamnik — Rihtar Ivan 258 krogov SD Komanda — Peršin Ivan 246 krogov, SD Svilanit — Zaje Ciril 239 krogov. Občinskega prvenstva za Zlato puščico, ki je bilo v Kamniku 2. aprila, se je udeležilo 28 tekmovalcev. Z zračno puško so se pomerili na tarčah, kjer je bilo mogoče doseči 600 krogov. Občinski prvak za leto 1967 je postal Rihtar Ivan iz podjetja Kamnik, ki je dosegel 518 krogov. Letos je drugič zapored prejel Zlato puščico. Ostali najboljši strelci pa so bili: Klemene Ivan, SD Podjetje Kamnik, s 510 krogi Bertoncelj Peter, SD Stol Kamnik, s 506 krogi Djermanovič Božo. SD Podjetje Kamnik, s f>02 krogama Bajde Janez SD, Stol Kamnik, s 501 krogom itd. Tudi učenci šole Tomo Brejc... Da, tudi učenci naše šole smo pomagali kupiti Finžgarjevo roj-st.no hišo in delček nje bo tudi naš, naš tako, kot sta naša Iztok in Irena iz knjige »Pod svobodnim soncem«, ki vsem nam tako ugaja in s katero znova in znova radi pohitimo po Svarunovem gradišču in spoznavamo Bizanc, poln sijaja in zlobe. In kdo ne pozna gospoda Hudournika in njegovega psička Liska?! Vsi, zato pa smo se tudi vsi odločili, da zberemo denar, s katerim bomo pomagali odkupiti in obnovili Finžgarjevo domačijo. Dobili smo posebne mape, v katere smo vložili seznam plačnikov in denar. Najbolj so se odrezali nižji razredi, saj so poleg precejšnjega kupčka denarja prinesli v šolo kar 1560 kg papirja in dobili zanj, ko so ga prodali, celih 31.200 S din. In kako je bilo v višjih razredih? Po prvem navdušenju smo na Finž-garja skoraj čisto pozabili. Koliko bodrilnih besed je bilo potrebnih, da so se mape začele znova debel iti! Uspeh ni izostal, zakaj skupaj s podružničnimi šolami, ki so bile prav zares pridne in zaslužijo vso pohvalo, smo poslali za odkup pisateljeve rojstne hiše polnih 90.036 S din. Veliko truda je bilo treba, odpovedati smo se morali preneka-teri slaščici, a uspelo nam je in ponosni smo na to. Mirta Juvančič (8. r. osn. š. Tomo Brejc) Tekmovanje pionirjev - šahistov V proslavo tedna mladosti so se mladi šahisti naših osnovnih šol udeležili občinskega ekipnega šahovskega tekmovanja. Tekmovalo je 10 ekip v mali dvorani Doma. Borbe so bile astre. Slo je za zmago ekip, ki so se uvrstile dalje v medobčinsko tekmovanje. Med mlajšimi pionirji je zmagala ekipa osn. šole Frana Albrehta. Prvenstvo pri starejših pionirjih je odnesla ekipa pionirskega odreda pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Najboljša v skupini starejših pionirk je bila ekipa pionirskega odreda osn. šole Moste. Zmagovalnim ekipam je Zveza prijateljev mladine podarila šahovnice in diplome. Pridni so naši pionirji, saj se udeležijo prav vseh prireditev jugoslovanskih pionirskih iger. REZULTATI: Mlajši pionirji: 1. osn. š. Fran Albreht; 2. osn. š. Tunjice; 3. osn. š. Tomo Brejc; 4. osn. š. Mekinje. Starejši pionirji: 1. osn. š. pri Zavodu za uspos. inv. ml.; 2. osn. š. Fran Albreht; 3. osn. š. Moste; 4. osn. š. Tomo Brejc. Starejše pionirke: 1. osn. š. Moste; 2. osn. š. Fran Albreht. -ič Strelci so s posebnim tradicionalnim tekmovanjem za prehodni pokal občinske koference SZDL tudi letos počastili 27. april — dan ustanovitve OF. Sodelovalo je trideset strelcev. Prehodni pokal pa je spet osvojila strelska družina Stol z 2377 krogi. Najboljši strelec je bil Zore Franko iz Titana. Tudi v bližnji prihodnosti imajo našj strelci v načrtu precej tekmovanj. Med drugim so sodelovali tudi v prireditvah v Tednu mladosti čaka pa jih tekmovanje z MK puško v B skupini slovenskih mest v Postojni. Želimo jim kar največ polnih zadetkov! F. S. cirje in podoficirje nima vsaj 72 ur udeležbe na strokovnih predavanjih in drugih akcijah, nima pogojev za napredovanje. Lahko pa komisija preveri njegovo znanje. Ce ugotovi, da je predelal gradivo, ki ga predvideva program, mu bo vpisala v evidenčni karton pozitivno oceno, sicer pa si mora pridobiti to znanje drugje. Program vojnostrokovnega izpopolnjevanja rezervnega starešinskega kadra za leto 1967 se bistveno razlikuje od vseh dosedanjih. Prejšnji so zajemali tematiko, ki zadeva operativne enote, medtem ko je težišče novega programa na problematiko, ki je v neposredni zvezi z obrambo teritorija. Naloge organizacije pa se ne izvajajo samo v tem, da se samo člani strokovno izpopolnjujejo, temveč je njena naloga tudi delo med šolsko mladino. Organizacija je dolžna, da seznanja mladino v višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah s krajevno zgodovino NOB. ki jo mladina slabše pozna kot pa splošno zgodovino NOB. Nadalje naj jim nudi predavanja s stališča obrambne vzgoje in partizanskega bojevanja, prilagojenega sedanjim razmeram in možnostim. Tudi obrambna vzgoja prebivalstva je v veliki meri odvisna od aktivnosti rezervnega starešinskega kadra v komuni. -a. Razstava Jladina fotografira 1967' V okviru tedna mladosti so v Kamniku 23. maja odprli IV. republiško razstavo mladinske fotografije. Razstavo sta priredila Fo-to-kino zveza Slovenije in Foto-kino klub Kamnik v Sloveniji s CK ZM Slovenije. Pokroviteljstvo nad njo je prevzel predsednik republike Tito. Otvoritve razstave se je med drugimi gosti udeležil tudi predsednik kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine Miloš Po-Ijanšck. Predsednik občinske skupščine Vinko Gobec je uvodoma pozdravil vse goste in ostale udeležence in podelil plakete Janeza Puharja 12 mladim avtorjem. Med njimi je tudi Kamničan Sto jan Pire, ki je prejel srebrno plaketo za diapozitiv Jesensko popoldne in nagrado za kolekcijo 4 najboljših diapozitivov. Na razstavi sodeluje 45 avtorjev iz vse Slovenije in nekaterih ostalih republik s 104 fotografijami in 45 barvnimi diapozitivi, ki so jih prikazali v dvorani kina Dom v Kamniku. Prireditelji so ob tej priliki izdali tudi ličen katalog z nagrajenimi fotografijami in seznamom avtorjev razstavljenih del. F. S. Z otvoritve razstave »Mladina fotografira 1967« z < •u m O ■to z < 9 DELAVNI IN POGUMNI ALPINISTI Na nedavnem občnem zboru Planinskega društva Kamnik so o svojem lanskem delu poročali tudi alpinisti, ki so s svojo mladostno silo najvnetejši oboževalci naših gora, peščica mladih ljudi, ki v dneh, ko človek z dneva v dan vedno bolj postaja suženj trušča, tehnike in udobja, ko v znoju, potu in tveganju iščejo tihi pravljični svet prvobitne gorske lepote. Preteklo leto je alpinistični odsek imel 12 članov in 2 pripravnika. Izvršenih je bilo 146 letnih in 55 zimskih vzponov, med njimi nekaj skrajno težavnih: Trikrat v Dolgem hrbtu, Glava v Planjavi, Renčna zajeda v Koglu, Skalaška smer Dernord — Zupan v Triglavski steni ter v Centralnih Alpah prečenja celotnega grebena Mont Blanca. Preplezani sta bili dve novi smerj v Kalški gori in Planjavi. Kakor vsako leto je bila tudi lani plezalna šola na Starem gradu in smučarsko tekmovanje za Stu-parjev memorial na Kamniškem sedlu. Alpinisti so uspešno pomagali pri opremi zimskih sob na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Lani so začeli s sistematičnim zbiranjem gradiva za izdajo novega alpinističnega vodiča. Z dobrimi članki so sodelovali pri osrednjem glasilu planinske zveze Slovenije v Planinskem Vestniku. V primerjavi s prejšnjim letom je število vzponov padlo. Poglavitni vzrok je odsotnost kar 9 alpinistov, ki so služili vojaški rok. Boleče je vplivala tudi nesreča v Štajerski Rinki, kjer sta se smrtno ponesrečila dva obetajoča plezalca Cene Grčar in Drago Geršak. Delo se je skrčilo le po obsegu. Kamniški alpinisti so še vedno daleč najuspešnejši športniki v Kamniku, športniki, ki čvrsto verujejo v znani grški rek: zdrav duh v zdravem telesu. Kajti v gorah često odločata o življenju volja in moč razuma in telesa. Naporno je tudi zbiranje gradiva za novi alpinistični vodič, ki bo že letos izšel. Številna pota, tvegana kratka plezanja pri iskanju najboljših motivov za fotografsko dokumentacijo in študij v arhivih in knjižnicah so v odseku enako cenjeni kot običajni vzponi. To delo z vnemo in skrbjo vodi ing. Franček Mulej. Lani so enakovredno s starejšimi, najboljšimi člani odprave v Hi- malajo Tonetom Škarjo, Metodom Humarjem in Pavlom Šimencem — poprijel; za kladiva in vrvi mlajši Jernej Koritnik, Franci Bau-man in Aco Berlec. Koritnik Jernej in Bauman Franc sta v slabih vremenskih razmerah v Centralnih alpah prečila greben Mont Blanca v času, ko so številne tuje naveze čakale v kočah na boljše vreme. Koritnik in Berlec sta prva ponovila izredno težko smer Bornord-Zupan v severni Triglavski steni. Obe novi prvenstveni smeri sta izraz, vztrajnega napredka in iskanja novih smeri. Smer v zapadni steni Planjave je skrajno težka. Preplezala sta jo J. Koritnik in F. Bauman. Lažja je smer v Cmaževskem turnu v Kalški gori, ki sta jo preplezala A. Berlec in J. Kuralt. Letos bo odsek praznoval 30-letnico obstoja. Program prireditev se pripravlja. Iz vojske se vračajo fantje in v plezalni šoli na Starem gradu je dovolj naraščaja. Pr- vi del zimske sezone je bil izredno uspešen in kamniški alpinisti začenjajo letno sezono z velikim optimizmom in samozaupanjem. Program je širok in uresničljiv: preplezati nekaj najtežjih sten doma in v Centralnih Alpah; obdržati ugled, to je ostati med najvidnejšimi športnimi kolektivi v Sloveniji. Alpinizem, je povsod po svetu in tudi pri nas priznan in cenjen. Prav pri nas doma v Kamniku pa zasluži še posebno pozornost, zakaj celotnj alpinistični odsek in posamezniki so edini, ki na Slovenskem sod i'o v sam športni vrh. ivasi izsejljj:jvci Nekateri kamniški izseljenci prejemajo naš list »Kamniški občan« in jih tako občasno seznanjamo z dogodki in novostmi iz Kamnika in okolice. Cisto gotovo pa bi radi tudi Kamničani vedeli kaj več o naših izseljencih, ki žive daleč od svojega rojstnega kraja, na katerega so še vedno navezani in se ga tako radi spominjajo. Vsako leto obveščamo naše bralce vsaj v tem, kako se naši izseljenci počutijo pri nas in kaj vse jim pripravimo, ko nas obiščejo ob poletnih mesecih. Marsikdo od teh se na stara leta prešel; nazaj v rodni kraj, veliko več pa jih ob smrti sprejme zemlja njihove nove domovine. Od tovarišice Ivanke Krstič, roj. Polak, iz. Kamnika, smo pred kratkim prejeli sporočilo iz časopisa, ki izhaja v ZDA in opisuje njenega sorodnika, ki je preminil v 77. letu starosti. Marsikateri starejši Kamničan se ga gotovo spominja. Sporočilo ob njegovi smrti nam ga pokaže kot človeka, ki ni nikdar pozabil na ljudi v svoji stari domovini. (Sporočilo o njegovi smrti) Novi grobovi John Pollock Po kratki bolezni je umrl v Richmond Hts. General Ho-spitalu 77-letni John Pollock s 161 E. 225 St, rojen v Kamniku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1913, mož Anne, roj. Smole v Slatni pri Begunjah na Gorenjskem, očim Williama. Pokojnik je imel trgovino z moško obleko v JOHN POLLOCK SND od 1. 1933 do 1. 1944, ko je Sel v pokoj. Bil je član ADZ št. 3, SNP.I št. 5 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pred leti je bil predsednik SANS (Slovensko-ame-riškega narodnega odbora), ki je pošiljal v ZDA nabrana sredstva v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni za pomoč bolnicam in šolam. Pogreb je bil iz Zelctovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Knol-lwood pokopališče. Namesto cvetja so bili dobrodošli darovi za Dom ostarelih v Neff Rd. Ignacij Koželj Iz istih krajev sporočajo, da so 3. marca 1967 pokopali preminulega 69-letnega Ignacija Koželja, rojenega 7. februarja 1898 v vasi Tunjice pri Kamniku. Razen soproge Ane, hčere Carol Black, sina Janesa in drugih bližnjih sorodnikov žalujeta za njim sestra Zumer iz Tunjic in brat Ivan iz Kamnika. Pokojni je v Ameriko prišel leta 1921. Njegovi svojci se prisrčno IGNACIJ KOŽELJ z < m O z < 10 ACO BERLEC v previsu visoko na Zeleno dolino Kamniške Bistrice zahvaljujejo odboru in članstvu društva V boj št. 53 SNPJ, društva Blejsko jezero št. 27 ADZ in Kluba upokojencev v Euclidu, ki so počastili pokojnega kot svojega preminulega sočlana. -na. SLOVENSKI NARODNI DOMOVI Cleveland, O.— Slovenski narodni domovi v Clevelandu in bližnji okolici so pred leti ustanovili federacijo, ki si je naložila dolžnost, da vsako leto izbere in počasti po enega zaslužnega moža za vsak narodni dom. Slovenci v Clevelandu so upravičeno lahko ponosni, saj imajo kar devet narodnih domov. Seveda so si nekateri nadeli druga imena kot Slovenski delavski dom, ideja pa je ista — ohranjati slovensko narodno zavest. Tudi okoliški kraji izven Cle-velanda, kjer živi večje število Slovencev, se ponašajo s svojimi narodnimi domovi. Slovenskim izseljencem so vedno na razpolago in v korist. -na. TAKI SMO Ni vedel za prvi maj. Namreč tisti trikotnik na razcepu ljubljanske in Kranjske ceste pred osnov-novno šolo »Tomo Brejc« Vsa leta sem so ga že v aprilu zasadili z mačehami, potem pa še enkrat s poletnim cvetjem, ki ga je uničil šele zimski mraz. Tako je obiskovalce Kamnika že ob prihodu v mesto pozdravila prelepa cvetlična gredica, ki pa je letos ob prvem maju in ob prazniku mladosti ostala prazna- Na tej gredici in na še nekaterih drugih v mestu zdaj prijazno uspeva plevel. Ali ne bi ka- zalo teh prostorov zasejati z gosto travo in poživiti zeleno travno rušo z nekaj trajnicami ali nizkim lepotičnim grmičevjem? Ce jih je štednja oropala cvetja, naj vsaj ne bodo v spotiko mimoidočim. (Trikotna gredica je sedaj le ;že posajena z rožami.) Na cedilu so jih pustili. Dijaki kamniške gimnazije so po lepih zmagah, ki so jih dosegli v radijskih oddajah »Spoznavajmo svet in domovino«, klonili v srečanju s Ptujem. Sicer so bili Ptujčani že vnaprej na boljšem, ker je nji- lovci pišejo Naš člavek ima živo naravo rad. Kdo bi razdrl gnezdo lastovki ali katerikoli ptici pevki? Kdo bi napravil kaj hudega jerebici? Vesel je, ko vidi srno, ki beži čez polje. Ta ali oni morda postrani pogleda fazana, ki mu je populil klijočo koruzo, ker se ne spomni, da kali koruza le dober teden, toliko in toliko mesecev pa si fazan išče hrano drugod, kjer pobere kdo ve koliko tisoč škodljivih hroščev in žuželk. Človek nima žive narave rad samo zato, ker mu je koristna, rad jo ima zato, ker je del okolja, v katerem živi tudi sam. Zal pa se dela škoda tudi živi naravi, predvsem divjadi, ponavadi iz nevednosti in nerazsodnosti, včasih pa iz površnosti, v izjemnih primerih pa tude vede in namenoma. Zakon taka dejanja preganja in kaznuje. Tato npr. kaznuje škodo, Tudi brezvestno streljanje ptic pevk in pernate divjadi z malo kalibrsko ali zračno puško novi zakon strogo prepoveduje in kaznuje. Zakon o lovu tudi določa, da lovec lahko pokonča psa klateža, oddaljenega 250 m od hiše ali 50 m od gospodarja. V primeru, da sc psa klateža zaloti, ko povzroča škodo divjadi, se ga lahko pokonča na kraju dejanja povzročene škode oziroma pred hišo gospodarja. Maj in junij sta meseca-, ko je naša narava eno samo kotišče, zato se ta čas napravj živi naravi največ škode. Kakor varujemo gnezda ptic pevk, tako varujemo tudi gnezda jerebic in fazank. ki gnezdijo v deteljah, siloznih žitih ipd. Ce obvestite lovce, kdaj boste kosili, bo marsikatero gnezdo rešeno. Proti koncu maja bodo polegla srne in ta ali oni bo naletel v gozdu ali na polju na ljubke Prijazen pogled mlade srnice v poletnih dneh prizadejano srnjadi z brezpravnim lovom ali na kakšen drugačen protizakonit način, z 900 N din, škodo prizadejano poljskemu zajcu, fazanu, poljski jerebici, kotorni gozdnemu jerebu s 150 N din, kozorogu pa celo z 9.000 N din. Te kaznj veljajo za posamezno divjad ne glede na spol, starost in kakovost, medtem ko je določena za jajca pirnate divjadi polovična kazen. mladiče. Srna — mati čez dan ni pri mladičih. Ce mladiči pivkajo, nikar ne mislite, da so mater izgubili. Mladičev nikar ne nosite domov — samo narava je njihov dom, samo v njej lahko zdravo rastejo! Srna, odtrgana od srne in narave, prej ali slej žalostno konča. In končno, ne uničujte visokih prež za opazovanje divjadi v lovišču, ki so jih lovci postavili s prostovoljnim delom. -čič. hova gimnazija mnogo večja in zgodovina Ptuja od rimskih časov sem tako razgibana, da so Kam-ničani morali preštudirati mnogo virov za spoznavanje njihovega kraja. Povsod so bila ta tekmovanja zadeva vsega prebivalstva, v Kamniku pa je dvorana pustila tekmovalce na cedilu. Veliko število Kamničanov bi lahko odgovorilo na vprašanja iz glasbe in ptujskega gospodarstva, pa ni bilo nikogar v dvorani ki bi se oglasil. Zamudili smo lepo priložnost, da se uvrstimo v končno borbo. Nezaželeni magneti. Na parkirnem prostoru pred zdravstvenim domom so prav po sredi postavljene ljubke svetilke na vitkih drogovih, ki pa imajo magnetično moč, da privlačijo avtomobile. Seveda ta privlačnost avtomobil istom ni pogodu, ker se nikoli ne konča brez okvare vozila, da pa tudi za svetilke ni brez posledic, dokazuje tista, ki se je spoštljivo nagnila proti vzhodu. Kako bodo rešili to vprašanje, je stvar urejevalcev prostorov in nadzorovalcev prometne varnosti, da pa prebivalcev dolge stanovanjske hiše med zdravstvenim domom in Kovinarsko ulico ne bomo ugonobili s prahom, je stvar občine in sveta krajevne skupnosti Kamnik. Ko smo z dograditvijo zdravstvenega doma usmerili po tej cesti dohod z motornimi vozili, bi lahko sklenili tistih 100 metrov asfaltnega cestišča. Tako pa smo jim pošteno podkadili nos in jih puščamo čakati z rahlim upanjem, da pridejo morda na vrsto, ko se ihta asfaltiranja ponovno razbesni okrog blokov na Zupančičevi cesti. Da le ne bi zastonj čakali, kot tisti diplomirani akademik, ki je na razpis nekega podjetja vložil prošnjo in potem čakal štiri mesece, da so mu odgovorili, naj nikar ne zameri, ker tistega razpisanega delovnega mesta sploh ne potrebujejo. Kaj bi zameril, navaditi se je treba, saj bo morda na odgovor naslednje prošnje moral čakati še dlje, če 6e birokracija ne unese. Zameriti tudi ne bodo smeli starši tistih mladih kotalkarjev, ki so si izbrali za kot al kal išče parkirni prostor pred zdravstvenim domom, če jim bodo prepovedali razvedrilo na tem prostoru. Saj jim človek privošči otročje veselje tem ljubim mladim brezskrbnežem, toda njihovo ko-talkanje spremlja stalna nevarnost. Zadnjič se je neki mladi predrznež pridrevil naravnost pred avto. Seveda kotalkarji in motorna vozila ne sodijo na isto mesto, zato bo treba misliti na gradnjo prepotrebnega igrišča. Kotalkališče za spodnji del mesta pa mora biti, da ne bo treba hoditi kotalkat. v sosednjo občino, kjer je baje vse bolj imenitno. Tako si je mislil tudj mladi poročeni par, ki si je dal napraviti poročne slike izven Kamnika, zato da bodo bolj imenitne. In so res bile imenitne, naravnost dragocene, saj je za 6 slik v velikosti razglednice plačal 13 starih jurjev. Debelo je zijal, ko je napravil tako slabo kupčijo kot tista ženska, kj je 19 let delala pri domači hiši. da si jo prigarala za doto skromno njivo na Drnovškom polju, ki pa jo je nujno potreboval Agrokombi-nat, ženska pa je za prigarano do-1o dobila od Agrokombinata tolikšno odškodnino, da s: je lahko kupila čevlje in poln cekar živil. Viseč« stranišče. V seznam zanimivosti za mednarodno leto turizma bomo seveda vpisalj tudi tisto viseče stranice nad strugo Bistrice pri mostu v novem trgu. Ko so dozidavali nove prostore pri klavnici, so postavili to praklično zatočišče — seveda brez odobritve naših gradbenih forumov, kar ob mostu. Zdaj že od jeseni delo počiva in bi stranišče kazalo odstraniti. Vsaj tako bi menili, vendar se nihče od poklicanih ne obregne vanj, kakor tudi ne ob tisto ograjo, ki od stranišča pa do vogala nove zgradbe zapira razgled vozačem motornih vozil. Najbrž bi bil potreben kak karambol, da bi nas opozoril na prepotrebne varnostne ukrepe tudi v tem delu mesta. DROBNA KRONIKA # ZEMELJSKI PLAZ. V dolini Kamniške Bistrice je pri kilometrskem kamnu štev. 6 zaradi obilnih padavin /drsel na cesto zemeljski plaz. Nesreča se je zgodila 17. maia okrog 20. ure zvečer. Avtobus podjetja »Ljubljana transport« in nekaj osebnih avtomobilov ie moralo ostati v Bistrici. Selc naslednjega dne so potniki lahko prečkali cesto, ko so jo delavci kamniškega cestnega podjetja očistili. m STRELIVO NI IGRAČA. V Tuhinju je I8-letni Anion Boršt-nar v drvarnici nerodno rokoval s slrelnim nabojem, ko ga je hotel predelati. Naboj je eksplodiral in ga ranil po rokah in čelu. • V VASI OKROGLO NAD BISTRlClCO bodo vaščani napeljali vodovod. Pridno se lotevajo pripravljalnih del, da bodo čimprej prišli do zdrave pitne vode. * CESTO OD MOST DO KOMENDE so asfaltirali. Asfalini trak se je ustavil ob prosvetnem domu, vendar ga bodo potegnili še mimo šole in knjižnice Petra Pavla Glavarja. Občani iz Mlake pa se potegujejo, da bi asfaltno cestišče položili še do lončarsko za- druge. K temu bo prispevala krajevna skupnost, občani pa so se obvezali, da bodo še posebej prispevali k stroškom. PROTI KAMNIŠKI BISTRICI je tudi že pripravljeno cestišče za asfaltiranje. Za zdaj sicer samo 3 km. takoj nato pa bodo uredili še del do žičnice. Morda bodo v času. ko bo tiskan Občan, vozila že drsela po gladkem asfaltu proti Bistrici. m MESTNO GLEDALIŠČE iz Ljubljane je 5. maja gostovalo v veliki dvorani Doma s Kreftovimi »Kranjskimi komedijanM«. Popoldne je bila posebna predstava za šolsko mladino, kateri so take predstave dobrodošla in potrebna oblika dopolnjevanja šolskega programa. m TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK bo dijakom, ki so napisali najboljše naloge z naslovom »Kamnik in mednarodno leto turizma«, omogočilo iz'et v inozemstvo. Naerejeni so bili naslednii dijaki: Milica Oblak in Janez Birk iz četrteea, Breda Jeraj iz tretjega, Jožica Miklavčič, Marja Rode, Miha Lah in Bogdan Steklasa iz drugega ter Srečko Podbevšek iz prvega razreda. < m O z < II DROBNE VESTI kamniška kronika < ■u m O < • NA OSNOVNI ŠOLI »FRAN ALBREHT« so v maju izdali tretjo številko svojega glasila »Brstje«, v katerem sodelujejo sami mladi dopisovalci te osemletke. Te številke so natisnili v 620 izvodih s 40 stranmi teksta. Mladim sode-lovalcem gre vse priznanje! # NESREČA PRI PLEZANJU. Izkušeni alpinist Tone Škarja, član naše himalajske odprave, je na strmi steni Starega grada poučeval mlade kamniške plezalce v tehniki plezanja. Na spolski steni pa mu je spodrsnilo. K sreči je padel na mehka tla, tako da poškodbe niso bile resne in je že po nekaj dneh zapustil bolnišnico. # SMRTNA NESREČA. Anton Lap, stanujoč v Kersnikovi ulici 6, se je smrtno ponesrečil pri avtomobilski nesreči v Lescah. Bil je star komaj 39 let. Iz petega razreda gimnazije je kot član SKO.I odšel v partizane, kjer se .je vključil v 10. Ljubljansko brigado, nato pa je bil kurir v štabu 18. divizije. V začetku leta 1945 je dobil čin podporočnika, po osvoboditvi pa je končal vojno akademijo v Beogradu. Na lastno željo so ga leta 1957 kot kapetana I. klase demobilizirali. Odlikovan je bil s tremi medaljami za hrabrost in dvema medaljama zaslug za narod. Uslužben je bil kot upravnik počitniške skupnosti združenega podjetja Iskra. Ob odprtem grobu se je v imenu kamniškega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev poslovil od umrlega člana Josip Jeras. # V LJUBLJANI je 12. maja umrla prof. Majda Kratnar — Ku-ščer, zaposlena v laboratoriji' interne klinike. Pokojna je bila hči nekdanjega dolgoletnega kamniškega župana Frana Kralnarja. KAMNIŠKA BISTRICA # KDO ODLOČA? Podjetje Kočna Kamnik ima v razdalji pol kilometra pri nas 3 trgovine. Potrošniki se čudijo, za- kaj so cene, razen kruhu, za vse ostale potrebščine v vsaki trgovini drugačne. Sprašujejo se, kdo določa cene blagu: pod.iet.je Kočna samo ali posamezni poslovodje teh trgovin? # ZAKAJ TAKO? Skoro bo preteklo dve leti, ko je dnevno časopisje objavilo obenem z radijskimi oddajami, da se mora peš promet na javnih cestah usmeriti levo v smeri hoda. Tudi sosednja Avstrija ima peš promet tako usmerjen. Vsaj starejši pešci menimo, da je tako pravilno. Sprašujemo se, ali omenjena odredba še velja, ker se v kamniški komuni niti TNZ, niti milica, niti šole na to ne ozirajo. Mogoče pa .je v veljavi še zakon o prometu iz leta 1922? # SPREMEMBE V VODSTVU KRAJEVNE SKUPNOSTI Zaslužnemu in agilnemu predsedniku krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Francu Kregarju iz Sp. Stranj je potekla mandatna doba. Za predsednika je bil izbran Franc Potočnik ml. iz Županjih njiv. Kregarju se za njegovo uspešno in požrtvovalno delo zahvaljujemo, novemu predsedniku pa priporočamo, da bi ga v delu za skupne interese posnemal. m VODOVOD BOMO GRADILI Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica in Godič sta se odločili, da zgradita vodovod. Za gradnjo vodovoda so osnovali akcijski odbor, ki bo delo vodil in nadziral. Zajetje vode bo pod Kamniškim vrhom na višini 946 m. Prva faza gradnje glavnega voda jc določena od zajetja do mostu v Stranjah. Odbor ima že za 5 mili i. s din pripravljenega materiala. Z delom bodo začeli takoj. Sorazmerje prispevka so določili po sledečem ključu: Kamniška Bistrica prispeva 70 %, Godič pa 30%. Atos. Našim bralcem vrtičkarjem 12 Namenili sme se, da bomo občasno objavljali sestavke, ki bodo bralcem v pomoč pri urejanju njihovih vrtov. V prostem času služi vrt duševnemu in telesnemu počitku ali. kot pravimo, za tako in drugačno rekreacijo. To veliko pomeni vsakemu, ki daje na svojem delovnem mestu vse od sebe. Kamnik se iz svojega nekdanjega centra hitro širi s stanovanjskimi bloki in prikupnimi zasebnimi cnostanovanjskimi hišami. Predvsem pri enostanovanjskih domovih nastajajo lepi vrtovi. Poleg razvedrila pa je vrt tudi kar važna pozitivna postavka družinskega proračuna. Ni treba posebej poudarjati, koliko velja gredica lepe glavnate solate ali kake druge zelenjave, pridelane na domačem vrtu, ki bi jo morali sicer kupovati. Koliko več je tudi vredna zelenjava, če jo porabimo takoj svežo z grede, kot če jo kupimo v trgovini, kamor je prišla od ne vem kje. Zato se je »Kamniški občan« namenil objavljati napotke za delo na vrtu v posameznih mesecih. Vrt v juniju: sadimo pritlični fižol in sejemo črno redkev, repo, v polsenčno lego špinačo in mesečno redkvico. Konec meseca še posled- njič sadimo grah, natiški fižol in sejemo drugič kumare. Za vzgojo sadik sejemo endivijo, glavnato solato, navadno in podzemeljsko kolerabo in kodravj ohrovt. Presajamo pozno cve'ačo, zelje, kod-ravi in brstični ohrovt, kolerabe, glavnato solato, lahko pa še por in zeleno. Osipamo krompir in ka-pusnice. Ob suši zalivamo zlasti cvetačo. paradižnike, redkev in solato. Dišavne rastline žanjemo, ko začno cveteti, a ne, kadar so rosne, ker imajo tačas najmočnejšo vonjavo. Za porabo v zimskem času jih posušimo v senčnem, zračnem, prostoru. Grede kumar in paprike potrosimo z gnojem, da zadržuje vlago in preprečuje tvorbo osušene zemeljske skorje. Paradižnike privežemo ob količe in jim odstranjujemo odvečne zalistnike. Konec tega meseca prenehamo trgati peclje in liste rabarbari ter jo pognojimo, da se spet opomore in okrepi za rast v naslednjem le, tu. Uši, ki se pojavljajo posebno na fižolu, zatiramo, če ga škropimo s tobačnim izvlečkom in dodanim kalijevim naravnim milom, ali pa če trosimo nanj ob rosi tobačni prah. Kompostni kup premečemo, premešamo in po potrebi primešamo apno. (Nadaljevanje prihodnjič) APRIL ROJSTEV — ni bilo POROKE: BABNIK Ciril iz Volčjega potoka, mesar, star 22 let, in ŽAGAR Štefanija iz Podgorja, kmečka delavka, stara 23 let; CVETKO Milan iz Kamnika, študent, star 21 let, in JENKO Miroslava iz Mengša, trgovska vajenka, stara 17 let; GOSTINCAR Stane iz Pšate, str. ključavničar, star 20 let, in BE-ZOVŠEK Veronika iz Kamnika, šivilja, stara 18 let; HOČEVAR Janez iz Dornice, šofer, star 28 let, in KERN Ana iz Nasovč, delavka, stara 21 let; KREGAR Jožef iz Stolnika, delavec, star 22 let, in MLAKAR Marija iz Preserij, delavka, stara 19 let; MALI Stanislav iz Smartna 24, tovarniški delavec, star 31 let, in TONIN Jožefa iz Hruševke 7, km. delavka, stara 21 let; MOČNIK Alojzij iz Bistričice, kmet, star 38 let, in BUTALIČ Frančiška iz Tunjic, kmečka delavka, stara 24 let; OBREZA Franc iz Kamnika, av-tomehanik. star 22 let in VUKAN Majda iz Žirovnice, delavka, stara 19 let; PETRUSIČ Mato iz Mekinj 15 rudar star 28 let, in ZAVASNIK Ana iz Rožična 11, tovarniška delavka, s'ara 21 let; SERINI Alojzij iz Novega mesta, gozdarski tehnik, star 36 let, in PAVLIN Breda iz Novega mesta, uslužbenka, stara 34 let; TAN.lSEK Miha iz Kamnika, delavec, star 23 let, in POGAČAR Antonija iz Kamnika, delavka, stara 30 iet; SMRTI: ADAMIČ Ana iz Kamnika, osebna UDokojenka, stara 74 let, JERSE Katarina iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 91 let, KERN Peter s Klanca 12, razglašen za mrtvega dne 6. IV. 1967 KLANSEK Frančiška iz Tunjic, gosnodmja. stara 76 let, KOTNIK Ivana iz Kamnika, Tunjiška cesta, gospodinja, stara 78 let. KOŽELJ Janez s Kregarjevega, osebni uookojenec, star 71 let. NERZlMA Aleksander iz Kamnika, osebni upokojenec, star 83 let. NOVAK Marija z Vrhpolj, gospodinja, stara 81 let, KINO »DOM« KAMNIK PROGRAM FILMOV ZA MESEC JUNIJ 1967 Predstave so: Sobota ob 20. url, nedelja ob 17. in 20. uri, ponedeljek ob 20. uri, sreda ob 20. uri, četrtek ob 17.15 in 20. uri. 1. 6. 1967 ameriški barvni film »TOPKAPI«; 3., 4. in 5. 6. ameriški barvni film »GAT BALLOU«; 7. in 8. 6. angleški CS film »BILY BUDD«; 10., 11. in 12. 6. ameriški barvni film »MOČNEJE OD SLAVE«; 14. in 15. 6. jugoslovanski film »PRITI IN OSTATI«; 17., 18. in 19. 6. ameriški barvni film »PADEC RIMSKEGA CESARSTVA«; 21. in 22. 6. »ČAS PRIVAJANJA NA ZAKON«; 24., 25. in 26. 6. francosko-italijansko-španski film »ČRNA LALA«: 28. in 29. 6. češki film »IKARIA XB-1«. VLJUDNO VABLJENI SEVNIK Karolina iz Ljubljane-Cernetova 26, druž. upokojenka, stara 72 let, ZMITEK Marjeta iz Zagoricc, osebna upokojenka, stara 66 let. nova direktna telefonska Številka 72 304 Servis za popravilo vseh vrst pralnih strojev peter lavric mengeš dežurna služba od 6. do 22. ure. Se priporočam. OBJAVA ODKUPUJEMO STARE FOTOGRAFIJE IN RAZGLEDNICE GORENJSKIH GRADOV (VKLJUČNO TUHINJSKA IN MORAVSKA DOLINA). , _ Muzej Kamnik j OBVESTILO DU KAMNIK j Delavska univerza Kamnik = I vabi kvalitetne vokalne in in- I j drumcntalne zbore, igralske = ! skupine, zabavne ansamble In i I folklorne skupine, naj v turi- I j dičnem letu obiščejo in gostu- 1 j jejo v Kamniku. Nastopali bo- j I ste, če ste kvalitetni, v polno- | I zasedeni kino dvorani s 560 in i J več udeleženci, ki je prosta = j vsak torek in petek. Vabi vas I j kamniška publika, na razgovor ; J pridite na Delavsko univerzo i j Kamnik, Fužine 10. Vljudno vabljeni! | PREKLIC Stražar Kristina iz Buča št. 11, obžalujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla dne 19. aprila 1967 proti Osolnik Angeli iz Gmajnice št. 15 pri Komendi ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. ___ Mali Miroslava, tovarniška delavka iz Kamnika, Medvedova 5, preklicujem in obžalujem kot neresnične vse govorice, ki sem jih izrekla napram Levar Anici, tovarniški delavki iz Kamnika, Medvedova 9 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. POPRAVEK V 3. številki Kamniškega občana se jc med 1. majsko čestitko EME MALI, Kamnik, Titov trg 18, vrinila neljuba pomota. Objavljeno je bilo, »da se priporoča za naročila avtokleparskih del«; kar pa ni pravilno. Pravilno besedilo glasi: »Postreže vam z vsemi vrstami ročnih sobnih omcl pa tudi omcl po posebnih naročilih za razne gospodarske organizacije; obnavlja vse vrste parketnih loščilcev in se priporoča za naročila!« Vljudno prosimo, da nam neljubo pomoto oprostite! Tehnični urednik »Kamniški občan« glasilo SZDL občine Kamnik. Urejuje uredniški odbor, — Glavni urednik Vinko Dobnikar, lektor Marija Cržinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10. — Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju.