MLADI STRAŽARJI Dr. K. C Morje, vir bogastva. ()b nasi jadranski obali in otokih občudujeino lepo zgrajena mesta in selišča. Kot iz škatlice vzet se nam zdi Dubrovnik s svojimi prekrasnimi cerkvenimi in posvetnimi stavbami. Vse mesto obdaja uiogočno zidovje, ki je moglo kljubovati tudi najsilnejŠim oblegovalnim strojem. Še bolj strmimo. Če obisčemo nekdaiijo kraljico Jadranskega morja — Benetke. KakŠno bogtistvo se je moralo tukaj stekati, da so se mogle na teh peščenih otočkih zgruditi tako ogromne stavbe, cerkve in palaČe! ln v teh cerkvah in pa-lačah je nakopičenih dragoceuosti in umetnin, da se še danes čudi svet. In v«t ¦" 'ncsia «o živela samo od morja. Morje je bilo vir njihovega bogastva. Hazmere se spreminjajo in zato zastane ia ali oni kraj, dvigne pa se drugo raesto ob Jadranu. Ko je Avstrija 1. 1866 izgubila Benetke, je to nekdaj slavno mesto prav hitro nazaclovalo, dTigiiil pa sc je pomen Trsta in Rrke, ki sta bila okni v svet Avstrije in Ogrske. Svctovua vojna je odtrgala od zaledja Reko iu Trst. Posledtca je, da se Trst bori za obstanek, Reka pa je opustela in po nckdaj tako živahnem pristanišču raste trava. Na drugi straiii pa se razvija najživahnejše življenje na Sušaku in niže doli v Splitu. Vedno pa ostane, da je Jadransko morje za vsakega, ki ga more v polni meri azkoriščati kot pot v svet, vir blagostanja in bogastva. Pomorski promet je Tedno donašal največje dohodke, prekomorska trgoviua je bila vedno najbolj dobičkonosna, Vsled prevelike tekme med trgujočimi narodi se sicer ti dobički manjšajo, nastajajo pogosti zastoji v pomorski trgovini, a popolnoma zastati ta trgovina ne more, ker ne mo-renio dandanes shajati brez nekaterih predmetov, ki jih dobimo le iz drugiti delov sveta. Jadransko morje pa ima skozi Sueški prekop najkrajšo 27 pot v one kraje, kjer dobiino vsega, kar nam inanjka. ln naša pristaui-."j so zopet najprikladnejša za prekomorsko trgovino vseh dežel ofa Don.-i\i in tja c!o gornjega Rena. K.o smo po pogodbi z Italijo 1. 1922 prevzeli !¦¦ majhen del (100.000 ton) nekdanje aTstro-ogrske mornarice. to iii nikuk.»r zadostovalo iiiti uain saniiin, Zato se je v 9 letih to trgovsko brodovje po-trojiio in je 1. 1931 znašalo 335i>00 tou. Za to brodovje rabiiao okoli 30.000 motnarjev, Naše ladje plavajo po vseh oceaaih in morjih, ra/.važajo j blago in iiain dovažajo tuje, prevažajo domače in tuje polnikc. Naša )¦¦¦ slovanska zastava plapola z visokih jamborov in nosi naše ime po <¦¦¦¦ svctu. Tam kje v Afriki, Avstraliji, Aziji ali Ameriki prebiva naš čl»>\.L. Pride v pristanisče in z ladje v pristanišču ga pozdravi zastava njt'Ln\._-domovine, iam na ladji govore poveljnik in mornarji njegov jezik, iki krovu te Iadje je tudi on na domačih tleh. Prirodno Kogastvo našega morja. V sami morski vodi j.-raztopljena soi. Ni povsod v morski vodi enaka množina te vaŽne rudiiiiie. Pouekod v Jadranu imamo n& Uter vode 39 gtataov soli. To sol iDoramo iz morja pridobivati na ta iiacin, da spušcamu morsko vodo v plitva tako imenovana solna polja. Tu \oda ua solncu in pod vplivom vetra izlilapeva. .sol pa ostane v obliki kockustih kristalov na polju. Do konca junija se že lahko pokrije polje s 30 cm debelo plastjo soli, kd jo nato zgrebejo in še posebej očistijo. Ta sol je posebuo lepo bela. Ko postane v juliju vročina vedno večja, pobirajo sol vsak dan, ni pa več tako lepa. Najvflznejsc naše solnrne so pri Pagu, Stonu in Ulcinju. Naše morje ima v sebi polno žjvljenja, rastlinskega in živalskcgu. Kedar je morje mirno in !epo prozorno, je prav prijeino opazovati življeuje v vodi in na diiu. Ob oseki tudi |ah.ko opazujeino, kako se ua bregu gibljejo razae inajline Živalicc in kobacajo nazaj v vodo. Morski valovi iiaplavljajo na breg travi podobno rasiUnstvo, ki potem tam gnije iii povzroča oni oster duh, ki ga nekateri prav radi duhajo in pravijo, da jim koristi. V morski vodi opazimo skozi drobiiogled nesteto mnoŽico prav inajčkeuili živih bitij, ki jili laliko tudi najderuo kot hrano v prcbavilih moi-skih živali. In te. živali postanejo plen tistega, za katercga je StTarnik ustvnril živaLi. \ šolaK biišemo tablo z gobo. V jadranskera morju se spušeui-dno potapljači, ki odtrgajo lo žival (morska spužva) od skale. kait i <¦ je krčevito oprijela. Očistijo jih iu prodajo, da služijo za umivanjr u\ brisanje. Posebno ob obaii iued Šibeiitkoni in Splitom lovijo lepe morske 1 spužve. V primorskih inestih nam pozimi ponujajo školjke-ostrige, ki z llmono kar žive uživano nekaterim pomenjajo posebno delikateso. Tudi i drugih školjk najbolj različnUi barv in oblik je vse polno v morju, vsak I izletnik si jih nal>ere ^ečjo tvli maDJŠo zbirko za spomin «a moTJe. Pri- | ljubljena jetl so tudi veliki morski raki, ki jih Jove celo v vfčjih plobo- . činah. Bolj grde živali so pajki, pa vcndar imnjo okusno meso. Zelo inDopo I vrstne so v Jadrauu ribe. Poznamo jih okoli 300 vrst, užitnih je kakili 100. Včasih je ribji lov tako bogat, da pridejo morske ribe na irg iudi \ mesfih. ki Ieže daleč v notranjem, celo izven mej Jugoslavije. Poselmo I zaiiimiv je lov na ttine. Tuiii go uajvečje užitne ribe, kt dosežejo tudi 5m ua dolgosi in težo do 50 kg. Meso je zelo podobno teletini in ga tudi tnku pTipravljajo. Tuni priplavajo v velikih jatah v aprilu, maju in juni.j" : naši obali od juga proti severu. Ob morskih zalivifa pri vhodih imajo r! na bregu poševjio pos(avljene -visoke lestve kot nekake opazovaljiico. K.-< opazovalec na lestvi zapazi ribji vlak, da znamenje in ribiči pridej" zategnejo že v ta namen nastavljene mrežc in tuni so vjeti. Prip<" seveda. da včasih ribiči v svoje. mreže vjamejo tudi kako clrugo Vfliko 23 večjo morsko pošast, Od otvoritve Sueškega prekopa se namreč tudi v jadranu pojavlja morski voJk, strah vseh kopalcev. Če- se taka zver zaplete v mreže, napravi na njih veliko škodo, prinese pa vendar tudi korist, ker se za vjeto zver zanimajo razstave in zbirke. Posebuo znaiie ribe so sardine la sardele, ki jih polove o^ronine množine in jih konservirajo v olju ter razprodajajo daleč na okoli. Ribiško brodovje iteje 5745 ladij, ribičev je 18.000. Plen pa je bil 1. 1931 vreden 44H milijona dinarjev.