V S E B I N A
AKTUALNO
Ob svetovnem - mednarodnem Dnevu gora
03
04
Dve obvestili
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Nekaj novic o dejavnosti PZS v preteklem mesecu dni
05
Aljažev
stolp
06
Izredno koristna pomoč
07
Zelena luč za čezmejne zdravstvene, iskalne in reševalne polete
07
Otvoritev plezalne stene v Kamniku
08
KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO
PLANINSKI VESTNIK _
_10
KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA _
_11
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
25
KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE
VODNIŠKI KOTIČEK
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
GOSPODARSKA KOMISIJA
KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE
VABIJO
POROČAJO
MLADINSKA PRILOGA
ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE
27
30
31
32
33
33
PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI
34
35
rumena
zelena
Kaj moramo postoriti na področju računovodskih opravil v teh mesecih
ZUO-01
Sklep o postopku kadrovanja za organe Planinske zveze Slovenije v obdobju 2006-2010
ZUO-03
Seznam in cene planinskih edicij
ZUO-05
Obvestila Članom PZS in komisijam/odborom UO PZS_
ZUO-08
UPRAVNI ODBOR PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE _
_bela
Zapisnik 19. seje UO PZS z dne, 13. oktobra 2005 _
U0-01
ČLANARINA V PLANINSKI ORGANIZACIJI V LETU 2006_
_priloga

TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572
TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS
je odprt pri:
A K T U A L N O
NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651
OB SVETOVNEM - MEDNARODNEM DNEVU GORA
11. december 2005
Organizacija združenih narodov je leto 2002 razglasila za Mednarodno leto gora in s tem spodbudila vlade sveta, državne ustanove in institucije, naj priznajo pomen gora in skupnosti njihovih prebivalcev, da usmerjajo svojo politiko in dejavnost tako, da jih bodo ohranjale in razvijale. Predvsem je organizacija izhajala iz nujnosti ter potreb zaradi vse večjega obremenjevanja gorskega sveta, ki ima za posledico nastajanja ekoloških negativnosti in še posebej zaradi vse večjega neposrednega in posrednega onesnaževanja v gorah. V mednarodnih krogih, posebej še v UIAA - Mednarodni zvezi planinskih organizacij, je akcija naletela na dober odmev; v alpskih deželah pa tudi na medijsko in vladno podporo in prav zato je vsakoletni 11. december - DAN GORA - namenjen opozarjanju na nujnost zaščite, varovanja in ohranjanja gorskega sveta.
Tudi namen letošnjega Dneva gora je opozoriti širšo javnost, predvsem pa uporabnike gorskega sveta, da je stanje v gorskih predelih iz leta v leto kritičnejše, vse bolj obremenjevalno za okolje, da pa je še vedno brez učinkovitega strokovno uporabnega nadzora. Zatorej so letos še posebej pod drobnogledom gorska območja, gorske lokalne skupnosti - občine, katerim letošnji svetovni Dan gora namenja popolno prioriteto vsestranskih obravnav za in v njihovo dobro. Pri tem se izpostavlja težnja in nujnost, da se opozori na zmanjševanje, na zaustavitev revščine na teh in v teh gorskih območjih, in da se dosledno, ob obstoječih in enako v na novo nastajajočih gospodarskih turističnih industrijah, upošteva načela trajnostnega razvoja. Ne smemo dopustiti da bi trajno varovalno okoljevarstveno ekološko zaščito kraja izločili ali celo opustili oz. jo enostransko izkoriščali.
Letošnji >dan gora< pa je še posebej priložnost, da osvežimo slovensko državno Ustavo, ko v 71. členu jasno in brezkompromisno določa: >država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek na gorskih in hribovitih območjih<. Torej je to nujno, da sporočimo tistim, ki kroje usodo ohranjanja in napredovanja ter zagotavljanja okolju prijaznega razvoja v gorskih občinah, da je to potrebno resnično dosledno izvajati in zamujeno tudi nadoknaditi. Gorske skupnosti, krajine, ki se nahajajo pod gorami, izhodiščih v gorski planinski svet, kjer njihove površine segajo do samih vrhov gora, bi morale biti s strani države resnično strokovno stimulativno gospodarsko, finančno, davčno,...podpirane. Vse več je primerov, ko se soočamo v gorskih krajinah z negativnimi demografskimi trendi, z zapiranji šolskih razredov, s propadanjem nekdaj slikovitih zaselkov, ko se starost tistih, ki so ostali z goro, na gori ali pod njo, samo neizprosno dviga. Vse prevečkrat ugotavljamo, ko se soočamo z resnico, da imamo samo v planinskih okoljih kolikor-toliko čisto pitno vodo, brez nitratov.In vse bolj smo priča dejstvu, da voda, nekdaj pitna talnica, v sami prestolnici in njeni okoliščini, ni več uporabljiva. Podobno oz. skoraj enako je na Jenkovem Sorškem polju,. Prav zaradi teh nerazumnih početij, industrilizacije, ipd. grozi tudi tem gorskim okoljem vodna izsušitev, ko se državno deklarirana voda, kot javno-državno dobro, brez vednosti lokalnih skupnosti, občin in prepotrebnih strokovnih analiz, brezplačno odtujuje. Voda, kot najbolj strateška surovina današnjega časa in še bolj dragocenost prihodnosti. Zavedati se moramo, da se izsušujejo porečja in enako >ugašajo< nekdaj žuboreči površinski studenci. Prav vsled naštetih negativnih dejstev v našem slovenskem planinskem svetu, se ob Dnevu gora pripravlja razgovor: >Kako naprej, v prihodnost.<, s prizadetimi predstavniki gorskih občin, Ministrstvom za okolje in prostor RS,
Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktoratom za turizem in najbolj aktivnimi uporabniki gorskega sveta.V tem razgovoru naj bi izpostavili najbolj aktualna vprašanja:
-	gorsko okolje,
-	naravovarstvo,
-	kako ohranjati in razvijati gorsko krajino v lokalni skupnosti,
-	ali je zatečen odnos države do gorskih občin še sprejemljiv; država podeljuje vse mogoče koncesije in dovoljenja za odvzem javnega dobra iz revnega gorskega podeželja, brez vpliva in celo brez vednosti občine,
-	se bodo >izstržki< pridobljeni na tretjih lokacijah vračali nazaj v okolja odvzema,
-	zakaj v Sloveniji ni volje do ustanovitve in oblikovanja gorske občine,
-	kakšna bo politika za področja evropske zaščitne okoljevarstvene zakonodaje >Natura 2000< .
Današnji čas ne dopušča, da bi se izognili vprašanju in vplivom podnebnih sprememb in pregrevanju ozračja. Pisanja vseh mogočih zakonodaj v svoji osnovi le predpisujejo in prenašajo enostranske odgovornosti in obremenitve; ne rešujejo pa virov za financiranje. Zatorej so takšna pisanja vse bolj vprašljiva. Kaže pa se potreba po uporabni strokovnosti pisanja zakonodaj na tem področju.
Če se ozremo v preteklost in se oslonimo na s strani države podpisano celotno, učinkovito politiko za ohranitev in za varstvo Alp ob uravnovešenem upoštevanju interesov vseh alpskih držav, njihovih regij ter Evropske gospodarske skupnosti, s preudarnim gospodarjenjem in trajnostno rabo virov.<, lahko le ugotavljamo velika razpotja, premalo spoštovanja, uresničevanja in izvajanja vse teh - z dobro namero napisanih plemenitih vsebin naravovarstvenih >katekizmov<.
Neizbrisno dejstvo je, da je Človek z nerazumnim onesnaževanjem >modrega< planeta povzročil množico okoljevarstvenih problemov, saj ni upošteval, da je varstvo narave osnova za prihodnost človeka. Negativne posege narava že vrača in jih bo že temeljiteje vračala v obliki naravnih, uničujočih katastrof. Tako, kot povsod, veljajo še posebej na gori le uresničena okoljevarstvena dela in rezultati. Parole in ostali >kič< priučenih teoretikov, trenutnih razpoloženj posameznikov, pa so okolju nevarni. Vemo, kaj nam je narediti za popolno odpravo uporabe naftnih derivatov z gore in iz planinske koče; kaj pomeni na gori, pa tudi gorski lokalni skupnosti, čistilna naprava. vse za javno dobro. Vprašanje pa je ali bomo sedanjo politiko, sedanjo vlado o tem prepričali? Prepričali, da je varovanje gorskega sveta in gorskih skupnosti resno in nujno delo - poslanstvo, ter da je to najbolj prepričljivo ogledalo >države<. Imamo upanje, da bomo tudi ob takih opomnikih, opozorilih, kot je priložnost ob Dnevu gora, dosegli napredek in cilj popolne narovarstvene osveščenosti. Bomo lahko imeli vpliv in avtoriteto tudi v času agresivne alpske urbanizacije, v času in procesu priprav novih prostorskih strategij, urbanističnih redov, da uspemo doseči optimalne cilje v dobro bodočnosti, tako za naravo, kot za človeka? Ta trenutek in ta čas sta pomembna mejnika, ko bomo ob 120-letnici rojstva dr. Angele Piskernik vendarle dobili krajinskI Savinjsko-Kamniški park, ki ga je predlagala, zaradi nujnosti po ohranitvi narave in njenih vrednot, pred skoraj 50. leti. Tudi to so premiki, čeprav skoraj pol stoletni.
Ob Dnevu gora si želimo, da bi ustvarili spoštovano, kar se da popolno partnerstvo med obiskovalcem gore, človekom iz gorske krajine, lokalno gorsko skupnostjo in goro. In s skupnimi cilji, usklajenim delom in željami po zagotavljanju učinkovitega gorskega naravovarstva, si bomo tudi prislužili svobodo
kulturnega gibanja v planinsko gorskem svetu. In, kot je bilo izrečeno ob Mednarodnem letu gora - leta 2002, tudi tokrat velja, da: >je zato dobra priložnost, da se ljudje zavemo posebnega, mnogoterega pomena in poslanstva gora, da prilagodimo temu spoznanju svoj odnos do njih<.
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
NE PREZRITE:
zadnja (50 minutna) dokumentarna oddaja o gorah iz serije izobraževalnega programa TV Slovenija v programskem letu 2005 bo:
MAKALU
3.1.2006, TV SLO1 ob 21.00. uri
OBVEŠČAMO, DA BO OD 3. DO 5. JANUARJA 2006 ZARADI REDNE LETNE INVENTURE ZAPRTA PLANINSKA ZALOŽBA IN ZARADI OSOTNOSTI DELAVCEV PRI IZVAJANJU INVENTURNIH POPISOV MOTENO DELO V STROKOVNI SLUŽBI PZS. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE!
Danilo M. SBRIZAJ, v.d. GS PZS
IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
NEKAJ NOVIC O DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V PRETEKLEM MESECU DNI
V zadnjem mesecu dni je bilo vodstvo PZS še posebej aktivno pri razreševanju problematike, povezane z razreševanjem statusa GRS Slovenije pri PZS. Kot smo že poročali, je Ministrstvo za zdravje R Slovenije PZS izdalo, na njeno prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, negativno odločbo. PZS je zoper odločbo sprožila pritožbo in upravni spor, saj je zaradi negativne odločbe ogroženo financiranje delovanja GRS Slovenije pri PZS. Vodstvo PZS je zato zaprosilo za sprejem pri ministru g. dr. Andreju Bručanu. Sestanka, ki je bil 26.oktobra, so se s strani PZS udeležili: predsednik PZS mag. Franci Ekar, načelnik GK UO PZS in pravni zastopnik PZS Metod Kovač in v.d. GS PZS Danilo M. Sbrizaj. Predsednik Ekar je izrazil začudenje ob izdaji negativne odločbe, ki posledično pomeni tudi ukinitev financiranja GRS S iz sredstev FIHO; Metod Kovač pa je pojasnil razloge PZS za sprožitev upravnega spora in napovedal pritožbo na upravno sodišče. Minister je poudaril, da je bila negativna odločba napisana le za PZS, da pa ni nobene ovire, da ne bi statusa humanitarne organizacije pridobila GRS S, kot služba, ki deluje v okviru PZS .
Dogovorjeno je bilo:
-	minister bo zadolžil svojo Pravno službo (ga. Hrast), da pripravi ustrezno obrazložitev, ter da skupaj s predstavniki PZS (Kovač in Sbrizaj) v času od 2.do 4. novembra 2005 uskladi stališča tako, da bo PZS lahko redefinirala vlogo za podelitev statusa humanitarne organizacije za GRS S pri PZS;
-	PZS bo sprožila upravni spor, vendar bo umaknila tožbo takoj, ko bo prejela pozitiven odgovor na vlogo za podelitev statusa humanitarne organizacije za GRS S pri PZS.
Na osnovi navedenega sta Metod Kovač in Danilo M. Sbrizaj, 3.11.2005 dogovorila sestanek s strokovnim sodelavcem na Ministrstvu za zdravje R Slovenije, Andražem Strgaijem, na katerem sta mu predložila našo pritožbo in pojasnila nekatera stališča za pridobitev omenjenega statusa.
V ponedeljek 11. novembra pa so se na pobudo GRS S pri PZS sestali člani Komisije za obravnavo organizacijskega preoblikovanja GRS S pri PZS. Na sestanku je načelnik GRS S (povzeto iz zapisnika) na kratko predstavil vse aktivnosti, ki so bile izvedene pri ureditvi pravnega statusa in s tem povezanimi problemi. Poudaril je, da je odločba MZ prišla ob nepravem času, saj bi negativna odločba o statusu humanitarne organizacije lahko pomenila izpad sredstev s strani FIHO (~ 80 mio SIT). Po zadnjih informacijah je bila vloga GRS S za pridobitev sredstev s strani FIHO letos še sprejeta in bo obravnavana; za naslednje leto pa mora GRS S urediti pravni status. Načelnik je prisotne seznanil, da je GRS S na pobudo poveljnika CZ RS v začetku meseca novembra sama vložila vlogo za pridobitev statusa humanitarne organizacije na MZ.
Metod Kovač je obrazložil pritožbo PZS na upravno sodišče in poudaril, da bo odločba MZ razveljavljena, že zaradi nepravilnosti postopkov. V upravnem postopku, ki ga je vodilo MZ namreč, ob presoji vloge, ni upoštevalo načela zaslišanja strank, kar pa bi moralo. Opozoril je, da tudi vloga GRS S ni primerna, saj GRS Slovenije pri PZS ne izkazuje pravnega statusa. V nadaljevanju razprave je bilo s strani predstavnikov PZS predlagano, naj se GRS S organizira kot društvo, ki naj se vključi v polnopravno članstvo PZS. Predstavniki PZS so zagotovili podporo na Skupščini PZS, če bi se GRS S tako organizirala. Ponudili so tudi mesto podpredsednika PZS. Načelnik GRS S je zagotovil, da bo predlog PZS predstavil Komisiji za GRS S.
Prisotni so se dogovorili da:
-	se počaka do sodbe upravnega sodišča,
-	se uredi status GRS S pri PZS do naslednje skupščine PZS (maj 2006),
-	si obe strani izmenjujeta informacije o aktivnostih.
Kot je vodstvo PZS neuradno izvedelo, se je medtem Komisija za oceno izpolnjevanja meril za podelitev statusa humanitarne organizacije že sestala (22.11.) in podelila status humanitarne organizacije z neomejenim rokom trajanja tudi Gorski reševalni službi Slovenije, ki deluje v okviru PZS. Ko bo PZS o tem tudi pisno obveščena, bo umaknila tožbo, ki jo je vložila.
Predstavniki PZS so 22.11. obiskali Republiško upravo za zaščito in reševanje R Slovenije in ministra za obrambo g. Karla Erjavca. Zahvalili so se mu pomoč in dobro sodelovanje MORS s PZS. Obenem pa so ministra seznanili s problematiko planinskih koč na Krimu, pri izviru Završnice in na Košenjaku (nekdanji vojaški objekti), ki jih imajo PD v najemu. Minister jim je obljubil pomoč pri izpeljavi postopkov,vezanih na prenos koč v last PD, ki koče sedaj upravljajo.
V	mesecu novembru sta bili tudi seji P PZS (50) in UO PZS (20), na kateri je bilo, med drugim, sprejeto: -potrditev predloga Programa dela in finančnega načrta PZS za leto 2006,
-	potrditev cen Planinskega vestnika za leto 2006, ki bo 7500 SIT (za A člane 6000 SIT) ter cena za tujino 55 Evr, posameznega izvoda 750 SIT in cene oglasov,
-	potrditev sprememb in dopolnitev >Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine< ter pregled >Navodil o izvajanju Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine< , ki urejata izvajanje članarine za leto 2006,
-	potrditev predlogov za najvišja priznanja PZS v letu 2005 (spominske plakete in svečane listine) ter določitev kraja, datuma in ure svečane seje UO PZS, ki bo v soboto 10. decembra 2005 ob 11. uri v hotelu Alp v Bovcu,
-	program priprav na volilno skupščino PZS v maju 2006.
V	mesecu novembru je bil zaključen tudi razpis Fundacije za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji, na katerega so komisije pri UO PZS in Strokovna služba PZS prijavili 23 osnovnih projektov v skupni vrednosti 189.700.000 SIT.
Organiziran je bil tudi sestanek med predstavniki Gospodarske komisije UO PZS in PD Slovenska Bistrica, ki se pripravlja na gradnjo nove planinske koče, ki bo nadomestila Štuhecov dom, ki je bil pred
leti prodan. PD Slovenska Bistrica je poslalo GK UO PZS v pregled idejni projekt, na katerega so imeli člani GK UO PZS kar precej pripomb. Na sestanku je bil zato dogovorjeno:
-	PD Slovenska Bistrica bo dostavilo na PZS projektni del,
-	PZS bo izdala PD izjavo, potrebno za pridobitev stavbne pravice, za gradnjo nove koče,
-	PZS bo posredovala PD Slovenska Bistrica sklep UO PZS, da sprejme ureditev pogodbe o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja takoj, ko bo PD predložilo GK UO PZS dokazila o gradnji.
Ko bodo ti sklepi realizirani, bo PD Slovenska Bistrica umaknilo s sodišča tožbo, ki jo je vložilo. PD bo posredovalo GK UO PZS dokumente vezane na obnovitev postopka za denacionalizacijo.
Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS
ALJAŽEV STOLP
V petek, 2. decembra je Gornjesavski muzej, v galerijskem prostoru Liznjekove domačije v Kranjski gori, pripravil sklepno prireditev 110-letnih spominov na >Aljaževino< - na dela in ustvarjalnost Jakoba Aljaža. Poseben poudarek je bil na postavitvi Alaževega stolpa vrh Triglava. V programu so zgodovino predstavili delavci muzeja, še posebej avtorica razstave Elizabeta Gradnik, ki je temeljila na virih Planinskega vestnika in planinske Triglavske zbirke. Kot novo "odkritje" v, oziroma iz, opisne knjige z vrha Triglava pa so ugotovili, da je bila prva in prava otvoritev Triglavskega turna - "Aljaževega stolpa" -22. avgusta 1895 leta. Ob tem so se zahvalili za strokovno pomoč in vire tudi planincem, ki še posebej skrbe za planinsko informatiko, kot tudi za gradiva preteklosti, med njimi dr. Slavici Tovšak in Jani Racman.
Za nagovor je bil zaprošen predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je ob tej priložnosti izrekel vso zahvalo tistim, ki so karkoli dobrega postorili in naredili, da je bilo praznovanje na "Vrhu", še posebej ob 110-letnici Alaževega stolpa, kar najbolje, tudi zakonsko, izpeljano. Mag. Franci Ekar je še posebej izrazil željo, da se "slovenski muzej čimpreje zgodi". Slovenski planinski muzej ni samo planinska želja, ampak je narodova nuja in nacionalna obveza Slovenstva. V mesecu decembru - 11.12. - bo Dan gora, ki bo še posebej namenjen problematiki gorskih lokalnih skupnosti in gorskemu svetu nasploh. Opozoril je, da je država pozabila na določila 71. člena Ustave RS, ki govori, da država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek na gorskih in hribovitih območjih.
Drugi govornik - dovški župnik g. France Urbanija je podrobno orisal pomembnost in dela Aljaža, za vse nas - za planinstvo in za slovenstvo na sploh. Še posebej je poudaril, da nas spomini in njihovo obujanje krepe in dajejo novih moči za naprej.
Baritonist dr. Andrej Rupnik je "prvič" temu avdotoriju zapel pesem "stella mare.." v latinščini, ki so jo zapeli ob otvoritvi Alaževega stolpa ob "Oj Triglav moj dom<. Marsel Gombovc pa je v besedi obudil dogajanja graditve Aljaževega stolpa iz zapisov Alaževe župnijske kronike. Z dobrimi željami, tudi za planinstvo, je razstavo odprl župan Občine Kranjska Gora g. Jure Žerjav.
IZREDNO KORISTNA POMOČ
Na več minulih vsakoletnih delovnih sestankih med gorskimi reševalnimi službami avstrijske Koroške, italijanske Furlanije in Slovenije so se ugotavljale težave in nepravilnosti v primeru, ko je prišlo do potreb po poizvedovalnih, iskalnih ali reševalnih akcijah, s pridobitvijo >papiijev< za prevoz ponesrečenih, za hitro posredovanje obvestil, informacij o gornikih, ki so se odpravili v eno od omenj enih dveh držav, potreb po pomoči državljanom ene države na področju druge države, nenazadnje jezikovne težave, itd. Skupen imenovalec težav so bili večinoma problemi pri organiziranem čezmejnem komuniciranju.
Potrebe po hitrem komuniciranju za celotno področje držav v opisanih primerih, a tudi še v primeru mnogih drugih zadev, ki so v pristojnosti policije, so bile vzrok, da so vodstva policij Italije, Avstrije in Slovenije ustanovile koordinacijski informativni center treh držav, ki bo v sodelovanju ustreznih služb v posameznih državah poskrbel, da se bodo v uvodu opisane težave odpravile. Center je pričel formalno delovati 3. maja letos.
Danilo ŠKERBINEK
ZELENA LUČ ZA ČEZMEJNE ZDRAVSTVENE, ISKALNE IN REŠEVALNE POLETE
Predsednik gorske reševalne službe Avstrije je te dni naši GRS Slovenije pri PZS posredoval kopijo zveznega zakona Avstrije, v katerem je objavljen >Sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o olajšavah v primeru čezmejnih preletov za potrebe zdravstvene pomoči, iskanja in reševanja<. Sporazum, ki je stopil v veljavo 01.10.2005 predvideva vrsto olajšav, ki bodo posadkam v opisanih nujnih poletih in osebam, potrebnim pomoči, zelo olajšale prehod meje in s tem pospešile pomoč, ki jim je potrebna.
Sporazum je izredno dobrodošel zlasti gorskim reševalcem iz obeh strani meje, saj je na tem področju vse več primerov, ko je potrebna pomoč reševalcev ene ali druge države ali združenega reševalnega moštva.
Več let potekajo že priprave podobnega prepotrebnega dokumenta med republiko Italijo in Slovenijo. Želimo si, da bo do tega čim preje prišlo.
Danilo ŠKERBINEK
OTVORITEV PLEZALNE STENE
V KAMNIKU
22. novembra 2005 je bila v Kamniku slovesna otvoritev plezalne stene. Pred veliko množico obiskovalcev je najprej zapel moški pevski zbor Lira. Voditeljica programa Mojca Volkar je k besedi povabila predsednika Planinskega društva Ivana Resnika, ki je opisal naporno pot >do stene<, potem pa še župana Toneta Smolnikarja in predsednika PZS Francija Ekaija. Pobudo za izgradnjo stene sta dala Marko Prezelj in Klemen Mali, oba člana AO Kamnik. Upravni odbor PD je leta 2001 pobudo podprl. Po napornem iskanju lokacije je Občina Kamnik oddala v brezplačni najem del podstrešja Doma kulture na Fužinah. Septembra 2003 so dobili gradbeno dokumentacijo, z deli pa so začeli leta 2004. Gradnjo sta sofinancirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport, pomagali pa so še PZS, KŠP in Občina Kamnik. Čeprav je bilo precej storitev in gradbenega materiala zastonj ali pod zelo ugodnimi cenami, je bila vrednost projekta kar 22 milijonov tolarjev! Člani AO so izkazali veliko željo po izgradnji stene, saj so prispevali skoraj 4000 prostovoljnih ur. Posebej so se izkazali Jure Prezelj, Aleš Hočevar, Damijan Kočar, Marko Petek, Ambrož Bajde in Matjaž Žavbi, vseh skupaj pa je sodelovalo kar 70. S strani Planinskega društva gre največja zasluga računovodkinjama Marinki in Eriki. Tone Smolnikar in Ivan Resnik sta steno odprla tako, da sta simbolično prerezala alpinistično vrv. Po uradnem delu so prve zaplezale naše odlične športne plezalke, Maja Vidmar, Natalija Gros in Lučka Franko, plezanje pa je komentiral Stane Židan.
Besedilo in fotografije: Vladimir HABJAN
UNIVERZALNA DEKLARACIJA O PROSTOVOLJSTVU
>PROSTOVOLJSTVO JE AKTIVNOST, KI NAS ZBLIŽUJE IN PODIRA OVIRE, PRED KATERIMI SO SE DRUGI USTAVILI.<
Prostovoljstvo je eden temeljnih kamnov civilne družbe, saj oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva -prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi.
V tej dobi globalizacije in nenehnih sprememb postaja svet manjši in bolj zapleten, dogajanja v njem pa bolj soodvisna. Prostovoljstvo, pa naj gre za dejavnosti posameznikov ali skupin, daje:
. priložnost za podpiranje in krepitev človeških vrednot, skupnosti, skrbi in pomoči,
. posameznikom kot članom skupnosti, ki se vse življenje učijo in rastejo, možnost za uveljavitev njihovih pravic in odgovornosti ter uresničitev vseh njihovih človeških potencialov,
. možnosti za premoščanje razlik, ki nas ločujejo, da lahko živimo skupaj v zdravih, zadovoljivih skupnostih, da skupaj delamo in iščemo inovativne rešitve za svoje skupne probleme in oblikujemo svoje skupne usode.
Ob zori novega tisočletja je prostovoljstvo bistven element vsake družbe. Deklaracija združenih narodov pravi, da imamo >Mi, ljudstva< moč, da spremenimo svet, spreobračamo v praktično, učinkovito dejavnost. Ta deklaracija podpira pravico vseh žensk, moških in otrok, da se svobodno združujejo ob prostovoljnem delu ne glede na svojo kulturno in etnično pripadnost, vero, spol, zdravstveno stanje in družbeni ali ekonomski položaj. Vsi ljudje na svetu bi morali imeti pravico svobodno nuditi svoj čas, nadarjenost in energijo drugim posameznikom in skupnostim za posamično ali skupinsko delovanje, ne da bi za to pričakovali denarno poplačilo.
Trudimo se razvijati prostovoljno delo, ki bo
. spodbujalo k sodelovanju celotno skupnost, ker bo prepoznalo njene težave in se lotilo njihovega reševanja,
. posojalo glas tistim, ki ne morejo govoriti sami zase, . omogočalo drugim vključevanje v prostovoljno delo,
. dopolnjevalo, vendar ne nadomestilo odgovorno delovanje drugih sektorjev in delo plačanih
delavcev,
. omogočalo ljudem pridobivanje novega znanja in spretnosti ter najboljši možen razvoj njihovih osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti,
. Podpiralo solidarnost v okviru družine, skupnosti, države in sveta.
Odgovornost prostovoljcev ter organizacij in skupnosti, prek katerih delajo, je po našem mnenju, da:
. ustvarjajo okolja, v katerem lahko prostovoljci s svojim delom pomembno prispevajo k dosegi začrtanih ciljev,
. določajo merila za prispevek prostovoljcev, vključno s pogoji, pod katerimi se zavezanost organizacije in prostovoljca lahko pretrga, in razvijajo politiko vodenja prostovoljne dejavnosti,
. skrbijo za primerno zaščito prostovoljcev in tistih, katerim pomagajo, pred tveganji,
. nudijo prostovoljcem primerno usposabljanje, redno vrednotenje in priznavanje zaslug,
. zagotavljajo dostop in možnost sodelovanja vsakomur brez kakršnihkoli zdravstvenih, ekonomskih, družbenih in kulturnih zadržkov.
Upoštevaje osnovne človekove pravice, kakor jih navaja Deklaracija ZN o človekovih pravicah, načela prostovoljstva ter odgovornosti prostovoljcev in organizacij, s katerimi so povezani, pozivamo vse prostovoljce, da izrazijo svojo vero v prostovoljno dejavnost kot ustvarjalno in posredniško silo, ki:
. gradi zdrave, sprejemljive skupnosti, ki spoštujejo dostojanstvo vseh ljudi,
. omogoča ljudem uveljavljati pravice, ki jih imajo kot človeška bitja, in si tako zboljševati življenje, . pomaga reševati socialne, kulturne, ekonomske in okoljske probleme in . s sodelovanjem, ki zajema ves svet, graditi bolj humano in pravično družbo, vodilne v
. vseh sektorjih, naj se združijo v močne, vidne in učinkovite krajevne in državne >prostovoljske centre< kot osnovne vodstvene organizacije za prostovoljstvo,
. vladah, naj zagotovijo vsem ljudem pravico do prostovoljstva, odpravijo vse pravne ovire za sodelovanje, vključijo prostovoljce v svoje delo in priskrbijo nevladnim organizacijam sredstva za promocijo in podporo učinkoviti mobilizaciji in vodenju prostovoljcev,
. podjetjih, naj spodbujajo in lajšajo vključevanje svojih delavcev v skupnost preko prostovoljstva ter s človeškimi močmi in denarnimi sredstvi podpirajo razvoj za delovanje prostovoljstva potrebne infrastrukture,
. medijih, naj poročajo o prostovoljcih in objavljajo informacij, ki bodo spodbujale ljudi k prostovoljstvu in jim pri tem pomagale,
. izobraževanju, naj spodbujajo ljudi vseh starosti k prostovoljstvu, jim pomagajo in ponujajo priložnosti za razmišljanje in učenje,
. verskih ustanovah, naj predstavljajo prostovoljstvo kot ustrezen odziv na duhovno potrebo vsakogar, da pomaga,
. nevladnih organizacijah, naj oblikujejo prostovoljcem prijazna okolja in s človeškimi močmi in finančnimi sredstvi prispevajo k njihovemu učinkovitemu vključevanju,
. Združene narode, da razglasijo to desetletje za desetletje prostovoljcev in civilne družbe in tako priznajo potrebo po krepitvi inštitucij svobodnih družb ter priznajo >rdeči V< kot univerzalni znak prostovoljstva.
Mednarodna zveza za prostovoljno delo - IAVE - poziva prostovoljce in vodilne na vseh področjih po vsem svetu, naj se združijo kot partnerji za promocijo in podporo učinkovitemu, vsakomur dosegljivemu prostovoljstvu, ki naj bo simbol solidarnosti med vsemi ljudmi in narodi. Mednarodna zveza vabi svetovno skupnost prostovoljcev k proučevanju, razpravljanju, komentiranju in uresničevanju te Univerzalne deklaracije o prostovoljstvu.
Deklaracijo je pripravil mednarodni upravni odbor Mednarodne zveze za prostovoljno delo ( IAVE -International Association for Volunteer Effort ) na 16. Svetovni konferenci prostovoljcev v Amsterdamu na Nizozemskem v januarju leta 2001 - Mednarodnem letu prostovoljcev.
Državni svet Republike Slovenije je 2. decembra 2005, za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, ob mednarodnem dnevu prostovoljcev, podelil priznanje Antonu	(Tonetu)	TOMŠETU,
dolgoletnemu načelniku Komisije za planinske poti UO PZS in članu PD Radovljica.
FOTO: Arhiv PZS
KOMISIJE UO PZS POROČAJO
PLANINSKI VESTNIK, REVIJA ZA LJUBITELJE GORA
Planinski vestnik (kratica je PV) velja za najstarejšo slovensko revijo in najstarejše planinsko glasilo na svetu, ki izhaja redno vsak mesec. Prva številka je izšla 8. februarja 1895, torej izhaja že več kot sto let. Planinski vestnik je začel izhajati kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD), danes pa je glasilo Planinske zveze Slovenije. V vseh obdobjih je bil ogledalo ne samo dela planinske organizacije, pač pa tudi gorniške kulture, splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev.
Kakšno vsebino prinaša? Revija je res raznovrstna, saj v njej najdete informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih pa do športnih, odpravarskih in drugih, predloge za izlete in alpinistične vzpone, strokovne članke iz zgodovine planinstva, geografije gorstev, planinske in alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu le-te, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene, pa tudi nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, ideje za obiske tujih gora v soseščini in po svetu, trekinge, turno smučanje. Skratka, PV je namenjen vsem, ki se aktivno in odgovorno udejstvujejo v naravi in gorskem svetu.
Vabimo vas, da v letu 2006 postanete naročnica/naročnik
PLANINSKEGA VESTNIKA,
najstarejše slovenske revije, revije za ljubitelje gora!
Naročite ga lahko po e-pošti: pv@pzs.si. Letna naročnina je 7.500 SIT (55 EVR za tujino). posamezen izvod v prosti prodaji 750 SIT. Članarina PZS za A člane kategorije planinske organizacije bo vključevala naročnino tudi v letu 2006.
Planinski vestnik lahko kupite tudi v vseh večjih kioskih, v Konzorciju Mladinske knjige na Slovenski cesti 29, v pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi cesti 17 v Ljubljani in na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9 v Ljubljani.
Kratek ogled vsebine pa je/bo mogoč tudi na spletni strani: http://www.planinskivestnik.com
Uredništvo Planinskega vestnika:
Vladimir Habjan (odgovorni urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Marjan Bradeško, Marjeta Keršič - Svetel, Andrej Mašera, Slavica Tovšak, Mateja Pate, Emil Pevec (tehnični urednik), Tone Skaija
KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA
v sodelovanju z Amnesty International Slovenije in Občino Domžale je bila 5. decembra v Galeriji Domžale otvoritev razstave z naslovom:
Razstava slik mladih iz ustvarjalnih delavnic Centra za mlade Domžale pod mentorstvom Mateje Absec in fotografij avtorjev Toneta Škarje, Staneta Klemenca, Bojana Pollaka, Damijana Meška, Cvete Zalokar Oražem in Milana Jazbeca.
Razstavo je odprl častni konzul Kraljevine Nepal mag. Aswin Kumar Shresta.
Torek, 6.12. ob 18.00 uri:
MONGOLIJA - Milan JAZBEC
Sreda, 7.12. ob 18.00 uri:
POTI SKOZI NEPAL - Tone ŠKARJA, Damijan MEŠKO
Četrtek, 8.12. ob 18.00 uri: SIBIRIJA - Stane KLEMENC
Petek, 9.12. ob 18.00 uri:
ŠOLA NEPAL - osnovni tečaj planinstva - Bojan POLLAK
Razstava bo odprta do 12. decembra 2005
vsak dan od 10.00 -12.00 in od 15.00 -19.00 ure, sobota od 10.00 - 12.00 ure
POROČILO O 4 . OSNOVNEM PLANINSKEM TEČAJU
KATMANDU-LANGTANG-KATMANDU: 15. AVGUST-23. SEPTEMBER 2005
KRONOLOŠKI PREGLED: 13.-14. 08.
Potovanje slovenskih inštruktorjev iz Ljubljane do Katmanduja. 15.-25. 08.
Priprava na tečaj in tečaj v Katmanduju. 26.-30. 08.
Potovanje do samostana Kjangdžing in tečaj med potovanjem 31.08-02.09
Tečaj pri samostanu Kjangdžing.
03.-16. 09.
Pohod do višinskega tabora, tečaj in vrnitev do samostana Kjangdžing. 17.-19 09.
Potovanje do Katmanduja. 20.-23. 09.
Končanje zadev v zvezi s tečajem v Katmanduju. 24.-25. 09. Vrnitev v Ljubljano.
POROČILO O IZVEDBI TEČAJA
A INŠTRUKTORJI
01. BOJAN POLLAK	1943,
Slovenija inštruktor PZS, vodja tečaja
02. DA GOMBU SHERPA
1954,
Nepal inštruktor NMA, glavni koordinator
03. DAMIJAN MESKO
1938,
Slovenija zdravnik
04. DORJEE LAMA
1973,
Nepal inštruktor NMA
05. GELBU SHERPA
1976.dan:	prihod na vzhodno obalo Yucatana z ogledom Chetumala, jezera Bacalar do Tuluma,
Nepal inštruktor NMA
06. IMAN GURUNG
1960,
Nepal inštruktor NMA, glavni inštruktor
07. LAM BABU SHERPA
1969,
Nepal inštruktor NMA
08. NGAWANG NIMA SHERPA 1967,
Nepal inštruktor NMA
09. PASANG SHERPA
1975,
Nepal inštruktor NMA
10. TADEJ PUSAVEC
1965,
Slovenija inštruktor SV
Vsi nepalski inštruktorji so končali najmanj trimesečni tečaj za inštruktorje v ENSA (Francija) preden so se udeležili osnovnega tečaja kot inštruktorji.
B TEČAJNIKI
Tečaj je začelo 37 tečajnikov, od katerih sta bili dve dekleti, ki so bili izbrani iz več kot 70 prijavljenih in vsi so tečaj uspešno končali. Povprečna starost je bila 25. let. Imeli so zelo različne planinske izkušnje in tudi zelo različno osnovno znanje: od pristopnikov na vrhove (štirikrat na vrhu Mount Everesta, do začetnikov, ki so bili na tečaju prvič v planinah. Dva od njih nista znala brati in pisati. Zato je bila potrebna in uspešna medsebojna pomoč. Vsi tečajniki so pokazali veliko željo in voljo za učenje in za pridobivanje nadaljnjih izkušenj.
C TEHNIČNA ORGANIZACIJA -
IZVEDBA
Tehnično izvedbo tečaja v Katmanduju je imela NMA. Trekinška agencija MANDALA TREK je izvedla tehnično izvedbo od samostana Kjangdžing do višinskega tabora in nazaj (namestitev in prehrana, transport, tovora in hrane). G. Iman Gurung je bil odgovoren za delo 17-članske posadke, ki jo je dala agencija. On in celotno moštvo je svoje delo opravilo odlično.
Predstavnik NMA je bil da Gombu Sherpa. Svoje delo je opravil odlično, tako kot predstavnik kot tudi kot inštruktor. Njegova pomoč med tečajem je bila zelo dragocena in v veliki meri gre ravno njemu zasluga, da je bil tečaj tako uspešen.
D IZVEDBA TEČAJA
Podroben opis izvedbe tečaja je dan v prilogi >THE SUMMARY OF THE 4th BASIC MOUNTAINEERING COURSE LANGTANG -2005.", ki je na voljo v Strokovni službi PZS.
E ZAKLJUČKI, PRIPOMBE, POBUDE, PRIPOROČILA
1.	Ta osnovni tečaj je bil četrti po vrsti v skladu s predlaganimi "OSNOVAMI ZA DOSEGANJE NAZIVA VODNIK NMA". Zaradi tega so nepalski in slovenski inštruktor pripravili skupaj program tečaja. G. Da Gombu Sherpa in g. Bojan Pollak sta posebej bedela nad vsebino tečaja in bosta pripravila določene spremembe za naslednji tečaj.
2.	Glavni inštruktor (vodja inštruktorjev) na tečaju je bil Iman Gurung. Svoje delo je glede na stvarne razmere opravil zelo dobro.
3.	Vodstvo tečaja so sestavljali trije: G. Da Gombu Sherpa kot predstavnik NMA in glavni koordinator, g. Iman Gurung kot glavni inštruktor in g. Bojan Pollak kot vodja tečaja. Pred vsako pomembno odločitvijo je bilo posvetovanje. Vse odločitve so bile sprejete soglasno.
4.	Vsi inštruktorji so opravili svoje delo odlično. Sodelovanje in medsebojna pomoč sta-bili odlični.
5.	Posvetovanja med inštruktorji so bila stalna. Vsak dan pred določeno lekcijo so se med seboj bolj ali manj uskladili za lekcija ki naj bi jo predavali. Vsak inštruktor je opravil svojo pripravo za predavanje. Kljub temu je prihajalo do določene zmede. Zaradi tega naj bi bila posvetovanja na prihodnjem tečaju bolj intenzivna.
6.	Nekateri inštruktorji so bili prisotni na vseh teoretičnih predavanjih in so pomagali predavatelju, če je bilo potrebno.
7.	Vsak dan je bil dežuren en inštruktor. Eden od tečajnikov je bil dežurni kot njihov predstavnik in skupina 5 do 7 tečajnikov je bila tudi dežurna.
8.	To leto je bilo vreme med tečajem slabo. Praktično delo v planinah ni moglo biti izvedeno v celoti (snežni del), ker smo bili na pravem kraju vendar ob napačnem času. Prostor za vaje pod Urgjenmo je odličen v maju, toda ne v avgustu in septembru.
9.	V prihodnje naj bodo datumu tečaja določeni v naprej. Moj predlog je:
a)	Osnovni tečaj - vsako leto približno od 15. septembra do 15. oktobra.
b)	Osnovni tečaj za vodnike NMA - vsako drugo leto približno od 1. maja do 10. junija.
c)	Nadaljevalni in drugi tečaji - po osnovnem tečaju ali pred njim.
10.	S pravilno kombinacijo logistike je območje Mananga ustreznejše za osnovni tečaj od območja Langtanga.
11.	Čas tečaja v Katmanduju naj bi bil krajši. V Katmanduju naj bi bilo samo nekaj teoretičnih predavanj in potem naj bi se šlo v planine. Plezalni vrtec v Baladžuju ni ustrezen za začetnike v planinstvu čeprav je primeren za prosto plezanje.
12.	Za ta tečaj, kot tudi za vse naslednje naj bo podpisana pogodba o pravilih in redu na tečaju med tečajniki in NMA. Priporočljiva je tudi podobna pogodba med inštruktorji in NMA.
13.	Vsi inštruktorji naj bi imeli srednji komplet prve pomoči in vsi tečajniki malega. Na tem tečaju so tečajniki dobili od zdravnika mali komplet prve pomoči.
14.	Slovenski inštruktorji so pripravili podroben priročnik v treh delih v letu 2002 in NMA ga je kopirala v zadostnem številu. Ta priročnik je uporaben za osnovni tečaj za vodnike NMA (z dodatnimi predmeti) toda preveč obsežen za osnovni planinski tečaj. NMA je pripravila manjši priročnik za osnovni tečaj, toda v knjigi je nekaj reči, ki niso ustrezne za osnovni tečaj. Zaradi tega je potrebno pripraviti priročnik z vsemi osnovnimi deli vseh potrebnih tem, prikazanih čim več v risbah. Ta priročnik naj bi bil nato >zakon za osnovni tečaj<.
15.	Izpiti so bili v največji možni meri praktični, vendar je priporočljivo pripraviti za inštruktorje natančnejša navodila za izvedbo izpitov.
16.	Kjer dejansko stanje ni dopuščalo izvedbe izpita (pomanjkanje snega itd.), so se upoštevale stvarne okoliščine.
17.	Med tečajem smo uporabljali >osebni izpitni list< za izvedbo izpitov. Bil je zelo uporaben in je priporočljivo, da se ga uporablja tudi v prihodnje.
18.	Nepalski inštruktorji so povsem sposobni zelo dobro izvesti osnovni planinski tečaj sami, vendar je priporočljivo sodelovanje s kakšnimi drugimi (tujimi) inštruktorji (slovenskimi), da se izboljša in izmenja znanje in naredi tečaj bolj učinkovit. Zaradi tega naj se tečaja udeleži eden ali dva tuja inštruktorja in zdravnik, vsi ostali inštruktorji naj bi bili tudi v prihodnje nepalski.
1.	Priporočljivo je, da se za inštruktorje pripravijo navodila o predavanjih in vaje iz vseh tem, da bi lahko laže učili.
2.	Med tečajem je bila disciplina odlična.
3.	Čeprav ni nihče potreboval helikopterskega reševanja, naj bi bilo tako zavarovanje zagotovljeno za naslednje tečaj e.
4.	V program naj se doda vsaj en načrtovan družabni večer.
5.	Na tem tečaju ni bilo ocenjevanja tečajnikov. Bilo je pomembno samo, da je tečajnik imel minimalno znanje o določeni stvari. Če nekdo tega ni imel, smo tolikokrat ponovili izpit, da je dosegel ta minimum. Predlagano je, da se tak >neocenjevalni< sistem uporablja na vseh osnovnih tečajih.
24.	Generalni tajnik NMA, g. Diwas Bikram Shah je prišel na praktični del tečaja pod Urgjenmo na višini 5000 m in je ostal tam dva dni. To je bilo prvič v zgodovini osnovnih tečajev, da je eden od članov Glavnega upravnega odbora NMA obiskal praktični del tečaja na večji višini.
25.	Pred koncem tečaja so tečajniki izpolnili anketo o tečaju, da bi dobili njihovo oceno tečaja, organizacije itd.
26.Na	koncu tečaja so slovenski inštruktorji nekaj svoje opreme (cepin, kladivo, čelada, ledni klin, skalni klini itd.) podarili NMA.
27.	NMA je odlično skrbela za slovenske inštruktorje med celotnim njihovim bivanjem v Nepalu.
28.V	prihodnje je priporočljivo pripraviti kratek obnavljalni tečaj za inštruktorje tik pred os-novnim tečajem. Dan ali dva naj bo izvedeno pred začetkom osnovnega tečaja, druga predavanja naj bodo izvedena med tečajem.
29.Na	kratko: med tečajem je bilo mokro, hladno, megla in trdo delo oda odlično sodelovanje med inštruktorji in tudi med tečajniki. Zaradi tega je bil tečaj uspešen in je dosegel svoj namen: dati udeležencem osnovno znanje in okus o planinstvu.
30.Udeležba	inštruktorja SV se je pokazala koz zelo koristno, saj je lahko prenesel del svojih bogatih izkušenj, sam pa je pridobil precej novih.
31.Udeležba	zdravnika se je pokazala za zelo koristno, tako za same udeležence tečaja kot tudi za okoliško prebivalstvo.
Bojan POLLAK, vodja tečaja
Priloge so na vpogled v Strokovni službi PZS:
1	- THE FORESEEN TIMETABLE OF THE BASIC MOUNTAINEERING COURSE 2005
2	- THE TENTATIVE PROGRAM OF THE BASIC MOUNTAINEERING COURSE 2005
3	- LIST OF TOPICS
4	- THE SUMMARY OF THE 4th BASIC MOUNTAINEERING COURSE LANGTANG-2005
5	- LIST OF TOPICS GIVEN ON THE COURSE AND THE LECTURERS
6	- LIST OF THE STUDENTS ON THE BASIC COURSE
7	- SUMMARY OF TOPICS
8	- PRACTICAL EXAMS
9	- ZDRAVNIŠKO POROČILO
ALPINISTIČNA ODPRAVA Janak'05 - POROČILO
Cilj odprave:
JZ steber Janaka v alpskem stilu
Člana odprave:
Andrej Štremfelj -vodja
Miha Habjan
Nepalski spremljevalci:
Padam Tamang -sardar/kuhar
Ang Guirme Sherpa - kuharski pomočnik
Gopi Lal Nepal - zvezni oficir
Število nosačev na dostopu: 25
Število nosačev na sestopu: 12
Dostop do BT:
Katmandu - Taplejung: prevoz z avtobusom (3 dni) Taplejung-Gunza-Lonak (BT): dostop z nosači (7 dni) Povratek v KTM:
BT-Taplejung (Suketar): peš (3 dni člana odprave in zvezni oficir; 4 dni sardar in kuhar z nosači)
Suketar- Biratnagar-KTM: polet z letalom (člana odprave in zvezni oficir);
Taplejung KTM: prevoz z avtobusom (sardar in kuharski pomočnik s tovori - 3 dni)
Čas trajanja odprave:
15. 09. 2005 do 01. 11. 2005
Število dni v baznem taboru in nad njim: 22
Dosežki odprave:
Prvenstvena smer na 6870 m visoki Dzanye peak.
Preplezana JZ stena Janaka do višine platoja približno tristo metrov pod vrhom. Vrh ni bil dosežen. Časovni potek odprave: 15.09.
Polet na relaciji Ljubljana-Dunaj-Katmandu. 16.09.-19.09.
Priprave v KTM:nakup hrane in priprava tovorov, formalnosti na ministrstvu.
20.09.
Avtobusni prevoz na relaciji KTM-Chandrani-gamapur. V tem kraju smo prenočili v avtobusu, ker ponoči zaradi maoistične prepovedi nihče ne vozi.
21.09.
Avtobusni prevoz na relaciji Chandranigamapur-Birtamod-Phedim. Vožnja je trajala skupaj ta dan skoraj sedemnajst ur. Zadnji del ceste je bila vožnja skrajno nevarna, ker cesto popravljajo in je preostanek cestišča v zelo slabem stanju. V Phedimu smo prespali.
22.09.
Za kratek odsek preostale poti od Phedima do Taplejunga smo porabili 11 ur vožnje, ki je bila pogosto na skrajni meji varnosti. Ob štirih popoldne smo prišli v Taplejung. Sardar in zvezni oficir sta takoj začela iskati nosače in potrebno hrano ter kerozin za na pot. V vsem kraju ni bilo naprodaj zadostne količine jajc. Dogovorili smo se za kasnejšo dostavo le teh v bazo. Ob sedmih, ko se znoči, vojska in policija zapreta vse dohode/izhode v mesto in tudi vse življenje v mestu zamre. Z Mihom najdeva ciber sobico izven ograde in ne vedoč za pravila s težavo prideva preko vseh žičnatih ograd nazaj v lodž (s pomočjo prijaznega domačina).
23.09.
Taplejung-Mitlung. Dopoldne smo opravili še zadnje nakupe in se potem spustili v dolino reke Tamur do Mitlunga. Imeli smo skupino mladih profesionalnih nosačev s sposobnim najkejem, tako da z njimi ni bilo nobenih zapletov vse do baznega tabora.
24.09.
Mitlung - Tamewa. Zjutraj je dve uri močno deževalo. Zaradi slabega glasu vasice Čirva, smo se izognili spanju v njej in podaljšali etapo do Tamewe. V Čirvi nas je obiskala mlada maoistka. Plačati smo morali prispevek za revolucijo v višini 2000 Rs na osebo (samo za tujce). Dobili smo potrdilo in mirno lahko nadaljevali pot. To je bila letošnja stalna praksa. Vsi, ki so prišli iz Basantapuija ali preko Yampudina, so plačali po 5000 Rs na osebo.
25.09.
Tamewa - Amjilasa 26.09.
Amjilasa - Gjabla 27.09.
Gjabla - Gunza. V Gunzi smo dokupili zelenjavo in krompir ter se dogovorili za sveže meso čez teden dni. 28.09.
Gunza - Kangbačen. 29.09.
Kangbačen - Lonak . Na travnati ravnici planine Lonak, nekoliko stran od lodžev smo postavili naš bazni tabor. Višina 4850 m. Se istega dne sva šla raziskat dostop do ledenika Broken skozi strmo sotesko (5000 m). Prehod iz soteske na zgornje morene bi znal biti v primeru sneženja zelo neroden, še posebej za morebitne nosače. Izkazalo se je, da bodo v bazi težave s pitno vodo. Vsa voda, ki priteče izpod ledenika Lonak je zelo kalna. Najprej smo našli na ledeniku jezerce s pitno vodo, potem pa smo hodili ponjo k prvim izvirom na poti proti Pangpemi (30 min.).
30.09.
Urejanje baznega tabora in počitek.
01.10.
Vzpon na koto 5630m, ki predstavlja prvi izraziti skalni stolp v grebenu Z od Lonaka. Miha je zaradi slabega počutja (prehlad) opustil zadnjih 50m vzpona.
02.10.
Počitek.
03.10.
Drugi aklimatizacijski vzpon. Kota 5848 m v grebenu proti Tangkongmi, V od Lonaka.
04.10in 05.10
Počitek. 06.10.
Baza - pomožna baza na ledeniku Broken (5710 m). Z zelo težkimi nahrbtniki sva v osmih urah in pol premagala razdaljo devetih kilometrov in skoraj 1000 m višinske razlike. Šotor sva postavila na moreni v bližini majhnega jezera s čisto vodo.
07.10.
Na povratku v bazni tabor sva imela namen prečiti celoten greben šesttisočakov S od ledenika Broken. Zaradi zgodnjega popoldanskega poslabšanja vremena sva prečila le prva dva (6096 m in 6114 m) in sestopila v bazo.
07.10.in 09.10.
Počitek.
10.10.
Cilj najine naslednje aklimatizacije je bil 6870 m visoki Dzanye peak na zelo oddaljenem skrajnem Z kraku ledenika Tsisima. Za ta vrh sva se odločila zaradi dodatne možnosti ogleda Janaka iz Z strani in na pogled lepih možnosti za dobro aklimatizacijo vključno s spanjem nekje preko 6000 m. Zaradi velike oddaljenosti nama je prvi dan višinske čevlje in plezalno vrv nosil kuharski pomočnik Ang Guirme Sherpa. Pot je potekala po orogr. desni strani ledenika Lonak, ki smo ga ob razcepu prečili in hodili naprej po desni strani ledenika Tsisima do razcepa. Tam smo zavili navzgor ob Z kraku ledenika in na višini 5610 m postavili šotor. Guirme se je vrnil, midva pa sva prespala. Razdalja, ki smo jo ta dan prehodili od baznega tabora je znašala (po GPS) enajst kilometrov in pol.
11.10.
Šotor sva prestavila na konec Z kraka ledenika Tsisima, na plato tik pod JZ greben gore na višino 6200 m. Pri popoldanskem ogledu sem ugotovil, da bo sestop po Z grebenu zelo zahteven in bo treba sestopiti po JJZ pobočjih.
12.10.
Ob treh zjutraj sva sestopila kakih 150m do vznožja JV ozebnika Dzanye peaka. Vstop so zapirali seraki, zato je bilo treba prvih sto metrov preplezati po vzporednem lednem pobočju in preko krušljivih skal prečiti na serak pod vstopom. Tam se je zdanilo. Smer sva preplezala v devetih urah. V močnem vetru sva zadnjih petdeset metrov proti vrhu zgazila po Z grebenu. Vreme je bilo čudovito, vendar mrzlo in vetrovno. Takoj sva začela sestopati po mestoma zelo nevarnem (opasti) Z grebenu. Kmalu sva se morala usmeriti v JJZ pobočja. Po kakih sto metrih sestopanja sva se začela spuščati ob vrvi (abalakov). Po šestih spustih sva dosegla plato in okrog treh šotor, ki sva ga ponoči zapustila. Zmanjkalo nama je plina, podrla sva šotor in do noči prišla na mesto najinega prvega prenočevanja. Tako sva zamudila dogovorjeno srečanje z Guirmejem na ravnici pred prečenjem ledenika. Postavila sva šotor in prespala.
24.10.
V bazi so bili najini spremljevalci zelo zaskrbljeni za naju. Zgodaj zjutraj sva pospravila šotor in odšla v dolino. Na koncu prečenja ledenika Lonak sva srečala Padama in Guirmeja, ki sta nama prišla nasproti. Skupaj smo sestopili v bazo. S tem sva zaključila svojo aklimatizacijo in sva se začela pripravljati za glavni vzpon na Janak. Miha si še vedno ni pozdravil vnetja grla. Neprestano je kašljal, še posebej ob večjih naporih. Po telefonu sva potožila dr. Žaretu Guzeju na odpravi Puta Hiunchuli. Priporočil je antibiotik. Zato se je najin počitek v bazi zavlekel za dan dlje kot sva predvidevala.
14. - 17.10.
Počitek v bazi
18.10.
Odhod v pomožno bazo. Guirme je zopet nesel višinske čevlje in vrv. 19.10.
Počitek in ogled dostopa do stene. Glede na Mihovo počutje sva se odločila, da se skušava povzpeti na Janak po smeri, ki sva jo predvidela za sestop (ozek žleb v V delu J stene, ki mimo seraka pripelje na ramo, V od V vrha, ki je pravzaprav začetek obsežnega platoja proti Jongsang peaku).
20.10.
Zaradi oblačnosti sva nočni odhod večkrat prestavila. Ob 04.30 sva zapustila šotor. Ob 06.00 sva vstopila v steno. Spodnji del sva plezala nenavezana, zadnjih sedem raztežajev pa sva varovala. Najbolj naporna sta bila raztežaj v trdem ledu za serakom in kombiniran predzadnji raztežaj. Ob šestih zvečer, po dvanajstih urah plezanja, sva s prihodom noči izplezala na plato. Orkanski veter naju je silil, da si poiščeva zavetje. Ker ga ni bilo, sva se odločila, da si nemudoma izkopljeva luknjo v sneg. Po treh urah je bila tako velika, da sva se lahko >vselila<. Bila sva brez šotora in spalnih vreč, ker sva računala na mesečino in nočni vzpon na vrh. Zaradi oblačnega vremena sva ostala brez svetlobe, veter pa je močno povečal občutek mraza. Ostala sva v luknji, ki sva si jo za ogrevanje ob enih zjutraj še malo povečala.
21.10.
Jutro je bilo mrzlo, vetrovno in oblačno. Vreme je iz JZ resno grozilo, zato sva se takoj odločila za sestop. Kmalu je začelo snežiti in začela se je borba s časom, višinskimi metri in plazovi. Ob dveh popoldne sva po petnajstih spustih po vrvi prišla v vznožje stene. Na ledeniku naju je zajela gosta megla s sneženjem, tako da nisva našla smučarskih palic, ki sva jih pustila ob prihodu. Do petih popoldne sva prišla v pomožno bazo, kjer naju je čakal Guirme. Po kratkem počitku smo podrli šotor in začeli sestopati proti bazi. Mudilo se nama je, ker sva imela za 25. 10.
rezervirane letalske karte za Katmandu.
22.10.
v noči in sneženju bi nam brez GPS trda predla. Za nevaren prehod v sotesko smo porabili tri ure. Ob sedmih zjutraj, po trinajstih urah napornega sestopa, smo prišli v bazo. Zaradi stiske s časom sva po
zajtrku spakirala opremo, skupne stvari pa prepustila Padamu in Guirmeju. Ob dveh smo skupaj z zveznim oficirjem zapustili bazo in isti dan prispeli v Gunzo (šest ur hoje).
23.10.
Gunza - Gyabla - Amjilasa - Sekatum. Devet ur hoje. 24.10.
Sekatum - Cirva - Mitlung - Taplejung. Dvanajst ur hoje. Na poti je nenavaden možak preveril, če smo plačali prispevek Maoistom. Najini potrdili sta ga zadovoljili.
25.10.
Taplejung - Suketar (letališče). Zaradi slabega vremena je bil polet odpovedan. 26.10.
Zaradi slabega vremena so bili vsi poleti odpovedani. 27.10.
Letalski prevoz na relaciji Suketar - Biratnagar - Katmandu. Ob treh popoldne smo prišli v Katmandu.
28. in 29. 10. Katmandu
30.10.
Zjutraj najprej srečanje z Elizabet Hawley, ki mi je obljubila, da bo preverila, če je bil Dzanye peak že kdaj preplezan. Opoldne debreefing na ministrstvu. Med tem sta se z avtobusom in vsemi tovori vrnila tudi Padam in Guirme.
31.10.
Sušenje in pospravljanje opreme ter priprava tovora za kargo prevoz v Slovenijo. Udeležba proslave ob 30.obletnici prvega ženskega vzpona na Mt. Everest na povabilo NMA.
01.11.
Glavna slovesnost ob omenjeni proslavi. 02.10. do 07.11. Treking na Gosaikundska jezera. 08.10. Katmandu.
09.dan:	prihod na vzhodno obalo Yucatana z ogledom Chetumala, jezera Bacalar do Tuluma,
Polet na relaciji Katmandu - Dunaj - Ljubljana.
Zaključek
Glede na zadane cilje je bila odprava neuspešna. Glede na Mihovo zdravstveno stanje pa sva iztržila največ, kar je bilo mogoče.
Po zadnjih podatkih je bil Dzanje Peak do najinega vzpona preplezan samo enkrat. Leta 1949 so se na vrh po Z grebenu povzpeli člani Švicarske odprave. Tako je nama uspel drugi pristop na vrh po prvenstveni smeri po JJV ozebniku (IV, 3; 900m; 9 ur).
Preplezala sva J steno Janaka. Nisva dosegla vrha, zato morava to >smer< kljub temu da ima logičen zaključek na platoju, označiti kot poizkus (IV, 4; 650 m; 12 ur). Imela sva tudi malo smole, saj je bilo edino slabo vreme prav v času najinega poizkusa. Za še en poizkus nama je, glede na to, da bi zaradi novo zapadlega snega (do 50 cm), morala počakati še kak teden, zmanjkalo časa.
Na osnovi izkušenj te odprave, bi bilo bolje, da bi odprava štela tri plezalce. Smer bi lahko splezali trije, v primeru zdravstvenih težav enega od članov, pa bi še vedno ostala dva. Stroški za dodatnega člana bi bili le malenkostno višji. Odprava je bila draga prav zaradi majhnega števila članov in dolgega transporta opreme do baznega tabora (prevoz, nosači). Da bi čim bolj zmanjšala stroške sva se odpovedala radijskim postajam, kisiku za medicinske namene v bazi in nisva prijavila satelitskega telefona.
Janak sedaj dobro poznava, zato bi bilo zares škoda tak vrh in tako steno pustiti drugim in predlagam, da se še enkrat podpre eno navezo, ki bi imela za cilj JZ steber Janaka.
Poročilo pripravil: Andrej ŠTREMFELJ, vodja odprave
ODPRAVA NA KUN V INDIJI
V organizaciji Akademskega alpinističnega odseka Kozjak iz Maribora, je potekala med 21. julijem in 21. avgustom 2005 alpinistična odprava na 7086 m visoki vrh Kun v Ladaku. Vodja odprave je bil Tone
Golnar, ostali člani pa so bili Bogdan Rojs, pomočnik vodje odprave, Fredi Belavič, Mateja Bolčina, Vlado Fras, Iztok Horvat, Dušan Golubič, Tatjana Gorjup, Jure Gostenčnik, Aleš Holc, Damjan Karničnik, Boris Kokol, Rok Maček kot zdravnik, Stanka Skušek, Matjaž Šerkezi, Karmen Verhovec.
Odprava je krenila na pot 21. julija z Dunaja. Preko Moskve smo poleteli v New Delhi, kamor smo prispeli zgodaj zjutraj naslednjega dne. Še isti dan smo uredili vse formalnosti na Indian Mountaineering Foundation (IMF) in se srečali z našim zveznim oficirjem.
Naslednje jutro smo odpotovali z letalom v Leh (3500 m), ki je prestolnica Ladaka.
Naslednji dan, 24. julija smo opravili prvo aklimatizacijsko turo na bližnji 4100 m visoki vrh. Popoldne smo si ogledali znamenitosti v bližini Leha.
Naslednji dan, 25. julija smo odšli na aklimatizacijsko turo na 6150 m visoki Stok Kangri. Prvi dan smo dosegli tabor na višini 4300 m. Drugi dan smo se povzpeli za 700 m do drugega tabora, kjer smo prespali dvakrat. 27. julija smo ob enih ponoči začeli z vzponom na vrh. Prvi so vrh dosegli po dobrih štirih urah, zadnji po sedmih. Dva člana odprave sta zaradi slabega počutja ostala v zadnjem taboru, trije pa so obrnili med vzponom proti vrhu. Vrh je doseglo 11 udeležencev odprave, eden od članov odprave (Dušan Golubič) pa je z vrha smučal po strmem vzhodnem pobočju. Po še eni noči v drugem taboru, smo 28. julija sestopili v dolino in se vrnili v Leh. Dva dni kasneje, 30. julija smo se odpeljali do Kargila, kamor smo prispeli po desetih urah vožnje. Naslednji dan smo po sedmih urah vožnje prispeli do izhodišča pod ledenikom Shafat (3600 m). 1. avgusta smo v šestih urah pristopili v bazni tabor na višini 4500 m. Za sam vzpon so nam na IMF odobrili le 10 dni, zato nismo smeli predolgo čakati. Dogovorili smo se, da se bomo razdelili v štiri skupine. Že naslednji dan, 2. avgusta smo pričeli z vzponom proti vrhu. Zadnji dve skupini sta se v petih urah povzpeli do tabora 1 (5300 m) in postavili šotore. S seboj smo prinesli tudi šotore za višji tabor in vse plezalne vrvi. Skupini sta nato sestopili, iz baznega tabora pa sta se še isti dan do 1. tabora povzpeli prvi dve skupini.
Naslednji dan, 3. avgusta sta prvi dve skupini nadaljevali pot proti drugemu taboru. Imeli so težave z iskanjem varnih prehodov med razpokami. Po dobrih sedmih urah so dosegli rob platoja na 6150 m in se nato spustili na plato. Približno na polovici dvokilometerskega platoja so postavili drugi tabor (6100 m).
Naslednji dan, 4. avgusta sta ob šesti uri zjutraj krenila na pot proti vrhu Damjan Karničnik in Matjaž Šerkezi, isti dan pa se je začela iz baze proti prvemu taboru vzpenjati tudi skupinica štirih. Po platoju sta hodila brez težav, nato pa sta začela plezati po strmem snežnem pobočju (do 60 st.) proti sedlu (6300 m). Med vzponom se je udrla velika snežna ploskev in eden od njiju je padel nekaj metrov globoko na poličko v ledeniški razpoki. Po reševanju iz razpoke sta le to zaobšla in okoli 8. ure prišla na sedlo. Od tam dalje so bile snežne razmere sprva dobre, kaj kmalu pa so postale zelo problematične. Menjavale so se različne oblike snega, od strmega kložastega snega do pršiča, v katerega sta se ponekod ugrezala do pasu. Vse to je zelo upočasnilo sam vzpon. Po 11. urah nevarnega in napornega vzpenjanja sta ob 17. uri prišla na vrh Kuna. Po kratkem postanku sta začela sestopati in do tabora prišla v dobrih treh urah.
V baznem taboru smo dobili natančno vremensko napoved za prihodnje dni, ki je napovedovala nekajdnevno poslabšanje vremena. Zaradi zahtevnosti vzpona in zaradi bližajočega poslabšanja vremena smo se odločili, da prekinemo nadaljnje aktivnosti na gori in da tabore pospravimo.
Naslednji dan, 5. avgusta se je zadnja skupina začela vzpenjati proti prvemu taboru, da bi pomagali prenesti stvari v bazni tabor. Vsi ostali v obeh taborih so pospravili šotore in opremo in začeli sestopati. Med sestopom z drugega tabora se je Aleš Holc odločil za vzpon na bližnji šesttisočak White Needle
(6600 m) in ga po treh urah plezanja v megli in rahlem sneženju tudi dosegel. Nekako do srede dneva so vsi sestopili do baznega tabora. Popoldne je poslabšanje vremena že zajelo bazni tabor. Do 10. avgusta je bilo vreme pretežno slabo s popoldanskimi padavinami, tako da je bila odločitev o umiku prava. Udeleženci so izkoristili krajša obdobja brez padavin za krajše vzpone na bližnje grebene. Daljši, najbrž prvenstveni vzpon pa je opravil 9. avgusta Aleš Holc, ki se je povzpel po 1200 m visokem grebenu in pobočjih na grebenski vrh nasproti našemu taboru oziroma na drugi strani ledenika Shafat.
11. avgusta smo se odpravili v dolino do izhodišča, kjer smo še enkrat prespali in nato v dveh dneh dosegli Leh. 17. avgusta smo poleteli v Delhi in 21. domov.
Odprava je dosegla načrtovani cilj, zaradi spleta okoliščin (vreme, neugodne snežne razmere) pa se na vrh niso mogli povzpeti še ostali udeleženci.
Menim, da je 10 dni, kolikor smo jih imeli na razpolago, dovolj za uspešen vzpon, če se prej učinkovito aklimatiziraš drugje, kot smo se mi in če nimaš težav s poslabšanjem vremena. Kun je eden od najbolj zaželenih ciljev komercialnih odprav, ki se vsako leto končajo z uspehom. Za to so zaslužni predvsem višinski nosači in okoli 1500 m fiksnih vrvi, ki jih vsakokrat pritrdijo in uporabijo. Naša odprava je potekala brez višinskih nosačev in brez fiksnih vrvi, vzpon, ki sta ga opravila pristopnika pa je bil v alpskem stilu. V vršnem delu je naklon dosegel do 75 st.
Tone GOLNAR, vodja odprave
KRONOLOŠKO POROČILO ODPRAVE KULA KANGRI 2005
15.9.
Ljubljana- Katmandu 16.9.- 19. 9.
Nakup hrane, urejanje tovorov, urejanje kitajske vize 20.9.
Katmandu- kitajska meja, prestop meje poteka brez problemov, spanje v Zhangmuju
21.	9.
Zhangmu- Nylam (3800 m). Ura in pol vožnje, popoldne aklimatizacija na 4100 m
22.	9.
Nylam, aklimatizacija od 4500- 4700 m
23.	9.
Nylam- Lhatse, 10 ur naporne vožnje, saj potekajo obnovitvena dela na cesti, prečkanje 5200 m visokega prelaza
24.	9.
Lhatse- Shigatse, 5 ur vožnje
25.	9.
Shigatse- Avtomobilska baza, 9 ur vožnje, prečkamo dva 5200 m visoka prelaza
26.	9.
Pakiranje tovorov v Avtobazi.
27.	9.
Avtobaza- Bazni tabor. Štiri in pol ure hoje , bazni tabor postavimo na travnati uravnavi v bližini ledeniškega jezera. Postavimo vse šotore, jedilnico in kuhinjo.
28.	9.
Urejanje baze, postavimo še WC.
29.	9.
Vsi se povzpnemo na 6442 m visok vrh. Ob 10h iz baze, povratek ob 19h. Zadnjih 300 metrov smer poteka po snežnem grebenu, strmem do 50 stopinj. Počutje vseh odlično, le nekaj članov čuti še malce prehlada.
30.	9. Počitek 01.10. Počitek
2.10.
Odpravimo se na drugo aklimatizacijsko turo na Yexiang ( 6700 m). Dve uri hoje od baze začne snežiti, tudi vremenska napoved, ki jo dobimo, pravi, da bo slabo še tri dni. Na ledeniku postavimo šotor, kjer pustimo vso opremo, in se vrnemo v bazo. Popoldne in ponoči sneži.
3.10.
Slabo vreme, sneženje 4.10.
Slabo vreme, sneženje 5.10.
Zjutraj je v bazi 10 cm snega, cel dan sneži. 6.10.
Zjutraj delno jasno, zato se ob 13h odpravimo proti Yexiangu. Ob 18h postavimo šotore na 5900 m. Zvečer sneži, ponoči se zjasni.
7.10.
Zjutraj delno jasno. Rok Zalokar se slabo počuti, zato se vrne v bazo. Nasproti mu prideta Anja in Sarke. Ostali se odpravimo proti vrhu. Kmalu postane oblačno, naletava sneg, slaba vidljivost, gazimo pol metra snega. Na 6100 m se Aleš, Mitja, Aljaž in Uroš odločijo za sestop, Rok, Miha, Tine in Jure nadaljujejo še do 6200 m, kjer zaradi slabega vremena obrnejo tudi oni. Ob 17h smo v bazi, Rok Zalokar je bolan, ima vročino.
8.10.
Počitek v bazi, slabo vreme. 9.10.
Počitek, priprave na jutrišnji odhod proti ABC.
Načrt: Naveza Rok, Tine, Uroš in Miha, Jure, Mitja postaviti ABC na 5900 m, naslednji dan aklimatizacija s spanjem na 6500 m
Rok Z., Aleš in Aljaž postaviti šotor pod steno Karejianga 3 ( 6824 m) 10.10.
Šest nas postavi ABC na višini 5900 m, uro hoje od vstopa v severno steno Kula Kangri. Do ABC je 900 višinskih metrov gor in 300 dol, hodimo 7 ur. Aleš, Aljaž in Rok Z. postavijo šotor pod Karejiangom 3 na 6000 m.
11.10.
V dveh različnih variantah smo zavrnjeni na poizkusu aklimatizacije v pobočjih Kula Kangri 3. Kložasta pobočja nas prisilijo k umiku, nato se zaradi pozne ure vrnemo v ABC. Uroš se vrne v bazni tabor, ostali bodo jutri poskušali še v tretji možnosti- 6545 metrov visokem vrhu nad ABC.
Aleš, Aljaž in Rok Z. ob 5h začnejo s plezanjem Z stene Karejianga 3. Ob 14h so na vrhu, ob 20h po petnajstih spustih ob vrvi nazaj po steno. Preplezali so prvenstveno smer na po vsej verjetnosti še neosvojen vrh. Težavnost so ocenili z 45- 60 stopinj, eno mesto 70 stopinj. Višina smeri 800 m. Vreme je lepo, piha močan veter.
12.10.
Rok B., Tine, Miha, Jure in Mitja odidejo iz ABC na vrh visok 6545 m, plezajo po snežnem grebenu strmem do 60 stopinj , ob 16, 30 so na vrhu, malo pod vrhom postavijo šotore in prespijo. Aleš, Rok Z. in Aljaž se vrnejo v bazo ob 19h. Vreme je lepo.
13.10.
Rok B., Tine, Miha, Jure in Mitja po prespani noči na 6500 metrov sestopijo v ABC, ob 16 h so v bazi. 14.10.
Počitek v bazi, vreme lepo. 15.10.
Aleš, Aljaž, Rok Z. in Uroš se odpravijo v ABC, jutri bodo vstopili v steno. Rok se že zvečer slabo počuti, zato se odloči, da ne bo vstopil v steno. Ostali počivajo. Vreme lepo.
16.10.
Aleš, Aljaž in Uroš ob 6h krenejo iz ABC, ob 8h začnejo s plezanjem stene, do 16h preplezajo 650 m stene in si postavijo šotor na višini 6650 m. Počutijo se odlično, naslednji dan nameravajo lahki na vrh. Zvečer iz baze dobijo vremensko napoved, da se bo vreme poslabšalo že dan prej kot je bilo napovedano ob prejšnjem javljanju meteorologa. Odločijo se za sestop naslednji dan.Ostali preložijo načrtovan odhod v ABC in čakajo na ugodno napoved.
17.10.
Aleš, Aljaž in Uroš se z devetimi spusti ob vrvi in plezanjem navzdol vrnejo pod steno. V bazo se vrnejo ob 20 h. Oblači se. Rok B. je bolan.
18.10.
Vreme oblačno. Rok precej bolan, ima angino. Napoved pravi, da bo vreme boljše po 21-tem.
19.10.
Jutro lepo, opoldne že oblačno. Zvečer snežinke. 20.10.
Slabo vreme, na hribu sneži. Anja in Rok se odpravita v avtobazo. Popoldne in ponoči sneži tudi v bazi. 21.10.
Zjutraj v bazi 5 cm snega. Sneži. Načrt: 23. 10. gremo vsi v ABC, 24. in 25. plezamo na vrh, 26. pa sestopimo direktno v avtomobilsko bazo, ABC in bazni tabor pa bi medtem pospravila Šerpi in Rok Zalokar.
Cel dan po malem sneži, sneženje se okrepi zvečer in ponoči. V bazo se vrneta Rok Blagus in Anja. Rok se počuti mnogo bolje. 22.10.
Zjutraj še sneži. Sneži do 15h. Za tri ure se zjasni, potem spet oblačno. Odločimo se za zaključitev plezalnega dela odprave. Tudi če bi prišlo do obdobja lepega vremena, bi bila nevarnost snežnih plazov v steni še nekaj časa prevelika.
23.10.
Osem članov, dve Šerpi in kuhinjski pomočnik se ob 8h zjutraj odpravijo v ABC. Pospravijo ABC, dva šotora sta uničena zaradi vetra, v ABC je pol metra novega snega. V bazo se vrnejo ob 19h. Uroš se v avtobazi zmeni za konje in prevoz nazaj. Popoldne sneži.
24.10.
Podiranje baze. Lepo vreme. 25.10.
Baza- avtobaza- Gyantse 26.10.
Gyantse- Shigatse 27.10.
Shigatse- Tingri 28.10.
Tingri- Zhangmu
29.10
Zhangmu- Katmandu
30. 10.
Anja se vrne v Ljubljano 4.11.
Katmandu- Ljubljana
Odprava je bila neuspešna, saj nismo uspeli preplezati glavnega cilja- severne stene Kula Kangri 1. Kljub prežvečenosti izgovora lahko trdim, da nam je slabo vreme onemogočilo uspešnost odprave. Netipično vreme za Tibet je posledica odmaknjenosti skupine od drugih visokih gora in bližini Butana, od koder stalno piha južni veter, ki prinaša s seboj mnogo vlage.
Kljub temu menim, da so si mlajši člani nabrali kopico prepotrebnih izkušenj za nadaljnje plezanje na visoke vrhove. Ne smemo pa pozabiti na lep prvenstven vzpon mlade naveze na deviški Karejiang 3, opravljen v lahkem, hitrem alpskem slogu. Odprava pa je nenazadnje potekala v prijateljskem vzdušju in visoki morali članov.
V bližnji prihodnosti bo treba poravnati račune in se v to gorsko skupino vrniti. Kopico lepih ciljev vseh težavnosti bi bilo škoda pustiti tujim alpinistov, ki jih bo tu vsako leto več. Glede na neuspešnost odprav, ki so poskušale osvojiti vrh po normalni smeri v jesenskem času in na naše ter zveznikove izkušnje, bi bila izvedba odprave smiselna v spomladanskem času, ko naj bi bilo vreme mnogo boljše.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatoijem, zahvala pa gre tudi meteorologu Juretu Jermanu, ki nas je zalagal z natančnimi vremenskimi napovedmi.
Uroš SAMEC
ODPRAVA NUN 2005-UIAA - POROČILO
V začetku septembra se nas je pet Slovencev udeležilo mednarodne odprave v indijsko Himalajo. Odprava je bila organizirana v okviru Komisije za odprave v tuja gorstva ter KA pri Planinski zvezi Slovenije in namenjena mladim perspektivnim alpinistom za nabiranje izkušenj v visokih himalajskih gorah. Prvotni cilj odprave je bil Satopant, vendar so indijski organizatorji zaradi nesporazumov z lokalno vlado, ki je zahtevala dodaten denar, poiskali nov hrib. Tako je naš cilj postal 7135 m visoki Nun, ki leži na meji med Kashmirjem in Ladakom v severozahodni Indiji. V letu 2005 smo bili že peta odprava na Nun. Nobena odprava pred nami ni dosegla vrha.
Slovenski del odprave smo sestavljali: Nejc Česen, Blaž Ortar, Martin Belhar, Nina Kopčavar in Matej Kovačič. Odprave pa so se udeležili še dva Nizozemca, dva Tajvanca ter dva indijska plezalca.
Trajanje odprave: 11. 9. 2005 - 11. 10. 2005
Časovni potek odprave: 12. 9. 2005:
Prihod ostale slovenske trojice v Delhi. Z Nino sva bila že v Indiji. 14. 9. 2005:
Po mukotrpnem urejanju formalnosti se zvečer z avtobusom odpeljemo iz Delhija. 15., 16., 17. 9.2005: Vožnja proti hribom. 18.9.2005:
Pripeljemo se v Tangul. Popoldne se nas vseh pet za prvo aklimatizacijo povzpne na bljižnji 4400 m visok vrh. Deževni oblaki, ki so nas spremljali na vsej vožnji so se razkadili tako, da se nam z vrha odpre lep razgled na Nun in Kun.
19.	9. 2005:
Prvi dan hoje proti baznemu taboru. Vreme se dokončno izboljša. Na višini 4200 m se utaborimo. Popoldne se Česen, Ortar, Belhar, Dirkjan (Nizozemska) in Kovačič povzpnemo še na bljižnji vrh (4600 m). Vsi se počutimo odlično.
20.	9 2005:
Drugi dan hoje dosežemo mesto za bazni tabor. Bazo postavimo na ledeniški moreni na višini 4600 m.
21.	9. 2005:
V nahrbtnike naložimo vso opremo za T1 in fiksne vrvi za ledni slap. Mimo ABC-ja splezamo preko lednega slapu v katerem napnemo tudi fiksne vrvi za nosače, ki kasneje oskrbujejo tabor 1. Kopčavarjeva z ABC-ja sestopi nazaj v bazo. Česen, Ortar, Belhar in Kovačič nadaljujemo preko snežnega platoja in na višini 5400 m postavimo T1 kjer prespimo.
22.	9. 2005:
S T1 se vrnemo nazaj v bazo.
23.	9. 2005:
Vsi počivamo v bazi.
24. 9. 2005:
Vseh pet se nas povzpne na T1.
25.	9.2005:
Po JZ grebenu se nas vseh pet povzpne pod skalno stopnjo na višini 6000 m. Tu pustimo opremo za T2 in sestopimo v T1.
26.	9. 2005: Počivamo v T1.
27.	9. 2005:
Zaradi slabe vremenske napovedi se odločimo še za dan počitka v T1.
28.	9. 2005:
Ob 6h zjutraj štartamo odločeni, da gremo na vrh. Vreme je sončno samo mraz nam malo grize prste na nogah. Dobro napredujemo in kmalu smo pod skalno stopnjo kjer poberemo že prinešeno opremo. Sam nosim tudi smuči, saj bi rad smučal z vrha. Ob starih fiksnih vrveh se povzpnemo preko skalne stopnje na snežni stolp s katerega moramo sestopiti na drugi strani. Nadaljujemo navezani zaradi ledeniških razpok. Ob 17 h dosežemo snežni plato na višini 6200 m kjer postavimo T2. Trojica Česen, Ortar in Belhar se odloči, da naslednji dan štarta proti vrhu, Kopčavarjeva in Kovačič pa se odločiva za dan počitka.
29.	9. 2005:
Ob 5 h zjutraj trojica Česen, Ortar, Belhar krene iz T2 in po desetih urah plezanja ob 15h stoji na vrhu Nuna. Ob 19h so nazaj v T2. Kopčavarjeva in Kovačič prestaviva svoj šotor na sedlo 6500m.
30.	9. 2005:
Ob 6. 30h zjutraj Kopčavarjeva in Kovačič štartava proti vrhu. Zaradi poledenelega vršnega pobočja se odločim da smuči pustim na 6500m. Ob 14h sva na vrhu Nuna in do večera sestopiva nazaj do najinega šotora na sedlo 6500m. Ostala trojica sestopi v bazni tabor.
1. 10. 2005:
Sestopiva v bazo. Opravim spust s smučmi z višine 6500m do ABC-ja (4900 m) kjer zmanjka snega. Vmes dvakrat snamem smuči-vzpon na snežni stolp in sestop z njega preko skalne stopnje ter vzpon iz T1 na vrh platoja. Smučam tudi preko lednega slapu.
2.10 - 4. 10. 2005:
Počitek in pakiranje v baznem taboru.
5. 9. 2005:
Odhod iz baze. V enem dnevu dosežemo Tangul. 6., 7., 8.,9. 10. 2005: Vožnja v Delhi 11.10. 2005
Sprejem na IMF in zvečer let proti domovini.
Odprava je bila izredno uspešna. Na vrh se nas je po normalni smeri preko JZ grebena povzpelo vseh pet Slovencev, sam pa sem tudi smučal z višine 6500m. Ostali člani zaradi različnih vzrokov niso dosegli vrha.
Mladi slovenski alpinisti so pokazali veliko mero zrelosti in upam, da bodo pridobljene izkušnje in znanje znali prenesti na nove himalajske izzive. Glede same organizacije odprave s strani indijske agencije, pa je bila ta slaba. Zataknilo se je že pri pridobivanju X viz v Delhiju, netočnih informacij o postopku, pomankljivi opremi za katero so bili odgovorni... Tudi sam način izbora ostalih članov odprave je spominjal na komercialno odpravo in večina ostalih članov ni bila dorasla cilju (izkušnje, psihofizična priprava...).
V prihodnosti bi bilo mogoče potrebno razmisliti o smiselnosti udeležbe mladih alpinistov na tovrstnih odpravah. Res, da so cenovno dokaj ugodne in da so pridobljene izkušnje dragocene, toda odprava z bolj homogenim moštvom (izkušnje, psihofizična priprava, isti pogledi na način plezanja...) in modernejšim pristopom (plezanje v alpskem stilu, brez fiksnih vrvi) bi bila po mojem mnenju primernejša. Zato mislim, da bi lahko organizirali podobne slovenske odprave na primerne vrhove visoke med 6000m in 7000m, ki bi bile namenjene izključno slovenskim perspektivnim alpinistom.
Sponzorji:
KOTG in KA pri UO Planinske zveze Slovenije, Orodjarstvo, Kavčič Ludvik s.p., Lapis, Evaks d.o.o., Bilban d.o.o., Mesarija Kalan, Seaway, Komplet d.o.o., Pizzerija Gorenc, Treking šport, Interalta, Pavlic-Line d.o.o., Geox d.o.o., Tokos d.o.o., Dumo d.o.o., Gorenjka d.d., Penzjon Rožič, Zobozdravstvana ordinacija Matjaž Buzinel s.p., Petrič d.o.o., Traffic design d.o.o., Javna razsvetljava d.d., Elsa, Gornja Radgona d.o.o., Investbiro Koper d.d., Kraški zidar d.d., RGL, Moja lekarna d.o.o., Emok d.o.o., Občina Ivančna Gorica, Trimo Trebnje, Športno društvo Cassuci Muljava
Vodja slovenskega dela odprave: Matej KOVAČIČ
POROČILO ALPINISTIČNE ODPRAVE AMA DABLAM 2005
Ideja:
Jeseni je minilo 30 let odkar smo Slovenci stopili na prvi himalajski osemtisočak. Med 6. in 11. oktobrom leta	1975,	je	vrh	8481	metrov	visokega
Makaluja, pete najvišje gore sveta, po prvenstveni smeri preko zahtevne južne stene, doseglo kar sedem Slovencev. Stane Belak, Marjan Manfreda, Nejc Zaplotnik, Janko Ažman, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. S tem dosežkom smo takrat stopili ob bok razvitim državam s himalajsko tradicijo, v naslednjih letih pa z uspehi nadaljevali.
V spomin na veliki dosežek pred 30.leti, je bila letos izvedena odpravo na eno najlepših in zahtevnih gora Himalaje, 6828 metrov visoki Ama Dablam. V štirinajst članski odpravi je sodelovalo šest veteranov z odprave na Makalu leta 1975, snemalci in strokovni sodelavci ter dva povabljena mlajša vrhunska alpinista.
Cilj: Ama Dablam (6812 m)
Čas odprave: 29.9.- 2.11.2005
Člani odprave:
Viki Grošelj
vodja odprave, veteran Makaluja 1975
Marjan Manfreda
veteran Makaluja 1975
Janez Dovžan
veteran Makaluja 1975
Janko Ažman
veteran Makaluja 1975
Danilo Cedilnik
veteran Makaluja 1975
Tomaž Jamnik
veteran Makaluja 1975 Tone Škarja - PZS Stojan Burnik - FŠ Rafko Vodišek - snemalec Stipe Božič - snemalec Joško Boič - snemalec
Tina Di Batista,
rp	V T 1	V* V
Tomaž Jakofčič
in
dr. Igor Tekavčič - zdravnik
Potek odprave:
29.9.
Odhod	odprave	iz	Ljubljane	preko	Dunaja	v	Katmandu.
30.9. in 1.10.
Urejanje	birokratskih	formalnosti	in	priprava	na	odhod.
2.10.
Polet v Luklo in pohod do Phakdinga. 3.10.
Pohod do Namče Bazarja in popoldan aklimatizacija do vasi Khumjung (3900 m). 4.10
Pohod do Pangboč (3900 m) kjer si uredimo bazni tabor v Sonam Lodge. 5.10.
Posvetitev pri Lami in aklimatizacija v pobočjih nad vasjo 6.10.
Prva in druga skupina Grošelj, Božič, Cedilnik ter Vodišek, Dovžan, Ažman, Tekavčič in Di Batista -Jakofčič	postavijo	Tabor	1	na	višini	5400
metrov.	Druga	skupina	odide	nazaj	v	bazo.
7.10.
Iz T1 vsi odidejo do višine 5750 m in se vrnejo v bazo. Na T1 pridejo Božič J., Burnik, Jamnik in Manfreda. 8.10.
Iz T1 se povzpnejo do 5800 m in sestopijo nazaj v bazo Ažman, Dovžan, Vodišek in Tekavčič odidejo na T1.
9.10.
Di Batista in Jakofčič na T1. 10.10.
Di Batista in Jakofčič plezala po normalni smeri do siceršnjega T2 na >Rumenem stolpu< (6000 m) in sestopila do 5800 m kjer sta prespala.
11.10.
Di Batista in Jakofčič sestopila v bazo. 12.10.
Večina članov odprave odide na aklimatizacijo in raziskovanje proti Chukungu. Večina se povzpne na Chukung Ri (ca 5600 m).
13.10.
Di	Batista	in	Jakofčič	sta	odšla	do	T1.
15.10.
Di Batista in Jakofčič sta vstopila v južno steno Ombigaichen (6340 m) a na višini 6000m obrnila zaradi nevarnosti plazov. Sestop v bazo.
16.10.
Božič J., Burnik in Manfreda prespijo na običajnem T2 (6000 m) 17.10
Marjan Manfreda - Maijon ob 12.uri stopi na vrh Ama Dablama. Božič, Grošelj na T1.
18.10
Di Batista in Jakofčič na T1. Božič, Grošelj in Giyurmi Sherpa na T2 (6400 m).
19.10.
Božič, Grošelj in Giyurmi Sherpa pridejo dopoldan na vrh Ama Dablama in sestopijo do večera v bazo. Di Batista in Jakofčič vstopita v smer Lagunak v južnem razu Ama Dablama. Do večera priplezata do višine 6070 m kjer bivakirata. Burnik in Božič J. na T1. 20.10.
Di Batista in Jakofčič dopoldan priplezata do višine 6250 m, ko začne snežiti. Ker sneženje ne poneha popoldan začneta sestopati po smeri in bivakirata na višini 5800 m. Božič J. in Burnik na T2. Ažman in Dovžan na T1.
21.10.
Di Batista in Jakofčič sestopita na T1. Božič in Burnik zaradi slabega vremena sestopita na T1 in še naoprej	v	bazo.	Dovžan	in	Ažaman	čakata	na	T1.
22.10. Di Batista in Jakofčič ter Ažman in Dovžan na T2.
23.10.
Di Batista in Jakofčič ter Ažman in Dovžan pridejo dopoldan na vrh Ama Dablam in do večera sestopijo v bazo. Prva skupina; Burnik, Cedilnik, Jamnik, Tekavčič in Vodišek odide iz baze proti Lobučam. 24.10.
Grošelj, Ažman, Dovžan, Di Batista in Jakofčič odidejo proti Lobučam in se v naslednjih dneh preko Kala Patarja,	prelaza	Cho	La	(5400	m)	in	Gokya
snidejo	s	predhodno	skupino	v	Namče	Bazarju	27.10.
28.10. Pohod v Luklo.
29.10. Polet v Katmandu
30.in 31.10. Katmandu
1.11. Polet proti domu 2.11.Prihod domov
Poizkusi:
Tina Di Batista in Tomaž Jakofčič sta opravila poizkus prve ponovitve smeri Lagunak v južnem razu Ama Dablama. V dveh dneh sta preplezala 1000 m smeri (do VI v skali in kombinaciji) do višine 6250 m. Zaradi poslabšanja vremena s sneženjem sta obrnila. Pred tem sta opravila tudi poizkus plezanja prvenstvene smeri v Ombigaichnu (6340 m) in obrnila 300 metrov pod vrhom zaradi nevarnosti plazov. Označen poizkus v smeri Lagunak. Levi skyline je klasični JZ greben.
Rezultati:
Osem članov odprave; Manfreda, Božič, Grošelj, Giyurmi Sherpa, Jakofčič, Di Batista, Ažman in
Dovžan, je doseglo vrh Ama Dablama (6812 m) po JZ razu (VI, 5c, 60 st. 1500 m, pomoč fiksnih vrvi). Zaključki:
Glavna novost med slovenskimi alpinističnimi odpravami je bil bazni tabor v zadnji vasi. Nastanjeni smo bili v Sonam Lodgu na koncu vasi Pangboče. Lodge je bil nekoliko odmaknjen od glavne promenade in zato v zatišju pred številnimi trekingaši. Do siceršnjega baznega tabora pod Ama Dablamom smo imeli na začetku dve uri in pol hoje, kasneje pa smo, aklimatizirani, čas zmanjšali na uro in pol. Bivali smo v udobnih dvoposteljnih sobah in se
hranili v prijetni jedilnici s pečjo na sredini. Ob na prvi pogled visokih cenah hrane, je predhodna in tudi končna kalkulacija govorila o precej nižjih stroških. Nismo potrebovali kuharja, pomočnika, večjega števila nosačev za dodatno opremo, hrano in gorivo, kargo prevoza v Nepal in kasneje v Luklo ter izposoje baznih šotorov. Tovrstni model je vsekakor zelo priporočljiv za odprave na večino gora v gosto poseljenem Khumbuju. Pred, med in po odpravi so bila izvedena tudi številna zdravniška testiranja, katerih rezultati bodo objavljeni po zaključku raziskav.
Odprava je posnela film o odpravi in vzponu na Makalu leta 1975. Predpremiera filma bo 14.12. v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Predvajanji bosta ob 19. in 20.30.
Pomoč odpravi
Pri organizaciji odprave je sodelovalo več kot 150 organizacij in posameznikov, ki so vsak po svojih močeh prispevali, da je odprava lahko odšla na pot. Posebej velja izpostaviti štiri pokrovitelje:
Planinsko društvo Ljubljana - Matica, DDC svetovanje inženiring, d.o.o., Maya Maya in Planinsko zvezo Slovenije.
Poročilo sestavila: Viki GROŠELJ in Tomaž JAKOFČIČ
POROČILO ODPRAVE DHAULAGIRI
VII
Alpinistično odpravo Dhaulagiri VII je organiziral alpinistični odsek planinskega društva TAM iz Maribora v času od 15.09. do 01.11.2005.
Člani odprave so bili:
Vodja odprave: Blaž Navršnik AO PD TAM
Pomočnik vodje: Mitja Plohl
AO PD TAM
Zdravnik:
Žare Guzej
Obalni AO
Člani:
Rok Dečman AO Celje
Matej Kladnik AO Kamnik
Brin Štabuc
AO Rašica
David Lešnik
AO PD TAM
Andrej Napotnik AO PD TAM
Cilj odprave je bil Dhaulagiri VII ali kot ga imenujejo domačini Putha Hiunchuli (7246m), najbolj zahodni vrh v pogorju Dhaulagiri. Odprava je bila uspešna, saj sta dva njena člana Blaž Navršnik in Matej Kladnik opravila prvi slovenski vzpon na ta vrh in sicer v jugovzhodni steni po smeri nemške odprave iz leta 1979. Po nam dostopnih podatkih pa je tudi prva uspešna ponovitev te smeri.
Potek odprave:
15.09.
odhod iz Slovenije v Nepal - Kathmandu 16. do 19.09.
urejanje formalnosti na ministrstvu in priprava tovorov za transport 20.09.
prevoz Khatmandu - Pokhara - Beni 21. do 27.9.
pristopni marš do baze (4200m) Beni-Darbang-Sibang-Muna-Gurdža-B.C. 29.09. - posvetitev baze
30.09.	- postavitev T1 (5167m)
04.10.	- postavitev T ena in pol (5450m)
07.10. - postavitev T2 (5900m) 13.10. - postavitev T3 (6500m) 14.10. - dosežen vrh (7246m) 17. do 20.10.
pospravljanje baze in povratek v dolino do Benija 21.10.- Beni-Pokhara-Kathmandu 31.10. - povratek Nepal - Slovenija Dosežki:
Blaž Navršnik:	vrh (7246m)
Matej Kladnik:	vrh (7246m)
Brin Štabuc:	(6700m)
David Lešnik:	T2 (5900m)
Andrej Napotnik:	T2 (5900m)
Rok Dečman:	T2 (5900m)
Mitja Plohl	(5500m)
Žare Guzej	(5300m)
Začetna pot vodi iz baze po pobočju ledeniške morene, v začetku poraslem s travo, kasneje po skalnatih rebrih levo ob spodnjem ledeniku kjer so bili postavljeni šotori T1. Nadaljevali smo po ledeniku navzgor in proti levi, do skalne stopnje visoke 40m, ki smo jo opremili z vrvjo. Nad stopnjo smo prečili levo čez ledenik do 200m visokega ozebnika naklonine do 50°, ki smo ga opremili z vrvjo. Nato ponovno čez ledenik do T2 pod strmim snežnim pobočjem višine 900m . Nad pobočjem je bilo treba najti prehode med seraki in jih opremiti z vrvmi 200 + 400m. Na vrhu tega pobočja je bil postavljen T3. Od T3 je bilo potrebno prečiti pod seraki do vršne piramide. Do vrha je bilo pobočje dolgo 900m naklonine do 60°. Vzpon na vrh iz T3 se je pričel 14.09.2005 ob 03.00 in zaključil s prihodom na vrh ob 09.45.
Celoten strošek odprave z letalskimi kartami je znašal 30500 USD.
VVodja odprave: Blaž NAVRŠNIK
MAKALU
Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave 30 let prvega slovenskega osemtisočaka, ki bo v četrtek, 8. decembra 2005, ob 18. uri v Mestni hiši, Glavni trg 4, Kranj.
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
PROGRAM EVROPOHODA 2006 CEZ SLOVENIJO
Evropohod 2006 je vseevropska popotniška akcija Evropske popotniške zveze, ki združuje 28 evropskih držav. V Sloveniji bo potekal od 22. do 29. junija na trasi evropske pešpoti E7. Pričetek Evropohoda 2006 SLO bo v Beltincih, zaključek pa na gradu Podsreda.
Program Evropohoda 2006 SLO:
22.	junij 2006, četrtek
Prihod pohodnikov iz tujine v Mursko Soboto. Prenočevanje v Hotelu Diana v Murski Soboti.
23.	junij 2006, petek
Pričetek Evropohoda v Beltincih. Smer pohoda: Beltinci - Ižakovci - Banovci - Ljutomer. Bivanje pohodnikov iz tujine v Hotelu Jeruzalem.
24.	junij 2006, sobota
Začetek evropohoda v Ljutomeru. Smer poti: Ljutomer - Jeruzalem - Miklavž - Kog. Bivanje pohodnikov iz tujine v Ormožu.
25.	junij 2006, nedelja
Pričetek pohoda v Ormožu. Smer poti: Ormož - Velika Nedelja - Podgorci - grad Borl. Bivanje pohodnikov iz tujine v Ptuju.
26.	junij 2006, ponedeljek
Pričetek pohoda na gradu Borl. Smer poti: grad Borl - Gradišča - Dravci - Podlehnik. Bivanje pohodnikov v Podlehniku.
27.	junij 2006, torek
Začetek evropohoda v Doleni. Smer poti: Dolena - Janški Vrh - Ptujska Gora - Jelovice. Popoldan vzpon na Donačko goro. Prenočevanje pohodnikov iz tujine v Rogaški Slatini.
28.	junij 2006, sreda
Pričetek evropohoda v Obsotelju in zaključek na gradu Podsreda.
Planinska društva pozivamo, da vključijo posamezne odseke Evropohoda po evropski pešpoti E7 v svoje letne programe. Enako kot pohodniki iz tujine se lahko celotnemu pohodu priključijo tudi domači pohodniki, ki plačajo stroške bivanja po programu. Več informacij na e-naslovu:
uros vidovic@yahoo.com
Koordinator za E pešpoti: mag. Uroš VIDOVIČ
NOVI MARKACISTI
Usposabljanje markacistov PZS se opravi v dveh vikendih (PV 06-63/2002) in zaključek je bil po obvezni dve letni praksi 8. oktobra letos na Krašnjem vrhu (542 m), kjer ima svojo postojanka PD Metlika. Ta
stoji na samem vrhu, le malo nad cerkvijo Sv. Trojice (524 m) v naselju Krašnji Vrh. Naselje je dostopno po ozki asfaltirani cesti. Sprejem vseh za 5. dan usposabljanja je bil v Metliki pred pisarno PD in je bil opravljen po starem običaju, dobili smo belokranjsko pogačo, ki si jo je vsak odlomi kos. Le soli ni prinesla je pripomnila planinka, ki nam je to prinesla.
Odpeljali smo se na delovišče in se razdeli v delovne skupine. Delo se je opravilo na delu nove poti Metlika (163 m) -Radovica (390 m) - Krašnji vrh (542 m). Napravile so se markacije in potrebna vzdrževalna dela (nadelava steze, stopnic, erozijske zaščite). Druga že označena planinska pot gre pa čez Bojanjo vas in poleg te vzdržujejo in skrbijo še za Belokranjsko partizansko pot (BPP).
Po opravljenem delu smo se zbrali na vrhu ob postojanki in razglednem stolpu. Na njem je plošča z obrisom meje držav z lego nekaj mest in nekaj smermi na določene vrhove. Bila je še podana informacija o novih zahtevah dokumentacije za planinske poti, ki jo je podal Bogdan Seliger, vodja podkomisije za kataster in dokumentacijo.
Za konec je o delu in poteku tečaja povedal vodja podkomisije za usposabljanje Stanko Gašparič, ki je nato pozval načelnika KPP Toneta Tomšeta, da podeli udeležencem značke markacista. Te so prejeli: Alojz Rauh, Stanislav Starešinič in Dušan Stariha PD Črnomelj, Franc Bakšič, Marjan Juršič, Martin Kastelic in Aleš Palčič PD Kostanjevica na Krki, Boštjan Kozjan, Peter in Tanja Nemanič in Slavko Stankovič PD Metlika, Slavko Fink, Ludvik Kocjančič, Matjaž Kovač, Aleš Krevs in Andrej Murn PD Novo mesto, Miro Brezovar in Miro Ruperčič PD Šentrupert in Zvonko Kastelic, Simon Murn in Roman Perpar PD Trebnje.
Prisotnosti so bili vsi inštruktorji in vodja OPP za Dolenjsko in Belo Krajino Alojz Šalehar.
Vse nas je nas je že na začetku pozdravil in se zahvalil za delo ter na koncu čestital za uspeh predsednik PD Metlika Anton Krašovec s povabilom na malico.
Vsem novim markacistom čestitamo in se jim zahvaljujemo za uspešno delo ter jim takega še naprej želimo pri vzdrževanju planinski poti v tem delu naše domovine. Upamo, da bodo ti novi markacisti tudi kaj doprinesli k novemu planinskemu vodniku po tem delu, ki je v nastajanju.
Božo JORDAN
BABA
Na prelazu Zavrate se križata Zasavska planinska pot in Rečiška planinska krožna pot, odprta leta 2002. Na prelaz se da pripeljati iz Laškega v Zgornjo Rečico in od tu se ponujate dve možnosti. V Zgornji Rečici je kar nekaj planinski smerokazov (ZAVRATE - Pri knapu) in tudi cestni za Zavrate. Sedaj stoji na prelazu poleg stare kapelice novo poslopje PRI KNAPU POD BABO PS REČICA, 552 m in dodana shramba BARBARA ROV 1892 , zgrajeno leta 2005. V novem vodniku po Posavju je le zapisano: Desno stoji Govško Brdo (811 m), levo Baba (789 m) in Ojstri vrh (855 m).
Stari smerokaz je še vedno za Govško Brdo. Nova deska je z napisom BABE - OSTRI VRH. Pot gre z začetka po starem kolovozu, sedaj po traktorski vlaki, saj je po njej peljal traktor >železje< za nadelavo steze. Vgrajeni sta dve žični vrvi in steza nadelana v ključih. To so napravili tečajniki za markaciste 19.9. 2004. Pot pa je bila označena že prej, kar se da ugotoviti z zapisa ob marmornati ploščici: BABA 789 m, ki je bila nameščena 1996. Na porezanem viharniku s streho je nameščena lesena skrinjica s vpisno knjigo in sedaj z dvema žigoma (kovinskim in modernim z vgrajeno blazinico, pa zobna ščetka za čiščenja žiga je tudi). Kje je še druga Baba, ne vem? V razgovoru z domačimi, so mi rekli, da je Velika in Mala Baba, torej naj bi bile dve, Babi. Po obliki skal, bi se to dalo sklepati. Ali pa je le skala, ki naj bi nosila to ime, z novo oznako vrha. Snov za raziskovalno nalogo.
Steza naprej se spušča in strmo dvigne na Ostri vrh. Na križišču steza, je star napis BABA, OSTRI VRH. Na vrhu je bila že nekoč in je še danes skrinjica iz nerjaveča pločevine, v njej je bil 1985 leta le še ročaj žiga, nekaj listov in nič markacij, stala pa je še triangulacijska koza. Ima zabetonirano marmorno plošče OSTRI VRH 885 m (H. R. 28.4. 1996 - vrezano v beton) in novo skrinjico z dvema žigoma.
Z vrha se strmo spustimo po stezi, ki naj bi šla v ključih in dalje po starem kolovozu. Kakih markacij tu ni najti, šele malo prej, ko prideš z gozda pri domačiji, jih je nekaj in tudi dva smerokaza: KAL, MRZLICA (novejši je na kolu), ki nas usmerita na Lužo, kjer je razpotje in spomenik. Do Luže je zapisana pot v vodniku na Kal iz doline. Tu je smerokaz za OSTRI VRH, BABA, ZAVRTATE, ki ga je namestilo PD Laško.
Tako sta le dostopa zapisana, sama pot ni in tudi ni vrisana na planinski karti POSAVJE zahod. Pripomniti velja, da obisk Babe je velik in celo tekmujejo, kdo bo večkrat na nji. Ostri vrh ima pa manj obiska in do njega je še kar shojena steza. Z njega gremo lahko nazaj po lovski stezi pod Babo in pridemo na označeno stezo pri nizki lovski preži. Z obeh vrhov je lep razgled.
Pa srečno pot!
Božo JORDAN
TEČAJ ZA MARKACISTE PODRAVJA
V podravskem odboru za planinske poti so organizirali in izvedli usposabljanje za markaciste PZS. Prijavilo se je 26 kandidatov iz 12 PD in enega Planinskega kluba. (MDO Podravje 21, Koroški 4 in Savinjski 1).
Prvi del usposabljanja je končalo 24 tečajnikov (20, 3, 1; 22 m in 2 ž), ki bodo opravljali dvoletno pripravništvo. Usposabljanje je vodil mag. Uroš Vidovič, tehnični vodja je bil Drago Dogša. Kot inštruktorji so sodelovali še Florjan Nunčič, Božo Jordan in Stanko Gašparič, na drugem delu pa še Gorazd Hace in Tone Tomše. Teoretični del in pisni testi so bili v Planinskem domu Kozjak na Tojzlovem
vrhu (690 m), kjer tudi prenočevali in prehranjevali. Praktični del so opravili na dostopnih planinskih poteh do doma in predzadnji dan so označili planinsko pot od iztoka Šturmovega potoka do Virtičevega mlina (obnovili napis SPD 1922), napravili brv in žično varovanje v delu poti v Zrnkovi grapi. Tu so dobili malico, za kar sta poskrbela Stanislav Sorger, ŠD Kobansko in Marjan Gslman, načelnik markacijskega odseka APD Kozjak Maribor. Za kopiranje gradiva, kart in dodatek k poglavju dokumentacije je poskrbel Drago. Uspeh pisnega preizkusa znanja je bil 96%. Veliko uspeha pri delu želimo pripravnikom.
Božo JORDAN
RAZPIS
Podkomisija za usposabljanje KVGN UO PZS
razpisuje tečaj za pridobitev strokovnega naziva VARUH GORSKE
NARAVE1[1].
1[1] Program je poleg KVIZ PZS, dne 31. 8. 2004 potrdil tudi Strokovni svet RS za šport.
Tečaj bo potekal v mesecih april, maj in junij 2006 na treh različnih lokacijah - planinskih kočah in bo trajal 6 dni (1 vikend vsak mesec).
Tečaj je namenjen planincem, članom PD, ki že vodijo odseke za varstvo narave v PD ali odbore za varstvo gorske narave MDO in tistim, ki bodo to opravljali v prihodnje ter drugim ljubiteljem narave, za katere se odločijo v posameznem PD.
Na tečaj se lahko prijavi kandidat, ki je član PD, je star najmanj18 let in ima dokončano V. stopnjo splošne izobrazbe.
Že pridobljeni strokovni nazivi v okviru usposabljanja pri PZS (MPS, VPZS, markacist PZS itd.), ne izključujejo možnosti prijave. Predhodno pridobljena znanja (tečaj za gorske stražarje, planinska šola itd. .. ) so zaželena.
Strokovni naziv bo pridobil tisti udeleženec tečaja, ki bo prisoten na vseh predavanjih in pri praktičnem delu, najmanj pa pri 80 % števila ur, ki bo uspešno opravil pisni preizkus znanja - izpit in najkasneje 60 dni po pisnem izpitu oddal seminarsko nalogo, pozitivno ocenjeno s strani izbranega mentorja.
Kotizacija za tečajnika, ki ga bo na tečaj napotilo PD, je 18.500 SIT, za samoplačnike pa 30.500 SIT. Kotizacija mora biti nakazana na račun PZS 14 dni pred začetkom tečaja. Praviloma naj se iz vsakega PD prijavi le po en kandidat.
Prijave se zbirajo na predpisanem obrazcu, potrjenem s strani matičnega PD, najkasneje do 15. februarja 2006, na KVGN PZS, Ljubljana, Dvoržakova ulica 9, ga. Meta Vukič (tel. 01 434 56 86).
Obrazec je objavljen tudi na spletnih straneh PZS (www.pzs.si).
Načelnica KVGN UO PZS: Rozi SKOBE
PROBLEMATIČNOST GORSKEGA KOLESARJENJA
Ena od nalog Komisije za varstvo gorske narave pri PZS je vključevanje v aktualne naravovarstvene dejavnosti, ki zajemajo področje gora. V zadnjih letih so se nam planincem pridružili v znatni meri tudi gorski kolesarji, ki pa s svojo dejavnostjo mnogokrat povzročajo nevšečnosti in tudi hudo kri.
Glede na to sem se kot član Komisije dne 16. septembra udeležil radijske oddaje na Radiu Glas Ljubljane z imenom >ŽELO<. Oddajo je vodila novinarka Majda JUVAN, svoje karte pa smo položili na okroglo mizo: Samo KUŠČER-mestni svetnik v Ljubljani in kolesar, Andrej DEKLEVA-gorski kolesar, Marjan ANZELJC-Ministrstvo za notranje zadeve in moja malenkost. Oddaja je imela sicer poudarek na varnosti pešcev na poteh, kjer vozijo gorski kolesarji; seveda pa se tudi ni mogla izognila vprašanj, ki se nanašajo na varovanje gorske narave.
Pogovor je potekal tekoče in strpno. Zelo hitri smo bili vsi prisotni soglasni v tem, da gorski kolesarji nikakor ne bi smeli voziti po brezpotjih, traviščih, stezah in neutrjenih kolovozih, ampak le po javnih ali gozdnih cestah in po širših utrjenih kolovozih, mogoče tudi po mulatijerah. O vsem tem govori Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju iz leta 1995, s katero naj bi bili seznanjeni posredno tudi gorski kolesarji preko svoje literature, izdana pa jim je bila še posebna zgibanka.
Praksa kaže drugače. Tako kot kolesarje ogrožajo motorna vozila, tudi (gorski) kolesarji ogrožajo (planince) pešce in to še zlasti na planinskih poteh. Za oddajo je bila izvedena anketa med obiskovalci Šmarne gore, ki so govorili o nevarnih spustih gorskih kolesarjev po strmih pešpoteh iz vrha, ki so nekatere že od samih pešcev preobremenjene. Tudi sam sem navedel nekaj svojih neprijetnih izkušenj iz Rašice, Krima in Klobuka. Gorski kolesarji dosežejo svoj cilj z vzponom po zložnejši javni ali gozdni cesti, nato pa sledi mnogokrat divji spust po strmi ozki poti ali stezi, kar predstavlja dejansko nevarnost za pešce, saj kolesarji nimajo na kolesih zvoncev. Opozoril sem, da hitri spusti težkih koles in zaviranja na planinskih poteh povzročajo škodo na vegetaciji in pospešujejo erozijo tal pa tudi razdirajo poti, za katere skrbijo in jih vzdržujejo planinska društva.
Oba kolesarska predstavnika sta se s tem v glavnem strinjala. Gorsko kolesarstvo je nova dejavnost in kot taka še premalo organizirana. Imajo sicer svoje klube, v katerih pa večina tistih, ki se vozijo v gore, še ni včlanjena, zato ustrezna osveščenost še ni na takem nivoju, kot je mogoče v tujini.
Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je poudaril, da Uredba iz leta 1995 velja, da bi jo bilo treba ustrezno posodobiti, da pa je zelo težko z njihove strani na terenu poskrbeti za njeno izvajanje in kaznovanje kršilcev.
Sam sem na koncu predlagal, naj bi gorski kolesarji zlasti pri spustu, imeli nekje prosto obešen nek zvonec, ki ga sicer, glede na naravo in tehniko vožnje, ne morejo imeti na krmilu. Prisotnost gorskih kolesarjev v naravi bi bila pravzaprav zaželena, saj s svojo dejavnostjo v okolje ne prinašajo izpušnih plinov, vendar pa bi morala biti v okvirih, ki ne bi ogrožali planincev, njihovih poti in življenjskega okolja.
Dejal sem na koncu, da planinski kodeks določa, da naj bi bil vsak član PZS tudi hkrati varuh narave in da je bil kar se tega tiče narejen na našem področju velik napredek. Predlagal sem, naj se uvede podobna
miselnost tudi med gorskimi kolesarji, ki pa so na žalost večinoma še vedno prepuščeni le sami sebi in svoji vesti, njihova literatura kar jo je, varstvo narave omenja nekje na koncu vrstic in zelo na kratko.
Drago CENČIČ
VODNIŠKI KOTIČEK
Čas, kot zvezda se utrne, stare vse poti zagrne. Nove, z upi tlakovane, vir so sreče nasmejane..
VSEM ŽELIMO VESELE DECEMBRSKE DNI, SPOKOJEN BOZIC TER ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2006
člani VODNIŠKE KOMISIJE in Veronika SUSMAN ŠEGATIN, strokovna sodelavka
KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO
MEHIKA
IN OKVIRNE PRIJAVE ZA SREDNJO AMERIKO
Popotovanje po Mehiki je kombinacija planinstva in turizma, udeleženci bodo spoznali številne naravne in kulturne zanimivosti, zaradi manjše skupine bodo potovali z najetim kombijem, ki ima številne prednosti. Planinstvo predstavljata dva štiritisočaka, ki zahtevata le nekaj ur hoje.Odhod je prestavljen za teden dni, tako, da je odhod 18. januarja 2006.
Za tiste, ki so že bili v Mehiki in želijo spoznati še sosednje države Guatemalo, Belize in Honduras, pripravljamo potovanje v februarju 2006. Sprejemamo že prijave, razpis bo objavljen v začetku decembra.
MEHIŠKA TURA, 18. 1. - 6. 2. 2006 PROGRAM
1.dan:	polet proti Mehiki in pristanek v Ciudad de Mexicu,
2.dan:	vožnja do Pueble, ogled Cacaxtle, Cholule in kolonialnega centra Pueble,
3.dan:	prevoz do Oaxace in ogled mesta ter Monte Albana,
4.dan:	ogledi zapoteških spomenikov El Tule in Mitle ter vožnja do Tihega oceana,
5.dan:	vožnja do Tuxle Gutiereza in kanjona Sumidero z ogledom, dan bomo zaključili v San Cristobalu de las Casas v indijanskem Chiapasu,
6.dan:	obisk vasi Chamula in ogledi v okolici San Cristobala,
7.dan:	prevoz do Tonine, slapov Agua Azul in Misol-ha in ogled Palenqueja, prvi stik z majevsko kulturo,
8.dan:	se bomo zapeljali v prvobitni Lakandonski gozd z ogledom Yaxchilana,
9.dan:	vožnja proti Yucatanu,
10.dan:	prihod na vzhodno obalo Yucatana z ogledom Chetumala, jezera Bacalar do Tuluma,
11.dan:	obisk majevskega obalnega naselja Tulum, kopanje v Karibskem morju v Playa del Carmen, ogled Cancuna,
12.dan:	bo namenjen biseru majevske in tolteške kulture Chitzen Itze, vožnja do Meride,
13.dan:	ogled majevskih mest Kabah in Uxmal in vožnja proti Villahermosi,
14.dan:	ogled olmeških arheoloških najdb v Villahermosi in nadaljevanje poti do jezera Catemaco in Veracruza,
15.dan:	ogled pristaniškega Veracruza, Zempoale in prijetne Jalape z muzejem,
16.dan:	iz Jalape bomo končno spet na visoki planoti, po dogovoru se bomo povzpeli na La Malinche(4461 m),
17.dan:	je rezerviran za obisk Teotihuacana in Tule, srediušča vojaškega ljudstva Toltekov, dan bomo zaključili v Toluci,
18.dan:	se bomo povzpeli na Nevado de Toluco (4701 m) in se popoldne vrnili v glavno mesto,
19.dan:	ogledi v Ciudad de Mexicu,
20.dan:	nadaljevanje ogledov , odhod na letališče in polet proti Evropi,
21.dan:	prihod v Slovenijo.
CENA
Okvirna cena je 480.000 SIT, odvisna bo od cene letalskega prevoza in števila udeležencev. V ceni so vključeni poleti in transfeiji, letališke takse, nočitve v enostavnih hotelih z zajtrkom, vsi prevozi v Mehiki, vstopnine in ogledi po programu, nezgodno zavarovanje, vodenje in stroški organizacije. Za ostale stroške se udeleženci dogovarjajo sproti (dodatni ogledi, kulturne prireditve, prehrana, itd.).
PRIJAVE IN VPLAČILA, DODATNE INFOR-MACIJE
Prijave z vplačilom akontacije 20.000 SIT sprejemajo v računovodstvu PZS do 10. decembra oziroma do zasedbe mest v vozilu. O vplačilih in opremi, klimatskih in zdravstvenih razmerah in drugem bodo prijavljeni dodatno obveščeni. Vse informacije v zvezi s popotovanjem po Mehiki dobite pri Janezu Pretnarju, mobitel 031/429 9 70 ali e-mailu: janez.pretnar@siol.net. Sprejema tudi okvirne prijave za Srednjo Ameriko.
KGP UO PZS - PROGRAM 2006
Komisija za gorsko popotništvo UO PZS ima že pripravljen program za prihodnje leto in je objavljen v Planinskem koledarčku 2006 in na spletnih straneh PZS (www.pzs.si). V programu so Vietnam in okoliške države, severozahodna Argentina, Madeira, Dalmacija, Albanija in še kaj drugega.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
DNEVI VARSTVA PRED SNEŽNIMI PLAZOVI 2006
Podkomisija za reševanje izpod plazov pri Komisiji za GRS Slovenije, organizira tradicionalne Dneve varstva pred snežnimi plazovi, ki bodo potekali 21. in 22. januarja 2006 v Vadbenem centru SV na Pokljuki.
Zbor udeležencev bo v soboto 21.01.2006 ob 08.00 uri v vojašnici na Pokljuki.
Zaradi omejenih možnosti nastanitve in velikosti učilnice se tečaja lahko udeleži maksimalno 60 oseb. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v prostorih vadbenega centra SV, kotizacija na osebo znaša 3.500.- SIT in se poravna ob prihodu na izobraževanje.
Prijave sprejemamo v pisarni GRS Slovenije Bleiweisova 34, p.p. 245, 4101 Kranj, tel. : 04 20 10 670; GSM 041 617-817 - Brigita, E-mail grs@pzs.si, vsak dan od 08,00 do 14,00 ure, do zasedenosti tečaja, oziroma do 13.01.2006.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA:
Sobota 21.01.2006
09.00 do 12.00	- predavanja
12.30	- kosilo
14.00	- praktično delo na terenu
17.00	- predavanja
19.00	- večerja
Nedelja 22.01.2006
08.00	- odhod na turo 2 skupini: turni smučarji in pohodniki - med turo prikaz
organiziranega reševanja.
13.00	- zaključek
Vse udeležence opozarjamo, da naj bodo glede na zimske razmere ustrezno opremljeni, sicer se ne bodo mogli udeležiti ture.
Podkomisija za reševanje izpod plazov Igor POTOČNIK, načelnik
GOSPODARSKA KOMISIJA
STATISTIČNI PODATKI IN PREGLED PROMETA V PLANINSKI KOČI ZA LETO 2005
V zeleni prilogi 11. številke Obvestil PZS - Zakonodaja in uradne objave so objavljeni statistični obrazci. Prosimo, da ne pozabite izpolniti rubrike o finančnem poslovanju koče, kar je zlasti pomembno za tista društva s kočami I. In II. kategorije, ki kandidirajo za pomoč iz sredstev proračuna Republike Slovenije.
NE POZABITE:
ROK ZA ODDAJO IZPOLNJENIH OBRAZCEV JE: 15. januar 2006
Strokovni sodelavec:	Načelnik GK UO
PZS:
Danilo M. SBRIZAJ	Metod KOVAČ
NA SVETOVNEM POKALU V KRANJU:
MAJA VIDMAR SREBRNA
Celotni izkupiček slovenske reprezentance sta dopolnila še Mina Markovič s petim in Tomaž Valjavec z osmim mestom.
Naše športne plezalke so še enkrat pokazale zakaj se jih boji vsa konkurenca. Prav vse naše finalistke so plezale __ odlično. Prva je bila na vrsti P* J^ Mina Markovič, ki je s hitrim plezanjem končala zelo blizu vrha. Ko pa sta svoje pokazali še Natalija Gros in Maja Vidmar, je dvorana stala na nogah. Dvojno vodstvo in bilo je jasno, da imamo dve na stopničkah. Na nastop je čakala samo še Angela Eiter. Avstrijka je dokazala, da je letos res nepremagljiva in smer kot edina zmogla prav do vrha.
V seštevku držav je na tekmi v Kranju prvič letos slavila slovenska reprezentanca, sicer pa so v skupnem seštevku premočno zmagali Francozi. Sloveniji je pripadlo drugo mesto, na tretje pa se je uvrstila Avstrija.
V moškem delu finala smo videli nenavadno veliko plezalcev, ki so preplezeli smer prav do vrha, tako da so o najvišjih treh mestih odločali prejšnji krogi tekmovanja. Tekmovalci so drug za drugim plezali odlično in v smeri našli veliko možnosti za nekaj počitka. Tako je na najvišji stopnički četrtič v tej sezoni stal Italijan Flavio Crespi, pred Nizozemcem Verhoevnom ter Lachajem iz Švice. S tem si je Italjan priplezal tudi prvo mesto v letošnjem skupnem seštevku. Edini Slovenec v finalu, Tomaž Valjavec, je plezal zelo suvereno za prav najboljšimi zaostal le nekaj oprimkov. Po nastopu je dejal, da je z nastopom več kot zadovoljen, saj v smeri ni delal napak in je lahko pokazal, da se enakovredno kosa z najboljšimi na svetu.
PLANINSKA DRUŠTVA.
VABIJO.
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
obvešča, da bo tradicionalni pohod po Haloški planinski poti v soboto, 27. maja 2006 na relaciji Podlehnik - Janški Vrh - Ptujska Gora. Planinska društva pozivamo, da uvrstite pohod v svoje letne plane
akcij in se nam pridružite. Obeta se prijetna hoja med haloškimi griči kjer prebivajo prijazni in gostoljubni ljudje. Več informacij pri vodji pohoda Tonetu Purgu, tel. 031/331 - 042.
PD SATURNUS
organizira skupaj s PD POHODNIK iz Novega mesta v soboto 10.12.2005 izlet na Slavnik (1107m). Prevoz z avtobusom. Zbor ob 6.50 pri Petrolu v Zalogu. Vodi Stane Curk, ki do zasedbe mest zbira tudi prijave na tel.031 540 554.
PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA
sporoča vsem planincem, da bo Koča na Blegošu od novembra do aprila odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dostop preko Poljan, Javorij in Gorenje Žetine na Črni kal. Cesta se do Gorenje Žetine redno pluži.
Dom na Lubniku bo do konca novoletnih praznikov odprt vsak dan. V januarju in februarju bo ob sobotah, nedeljah in praznikih odprto zavetišče Lubnikar.
Vse informacije lahko dobite v pisarni PD: št. telefona/fax-a: 04 512 06 67. Informacije lahko dobite tudi na spletni strani: www.volja.net/plandru/ ali se nam oglasite po E - pošti: pd.skofjaloka@volja.net.
PRIREDITVE IN POHODE V LETU 2006
SI LAHKO OGLEDATE NA SPLETNI STRANI PZS www.pzs.si IN V PLANINSKEM KOLEDARČKU ZA LETO 2006
27. Spominski pohod "PO POTI CANKARJEVEGA BATALJONA" s Pasje ravni v Dražgoše, 7. in 8. januarja 2006
Spominski planinski pohod je posvečen dražgoški bitki v januarju leta 1942, spominu na padle borce Cankarjevega bataljona, postreljene domačine in na požgane Dražgoše.
Pohod je namenjen vztrajnim planincem, saj traja 10 - 12 ur v težkih zimskih razmerah in ob nizkih temperaturah. Avtobus bo pohodnike peljal iz Avtobusne postaje v Škofji Loki, do vasice Log ob 20. uri, od koder je slabi 2 uri hoje na zbirno mesto pri kmetu Koširju (Jože Setnikar, tel. 01 - 36 45 116). Začetek pohoda bo med 22. in 24. uro., kar določi organizator glede na vremenske razmere ta dan. V Dražgoše pridemo okrog 10. ure.
Opremo morate pohodniki prilogoditi vremenskim razmeram na dan pohoda. ČELNA SVETILKA JE OBVEZNA, priporočamo pohodne palice in male dereze. Na poti je poskrbljeno za čaj in malico na cilju. Startnina je 1.000 SIT. Povratek iz Dražgoš si udeleženci organizirajo sami ali koristijo prevoz organizatorja dražgoških prireditev iz Dražgoš do Škofje Loke.
Informacije na tel. 04 - 51 20 667 ali 041 - 679 1 21 ali 041- 595 005.
Pohod vodijo člani organizacijskega odbora, planinski vodniki in reševalci GRS PD Škofja Loka.
mit
1.10.2005 se je 36 članov planinske sekcije DU udeležilo tradicionalnega izlet po vinskih goricah na Boč. Prijazna pogostitev na poti in na cilju na Makalah je vsem ostala v lepem spominu.
Izleta na Ovčji vrh nad Celovško kočo se je 8.10.2005 udeležilo 32 planink in planincev sekcije DU. Med vzponom proti vrhu so jih vseskozi prehitevali udeleženci mednarodnega študentskega kolesarskega tekmovanja. Seveda so tekmovalce, ki so v gosti megli morali ves čas paziti, da ne bi zašli s poti, vzpodbujali z glasnim navijanjem. Na vrhu je samo vpisna knjiga, zato so posebej za to priložnost izdelani žig imeli kar s seboj. Ob koncu so si ogledali še dolino Poden z zaščitenim območjem Mlako (Marchenwiese) pod severno steno Vrtače. Obiskali so tudi smaragdno modro Jezerce (Meeraugen). Izlet pa so zaključili pri trdnem slovenskem kmetu Podnaiju (Valentin Waldhauser), kjer so se lahko okrepčali tudi za tolarje.
Na 16. seji, ki je bila 13.10.2005, so člani UO PD Litija ponovno obravnavali finančno poročilo o poslovanju društva v prvih sedmih mesecih. Goranu Turudiču so odobrili 20.000 SIT za pokritje stroškov uspešne odprave. Tako, kot na vseh letošnjih sejah, so tudi na tej obravnavali aktivnosti v zvezi s stoletnico društva. Mladinski odsek bo pripravil plakata s predstavitvijo dejavnosti mladih, ki ga bodo razstavili na OŠ Gradec (nato lahko tudi na ostalih šolah). Za vse, ki so kakorkoli pomagali pri prireditvah ob 100 letnici, bo 6.11.2005 organiziran izlet na Obolno. Album, ki so ga prejeli za darilo, bodo opremili s fotografijami letošnjih prireditev. Obravnavali so tudi finančni in vsebinski poročili obeh taborov, članom je bil razdeljen Prusik, ki so ga izdali udeleženci mladinskega tabora. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo 25. pohoda na Tisje. Peter Rutar in Roman Ponebšek sta člane OU seznanila kako potekajo aktivnosti glede oddaje doma na Jančah. Na dan seje je društvo štelo 373 članov.
Tradicionalnega izleta v neznano >Ne vemo kam< se je 15.10.2005 udeležilo 49 članov sekcije DU. Avtobus jih je najprej zapeljal na kavo v Kamnik, kar je pri ugibanju končnega cilja marsikoga spravilo v zmoto. Zaradi takšnega slepilnega manevra so le štirje udeleženci, med šestimi ponujenimi možnostmi, uganili pravi cilj izleta. S hojo so pričeli pri Svetih treh kraljih od koder so se peš spustili do Rovt. Med potjo jih je v Hlevišah na svojem domu prijazno pogostil litijski rojak Gvido Bokal. Sledila je vožnja do Zaplane in nato pešačenje na Planino z razglednim stolpom ter sestop do kmečkega turizma Kuren, kjer je sledil kulturni in družabni del. V klub 70 so sprejeli dva nova člana: Cirilo Godec in Jožeta Koritnika. S praktičnimi darilci so se zahvalili vodnikom. Za program je tudi tokrat poskrbela triperesna deteljica Mila Grošelj, Anica Majcen in Darinka Lovše. Vodja sekcije Stane Jerebič je pohvalil najbolj vztrajne udeležence izletov in se vsem zahvalil za dosedanje sodelovanje. Seveda tudi tokrat ni manjkala ubrana pesem pevcev pod vodstvom Jožeta Kukovice.
Izleta savske sekcije na Kum se je 15.10.2005 udeležilo 34 članov sekcije, dva pa sta se odpravi priključila v Radečah. S hojo so pričeli v Borovaku, vasici pri Podkumu in se v gosti megli povzpeli na najvišji vrh Posavskega hribovja. Sledil je kar dolg sestop v Radeče, ki ga je šest planincev podaljšalo še z vzponom na Nebeško goro (958m), najvišji vrh občine Radeče, večina ostalih pa s hojo po asfaltu vse do doline, saj odcep poti v Jelovem sploh ni bil označen. Kakorkoli že, nekaj čez dogovorjeno uro, so se vsi srečno zbrali pri splavu KTRC (Kulturno turistični razvojni center) Radeče. Splavarji, oblečeni v delovno opravo iz začetka prejšnjega stoletja so jih pričakali s kruhom in soljo; vsak udeleženec pa je prejel tudi
frakeljček z borovničevcem. Sledila je zanimiva vožnja s splavom do Zidanega mostu, med katero so izvedeli veliko zanimivega o vzponu in zatonu flosarije po Savinji in Savi in o življenju splavaijev nekoč. Na podlagi žreba je Miran Mohar - Džimi postal splavarski vajenec, ob koncu vožnje pa so ga s slovesnim krstom sprejeli med stare splavarske mačke. Med vožnjo so postregli z odličnim golažem, ob zvokih harmonike pa so se najbolj vztrajni lahko tudi zavrteli.
Izlet, ki sta ga 22.10.2005 pripravila Ivanka in Ludvik Kofol je bil res nekaj posebnega. S hojo so pričeli pri hotelu Delfin v Izoli, kjer se jim je prvič pridružila litijska fotografinja Zofka Hauptman. Od obale so se povzpeli čez Belveder do Križa pomorščakov, se spustili do strunjanskih solin in se spet dvignili na Beli križ, kjer so imeli malico. Nato so si ogledali še piransko obzidje in cerkev sv. Jurija ter se spustili na Tartinijev trg, kjer so zaključili s pešačenjem. Med peturno hojo je 51 udeležencev izleta na povsem nov, planinski način doživelo našo obalo.
23.10.2005 se je 10 učencev višje stopnje OŠ Litija odpravilo iz Save na Zasavsko Sveto goro. Na vrh so se povzpeli čez Tirno, vrnili pa so se čez Leše. Izlet sta vodili Ana Mohar in Angela Marolt. Učenci nižjih stopenj OŠ Litija, OŠ Gradec in podružnične šole Hotič so se 29.10.2003 povzpeli na Kum. Avtobus jih je odložil v Dobovcu in jih pobral na Lontovžu. Vseh udeležencev je bilo 34, spremljali pa so jih Mojca Bregar, Joži Bregar, Aleš Pregel, Maruša Bokal in Mira Bokal.
29.10.2005 je bilo v Izlakah 1. orientacijsko tekmovanje v Zasavski orientacijski ligi. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa PD Litija v sestavi Matjaž Kaplja, Miha Mohar in Janja Repina in osvojila odlično drugo mesto v C kategoriji (mladi od prvega letnika srednje šole do 28. leta).
V času od 28. do 31.10. 2005 je v Paklenici potekal že sedmi jesenski alpinistični tabor AO Litija, ki se ga je udeležilo čez 30. plezalcev, ki so preplezali veliko smeri od II. do VII. težavnostne stopnje.
29.10.2005 se je izleta na Slivnico udeležilo 7 planink in planincev. Po osvojitvi vrha so si ogledali še maketo Cerkniškega jezera pred muzejem v Dolnjem Jezeru ter se zapeljali ob jezeru do vasi Otok.
(Povzeto po Obvestilih PD Litija, št. 98)
POHORJE - 17. in 18.9 2005
Hoja skozi deževni gozd ali predstavitev palerin
Kaj??, porečete tisti, ki preberete le naslov in zaključek. Pa je bilo res tako. Nikoli ni vreme tako slabo, da se mi nebi >fletno< imeli!
Na pot smo krenili iz Slovenj Gradca - prometnega, gospodarskega in kulturnega središča Mislinjske doline ter gorskega obrobja Pohorja. Sledovi človeškega bivanja segajo v sredino prvega tisočletja pred našim štetjem, vendar se mi nismo kaj prida ukvarjali z zgodovinskimi dejstvi. Bolj nas je mučilo, kako intenzivne bodo padavine in kako dobre palerine imamo.
Slabi dve uri hoje, za vodnico Dragico, po še nerazmočenem gozdu, mimo visokogorskih kmetij in že smo v koči pod Kremžaijevim vrhom (1102 m), kjer se nam nadvse prileže topel čaj, kavica, pa tudi nekaj iz nahrbtnika. Prijazna oskrbnica nam razloži, da je letos nabrala okoli 100 litrov borovnic in tudi mi smo jih bili deležni. Kremžarjev vrh je dobil ime po kmetu Kremžarju in je najzahodnejši vrh Pohorja.
Nadaljevanje poti nas vodi skozi gozdove, gor in dol, do vmesnega počitka v Grmovškovem domu pod Veliko kopo, kjer se kar nismo mogli posloviti od tople peči, saj je zunaj bila megla in dež. Pa kaj, red je red in nadaljujemo vse tja do Ribniške koče (1507 m), kjer nas je pričakala topla peč na kateri smo preko noči skušali posušiti mokra oblačila in obutev. Počasi razumevamo zakaj so nekatera športna oblačila, tako draga, saj so čevlji res nepremočljivi, oblačila pa topla in hitrosušeča.
Planinska soba v koči je bila tako prijetna, da se celo plesu ni bilo mogoče izogniti.
Seveda pa smo vso pot lahko razkazovali lepe raznobarvne palerine in dežnike ( sončno rumene, oranžne kot sončni zahod, modre kot nebo, zelene kot gozd ., nekateri smo bili odeti v >kondomčke<, to je tiste polivinilaste plašče, ki jih dobite v >Vse po 199<) ). In bilo je prav prijetno, saj smo si pripovedovali razne šale in poletne dogodivščine, po poti smo nabirali celo gobe, opazovali, kako se poti spreminjajo v potočke in jezerca. ali pa kar tako premišljevali sami zase.
Po poti kljub mokroti obiščemo znamenita Lovrenška jezera na višini 1520 metrov, ki so nastala zaradi nepropustnih tonalitnih tal v skledastih kotanjah. Jezerc je običajno 21 in so globoka do 120 cm. Okrog jezerc raste nizko barsko borovje in nekatere redke rastline kot so razni saši, rjasti sleč, mahovnica, divja rožmarinka in mesojedka okroglolistnata rosika. Prebivalci močvirja so tudi ruševci in kljunači, ki pa jih ni bilo na spregled.
Dvodnevni izlet, po deževnem gozdu, se zaključuje na Pesku, kjer nas čaka avtobus in degustacija raznih dobrot, ki so jih prispevali planinci rojeni v septembru.
Za konec: Odšli smo v dežju, hodili smo v dežju, prišli smo v dežju, vmes pa smo se fletno imeli. Vodnika Dragica za začetku in Štefan na koncu kolone, pa sta tako ali tako dobro poskrbela za sprejemljiv red.
Za PD Križe: Ivana VALJAVEC
KOČEVSKI PLANINCI NA KOBARIŠKEM STOLU
V skladu z letnim programom izletov in pohodov smo se v soboto, dne 15.10.2005 odpravili v Posočje. Izleta se je udeležilo 34 planincev in planink.
Zarana smo se zbrali na avtobusni postaji v Kočevju in se odpeljali po vijugasti cesti skozi Cerknico v Idrijo in naprej na Most na Soči ter skozi Tolmin v Kobarid. Tu smo skrenili z glavne ceste in se odpeljali v Breginj (550m). Breginj je obmejno najzahodnejše večje naselje v Sloveniji. Po izstopu iz avtobusa smo se veselo podali na Kobariški Stol (1673m).
Večina nas je bila tu prvič. Lepa okolica, dober zrak in sonček so v nas predramili radost. Pot nas je vodila po s travo poraščenem pogorju. Pri cerkvici sv. Marjete iz 16. stoletja smo imeli postanek. Mnogi so potegnili za zvonec in oznanjali svoje razpoloženje. Na vrhu Stola som posedli okrog zaprtega zavetišča ter si privoščili počitek. Ob izmenjavanju dobrot iz nahrbtnika smo veselo kramljali. Po vpisu v knjigo pohodnikov in žigosanju pohoda smo občudovali bližnje in daljne vrhove gora ter jih s pomočjo izkušenih vodnikov pravilno poimenovali. Morja pa zaradi meglic žal ni bilo videti.
Pohod smo v gosjem redu nadaljevali po hrbtu Stola vse do malega Muzca (1612m), kjer smo se stopničasto spustili v dolino. Čeprav je bila tura lahka, je 6-urna hoja nekaterim neutrjenim nogam povzročala težave. Ob manjšem zajetju potoka smo si odpočili noge in ob druženju z domačimi gasilci pogasili najhujšo žejo.
Zvečer smo se vrnili domov zadovoljni, polni vtisov in energije.
Nevenka KRIŽ
ZIROVSKI ŠOLARJI SO BILI SPET V PLANINSKI ŠOLI V NARAVI
Letošnje mokro in nestanovitno vreme je prekrižalo načrte mnogim ljubiteljem gora in pohodništva. Marsikakšna daljša in zahtevnejša tura je odpadla, lepi dnevi so zvabili največ ljudi le na pohode v sredogorje in na krajše izlete.
Učenke in učenci 7.razreda Osnovne šole Žiri pa so le imeli srečo, da so lahko od 21.do 23.septembra bivali v gorskem svetu in se preizkušali v veščinah pravih planincev. Planinske šole v naravi so se udeležili prav vsi, ki obiskujejo 7.a,b in c razred. Z njimi je bila ekipa vodnikov pod vodstvom g. Bogdana Erznožnika, učitelja športne vzgoje, ki ima največ zaslug, da je ta šola v naravi že tradicionalna, saj je bila letos že osmič.
Pouk v naravi in pohodi so se odvijali na področju doline Lepene, okrog Krnskega jezera, na planini Polje, pod Bogatinom, na področju Lepoč, polovica mladih planincev pa se je povzpela tudi na Veliko Babo, 2016 m visoko.
Za prijetno bivanj e, spanje in hrano je poskrbelo osebje Planinskega društva Nova Gorica v domu pri Krnskih jezerih.
Učenci so uživali v lepotah gorske narave, v miru, druženju z vrstniki. Spoznavali so tudi, kako se je treba pripraviti na pohode v gore, kakšne nevarnosti in vreme nas lahko presenetijo v gorah, kakšno opremo naj bi imel planinec, kako deluje Gorska reševalna služba. Všeč jim je bil tudi praktični pouk biologije, prve pomoči, plezanja in reševanja. Seveda so se nekaj naučili tudi o zgodovini planinstva in alpinizma ter o trpljenju vojakov na soški fronti v času prve svetovne vojne.
Uspešno izvedbo planinske šole v naravi sta poleg staršev finančno omogočila še Planinsko društvo Žiri in Občina Žiri.
Marija KOKALJ
SLIVNICA, NAMESTO JEREBICE - 22.10.2005
Poletna planinska sezona je za nami, ostane nam le še jesenski del, odet v mnoge odtenke rumenorjave barve in že smo v pričakovanju bele zime.
Planirani oktobrski izlet na Jerebico, na slovensko italijanski meji, nam ni uspel, saj vzpon po spolzkih skalah na severnem delu 2100 m visoke gore, ni bil priporočljiv. Vendar, dan namenjen izletu je tu in tako smo se odpravili na nenevarno Slivnico (1200 m) nad Cerkniškim jezerom. Čeprav se z nje menda še vedno spuščajo coprnice (verjetno to lahko opazijo le močno drogirani ljudje), nismo opazili nobene niti v >coprniški jami<.
Pa smo se na pot odpravili zgodaj, tako kot je velevala razpisna dokumentacija, ob 4.30 uri iz Križev. Tokrat smo imeli posebno veselje s pitjem jutranje kavice na počivališču Lom, saj sta nam vodnici Aleša in Mojca, privoščili polno uro in dovolili celo zamudo. Tako smo do dne, počasi pripotovali v Cerknico s popolno planinsko opremo, od katere se nekateri nikakor niso želeli ločiti. Po dobri uri hoje skozi listnati gozd in senožeti, tik pod vrhom, vstopimo v prijetno >coprniško< domovanje, kjer nas je že na vhodu pozdravila mama coprnica, majhne coprničke pa visijo, kar izpod stropa.
Ta del Notranjske je poznan po bogatih listnatih gozdovih, gradu Snežniku, presihajočem jezeru, polhih. zato je v planinskem domu tudi majhen živalski vrt z medvedko, lisicami, kuno.
Pogled na Cerkniško jezero je bil nekoliko zamegljen, nazorno presihanje jezera smo si ogledali v Jezerskem hramu, ki ga je v Dolenji vasi pri Cerknici uredil podjeten domačin. Izdelal je reliefno maketo cerkniške doline z vsemi podrobnostmi, tako, da natančno lahko vidimo, kako skozi požiralnike voda priteka in odteka. Manjši muzej prikazuje tudi, kako so nekoč želeli izgraditi turistično objezersko središče in kako lovijo ribe. Kadar voda odteka, se jih v predelih z vodo nabere neverjetno veliko in jih lovijo v nekakšne pletene koše imenovane koče.
Presihajoče cerkniško jezero je s svojimi naravnimi danostmi (požiralniki, travo, grmovjem, živalstvom) prava poslastica za fotografe. Del teh fotografij smo si ogledali s pomočjo multivizije. Skratka vredno ogleda.
Da, pa ne bi bili prezgodaj doma, smo na dolgo proslavljali rojstni dan naše planinke Olge in zopet je bilo prijetno.
Za konec: Niso samo visoke gore vredne vzpona, tudi na coprniški gori je lepo, še posebej, če te coprnice ne odvlečejo v svoje vrste.
Za PD Križe Ivana Valjavec
Poglejmo še, kako je nastalo Cerkniško jezero:
1. Povzeto po Jožefu Žirovniku,1898
Nekdaj sta stala na Cerkniškem dva gradova, karlovški in šteberški. Prvi je bil sezidan zraven Male Karlovice nad Svinjsko jamo, drugi pa na nasprotni strani v vznožju Križne gore. vsak na svojem koncu doline. Graščaka sta si bila smrtno sovražna. Prigodilo se je pred veliko leti, da je iz ljubosumnosti Šteberčan ubil Karlovčana pri viteških igrah v dvoboju. Od takrat je izviralo sovraštvo med obema rodovoma.
Drugače je bilo pri otrocih obeh graščakov. Šteberški sin in Karlovška hči sta se ljubila kljub velikemu nasprotovanju staršev. Šteberčan sklene zaprositi Karlovčana za roko njegove hčerke, le ta pa za pogoj postavi, da mora dolino zaliti voda, da bo po hčer lahko prišel s čolnom. Šteberčan, ves obupan ob nemogoči zahtevi, v svoji zamišljenosti ob povratku sreča velikega kosmatega moža, ki se je dvignil iz jame v katero so se stekali studenci. Mladi vitez se mu zasmili in mu svetuje kaj naj stori; izdela močno mrežo in z njo zapre požiralno jamo. Ker voda ni mogla več odtekati v globine, je res zalila celotno dolino. Kljub temu, da je prišil po nevesto s čolnom, Karlovčan ni držal besede. Lepota Karlovške hčere je slovela daleč okrog. V grad so prihajali razni snubci. Mlada Karlovčanka je sklenila ostati zvesta Karlovčanu in odbijala vse ženine. Neki plemenitaš pregovori Karlovčana da mu obljubi hčer, vendar da ga le-ta sama sprejme.
Ko je plemenitaš zvedel za ljubezen in vsakonočne obiske Šteberčana pri Karlovški, je hitro pripravil maščevalni načrt. Nekega večera, pripravljalo se je k nevihti, noč je bila temna, se Šteberčan, tako kot ponavadi odpravi h Karločanki. Kot vedno je tudi tokrat, kljub temi, sledil luči, ki jo je videl na oknu Karlovškega gradu, ki mu je, po dogovoru med ljubimcema, vsak večer kazala pot. Vendar luč ni bila prava, premaknil jo je ljubosumni plemenitaš in je njegov čoln vodila v požiralnik Karlovico. Peneči valovi so zagrnili viteza in ga pokopali v hladni grob.
Ko je lepa Karlovčanka zvedela za usodo svojega ljubega je skočila čez grajsko obzidje v jezero in utonila.
2. Ljudska pravljica o nastanku jezera
V davnini je tu, kjer je danes jezero, ležala vas. Nekoč, na nedeljo v adventu, so tam plesali pozno v noč in ko so se najbolj divje zabavali, se je na pragu plesne dvorane pojavil mož častitljive starosti z dolgo, snežno belo brado. Roke je vzdignil proti nebu in prigovarjal podivjanim ljudem, naj se spomnijo, da je sveti adventni čas in naj nehajo plesati, sicer se bo zgodila huda nesreča. Vendar se je družba iz starca norčevala in se še naprej drla in poskakovala.
Starec se je vrnil še drugič in tretjič, vendar njegovih svaril ni nihče poslušal. Tedaj se je odmašil sod, ki je stal v bližini in iz njega je pritekla voda, toliko vode, da je poplavila celo vas.
Nastalo je Cerkniško jezero, v katerem, pravijo, živi tudi zmaj in od koder v sušnem obdobju vedno znova izginja voda.Cerkniškega zmaja lahko opazimo na marsikaterem hišnemportalu.
PLANINSKO DRUŠTVO MEŽICA ZAKLJUČILO PROJEKT IZGRADNJE ČISTILNIH NAPRAV NA SVOJIH PLANINSKIH KOČAH
Uvod
Planinsko društvo Mežica si prizadeva varovati okolje na vseh področjih svojega delovanja. Zato si je že leta 2000 zastavilo ambiciozen cilj, da do leta 2005 opremi vse tri svoje planinske koče s čistilnimi napravami za odpadne vode.
Pred petimi leti so bile to bolj pobožne želje kot pa uresničljiv cilj, saj razen obljubljenih sredstev iz programa PHARE za čistilno napravo na Planinskem domu na Peci nismo imeli na vidiku nobenih drugih finančnih virov za izgradnjo še dveh čistilnih naprav. Imeli pa smo željo, da ta projekt uresničimo, voljo za delo ter določeno znanje tako o tehnologijah čiščenja ter opremi, kot o vodenju investicijskih projektov.
In uspelo nam je. V avgustu 2001 je pričela z obratovanjem biološka čistilna naprava za odpadne vode na Planinskem domu na Peci, junija letos na Koči na Pikovem in avgusta letos na Planinski koči v Grohotu pod Raduho.S tem smo se uvrstili med planinska društva v Sloveniji, ki so v največji meri poskrbela za to, da čimbolj zmanjšajo neugodne vplive odpadnih vod iz svojih planinskih objektov na vire dragocene pitne vode. Od skupno 16 čistilnih naprav, ki obratujejo na planinskih kočah v Sloveniji, so kar tri naprave na kočah PD Mežica.
Čistilna naprava na Domu na Peci
S finančno pomočjo Evropske skupnosti iz sredstev Phare in na osnovi sporazuma o čezmejnem sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo ter v sodelovanju s PZS smo v avgustu 2001 zgradili napravo za čiščenje odpadnih vod pri Planinskem domu na Peci.
Čistilna naprava pri Domu na Peci je bila eno leto v poskusnem obratovanju, prve meritve o učinku čiščenja so bile izvedene konec sezone leta 2002. Že takoj ob začetku obratovanja se je pokazalo, da specifični pogoji (nizke temperature na tej nadmorski višini, otežen dostop, izbira ustreznega ravnanja z blatom, sezonsko obratovanje, neenakomerna frekvenca obiskovalcev), ki veljajo na splošno za objekte v hribih, veljajo tudi za našo napravo. To pomeni, da je potrebno za vsako napravo določiti optimalne parametre glede na razmere, v katerih obratuje.
Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi
Tehnološko je to mala biološka naprava tipa precejalnik.
V napravo se stekajo odpadne vode iz kuhinje, točilnice in sanitarnih prostorov.
Čiščenje odpadne vode se odvija na treh stopnjah:
-	mehanski predčistilni stopnji,
-	dveh bioloških čistilnih stopnjah in
-	mehanski naknadni čistilni stopnji.
Čistilna naprava na Domu na Peci je projektirana za 65 PE (populacijskih ekvivalentov), pri čemer 1 PE ustreza količini in obremenitvi odpadne vode, ki jo >proizvede< ena oseba, ki biva na koči en dan (24 ur).
Čistilna naprava na Koči v Grohotu
Ko smo z deli na Peci v glavnem končali, smo pričeli razmišljati o čistilni napravi v Grohotu. Kot naročena nam je konec marca 2003 dospela informacija PZS, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo objavlja javni razpis za sofinanciranje ekološke sanacije planinskih koč na področju čiščenja odpadnih vod v letih 2003 in 2004. Čeprav je bil rok za prijavo kratek, smo se odločili, da storimo vse, da do predpisanega datuma izdelamo vso potrebno dokumentacijo in se prijavimo na razpis.
Zaradi zapletov glede delitve sredstev iz javnega razpisa Ministrstva se je uresničitev gradnje zavlekla vse do letošnjega leta in smo z zemeljskimi deli pričeli šele julija letos, 4. avgusta pa je čistilna naprava pričela obratovati.
Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi
Tehnološko je to mala biološka naprava tipa precejalnik.
V napravo se stekajo odpadne vode iz kuhinje, točilnice in sanitarnih prostorov, v kratkem bodo vanjo speljane tudi odpadne vode iz brunarice kmeta Majdača, v naslednjih letih pa še iz osmih manjših objektov, ki jih lastniki zemljišč kanijo zgraditi nad planinsko kočo.
Čiščenje odpadne vode se odvija na treh stopnjah:
-	mehanski predčistilni stopnji,
-	biološki čistilni stopnji in
-	mehanski naknadni čistilni stopnji.
Med čistilno napravo na Peci in v Grohotu so določene tehnološke razlike, ki so pogojene s tehnološkim razvojem v zadnjih treh letih, predvsem zaradi boljše dostopnosti Koče v Grohotu, saj je možno blato iz predčistilne stopnje izčrpati s komunalno cisterno in ga odpeljati na večjo čistilno napravo v dolino.
Čistilna naprava na Koči v Grohotu je projektirana za 40 PE. Prav tako kot na Peci, se v primeru, ko je obisk koče največji, presežna odpadna voda zbira v zalogovniku in se očisti, ko se dotok zmanjša. Z zmanjšanim čistilnim učinkom obratuje tudi v primerih daljšega izpada električne energije.
Čistilna naprava na Koči na Pikovem
Z načrtovanjem gradnje čistilne naprave za odpadne vode na Koči na Pikovem smo pričeli leta 2004, vendar so bile naše želje silno negotove, saj jim je manjkal glavni element - kje dobiti potrebna finančna sredstva?
Že v osnovi smo vedeli, da na klasičen nakup čistilne naprave ne moremo računati, saj skromna finančna sredstva Planinskega društva včasih ne zadoščajo niti za prepotrebna obnovitvena dela na kočah. Toda z voljo in ljudmi, ki jim ni vseeno, kakšno naravo bomo pustili našim otrokom in vnukom, smo uspeli rešiti tudi to, navidez nerešljivo nalogo.
Čiščenje odpadne vode v čistilni napravi
Tehnološko je to mala biološka naprava z razpršeno biomaso. S tem se bistveno razlikuje od čistilnih naprav na Peci in v Grohotu, saj mikroorganizmi, ki se hranijo z blatom in s tem čistijo vodo, niso pritrjeni na kakršnekoli nosilce, temveč prosto plavajo v vodi. Potreben zrak pa dovajamo z vpihavanjem skozi šobe v kopel na dnu reaktorja.
V napravo se stekajo odpadne vode iz kuhinje, točilnice in sanitarnih prostorov in tudi iz hleva ter ploščadi za gnoj pri hlevu.
Čiščenje odpadne vode se odvija na treh stopnjah:
-	mehanski predčistilni stopnji,
-	biološki čistilni stopnji in
-	mehanski naknadni čistilni stopnji.
Čistilna naprava na Koči na Pikovem je projektirana za 15 PE. Učinek čiščenja pri večjem ali manjšem dotoku v napravo reguliramo z nastavitvijo časa vpihavanja zraka. Posebnost te naprave je tudi prigradnja biološkega filtra za izrabljen zrak in plinaste produkte iz naprave, ki preprečuje širjenje neprijetnih vonjav v okolici koče.
Zaključek
Čistilne naprave na naših treh planinskih kočah so torej zgrajene in obratujejo. S tem pa našega dela še ni konec. Naprave je potrebno v bodoče redno vzdrževati, čistiti, skrbeti za pravočasno odstranjevanje odvečnega blata iz mehanskega predčiščenja, nastavljati pravilne parametre obratovanja črpalk in vpihovanja zraka glede na obremenitve z organskimi snovmi in preverjati učinke čiščenja z odvzemom in analizo vzorcev. Poleg tega je treba vestno voditi obratovalne dnevnike o vseh pregledih in drugih vzdrževalnih posegih. To so naloge, ki jih bodo morali opravljati predvsem upravljavci, to je najemniki planinskih koč. Od njihove zavesti in skrbi za naprave, bo v veliki meri odvisna tudi življenska doba naprav ter stopnja očiščenja odpadne vode, kar neposredno vpliva na varovanje zajetij pitne vode planinskih koč in širšega območja.
Ob tem pa se ponuja tudi korist za bodoče načrtovalce gradnje čistilnih naprav na planinskih kočah ter tudi na drugih objektih, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, saj bodo naše izkušnje iz obratovanja treh čistilnih naprav z različno opremo in dvema različnima tehnologijama lahko rešile marsikatero dilemo, pred katero so sedaj znajdejo bodoči graditelji. To sta potrdila tudi predstavnika Planinske zveze Slovenije v.d. generalni sekretar Danilo Sbrizaj in predsednik gradbene podkomisije dr. Janez Duhovnik, ki sta nas obiskala v začetku septembra in nam izrazila vso pohvalo za naše prizadevno delo.
Za zaključek pa še nekaj besed o najzaslužnejših za izvedbo celotnega projekta izgradnje čistilnih naprav. Posebno zahvalo je treba izreči predsedniku PD Mežica Viliju Blatniku, ki je bil nadvse uspešen pri pridobivanju potrebnih finančnih sredstev in celotni organizaciji, z velikim navdušenjem sta aktivno sodelovala gospodarja planinskih koč Jože Atelšek in Mirko Mlakar, svoj prispevek pa so dali tudi vsi člani upravnega odbora PD, ki so trdno podpirali projekt. Pri finančni realizaciji je zelo pomagal tudi predstavnik PZS Danilo Sbrizaj.
Nadvse uspešno delo vseh funkcionarjev in ostalih članov Planinskega društva Mežica v zadnjih letih poleg izgradnje čistilnih naprav za odpadne vode dopolnjujejo tudi druge pomembne investicije na planinskih kočah. Dom na Peci je v veliki meri obnovljen - nova je fasada, zamenjana okna, podi, vrata, obnavljajo se sobe v prvem nadstropju. Obnovljena je tudi zgornja postaja žičnice. Na Koči v Grohotu je obnovljen premaz na zunanjih lesenih površinah koče, instalirano je centralno ogrevanje bivalnih prostorov, obnovljena je oprema kuhinje in nov je dovod pitne vode do koče. Na Koči na Pikovem je obnovljena zunanja zaščita in izvedeno novo napajanje koče s trofaznim el. tokom.
Tako bomo lahko prihodnje leto s ponosom praznovali častitljivo obletnico - 80 letnico Planinskega društva Mežica.
Drago DRETNIK
OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno.
IZDAJATELJ:	PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana
UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Jana RACMAN (tehnična urednica)
ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK:	TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale
NAKLADA:	1660 izvodov brezplačno, december 2005
Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec.
Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
VGN-1
PRIJAVA na tečaj za varuhe gorske narave
Organizator tečaja:___
Termin tečaja:	_
A: OSNOVNI PODATKI - izpolni kandidat(ka)
Ime: Priimek:
Planinsko društvo: Datum in kraj rojstva:
Številka kartice zdravstvenega zavarovanja: Naslov stalnega bivališča:
Poštna številka:	_ Pošta:
Naslov začasnega bivališča:
Poštna številka:	_ Pošta:
Telefon doma:	_ GSM:
Telefon v službi:	_ E-mail:
Poklic:	_ Stopnja izobrazbe:
B: PODATKI O PLANINSKI IZOBRAZBI - izpolni kandidat(ka)
Dosedanja planinska izobrazba:
□	Inštruktor planinske vzgoje
□	Alpinistični inštruktor
□	Vodnik PZS
□	Mentor planinske skupine
□	Vaditelj orientacije
□	Gorski reševalec
Dosedanje delo v PD:
□	Alpinist
□	Jamar
□	Markacist
□	Gospodar planinske koče
□	Gorski stražar
□	Absolvent planinske šole
□	drugo: _
Za prijavo na tečaj sem se odločil(a), ker:
Izjavljam:
•	da sem član(ica) PD	_ s plačano članarino za tekoče leto;
•	da so vsi navedeni podatki na prijavnici resnični;
•	da dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe Planinske zveze Slovenije (PZS) in Športno informativnega centra Slovenije (ŠPIC) v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Datum:	Podpis
__kandidata(ke): _
Komisija za varstvo gorske narave PZS
Str. 1/2
VGN-1
C: IZJAVA O PORAVNANJU STROŠKOV USPOSABLJANJA - izpolni PD ali kandidat(ka)
Planinsko društvo _ se obvezuje poravnati vse materialne in finančne
obveznosti, ki bodo nastale z udeležbo kandidata(ke) na tečaju.
Datum:	Potrjuje
__m.p.	PD:	_
Izpolni kandidat(ka), če je samoplačnik(ca):
Obvezujem se poravnati vse materialne in finančne obveznosti, ki bodo nastale z mojo udeležbo na tečaju.
Datum:	Podpis
__kandidata(ke): _
D: PODATKI O TEČAJU IN IZPITIH - izpolni organizator - izvajalec
Ime in priimek: Planinsko društvo: Organizator - izvajalec: Kraj in trajanje tečaja:
Kraj in datum opravljanja teoretičnega izpita: _
Teoretični izpit je kandidat(ka) uspešno opravil(a): QDA dNE Podpis vodje: Praktični izpit je kandidat(ka) uspešno opravil(a): QDA dNE Podpis vodje: Seminarsko nalogo je kandidat(ka) oddal(a): QDA dNE Podpis vodje: Nalogo pregledal mentor:_Ocena:_□ uspešno
□ neuspešno
Potrjujem, da je kandidat(ka) uspešno opravila vse obveznosti za pridobitev strokovnega naziva "Varuh gorske narave":
V _ dne __m.p.	_
Vodja podkomisije za usposabljane KVGN
Z dnem _si je _, član PD_
pridobil naziv "Varuh gorske narave", sklep Podkomisije za usposabljanje KVGN z dne: _
Podpis: _ Vodja odbora za usposabljanje: _
Opombe za arhiv KVGN PZS:
Komisija za varstvo gorske narave PZS
Str. 2/2
UVODNIK
Kot že veste, sem nova urednica Mladinske priloge. To nalogo sem sprejela zaradi malega izziva, ki ga le-ta ponuja. Seveda so vsaki začetki težki, ampak upam da bom kos tej nalogi in da bom uspešno opravljala svojo nalogo. Prav zato so zelo zaželeni komentarji, pripombe, nasveti od vas, bralcev. Zdaj pa pravi uvodnik.
Pokazala se je prava ostra zima in prinesla težko pričakovani sneg, ki nam je omogočil zimske ture, kepanje in postavljanje snežakov. Vendar je vseeno lepo sedeti doma na toplem in seveda brati Mladinsko prilogo, kjer je opisano skoraj vse, kar se je dogajalo v planinskem svetu novembra. Ampak ker nas je večina pravih hribovcev, lahko oboje združimo in prilogo beremo ob vročem čaju v planinski koči nekje visoko nad meglo in daleč stran od mestnega vrveža.
Vesna Lenart
NOVO LETO
Bliža se čas daril, okrašenih smrekic, veselja, zimskega spanja...in seveda prihaja tudi novo leto. Takrat se vsi zberejo, se skupaj veselijo, si čestitajo. Zato tudi mi želimo srečno novo leto vsem Mladinskim odsekom, Pokrajinskim odborom, Mladinski komisiji, vsem, ki so tako ali drugače povezani z PSZ.
Želimo vam veliko veselja, lepih in prijetnih tur, obilico pohajkovanja po naših in tujih gorstvih in seveda še več navdušenja nad hojo po gorah.
MK PZS
TEDNI TURNE SMUKE 2006
V letu 2006 bodo organizirani tedni turne smuke, ki se bodo odvijali v okolici prenovljenega Doma na Komni. Program je namenjen vsem, željnih turnega smučanja. Same ture bodo prilagojene znanju in željam udeležencev. Program poleg turne smuke vključuje tudi osnove turnega smučanja in zimske alpinistike, nočno smučanje, družabne večere in še veliko več.
TTS vključuje sedem dni popolne oskrbe in vodstvo izkušenih vodnikov PZS in inštruktorjev planinske vzgoje.
Pogoj za udeležbo je starost najmanj 18 let, znanje smučanja na urejenih smučiščih, turnosmučarska in zimska oprema (dereze, cepin), spalna vreča, primerna obleka...in seveda ogromno energije in navdušenja nad hojo in smučanjem v gorah.
Pred začetkom TTS bo organiziran sestanek, kjer se bodo udeleženci seznanili z natančnim potekom in opremi.
Termini:
1.	termin: 28.januar - 4.februar
2.	termin: 4.februar - ll.februar (mednarodna izmena)
3.	termin: ll.februar - 18.februar
Število mest je omejeno na 20 udeležencev v vsaki izmeni. Zadnji rok za prijavo je 19.december 2005.
Cena: 48.000 SIT ( za dijake in študente pa samo 45.000 ) Hitra prijava s plačilom pa vam zagotavlja mesto na TTS.
Informacije in prijave:
tts2006@gmail.com. (041) 819 297 Matjaž Hafner (od ponedeljka do četrtka med 19. in 20.uro)
Vodniški servis Izidor
18. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE ŠOLSKO LETO 2006/07
Regijska tekmovanja so izbirna tekmovanja za uvrstitev na državno tekmovanje. Potekala bodo v mesecu oktobru , oziroma novembru 2006. Točen datum bo znan naknadno, zaradi usklajevanja z drugimi tekmovanji.
Regijska tekmovanja se bodo odvijala na naslednjih področjih:
l.področje: OŠ PREBOLD IN PD PREBOLD
(PODRAVJE, POMURJE, KOROŠKA, SAVINJSKA DOLINA ).
2. področje : OŠ COL IN PD KRIŽNA GORA
(PRIMORSKA, NOTRANJSKA, POSOČJE ).
3. področje : OŠ ŽIRI IN PD ŽIRI
(LJUBLJANSKO OBMOČJE, GORENJSKA, DOLENJSKA, BELA KRAJINA, KAMNIŠKO -BISTRIŠKO OBMOČJE, ZASAVJE ).
Za vse dodatne informacije se obrnite na strokovno sodelavko Veroniko Susman - Šegatin ( 0143455689 ) ali vodjo tekmovanja Brigito Čeh ( 041- 977-469 ).
Vodja tekmovanja: Brigita Čeh
NOVICE IZ PO MO
> PO MO MDO PODRAVJA
SREČANJE MENTORJEV in NAČELNIKOV MLADINSKIH ODSEKOV
bo v soboto, 10. dec. 2005 v Mariborski koči na Pohorju s pričetkom ob 15. uri! Dnevni red:
1.)	Poročilo z okrogle mize in zbora mladinskih odsekov ( Ig, 19.11. 2005),
2.)	Srečanja mladih planincev v letu 2006 (osnovnošolci / dijaki in štud.),
3.)	Razno.
Predhodne prijave so potrebne zaradi pogostitve, ki jo pripravljamo! Svojo prisotnost
sporočite do ČETRTKA, 8. dec. na telefonsko številko: 02-775-0591, 041-863-544 (zvečer) ali primoz .trop@email .si
Vabljeni:
- mentorji PS z licenco ali brez
- načelniki MO
- aktivni člani MO
Primož Trop Vodja PO MO
Anton Purg Predsednik MDO
> PO MO PRIMORSKO NOTRANJSKE
V petek, 11. 11. 2005 sem kot načelnica MO PD Podnanos sklicala sestanek PO MO Primorsko notranjske. Odkar sem prejela vlogo načelnice sem se spraševala, če PO MO Primorsko notranjske sploh obstaja. Zato sem stvar vzela v svoje roke in začela razmišljati, kaj storiti, kdo je sploh vodja, zakaj nima zanimanja, kako naj se zadeve lotim .
Ko sem po spletu iskala podatke o načelnikih MO, sem naletela na prvo oviro. Podatkov nisem imela. Kaj storiti. Odločila sem se, da kontaktiram z MK, tako sem si pridobila vsaj ustrezne podatke, vendar še vedno ne vseh MO. Vabila sem razposlala vsem, ki sem jih imela na seznamu, v upanju da se bodo pozitivno odzvali. Nekateri so se, žal pa so bili zadržani iz osebnih razlogov.
Cilj sestanka je bil, da se končno srečamo načelniki, da povemo mnenje in da poskusimo izvesti vsaj eno skupno akcijo. Vendar je vse to zaman, če se sestanka udeleži le ena načelnica.
Kako naj potem sploh deluje PO? Če ni odziva, zanimanja, volje, ljudi, časa . Sama bom še vedno vztrajala in sklicala še en sestanek, v upanju, da bi prišlo do premikov v PO MO Primorsko notranjske.
Hvala tistim, ki ste se opravičili, saj ste pokazali eno mero zanimanja in Maji, ki si je edina vzela čas in prišla.
Maja Koritnik
NEKAJ MEDNARODNIH
>Kakor so si vse snežinke različne v svoji lepoti, tako se tudi ljudje razlikujemo med sabo. Pa vendar skupaj plešemo na čudovito glasbo življenja.<
Kako ste, prijatelji? Upam, da prav res fajn. Sneg je obilno pobelil naše kraje, jih naredil čiste in nedotaknjene; s tem pa marsikoga (tudi mene ©) prav razveselil, saj se tako obetajo zimske radosti -smučanje, sankanje, pa tudi kepanje ter pretegovanje in treniranje mišic ob kidanju. In veste kaj sem opazila? Da je bila zadnja pošiljka snega največja na Gorenjskem, nič več na Dolenjskem oz. Kočevskem in Ribniškem koncu. Hm... Mi je prijatelj v smehu dejal, da se je vreme po parih letih končno spet vrnilo na pravo mesto. Pa tako smo bili zadnja leta veseli, da imamo največ snega ©!
Na mednarodnem področju je bilo leto 2005 delavno in pestro. Marsikaj se je naredilo, napisalo, uredilo, potrdilo, izvedlo se je tudi veliko aktivnosti... Za zadnji letošnji prispevek v naši Mladinski prilogi Obvestil PZS nisem prihranila kakšen poseben tabor v tujini - programe namreč še vedno čakam, da jih prejmem in vas z njimi navdušim. Prihranila sem prostor, da vas še enkrat povabim na Mednarodni teden turne smuke, ki bo potekal od 4. - 11. februarja 2006. Mednarodni TTS je bil zopet sprejet med UIAA Youth Commission tabore v letu 2006, poleg njega imamo med štirimi YC tabori 2006 še enega - Plezalni tabor poleti. Na mednarodno izmeno TTS je od tujcev zaenkrat prijavljenih 5 Špancev, in seveda tudi Slovencev je že kar nekaj. Zanimajo pa se še Avstrijci, Italijani in Švicarji. Rok prijav je 19. december 2005, tako da pohitite s prijavami - da boste zopet ali pa prvič pod dobrim vodstvom okusili vso lepoto Komne in njenih belih vršacev, neskončno modrino neba, mehko zarezane smučine.... ter spoznali nove prijatelje in se imeli zares fajn v družbi mladih turnih smučarjev iz drugih dežel.
Topel objem in vse lepo skozi praznični mesec...naj bodo drobne radosti tiste, ki vas bodo napolnile s pravim veseljem... in 'mejte se radi!
Zdenka Mihelič
NAGRADNI IZLET ZA DOBITNIKE ZLATEGA ZNAKA MLADEGA PLANINCA
Na sobotni nagradni izlet, ki ga je organizirala MK PZS in je potekal 8. oktobra 2005 na Jančah, je bilo prijavljenih 65 dobitnikov zlatih znakov akcije Mladi planinec ter njihovih spremljevalcev. V ta namen smo iz Vodniškega servisa Izidor MK PZS priskrbeli 5 članov vodstva, ki so izlet ob pomoči spremljevalcev tudi uspešno izvedli.
Zbirno mesto za udeležence severovzhodne Slovenije je bila železniška postaja v Celju, od koder smo se proti izhodišču odpeljali z vlakom. Slovenske železnice so za našo skupino priskrbele poseben vagon. V Zidanem mostu so se nam pridružili mladi planinci iz Posavja, še štirje pa v Trbovljah. Vsi skupaj (30) smo vlak zapustili v Jevnici, kjer so nas je že čakali nekateri udeleženci ter trije člani vodstva (vključno s predsednico Mladinske komisije PZS). Prva skupina je hitro zagrizla v strmino, mladi iz Tolmina in Kobarida z delom vodstva pa kmalu zatem, ko si je njihov minibus izboril pot čez Savo. Do planinskega doma na Jančah smo potrebovali slabi dve uri po v jesenske barve odetem gozdu ter delno po makadamski cesti. Ta čas smo porabili za klepet in medsebojno spoznavanje. Na vrhu smo se vsi zbrali, pojedli kosilo ter se malo poigrali. Tako so skoraj kar prehitro minile tri ure, ki smo jih predvideli za postanek, ob dveh popoldan smo se namreč napotili v dolino. Med potjo nazaj so si nekateri pridno nabrali kostanja za nedeljski piknik. V dolino smo se vrnili nekaj minut pred četrto uro ter se počasi podali vsak na svojo stran Slovenije.
Na izletu je bilo prisotnih 51 dobitnikov zlatega znaka ter 14 njihovih spremljevalcev iz 10-ih organizacij. Za vodenje izleta pa smo skrbeli Maja, Urška, Dušan, Aljaž in Iztok.
Vodstvo izleta
PO DLESKOVŠKI PLANOTI NA KOROŠICO
Prav gotovo je bil tretji septembrski vikend eden lepših koncev tedna v letošnji vremensko muhasti planinski sezoni. Mladi planinci, vključeni v planinski krožek starejše skupine na Osnovni šoli Ljubečna in hkrati člani Mladinskega odseka Planinskega društva Celje-Matica, so ga izkoristili za planinsko potepanje po razgibanem kraškem svetu Dleskovške planote.
Dvodnevni planinski pohod se je za planince, sicer učence od 5. do 8. razreda, začel na planini Ravne, vzhodnem robu te velike planote Kamniško-Savinjskih Alp, do koder so se skupaj s planinskim vodnikom, mentorico planinske skupine in zvestimi spremljevalci, pripeljali z avtobusom; zanimiva pokrajina in prijetno jesensko vreme sta vzpodbudila k začetnemu >premagovanju naporov< po lahkem brezpotju skozi macesnov gozd in višje ležeče alpsko ruševje, vse do kopastega vrha Dleskovec, 1965 metrov visoko.
Z vmesnimi postanki za potrebna okrepčila in občudovanje okolice je skupina šestindvajsetih planincev po markirani planinski poti prišla na Moličko planino k Stari Kocbekovi koči, od tam pa preko Sedelca do Kocbekovega doma na Korošici, pod veličastno Ojstrico. Popoldne se je ob pisanju
vtisov v Planinski dnevnik in igranju nogometa na višini več kot 1800 metrov nad morjem, prevesilo v večer družabno-zabavnih iger.
Naslednji dan so se prijatelji planin preko Praga, na sledi možicev, povzpeli na nezahtevnega dvatisočaka Lučkega Dedca, se >udeležili< obveznega planinskega krsta in mimo slikovitega jezera Vodotočnik, z zadnjim vzponom preko sedla med Desko in Tolstim vrhom, sestopali na planino Podvežak.
S primerno obutvijo, oblačili in nahrbtnikom, s prilagojenim tempom hoje ter z zadostnim pitjem tekočine, nenazadnje tudi z dobro voljo, so starejši osnovnošolci dokazali, da jim hoja v planine ni tuja in, da so osnovno planinsko znanje že osvojili; nekateri izmed njih se namreč udeležujejo organiziranih planinskih pohodov preko planinskih krožkov že od predšolskih dni, v lanskem letu pa so uspešno opravili tudi preizkus iz Planinske šole.
V letošnjem šolskem letu bodo razvijali vztrajnost in naravovarstveno zavest ter spoznavali planinstvo kot način življenja še ob osvajanju drugih izletniško-planinskih točk; Srebotnika, Kunigunde, Kopitnika, Kuma in Olševe.
Planinski krožek v takšni obliki deluje že šesto leto, med planinskimi aktivnostmi pa bo letos v zimskem času organiziran, skupaj s planinskima krožkoma mlajše in najmlajše skupine te osnovne šole, tudi dan planinskih delavnic, z možnostjo plezanja po umetni steni in drugimi športnimi aktivnostmi, >bolšjim sejmom< planinske opreme in izdelovanjem plakatov z vtisi iz planinskih pohodov ter srečanj.
Petra Gregorc
EURODESK
> Razpis 6. programa Umetniki v kontekstu v okviru evropske prostovoljne službe programa MLADINA
Evropska organizacija Pépinières européennes pour jeunes artistes je razpisala 6. program Umetniki v kontekstu - program mobilnosti za mlade ustvarjalce, razvit v okviru evropske prostovoljne službe. Program je namenjen mladim umetnikom v starosti od 18 do 25 let z željo najmanj 6 mesecev živeti in ustvarjati v eni izmed 14 partnerskih organizacij iz 10 različnih držav. Mladi ustvarjalci lahko delajo na projektih po lastnem izboru, le-ti pa lahko vključujejo poljubno obliko umetniškega izražanja: ples, gledališče, glasba, fotografija, vizualna umetnost, video, poulična umetnost, oblikovanje, multimediji, cirkus.	...
Pépinieres européennes pour jeunes artistes bo udeležencem krila stroške poti, zavarovanja, žepnine ipd., stroške vodenja umetniškega projekta, nastanitve in prehrane pa krije gostiteljska organizacija.
Rok za prijavo je 7. december 2005!
> Svetovna mladinska konferenca o demokraciji in političnem udejstvovanju, 13.-15. december 2005, Brazilija
Mladinska konferenca, ki bo decembra potekala v kraju Santo Andre v zvezni državi Sao Paulo v Braziliji v organizaciji Mladinskega gibanja za demokracijo (YMD), bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kaj dandanes mladim pomeni demokracija, kaj bo pomenila prihodnjim generacijam, kakšne družbene spremembe so potrebne v svetu in v gibanje kakšne vrste se želi YMD razviti. Na konferenci bodo potekala predavanja in delavnice na naslednje teme: izobraževanje za demokracijo, soočanje s korupcijo kot oviro na poti k demokraciji, neposredna in reprezentativna demokracija -modeli odločanja, demokracija, mediji in tehnologija, demokracija, sprejemanje odločitev na svetovni ravni in mladina, medgeneracijski dialog in retrospektiva mladinskega gibanja.
> Mednarodni študijski program za strokovne delavce za pomoč mladini in socialno delo, Nemčija
Nemška vlada vsako leto razpiše 25-30 štipendij za mlade socialne delavce in strokovnjake na področju mladinskega dela, ki se želijo vključiti v Mednarodni študijski program za strokovne delavce za pomoč mladini in socialno delo. Program traja 8 tednov in vključuje razprave, obiske in praktično delo v različnih nemških mestih. Za štipendijo lahko zaprosijo vsi, ki poklicno ali prostovoljno delujejo na področju socialnega dela in pomoči v okviru organizacij ali zavodov za zaščito otrok oz. mladine in socialno delo. Kandidati morajo ob prijavi izkazati vsaj eno leto delovnih izkušenj na tem področju po pridobitvi ustreznih kvalifikacij. Mladinski vodje morajo predložiti dokazila o rednem opravljanju dela na področju zaščite otrok oz. mladine in socialnega dela najmanj 3 leta. Kandidati morajo biti stari med 25 in 45 let ter izkazati dobro znanje nemškega jezika.
Za podrobnejše informacije, program in prijavni obrazec se lahko obrnete na Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije, Prešernova 27, 1000 Ljubljana, tel. 01/479 03 00.
Rok za prijavo je 15. februar 2006!
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
UPRAVNI ODBOR
1000 LJUBLJANA, DVORŽAKOVA 9
ŠTEVILKA: UO/538-05 DATUM: 17.10.2005
Z A P I S N I K
19. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila v četrtek, 13. oktobra 2005, s pričetkom ob 16,00 uri, v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, v Kranju. Sejo je vodil mag. Franci Ekar, predsednik PZS, ki je pozdravil prisotne člane UO PZS, poročevalce k posameznim točkam dnevnega reda ter predsednike in načelnike komisij/odborov UO PZS, ki so se udeležili seje.
Prisotni so pred pričetkom seje pozdravili Mino MARKOVIČ, članico PD Ptuj, letošnjo mladinsko svetovno prvakinjo v športnem plezanju. Predsednik PZS mag. Franci EKAR ji je v imenu planinske organizacije iskreno čestital in ji v spomin na srečanje izročil knjižno darilo. Dodatno obrazložitev k uspehu Markovičeve sta podala še predsednik PD Ptuj Uroš VIDOVIČ in podpredsednik PZS ter načelnik Komisije za športno plezanje UO PZS Tomo ČESEN. Letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v športnem plezanju, trinajsto po vrsti, je bilo v Pekingu; naslov svetovne prvakinje pri mladih pa za Slovenijo že sedmi po vrsti. Vseh tekmovalcev je bilo 44. Drugo in tretje mesto je pripadalo Francozinjam. Prisotni so si ogledali tudi posnetek nastopa Markovičeve.
Pričetek uradnega dela seje je bil ob 16,20 uri. Na osnovi liste prisotnosti je mag. Franci EKAR, predsednik PZS ugotovil, da je na seji prisotna več kot polovica članov UO PZS in zato UO PZS lahko prične s sejo in tudi veljavno sklepa. (Lista prisotnosti je priloga arhivskega izvoda zapisnika seje.) V potrditev je predlagal dnevni red, ki so ga člani UO PZS prejeli s sklicem seje s tem, da se na pisni predlog Jožeta MELANŠKA, zaradi sistematičnega pristopa spremeni zaporedje točk dnevnega reda, in sicer:
Predlagana 5. točka ... GRS postane 8. točka;
Predlagana 7. točka . MDO postane 5. točka;
Predlagana 6. točka . Pravilnik.. ostane 6. točka;
Predlagana 8. točka . razpis za GS postane 7. točka; vrstni red točk v nadaljevanju ostane nespremenjen.
Predlog za predlagano spremembo zaporedja točk dnevnega reda je bil dan na glasovanje in sprejet z večino glasov (1 (en) glas PROTI).
DNEVNI RED:
1)	Pregled sklepov 18. seje UO PZS z dne, 7.4.2005 in poročilo o opravljenih nalogah
2)	Potrditev čistopisa Statuta PZS
3)	Predlog članarine in članskih ugodnosti v letu 2006 in potrditev izbire partnerske zavarovalnice
4)	Osnutek programa dela komisij (povzetek) in finančnega načrta PZS za leto 2006 (pregled prispelih programov dela in finančnih programov komisij/odborov PZS)
5)	Delo MDO in obravnava osnutka Pravilnika o organizaciji, delu in nalogah MDO PD.........
6)	Obravnava osnutka predloga Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi PZS
7)	Razpis za GS PZS in potrditev imenovanja komisije za izbiro GS PZS
8)	Informacija o GRS Slovenije
9)	Potrditev članov komisije za pripravo volitev
10)	Potrditev sprememb Pravilnika Komisije za planinske poti
11)	Spletne strani PZS - poziv načelnikom za aktivno pojavljanje komisij PZS
12)	Sprejem postaj GRS Maribor in Ljubljana in Plezalnega kluba Rogaška Slatina v polnopravno članstvo PZS
13)	Vprašanja in pobude članov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije
14)	Tekoče zadeve in razno
-	Informacija o reševanju Tomaža Humarja
-	Informacija o možnem mednarodnem sodelovanju s PS SČG, BiH, Makedonije na področju izobraževanja s sredstvi EU
-	pogodba: PZS - PD; izvajanje določb, sklepov, pravilnikov pri opravljanju planinskih postojank za zagotavljanje statusa planinske postojanke;
-	pobuda, da se iz >Vodil PZS< > izvzame določilo da člani, aktivni v politični stranki ne smejo biti voljeni funkcionarji PZS,PD..;
-	določitev datuma za 20. sejo UO PZS in predloga dnevnega reda K 1. točki
PREGLED SKLEPOV 18. SEJE UO PZS Z DNE, 7.4.2005 IN POROČILO O OPRAVLJENIH NALOGAH
Uroš VIDOVIČ je pred poročilom in razpravo k tej točki dnevnega reda opozoril, da za današnjo sejo ni prejel vabila in gradiva. Predlagana sta bila tale dva SKLEPA:
1.1.
Urošu Vidoviču Strokovna služba PZS takoj posreduje celotno gradivo za današnjo sejo UO PZS. Morebitne pripombe Uroša Vidoviča na zapisnik 18. seje in na gradivo za današnjo sejo se obravnavajo na 20. seji UO PZS.
NOSILEC NALOGE: v.d. GS PZS Danilo M. SBRIZAJ
ROK:	takoj
Sklep 1.1. je bil soglasno sprejet.
Zapisnik 18. seje je bil posredovan skupaj s sklicem za današnje zasedanje. 1.2.
UO PZS sprejema zapisnik 18. seje UO PZS z dne, 07.04.2005 v predloženem besedilu.
Sklep 1.2. je bil soglasno sprejet.
Poročilo o opravljenih nalogah sta podala mag. Franci EKAR in v.d. GS PZS Danilo SBRIZAJ. Odprte ostajajo tele naloge, ki so bile sprejete na 18. seji UO PZS:
- SKLEP:
2.1. UO PZS na eni od naslednjih sej sprejme sklep o splošnih pogojih za sklepanje pogodb, kjer bi se določilo, da je nad 500.000 ali 1.000.000 SIT vrednosti potrebno zbiranje ponudb - JE V PRIPRAVI;
-	SKLEP:
11.5. Razpis za mesto generalnega sekretarja PZS se objavi v prvi in drugi naslednji številki Obvestil PZS in v PV ter na spletnih straneh PZS. Za izvedbo naloge je zadolžen Danilo M. Sbrizaj - NI REALIZIRAN;
-	SKLEP:
13.4. UO PZS predlaga, da se pridobi pisna pravila UIAA, ki je bila soustanoviteljica mednarodnega Olimpijskega komiteja. NOSILEC NALOGE: Tone Škarja v sodelovanju s Tomom Česnom - NI REALIZIRAN.
K 2. točki
POTRDITEV ČISTOPISA STATUTA PZS
Ker je UE Ljubljana Statut PZS že vpisala v register, kjer se vodi PZS je mag. Franci EKAR predlagal, da UO PZS sprejme le ugotovitveni SKLEP, in sicer:
2.1.
UO PZS sprejema ugotovitveni sklep, da je Sprememba temeljnega akta PZS - Statuta PZS v skladu z določbami Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95, 49/98 - odločba 89/99) in na zahtevo Planinske zveze Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Dvoržakova ulica 9 - vpisana dne, 20.09.2005, v register društev pod zaporedno številko 1041, kjer je na Upravni enoti Ljubljana, Sektor za upravne notranje zadeve - Oddelek za javni red, Adamič Lundrovo nabrežje 2, vpisana tudi Planinska zveza Slovenije.
Sklep je bil soglasno sprejet.
V razpravi sta svoji mnenji glede objave čistopisa Statuta PZS in ne le sprememb in dopolnitev, v Obvestilih PZS podala Borut VUKOVIČ in Marko GORŠIČ.
K 3. točki
PREDLOG ČLANARINE IN ČLANSKIH UGODNOSTI V LETU 2006 IN POTRDITEV IZBIRE PARTNERSKE ZAVAROVALNICE
Gradivo je bilo posredovano skupaj s sklicem seje; del gradiva pa je bil razdeljen na seji. V odsotnosti Danila ŠKERBINEKA, predsednika Odbora za članstvo UO PZS (za sejo se je opravičil) je uvodno poročilo podal Jože Stanonik. V razpravi so sodelovali: Jože KODRE, Marko GORŠCIČ, Borut VUKOVIČ, Franci EKAR in Jože STANONIK. Po sklenjeni razpravi je Jože STANONIK predlagal v sprejem SKLEP:
3.1.
Planinska zveza Slovenije svoj delež članarine za kategorijo članov P+O pusti planinskim društvom in sicer za razliko povečanega števila članstva te kategorije v letu 2005 nad številom iz leta 2004. V tem primeru je delež članarine PZS 2005 P+O 100,00 sit na člana, in P+O/družinske 30,00 sit na člana.
3.2.
Posameznemu planinskemu društvu, bo Planinska zveza Slovenije izdala dobropis za razliko povečanega števila članstva P+O v letu 2005 v primerjavi z letom 2004. Dobropis bo izdan ob končnem obračunu članarine 2005.
Sklepa sta bila sprejeta z večino glasov (1 (en) glas PROTI)
Po obrazložitvi izbire zavarovalnice za naslednje triletno obdobje in predloga članarine za leto 2006, ki ostaja nespremenjena oz. enaka kot v letu 2005, so v razpravi sodelovali: Matija PERKO, Jože STANONIK, Janez KRČ, Metod KOVAČ, Borut VUKOVIČ, Franci EKAR, Marko GORŠIČ, Veronika ŠMID, Danilo M. SBRIZAJ, Jože KODRE, Franc GORIŠEK, Marinka KOŽELJ STEPIC, Matija PERKO in Uroš VIDOVIČ. Na vprašanje Jožeta KODRETA, katera planinska dejavnost, ki je po njegovem mnenju širok pojem, je zajeta v zavarovanje, je s strani Danila M. SBRIZAJA prejel odgovor, da planinska dejavnost, po kriterijih zavarovalnice Tilia, ni na primer prevoz na sejo društvenega odbora, je pa planinska dejavnost v pogojih zavarovanja najširše možno upoštevana (hoja po brezpotju, turno smučanje,.).
(OPOMBA Danila M. Sbrizaja.: moje pojasnilo je bilo zmotno. TILIA smatra za planinsko dejavnost tudi delo v PD (MDO, PZS), torej tudi sestanke in podobno in je zato v zavarovanje vključeno tudi to.)
Na predlog predsednika PZS mag. Francija EKARJA so bili soglasno sprejeti SKLEPI:
3.3.	UO PZS sprejema priporočeno najnižjo članarino v planinski organizaciji za leto 2006, in sicer:
A-člani = 11.000 SIT B-člani	= 4.100 SIT
B1-člani = 2.500 SIT S+Š- člani = 2.600 SIT P+O-člani = 1.000 SIT PNO(odrasli) = 2.000 SIT PNO(otroci) = 1.000 SIT Tabelarni pregled Stroški pravic članstva PZS 2006je priloga arhivskemu zapisniku (PRILOGA 1).
3.4.
UO PZS se obvezuje, da bo politika članarine v planinski organizaciji tudi v naslednjih obdobjih najsprejemljivejša za planinsko organizacijo.
3.5.
UO PZS zahteva, da planinska društva dosledno upoštevajo navodila Računovodstva PZS in
dosledno spoštujejo finančno disciplino.
3.6.
Kot najbolj ugodna zavarovalnica je bila za obdobje naslednjih treh let izbrana Zavarovalnica TILIA d.d., Novo Mesto. UO PZS zahteva, da vsako planinsko društvo prejme tudi navodilo zavarovalnice o pogojih zavarovanja.
3.7.
UO PZS priporoča vsem članom planinske organizacije, da sklenejo zavarovanje do 31.01.2006, ker s tem ne prekinejo zavarovanja.
3.8.
Družinska članarina ostaja v letu 2006 enaka kot v letu 2005 in je namenjena družinam (za družino se štejejo, poleg staršev še mladi do 26. leta starosti, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (PNO) in so člani družine) in je seštevek dejanskih vrst članarine, ki članom družine, glede na njihovo starost pripadajo. Priznava se le ob skupnem plačilu članarine za vse člane družine, nakar se na skupni znesek, po odbitku stroškov, vezanih na pravice članstva, prizna 20% popust. Pri A-članu se za obračun družinskega popusta upošteva članarina, zmanjšana še za vrednost naročnine Planinskega vestnika (6.000 SIT).Člani, nad 70 let in člani, ki bodo deležni s strani društev popustov pri plačilu članarine, ne morejo biti upoštevani v obravnavanju družinskega popusta. Popusti se med seboj ne morejo seštevati.
Mag. Franci EKAR je prisotne seznanil, da je bila z Zavarovalnico TILIA, 11.10. 2005 podpisana pogodba o sofinanciranju, ki bo alpinistki Mariji Štremfelj omogočila, da bo konec meseca odpotovala V Katmandu, kjer se bo kot edina Slovenka udeležila srečanja žensk, ki so osvojile Mount Everest. Prva je leta 1975 stopila Japonka Youko Tabei. Mariji je to uspelo kot trinajsti ženski leta 1979. To je tudi del prispevka zavarovalnice PZS.
K 4. točki
OSNUTEK PROGRAMA DELA KOMISIJ (POVZETEK) IN FINANČNEGA NAČRTA PZS ZA LETO 2006 (PREGLED PRISPELIH PROGRAMOV DELA IN FINANČNIH PROGRAMOV KOMISIJ/ODBOROV PZS)
Gradivo je bilo posredovano skupaj s sklicem seje. Uvodno obrazložitev je podala Veronika ŠMID, računovodkinja PZS.
V razpravi so sodelovali: Jože KODRE, Rudolf SKOBE, Danilo M. SBRIZAJ, Franci EKAR, Franc GORIŠEK,
Danijel KOPUŠAR, Marko GORŠIČ in Jože MELANŠEK. Predlagani so bili tile
SKLEPI:
4.1.
UO PZS sprejema osnutek programa dela komisij (povzetek) in finančnega načrta PZS za leto 2006.
4.2.
Strokovna služba PZS sprejema pripombe oz. predloge in dopolnitve na predložena osnutka Programa dela komisij/odborov UO PZS in finančnega načrta PZS za leto 2006 v roku 14 dni od današnje seje.
4.3.
Predlog Programa dela komisij/odborov UO PZS in finančnega načrta PZS za leto 2006 se posreduje v obravnavo in sprejem na 20. sejo UO PZS.
4.4.
Koledar PZS se prenese v letu 2006 v Planinsko založbo in se ga ne vodi kot posebna postavka.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 8. točki
INFORMACIJA O GRS SLOVENIJE
Uvodno obrazložitev je podal mag. Franci EKAR, predsednik PZS. Prisotne člane je seznanil z negativnim odgovorom, ki ga je PZS prejela s strani ministrstva glede podelitve statusa humanitarne organizacije ter dejal, da bo PZS sprožila upravni spor in vložila pritožbo.
V razpravi je Danijel KOPUŠAR odločno nasprotoval poznemu prejemu zadnjega zapisnika sestanka predstavnikov PZS in GRS S . Seja je bila 12.7., zapisnik pa so udeleženci seje prejeli šele 20.09.2005. Opozoril je na spremembe v reševalnem delu v okviru države, na sklep Zbora reševalcev in na sklep letošnje Skupščine PZS, ki govori o tem, da bodo dokončni dogovori sprejeti do konca letošnjega leta, kar je nujno glede na dejstvo, da mora biti gradivo za Zbor pripravljeno v mesecu januarju 2006. Predlagal je tudi, da se izjave po časopisih prekinejo, saj je bilo 3.10.2005 ponovno objavljeno, da si sedanje vodstvo GRS Slovenije želi profesionalizacijo službe. Predlagal je tudi, da se za naslednji sestanek (PZS-GRS S) predhodno oblikujejo teme za obravnavo in da se določi zapisnikar, ki bo svoje delo opravil korektno oz. v ustreznem času. Danilo M. SBRIZAJ je predlagal v sprejem v polnopravno članstvo Postajo GRS Maribor in Postajo GRS Ljubljana. Na seji se je ugotovilo, da postaji nista priložili soglasij MDO PD, čemur je Primož Areh nasprotoval, saj naj bi takšno soglasje MDO PD izdalo za
Postajo GRS Maribor že pred dvema letoma.
V	razpravi so sodelovali Jože MELANŠEK, Danijel KOPUŠAR, Franc GORIŠEK, Jože STANONIK, Marinka KOŽELJ STEPIC, Danilo M. SBRIZAJ, Primož AREH, Rudolf SKOBE in Franci EKAR.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
8.1.
V	polnopravno članstvo PZS se sprejme društvo Postaja GRS Maribor, s sedežem: Bezjakova ulica 151, Pekre, 2341 Limbuš, ki jo zastopa Ljubo HANSEL.
Člani UO PZS so bili seznanjeni, da Postaja GRS Ljubljana ni pridobila soglasja MDO PD. Predlagan je bil tale SKLEP:
8.2.
V polnopravno članstvo PZS se sprejme Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana, s sedežem Trdinova ulica 8 v Ljubljani, ki ga zastopa Branko Žorž.
Sklep je bil sprejet z večino glasov (3 (trije) glasovi PROTI)
ter SKLEPA:
8.3.
Postaja GRS Ljubljane naj do naslednje seje UO PZS (20.11.) pridobi mnenje in soglasje MDO PD Ljubljane.
8.4.
Tista PD, ki danes (trenutno) ne izkazujejo lastnega članstva naj v bodoče prevzamejo članske znamkice.
V nadaljevanju so v razpravi sodelovali Marko GORŠIČ, Jože KODRE, Danilo M. SBRIZAJ, Borut VUKOVIČ, Franci EKAR, Metod KOVAČ, Tomo ČESEN, Franc GORIŠEK, Marinka KOŽELJ STEPIC in Jože MELANŠEK.
Sklepu 8.4. je nasprotoval Borut VUKOVIČ z obrazložitvijo, da bi bili ob sprejemu takšnega sklepa >jutri< v planinskih društvih brez reševalcev. Predsednik PZS je podal predlog, da predmetno zadevo do naslednje seje UO PZS obravnava Pravna komisija UO PZS v koordinaciji z v.d. GS PZS in poda svoje stališče na naslednji seji UO PZS.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Danilo M. SBRIZAJ je s soglasjem članov UO PZS predlagal v sprejem tudi PK Rogaška Slatina. Predlagan in sprejet je bil SKLEP:
8.5.
V polnopravno članstvo PZS se sprejme Plezalni klub Rogaška Slatina, s sedežem Cankarjeva ulica 21, 3250 Rogaška Slatina. Črta se dosedanji zastopnik kluba Matej Pobežin. Novi zastopnik kluba je Peter Mikša.
S tem je bila sklenjena tudi obravnava 12. točke:
SPREJEM POSTAJ GRS MARIBOR IN LJUBLJANA IN PLEZALNEGA KLUBA ROGAŠKA SLATINA V POLNOPRAVNO ČLANSTVO PZS
Sprejet pa je bil dogovor, da morajo pobude za brisanje iz polnopravnega članstva PZS posredovati v obravnavo na sejo UO PZS predsedniki MDO PD.
K 5. točki
DELO MDO IN OBRAVNAVA OSNUTKA PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI, DELU IN NALOGAH MDO PD
Gradivo je bilo priloženo sklicu 18. seje UO PZS. V odsotnosti Adija VIDMAJERJA (odsotnost je opravičil) je uvodno obrazložitev podal Jože STANONIK. Opozoril je, da na poziv (do 15.09.2005) ni bilo podanih dopolnil oz. spreminjevalnih predlogov. Predlagal je, da UO PZS potrdi naslednja SKLEPA:
5.1.
Pravilnik o organizaciji, delu in nalogah MDO PD se iz osnutka spremeni v predlog ob ugotovitvi, da v času javne razprave ni bilo podanih pripomb oz. dopolnitev.
5.2.
Morebitne dodatne dopolnitve bodo posredovane v obravnavo predsednikom MDO PD, kateri se bodo do njih opredelili in usklajen predlog Pravilnika. posredovali v potrditev na naslednjo sejo UO PZS.
Sklepa sta bila soglasno sprejeta.
V razpravi je Tone PURG obvestil člane UO PZS, da bo pripombe posredoval v pisni obliki, saj zaradi poletnih dopustov pravočasna obravnava gradiva na njihovem MDO PD ni bila mogoča. Predsednik PZS je Tonetu Purgu, kot novo imenovanemu predsedniku MDO Podravja izrekel dobrodošlico ter predlagal v sprejem še dodaten SKLEP:
5.3.
Ponovno se odpre javna razprava k Pravilniku o organizaciji, delu in nalogah MDO PD. Pripombe, spremembe oz. dopolnitve se posreduje Strokovni službi PZS v roku 10 dni. Za koordinacijo s predsedniki MDO PD je zadolžen v.d. GS PZS Danilo M. SBRIZAJ.
5.4.
UO PZS predlaga, da prejete pripombe obravnavajo predsedniki MDO PD, jih uskladijo in kot predlog posredujejo v obravnavo in sprejem na novembrsko sejo UO PZS.
Sklep je bil soglasno sprejet.
V razpravi sta pripombe podala še Jože Melanšek in Jože Stanonik, ki je poudaril, da bo Pravilnik stopil v veljavo s 1.1.2006. Kriteriji, ki so dodatek Pravilniku. pa se nanašajo na finančni del gradiv za leto 2006 in bodo še dopolnjeni. Celotno gradivo se, kot je predlagal Jože Melanšek v obliki predloga, obravnava na naslednji seji UO PZS, v mesecu novembru 2005.
K 6. točki
OBRAVNAVA OSNUTKA PREDLOGA PRAVILNIKA O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V STROKOVNI SLUŽBIPZS
Gradivo je bilo priloženo sklicu zasedanja. Uvodno obrazložitev je kot pripravljalec gradiva podal Jože MELANŠEK. Poudaril je, da Strokovna služba PZS trenutno deluje le po Zakonu o delovnih razmerjih, ker so vsi Pravilniki iz leta 1995 nični, ker do 30.09.2003 niso bili spremenjeni oz. sprejeti na novo. Dodatno pojasnilo je podal še predsednik PZS mag. Franci EKAR, ki je predlagal v sprejem SKLEP:
6.1.
UO PZS predlaga, da se Strokovni službi PZS posreduje dopolnitve oz. pripombe na predloženo gradivo v roku 10 dni. Predlogi današnjih osnutkov gradiv se posredujejo v sprejem na novembrsko sejo UO PZS.
Sklep je bil soglasno sprejet.
V razpravi so sodelovali: Marko GORŠIČ, Franc GORIŠEK, Metod KOVAČ, Jože MELANŠEK, Danilo M. SBRIZAJ in Franci EKAR.
Marko GORŠIČ je predlagal, da se
6.2.
do naslednj'e seje UO PZS pripravi spisek vseh komisij/odborov UO PZS skupaj s podkomisijami s kratkimi poročili o njihovem delu.
Predlog je bil sprejet.
Metod KOVAČ je opozoril na pisne pripombe, ki jih je posredoval v obravnavo ter poudaril, da je organizacija dela Strokovne službe PZS v izključni pristojnosti generalnega sekretarja zato je z njim sklenjena tudi individualna pogodba. Takšne razprave se mu zde neproduktivne.
Danilo M. SBRIZAJ je pojasnil opis del in nalog z imeni zaposlenih. Opis je bil izdelan predvsem z namenom, da se člani UO PZS seznanijo z delom posameznika v Strokovni službi. Posebej je opozoril na nenamerno napako do katere je prišlo ter zahteval, da se vnese v zapisnik popravek:
>Napačno je napisano, da Jana Racman odhaja v pokoj konec leta 2005. V pokoj odhaja v letu 2006; do datuma upokojitve bo koristila dopust in skladno z že sprejetim dogovorom z vodstvom PZS tudi del viška ur. Z delom bo prenehala letošnjega decembra in do upokojitve bo še vedno zaposlena v Strokovni službi PZS, ne bo pa več prisotna na delovnem mestu.<
Pojasnil je, da je pri opisih dveh zaposlenih (Anica Brancelj, Meta Vukic) prišlo do napake in je obseg dela naveden manjši, kot ga delavki dejansko opravljata. Prišlo pa je tudi do napake v tabeli (stran 1 gradiva), kjer gre le za eno delovno mesto v Planinski založbi, ki pa še ni sistematizirano. Sredstva za to delovno mesto bi pridobili z ukinitvijo pogodb delavcev za planinski koledar, s prenehanjem z delom študenta ter z ukinitvijo dela po pogodbah v Planinski založbi. Delo bi v bodoče opravljala ustrezno strokovno usposobljena oseba, ki bi bila zaposlena na PZS. Do prihodnje seje bodo delokrogi podrobneje razdelani. Opraviti bo potrebno kategorizacijo delokrogov strokovnih delavcev, saj delokrogi in težavnostna stopnja ter strokovnost, ki se zahteva za posamezna dela, niso povsod enaki. Predlagal je nazive: >Strokovni delavec I, II, ali III<. Na ta način se bodo delovna mesta lahko tudi ustrezno ovrednotila. Gradivo bo pripravljeno do prihodnje seje UO PZS. Nadalje je prisotne seznanil s prispelimi prijavami na delovno mesto vodje pisarne. Prispelo je sedem prijav in komisija v sestavi Veronika Šmid, Metod Kovač, Veronika Susman Šegatin in Danilo M. Sbrizaj se je odločila za osebo, ki bi opravljala dela tajnice ter sprejela odločitev, da se sklene pogodba za določen čas - za dobo 6 mesecev. Glede na to, da bo za delo vodje pisarne potrebno uvajanje bo delo nastopila sredi meseca novembra.
Mag. Franci EKAR je podal v sprejem SKLEP:
6.3.
Gradiva, ki so bila predložena v današnjo obravnavo in vse dopolnitve gradiv, ki bodo predmet obravnave na naslednji seji UO PZS (kategorizacija delokrogov), naj pred novembrsko sejo pregleda Pravna komisija UO PZS in poda svoje mnenje. Koordinator je v.d. GS PZS Danilo M. Sbrizaj.
Sklep je bil soglasno sprejet.
K 7. točki
RAZPIS ZA GS PZS IN POTRDITEV IMENOVANJA KOMISIJE ZA IZBIRO GS PZS
Predsednik PZS mag. Franci EKAR je prisotne seznanil, da sta na povabilo, objavljeno v OBVESTILIH PZS, prispeli dve vlogi, nekaj interesentov pa je poklicalo po telefonu. Pomisleke po menjavi generalnega sekretarja je podal Metod KOVAČ ter predlagal, da se z menjavo sekretarja počaka do volilne Skupščine PZS v letu 2006, razen v primeru, da je prijavljena res ustrezna oseba.
V razpravi so pomisleke glede menjave podali tudi Marinka KOŽELJ STEPIC, Marko GORŠIČ, Tone TOMŠE, Franc GORIŠEK, Marjan BURJA, Primož ARIH. Nadalje pa so v razpravi podali svoja stališča še: Matija Perko, Rudolf SKOBE, Drago KUSTER, Jože MELANŠEK, Gregor RUPNIK in Borut VUKOVIČ. Marko GORŠIČ je v nadaljevanju predlagal potrditev GS PZS za nedoločen čas, kar pa je bilo ugotovljeno kot nesprejemljivo, saj Danilo M. SBRIZAJ ne izpolnjuje pogojev za zasedbo tega delovnega mesta. Predlog Boruta Vukoviča pa je bil, da je pošteno, da se odločitev o dokončni izbiri generalnega sekretarja prepusti novemu vodstvu in novemu UO PZS. Predsednik PZS je na osnovi razprave predlagal podaljšanje v.d. do 01.07.2006 ter predlagal v sprejem
SKLEPA:
7.1.
Z dnevnega reda današnje seje se umakne predlog razpisa za generalnega sekretarja PZS.
Sklep je bil sprejet z večino glasov (3 (trije) glasovi PROTI).
7.2.
Danilu M. SBRIZAJU se podaljša status v.d. generalnega sekretarja PZS od 01.01.2006 do 01.07.2006.
Sklep je bil sprejet z večino glasov -17 (sedemnajst) - 4 (štirje) glasovi PROTI ter dodaten SKLEP:
7.3.
Kandidatoma, ki sta posredovala pisni prijavi na mesto generalnega sekretarja PZS se posreduje
pisno sporočilo o odločitvi UO PZS.
Svoj glas proti sta pojasnila Jože MELANŠEK in Jože STANONIK, ki je še posebej poudaril, da se je okoli predmetne zadeve razpravljalo in delalo preko celega leta, potem pa se odpravi kot nepomembno. Sam pa ne nasprotuje, da Danilo M. Sbrizaj opravlja te naloge tudi v bodoče.
K 9. točki
POTRDITEV ČLANOV KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLITEV
Uvodno pojasnilo je podal Danilo M. SBRIZAJ, v.d. GS PZS. V sprejem so bili predlagani tile SKLEPI:
9.1.
UO PZS se seznanja s tem, da se začenjajo priprave kandidacijskih postopkov za organe PZS, ki jih za mandatno obdobje 2006 voli Skupščina PZS, in sicer:
-	predsednika in podpredsednike PZS;
-	člane UO PZS (9-15);
-	predsednika in člane Nadzornega odbora PZS (skupno 5);
-	predsednika in člane Častnega sodišča PZS (5) ter njihove namestnike (5);
-	tožilca Častnega sodišča PZS in njegovega namestnika.
9.2.	UO PZS imenuje Komisijo za pripravo volitev v sestavi:
-	predsednik	Bogdan SELIGER (MDO NOTRANJSKE) (sprejet z večino glasov -1 (en)
glas PROTI)
- član
Ivanka KOMPREJ (MDO KOROŠKE)
- član
Slavica TOVŠAK
(MDO PODRAVJA)
- član
Alojz VITEŽNIK (MDO POSOČJA)
- član
Bojan GORJUP (MDO ZASAVJA)
- namestnik
Zvone ŠERE
(MDO LJUBLJANE)
- namestnik
Franc ŠTOKAR (MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE)
- namestnik
Stanko GAŠPARIČ (SMDO)
9.200
Komisija je za svoje delo odgovorna Upravnemu odboru PZS in pri svojem delu smiselno uporablja Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS.
9.4.
Komisija za pripravo volitev pripravi obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži UO PZS poročilo ter predloge kandidatnih list, ki jih objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS.
Sklepi so bili soglasno sprejeti.
K 10. točki
POTRDITEV SPREMEMB PRAVILNIKA KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI
Gradivo je bilo posredovano s sklicem zasedanja. Uvodno obrazložitev je podal Tone TOMŠE, načelnik KPP UO PZS, ki je prisotne seznanil, da je pozitivno stališče do sprememb posredovala tudi Pravna komisija UO PZS.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
10.1. Sprejmejo se spremembe Pravilnika Komisije za planinske poti:
dopolnijo se 19. člen; 25. člen in 28. člen PRAVILNIKA KOMISIJE ZA PLANINSKE POTI.
IV. ODBOR ZA PLANINSKE POTI V MDO
19. člen
Odseki za planinske poti se združujejo zaradi strokovnega sodelovanja in delovanja na določenem območju v odbore za planinske poti. Ti obsegajo področje, ki ga pokrivajo posamezni Meddruštveni odbori (MDO).
Odseki za planinske poti, ki imajo svoje poti na različnih območjih se vključujejo v tisti Odbor za planinske poti (v nadaljevanju OPP) v MDO, na katerega območju je sedež matičnega PD. V Odbor za planinske poti v drugem MDO, na čigar območju so poti, ki so jih dolžni vzdrževati, pošljejo odseki za planinske poti vsaj po enega predstavnika.
Odbor za planinske poti vodi vodja.
Vodjo OPP v MDO izvolijo načelniki markacijskih odsekov za planinske poti. MDO opravi verifikacijo izvolitve in vključitev Vodje OPP v MDO v svoje delo.
Vodja OPP v MDO izmed markacistov odsekov za planinske poti lahko izbere enega ali več namestnikov.
Odbor sestavljajo:
•	vodja in njegovi namestniki ter
•	načelniki odsekov za planinske poti,
Odbor za planinske poti se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
V.	ZBOR MARKACISTOV 25. člen
Zbor markacistov:
•	razpravlja in odloča o poročilih KPP in njenih podkomisijah,
•	sprejema program delovanja na področju planinskih poti,
•	izvoli načelnika KPP ter sklep posreduje UO PZS v potrditev,
•	odloča o ugovorih zoper odločitve o podelitvi oziroma podaljšanju naziva markacist in inštruktor markacist in
•	opravlja še druge naloge v skladu s tem pravilnikom ter sklepi skupščine PZS in UO PZS.
VI.	KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI 28. člen
KPP sestavljajo načelnik in osem članov. KPP v širši sestavi sestavljajo tudi vodje odborov za planinske poti.
Načelnik izmed kandidatov, ki jih predlagajo odbori za planinske poti izbere člane komisije, ki pokrivajo posamezna področja dela komisije.
KPP se sestaja po potrebi.
KPP v širši sestavi se sestane vsaj enkrat letno.
KPP je sklepčna, če je navzočih najmanj polovica članov in sklepa z večino glasov navzočih članov. Za izvrševanje sklepov KPP je odgovoren načelnik oziroma drugi člani KPP, ki so določeni v sklepu.
K 11. točki
SPLETNE STRANI PZS - POZIV NAČELNIKOM ZA AKTIVNO POJAVLJANJE KOMISIJ PZS
Gradivo je bilo posredovano pred sejo. Uvodno pojasnilo je podal Tomo ČESEN, podpredsednik PZS.
V razpravi so sodelovali: Rudolf SKOBE, Franci EKAR, Rozi SKOBE in Jana RACMAN, ki je pojasnila, da je bilo delo na spletnih straneh predstavljeno na sestanku leta 2004 (v Kranju). Tudi sama je izrazila obžalovanje, da zapisnika tega sestanka ni prejela. Je pa še enkrat pojasnila, da za objavo novic (razpisov,.) komisije/odbori lahko pridobe geslo (na eno ime). Spletne strani komisij/odborov pa, glede na dosedanjo pogodbo, ne morejo nastopati kot poddomene z gostovanjem na strežniku PZS. Opravi se le povezava. V primeru, da bo k obstoječi pogodbi s podjetjem Sloway, ki skrbi za tehnično urejanje in strežnik, sklenjen aneks in sprejet dodaten dogovor (odvisno od prostega prostora na strežniku), bo situacija seveda drugačna.
Sprejeta so bili SKLEPI:
11.1.
UO PZS sprejema predstavljeno pisno informacijo, ki je bila posredovana na današnji seji UO PZS in zadolžuje načelnike/predsednike komisij/odborov UO PZS, da določijo nosilce (tudi delavce Strokovne službe PZS) za posamezna področja dela (vnos novic, forumi,.) na spletnih straneh PZS.
11.2.
Ponovno se obvesti predsednike/načelnike komisij/odborov UO PZS o postopku za pridobitev gesla za vnos novic na spletne strani PZS.
11.3
Danilo M. SBRIZAJ skliče sestanek s predsedniki/načelniki komisij/odborov UO PZS. Tema razgovora spletne strani PZS in spletne strani komisij/odborov UO PZS.
Sklepi so bili sprejeti.
Jože MELANŠEK je kot predsednik Odbora za priznanja UO PZS člane UO PZS seznanil, da je v.d. GS PZS Danilo M. SBRIZAJ s sklepom seznanil delavko Strokovne službe PZS Meto Vukic, da od Jane Racman prevzame vsa dela za Odbor. Pred mesecem in pol je na seji Predsedstva UO PZS postavil zahtevo, da tudi sam sodeluje pri primopredaji, saj gre za pomembne zadeve. Primopredaje še ni bilo. 20. t.m. je rok, ko morajo predsedniki MDO PD posredovat Strokovni službi predloge za Svečane listine PZS in Spominske plakete PZS. Postavil je vprašanje kako bo Odbor za priznanje UO PZS do začetka novembra (gradivo mora biti pripravljeno vsaj teden dni prej) prejel gradiva, da bo lahko pripravil ustrezen predlog za obravnavo na novembrski seji UO PZS. Sam odgovornosti ne prevzema, prav tako pa ne misli sam pregledovati ustreznosti predlogov, kar je naloga delavca Strokovne službe PZS. Postavil je tudi zahtevo, da se njegovo izvajanje v celoti vnese v zapisnik.
Franci EKAR je predlagal, da se takoj pristopi k primopredaji. Jože MELANŠEK ga je seznanil, da je v tednu, ki prihaja odsoten. Marko GORŠIČ je razpravo ocenil kot >čudno<, saj gre za zadeve, ki bi morale biti urejene in kjer se mora točno vedeti kdaj je kdo kaj dobil in bi morala biti narejena tudi pisna primopredaja. Jana RACMAN je pojasnila, da se odlikovanci vodijo v posebnem programu
(iPZS), kar pomeni, da je evidenca zadnjih dveh let urejena, da je bil osnutek primopredajnega zapisnika z njene strani pripravljen in že pred časom posredovan vsem, ki so udeleženi v postopku primopredaje (Sbrizaj-Melanšek-Vukic).
(op.p Jože Melanšek je primopredajni zapisnik (osnutek) prejel na seji Predsedstva UO PZS, na kateri je postavil zahtevo, da pri primopredaji tudi sam sodeluje in dan kasneje tudi po e-pošti.)
Jože STANONIK je prisotne opozoril na oddajo, kjer je bilo povedano, da je predlog za spremembo Zakona o gostinski dejavnosti, kjer društvom ne bo več dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti, med seboj usklajen in bo dan Vladi v razpravo in v odločanje. Postavil je vprašanje ali bodo planinska društva izvzeta ali bodo v istem košu in se lahko poslovimo od naše gospodarske dejavnosti?
Pojasnilo je podal Franci EKAR in dejal, da sta direktor direktorata na Ministrstvu za gospodarstvo g. Hribar in njegov sodelavec g. Podrekar podala jasno obrazložitev, da so planinska društva izvzeta. Ob poočitanju predsednika zbornice g. Kotnika, da ni vedno tako, kot pripovedujemo, smo se odločili, da pripravimo Pogodbo za izpolnjevanje statusa planinske postojanke. Obljubil je, da bo osebno povprašal g. Hribarja in se bo, v primeru potrebe, ustrezno odreagiralo. Jožetu Stanoniku se je za podano informacijo zahvalil.
K 13. točki
VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Vprašanj in pobud članov UO PZS ni bilo podanih.
K 14. točki
TEKOČE ZADEVE IN RAZNO
-	Informacija o reševanju Tomaža Humarja
-	Informacija o možnem mednarodnem sodelovanju s PS SČG, BiH, Makedonije na področju izobraževanja s sredstvi EU
-	pogodba: PZS - PD; izvajanje določb, sklepov, pravilnikov pri opravljanju planinskih postojank za zagotavljanje statusa planinske postojanke;
-	pobuda, da se iz >Vodil PZS< > izvzame določilo da člani, aktivni v politični stranki ne smej'o biti vojeni funkcionarji PZS,PD..;
-	določitev datuma za 20. sejo UO PZS in predloga dnevnega reda
INFORMACIJA O REŠEVANJU TOMAŽA HUMARJA
Franci EKAR je dejal, da se je dogajanje v celoti spremljalo s strani PZS ter izrekel še posebno zahvalo Danilu Škerbineku za vse njegove aktivnosti. Tudi sam je bil v povezavi s predsednikom pakistanske planinske zveze; Viki Grošelj pa je bil glavni koordinator. PZS se je vsem sodelujočim pri reševanju zahvalila.
INFORMACIJA O MOŽNEM MEDNARODNEM SODELOVANJU S PS SČG, BiH, MAKEDONIJE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA S SREDSTVI EU
Uvodno pojasnilo je podal Franci EKAR ter za koordinatorja predlagal Marka GORŠIČA. Goršič je prisotne seznanil z zahtevami po izobraževanju planinskih vodnikov, predvsem pa poudaril, da za izvajanje izobraževanja sami pridobivajo sredstva. V razpravi so sodelovali Rudolf SKOBE, Franci EKAR, Franc GORIŠEK, Marinka KOŽELJ STEPIC in Primož ARIH. Naknadno je Metod KOVAČ predlagal, da se za področje izobraževanja v teh državah pripravi ustrezna ponudba, ki se jim jo posreduje. V pogodbi mora biti zajeto kaj lahko nudimo in pod kakšnimi pogoji.
POGODBA: PZS - PD; IZVAJANJE DOLOČB, SKLEPOV, PRAVILNIKOV PRI OPRAVLJANJU PLANINSKIH POSTOJANK ZA ZAGOTAVLJANJE STATUSA PLANINSKE POSTOJANKE
Metod KOVAČ je prisotne seznanil z gradivom, ki je bilo razdeljeno na seji: Pogodba o podelitvi statusa planinska koča in o oskrbovanju in upravljanju planinske koče ter Pravilnik sklada za koče in poti. Gradivo je osnutek, namenjen obravnavi na MDO PD. Predlagal pa je tudi, da se gradivo umakne in ga GK UO PZS še dokončno pripravi. Po razpravi in podanih predlogih s strani Francija Ekarja, Jožeta Stanonika in Marka Goršiča je bila sprejeta odločitev:
14.1.	Gradivo se skupaj z obrazložitvijo, ki jo pripravi načelnik GK UO PZS Metod Kovač, posreduje vsem PD, ki imajo planinske koče ter predsednikom MDO PD. Rok za sprejemanje pripomb na gradivo je 10 dni.
14.2.	GK UO PZS na osnovi sprejetih pripomb in dopolnitev pripravi čistopis, ki ga posreduje v obravnavo in sprejem na novembrsko sejo UO PZS.
POBUDA, DA SE IZ >VODIL PZS< > IZVZAME DOLOČILO DA ČLANI, AKTIVNI V POLITIČNI STRANKI NE SMEJO BITI VOLJENI FUNKCIONARJI PZS,PD.
Glede na predlog in obrazložitev, ki jo je podal na seji Jože MELANŠEK, je Franci EKAR predlagal, da se do naslednje seje UO PZS, skupaj z obrazložitvijo, pripravi ustrezen predlog za obravnavo.
Prisotni so se tudi seznanili, da je MK UO PZS v krizi. Načelnica komisije Maja Mohar je odstopila in potrebno je pomagati. Franci EKAR je prisotne seznanil, da je P UO PZS zadolžilo Adija Vidmajerja, Danila Škerbineka
in Danila M. Sbrizaja, da skupaj z delavko Strokovne službe PZS Veroniko Susman Šegatin poizkušajo pomagati pri urejanju nastale situacije.
Franci EKAR in Tomo ČESEN sta prisotne seznanila z razgovorom s predstavniki ZGVS, kjer je razprava potekala predvsem glede pristojnosti vodnikov PZS in gorskih vodnikov.
V razpravi so sodelovali Marinka KOŽELJ STEPIC, Uroš VIDOVIČ, Rudolf SKOBE in Franci EKAR.
Franci EKAR je prisotne seznanil z razgovorom z dr. Seškom, predsednikom Gorniškega kluba Skala. V razgovoru je bila s strani dr. Seška izražena želja po sodelovanju s PZS.
Prisotne je opozoril tudi na časopisni članek, kjer sta kot predavatelja na Fakulteti za šport omenjena Burnik in Škarja. O tem bodo v naslednjem tednu potekali razgovori, saj o tem ne ena (fakulteta) in ne druga (PZS) stran nista seznanjeni.
Predstavniki PZS so bili udeleženi na razgovorih s Slovensko vojsko glede medsebojnega sodelovanja tudi na večjih prireditvah v organizaciji PZS.
Franci EKAR je seznanil z napako, ki je bila storjena pri tisku 15.000 izvodov planinskega koledarja za leto 2006. Koledar se zavrača, saj lahko nastane do 30 mio škode. PZS tega naročila ni izvedla pisno. Šlo je za ustne dogovore in zadeve niso bile urejene. Meni, da v bodoče nobena avtorska pogodba ne more biti napisana le šablonsko, temveč mora biti točno določena tudi odgovornost. Prav iz tega razloga je bil že v predhodni obravnavi podan sklep, da se koledar v letu 2006 prenese v Planinsko založbo. Sistem, kot je bil do sedaj, ni več sprejemljiv.
DOLOČITEV DATUMA ZA 20. SEJO UO PZS IN PREDLOGA DNEVNEGA REDA
Seja UO PZS bo 24.11.2005. Prisotni so soglašali, da predlog dnevnega reda določi Predsedstvo UO PZS.
Franci EKAR je kot eno od nalog omenil tudi Planinski koledarček 2006, ki mora biti izdelan do začetka decembra (najkasneje do svečane seje UO PZS). Lanskoletne napake se ne smejo ponoviti. Vso pozornost je potrebno posvetiti tudi stroškom. Pričakuje se, da bo v pomoč Jani Racman že nova delavka v Strokovni službi PZS.
Nekaj besed je bilo v nadaljnji razpravi namenjenih tudi postavitvi novih tabel na planinskih poteh z znakom Mercator (in P&G). Ugotovljeno je bilo, da je bila akcija odmevna in da bo potrebno tudi v bodoče na tak ali podoben način zagotoviti sredstva za obnovo koč in planinskih poti.
Razprava se je navezala tudi na članek v PV, kjer je bila podana pripomba glede pomanjkljivega protokola ob svečanosti na Kredarici. Franci EKAR je pojasnil, da so se spremembe v protokolu dogajale zaradi hitrega poslabšanja vremena. PZS je bila uradni nosilec prireditve, ki je bila prijavljena tako na Kredarici, kot pri Aljaževem stolpu. Zastava PZS je na stolpu bila izobešena (in sneta) in razna pisanja >prijateljev Triglava< so neupravičena. Takšna pisanja in >rumeni< tisk pa v planinska glasila ne sodijo. Lastnik PV je UO PZS in glasilo mora biti in ostati planinsko. Druga zadeva so Obvestila PZS, kjer glavni pisci prispevkov ne morejo biti člani uredniškega odbora glasila, najmanj pa sam urednik.
Nadalje je omenil CAA, ki kot zveza postaja draga. Kot zveza društev je včlanjena le PZS, vse ostalo so klubi in društva. Ob vsej politiki pa se pripravlja tudi ustanovitev Evropske planinske zveze. PZS je za sejo v Singapuru za zastopanje pooblastila predsednika nemške planinske zveze, saj so stroški udeležbe previsoki.
Uroš VIDOVIČ je prisotne seznanil, da bo prihodnje leto, po petih letih, ponovno vseevropska planinsko popotniška akcija EVROPOHOD, in sicer bo v Sloveniji potekal od 22. do 29. junija; zaključek akcije bo na jugu Češke. Katalogi bodo posredovani MDO PD, zato se naproša predsednike, da z akcijami seznanijo planinska društva.
Marko GORŠIČ je opozoril na pismo, ki je bilo posredovano Vladi R Slovenije s srečanja alpinistov veteranov. Franci EKAR je pojasnil, da to pismo s PZS nima ničesar skupnega. Alpinisti veterani trenutno tudi še niso vključeni v Komisijo za alpinizem UO PZS.
Franci EKAR je podal predlog predsednikom MDO PD, da bi v najkrajšem času podali predloge in pobude za organizacijo Dneva slovenskih planincev v letu 2006. Upoštevati je potrebno tudi cenovno dostopnost pri prehrani za udeležence ter spremljevalni program prireditve.
Seja je bila sklenjena ob 21,08 uri.
Zapisala Jana Racman.
Danilo SBRIZAJ,	mag. Franci EKAR,
v.d. GS PZS	predsednik PZS
KAJ MORAMO POSTORITI NA PODROČJU RAČUNOVODSKIH OPRAVIL
V TEH MESECIH
1.
POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV -INVENTURA 2005
Bliža se konec leta, ko moramo v planinskih društvih in zvezi uskladiti podatke v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem, ki ga ugotovimo s popisom materialnega in nematerialnega premoženja.
Planinska društva zagotavljajo podatke o svojem finančno materialnem poslovanju v skladu z računovodskim standardom SRS 33- računovodske rešitve v društvih.
Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov je obravnavan v 19. členu, in sicer:
Vsako društvo mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja (31.december) popisati vsa stalna in gibljiva sredstva ter dolgove. Popis je treba opraviti tudi na začetku oziroma prenehanju opravljanja društvene dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe.
Popisni list podpišejo osebe, ki so opravile popis in odgovorni zastopnik društva.
Popisni list vsebuje predvsem tele podatke:
1.	osnovna sredstva (reg. št., ime, nabavna vrednost, popravek vrednosti, neodpisana vrednost)
2.	zaloge materiala (vrsta, merska enota, količina, nabavna cena in nabavna vrednost, ki ne sme presegati čiste iztržlive cene)
3.	zaloge gotovih proizvodov (so bolj malo verjetne v planinskih društvih)
4.	terjatve do kupcev (naslov, številka in datum računa, vrednost terjatve)
5.	obveznosti do dobaviteljev (naslov, številka in datum računa, vrednost obveznosti)
6.	vrednostni papirji (popis po vrstah in ovrednotenju)
7.	denarna sredstva v blagajni in banki ter čeki ( popis vrednosti gotovine v blagajni, denarnih sredstev na računih in morebitnih čekov)
8.	stanje drugih terjatev in obveznosti (popis po naslovu, številki in vrednosti)
Za organizacijo letnega popisa je pristojen organ društva (UO), ki izda sklep o izvedbi letnega popisa, v katerem določi dan na katerega se bo ugotavljalo stanje, vrsto in število popisnih komisij, vodjo popisa in ves potek dela.
Po popisu posameznih vrst sredstev in obveznosti do njihovih virov popisna komisija sestavi zbirno poročilo o popisu, ki naj vsebuje:
splošne podatke, mnenja in pojasnila (pojasnila o razlikah, mnenja o dvomljivih, spornih , neizterljivih in zastaranih terjatvah), predloge (predlog knjiženja primanjkljajev oziroma presežkov - v breme društva ali v breme odgovornih oseb, predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri uporabi sredstev, predlog za izterjavo neplačanih terjatev ter druge predloge).
Organ društva (UO) obravnava zbirno poročilo o popisu ter zavzame sklepe:
o načinu likvidacije ugotovljenih primanjkljajev oziroma presežkov, o odpisu in uničenju neuporabnih in zastarelih sredstev, o odpisu terjatev, o prodaji neuporabnih, zastarelih in poškodovanih sredstev in drugih sklepih.
2.
POŠILJANJE PODATKOV ZA ODMERO DOHODNINE
Pravne osebe (mednje sodijo tudi društva) morajo do 31. januarja dostaviti davčnemu organu in zavezancem za dohodnino podatke za odmero dohodnine za preteklo koledarsko leto.
Pravne osebe (društva), ki niso imela nikakršnih izplačil fizičnim osebam zavezanim za dohodnino, morajo dati na pristojni davčni urad posebno pisno izjavo o tem.
3.
IZDELAVA IN PREDLOŽITEV POROČIL DRUŠTEV ZA LETO 2005
AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE
(AJPES)
Metodološko navodilo za predložitev letnih poročil društev določa sestavne dele letnih poročil, ki jih morajo društva predložiti AJPESU v skladu s 25. členom Zakona o društvih.
Društva predložijo letna poročila pristojni izpostavi Ajpes na območju katere imajo sedež poslovanja.
Društva vodijo poslovne knjige in sestavljajo letna poročila v skladu s Slovenskimi računovodskim standardom 33 - Računovodske rešitve v društvih.
Sestavni del letnih poročil društev sta:
1.	podatki iz bilance stanja, ki prikazujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev na koncu obračunskega obdobja
2.	podatki iz izkaza poslovnega izida , ki prikazujejo stroške, prihodke in presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju.
Društva letna poročila predložijo AJPES-u do zadnjega dne v februarju tekočega leta 2006 preteklo leto 2005.
Društva predložijo letna poročila AJPES-u na enega od naslednjih treh načinov:
1.
Z neposrednim vnosom podatkov ali uvozom XML datoteke prek spletne strani AJPES: http://www.ajpes.si/zr (ki bodo na voljo v mesecu februarju 2006), 2.
Na disketi v obliki XML datoteke, pripravljene iz Excelove preglednice ( ki jo uvozite s spletne stani http://www.ajpes.si/zr), društva disketo (obvezno z izpisom podatkov, ki jih podpiše zastopnik društva) predložijo pristojni izpostavi Ajpes neposredno po pošti s povratnico.
3.
Na papirju obrazce - bilanco stanja in izkaz poslovnega izida (se nabavijo v knjigarnah), predložijo AJPES neposredno ali po pošti s povratnico.
Metodološko navodilo v zadnjih členih navaja, da zoper društvo, ki ne predloži letnega poročila do zadnjega dne v februarju tekočega leta za preteklo leto, v skladu z 32. členom Zakona o društvih, AJPES uvede postopek o prekršku.
4.
IZDELAVA IN PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA IZ DOBIČKA ZA LETO 2005 DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE DO 31. 3. 2006
Društva so dolžna v skladu s določbami zakona o davčnem postopku pristojni davčni upravi predložiti obrazec za obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2005 in zraven predložiti tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2005 (kopije obrazcev, ki ste jih predložili do 28.2.2006 na AJPES).
Društva, ki opravljajo samo nepridobitno dejavnost, predložijo obrazec davka iz dobička z izjavo, da nimajo obdavčljivih prihodkov.
Društvo, ki poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo tudi pridobitno dejavnost, predložijo obračun davka s podatki o pridobitni dejavnosti, katere dobiček je obdavčen.
Društva so za pridobitni del zavezana za plačilo davka od dobička pravnih oseb po stopnji 25%.
Če ni možno zagotoviti vseh evidenc vodenja pridobitne dejavnosti od nepridobitne dejavnosti, izračunamo sorazmeren delež.
V davčnem obrazcu prikažemo le obdavčljive prihodke in sorazmeren del odhodkov:
Sorazmeren del odhodkov izračunamo z naslednjim primerom:
Prihodki iz naslova pridobitne dejavnosti : 1.400.000,00 sit Vsi prihodki iz izkaza uspeha:	7.900.000,00 sit
Izračun deleža prihodkov iz pridobitne dejavnosti
Prihodki iz pridobitne dejavnosti_1.400.000,00
Skupaj vsi prihodki iz izkaza uspeha	7.900.000,00
Delež pridobitne dejavnosti je 17,80% Vsi odhodki obdobja (iz izkaza uspeha) 7.100.000,00
7.100.000,00 sit x 17,80% = 1.263.800.00 sit
( izračunani predvideni odhodki iz naslova pridobitne dejavnosti)
Od prihodkov iz pridobitne dejavnosti odštejemo izračunane odhodki iz naslova pridobitne dejavnosti 1.400.000,00 sit - 1.263.800,00 sit = davčna osnova je 136.200,00 sit.
Društva predložijo davčnemu organu obračun davka do 31. marca za preteklo leto na posebnem obrazcu, ki ga bo izdelala Davčna uprava RS.
Razliko med obračunanim davkom in plačanimi akontacijami morajo poravnati v 30 dneh po predložitvi davčnega izkaza, vračilo preveč plačane akontacije pa lahko zahtevajo ob predložitvi davčnega obračuna. Preveč plačani znesek jim mora davčni organ vrniti v 30 dneh od preložitve zahtevka.
O morebitnih dodatnih pojasnilih in navodilih, ki bodo na voljo, vas bomo obveščali v naslednjem časovnem obdobju.
Pripravila računovodkinja PZS:
Vera ŠMID
Na podlagi 52. člena Statuta PZS in 5. člena Poslovnika UO PZS in Predsedstva UO PZS je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 20. seji, 24. novembra 2005 sprejel tale
S K L E P O POSTOPKU KADROVANJA ZA ORGANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V OBDOBJU 2006 - 2010
1.
S tem sklepom določamo organe, postopek in roke ter pravice in obveznosti planinskih organizacij pri kadrovanju v organe Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS) za mandatno obdobje 2006 -2010.
2.
Začnejo se priprave kandidacijskih postopkov za organe PZS, ki jih za mandatno obdobje 2006 - 2010 voli Skupščina PZS, in sicer:
-	predsednika in podpredsednike PZS,
-	člane Upravnega odbora PZS (9 - 15),
-	predsednika in člane Nadzornega odbora PZS (skupno 5)
-	predsednika in člane Častnega sodišča PZS (5) ter njihove namestnike (5),
-	tožilca in njegovega namestnika.
3.
Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo:
-	planinska društva in drugi člani PZS,
-	Meddruštveni odbori planinskih društev,
Upravni odbor PZS in drugi organi PZS.
4.
Kandidati morajo izpolnjevati tele pogoje:
-	da so člani katerega od planinskih društev in drugih polnopravnih članov vključenih v PZS,
-	da poznajo planinstvo in planinsko dejavnost,
-	da že uspešno delajo v planinski organizaciji,
-	da pristaj aj o na kandidaturo.
5.
Kandidati za predsednika PZS morajo predložiti kratek življenjepis in program dela za mandatno obdobje 2006 - 2010 in enega ali več kandidatov za podpredsednika PZS ter pisno soglasje k svoji kandidaturi in kandidaturi kandidatov za podpredsednike.
6.
Morebitna kandidatura za člana Upravnega odbora PZS ne izključuje možnosti kandidature za podpredsednika.
7.
Razpis za kandidiranje se objavi v Obvestilih PZS, PV in na internetnih straneh PZS do 10. januarja 2006.
Rok za kandidiranje prične teči z dnem sprejema tega sklepa in se zaključi 22.02.2006.
8.
Upravni odbor PZS imenuje Komisijo za pripravo volitev v sestavi:
- predsednik
Bogdan SELIGER (MDO NOTRANJSKE)
ter
-	članica	Ivanka KOMPREJ (MDO KOROŠKE)
-	članica	mag. Slavica TOVŠAK (MDO PODRAVJA)
-	član	Alojz VITEŽNIK (MDO POSOČJA)
-	član	Bojan GORJUP (MDO ZASAVJA)
-	namestnik	Zvone ŠERE (MDO LJUBLJANE)
-	namestnik	Franc ŠTOKER (MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINE)
-	namestnik	Stanko GAŠPARIČ (SMDO)
Komisija za pripravo volitev pripravi obrazec za prijavo kandidatov, zbira prijave in po opravljenem delu predloži Upravnemu odboru PZS poročilo ter predloge kandidatnih list, ki jih objavi v Obvestilih PZS.
9.
Komisija na sejah ugotavlja skladnost kandidatur (in predlagateljev) z določili tega sklepa.
V primeru nepopolnih kandidatur obvesti predlagatelje, da vloge dopolnijo.
10.
Komisija sklepa veljavno, če so prisotni najmanj trije (3) člani. Sklepi komisije so sprejeti, če glasujejo zanje najmanj trije (3) člani.
11.
Če je član komisije med predlaganimi kandidati za funkcijo iz 2. točke tega sklepa, mu članstvo v komisiji preneha. Vlogo člana prevzame namestnik po vrstnem redu imenovanja v 7. točki.
12.
Upravni odbor priporoča, da predlagatelji pri sestavi kandidatnih list upoštevajo načelo, da bodo zastopane vse planinske dejavnosti, vsi meddruštveni odbori, pa tudi mlajši člani in ženske.
13.
Komisija je za svoje delo odgovorna Upravnemu odboru PZS.
Komisija pri svojem delu smiselno uporablja Poslovnik o delu UO PZS in Predsedstva UO PZS.
14.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Obvestilih PZS.
Predsednik PZS mag. Franci EKAR
ŠTEVILKA: UO/0583 DATUM: 24.11.2005
SEZNAM IN CENE PLANINSKIH EDICIJ
PLANINSKI ZEMLJEVIDI	Cena v tolarjih z DDV
Bohinj - 1:25 000 (2005)......................... 1.370
Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog - 1:50 000 (1997)............... 1.750
Grintovci - 1:25 000 (1998)................................................................1.370
Jalovec - Mangart (2004)..............................................1.750
Julijske Alpe - vzhodni del - 1:50 000 (2003)........................ 1.750
Julijske Alpe - zahodni del - 1:50 000 (2003)................1.750
Kamniško - Savinjske Alpe - 1:50 000 (2004).................. 1.750
Karavanke - osrednji del - 1:50 000 (2003)................... 1.750
Ljubljana in okolica - 1:50 000 (2003)..................... 1.750
Pohorje - 1:50 000 (2004)......................... 1.750
Polhograjsko hribovje in Šmarna gora - 1:25 000 (1992)............. 1.270
Posavsko hribovje - Boč - Bohor - 1:50 000 (2003)............. 1.750
Posavsko hribovje - zahodni del (Menina-Ostrež-Kum) 2002 ........... 1.750
Slovenska Istra, Brkini, Čičarija in Kras - 1:50 000 (1997)........... 1.750
Snežnik - 1:50 000 (1999)........................ 1.750
Stol in Begunjščica - 1:25 000 (1996)..................... 1.550
Storžič in Košuta -1:25 000 (1995)...................... 1.550
Triglav - 1:25 000 (2005)......................... 1.750
Triglavski narodni park - 1:50 000 (2004).................... 1.750
Turistični zemljevidi - tuji Turistični zemljevidi - 1:50 000:
Štubajske Alpe; Dachstein; Zillertalske Alpe
990
PLANINSKI VODNIKI
Kako na Triglav............................. 1.500
Najvišji vrhovi v Alpah (več avtorjev)................... 6.500
Turni smuki (A. Poljanec)......................... 4.900
Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah (B. Mlač)........... 5.200
Vodnik Julijske Alpe (T. Mihelič, 2003).................. 4.250
Vodnik Kamniško - Savinjske Alpe (2004)................. 4.900
Vodnik Karavanke (S. Klinar, 1997).................... 4.250
Vodnik Posavsko hribovje (M. Pergar, 2004)................ 4.250
Vodnik po planinskih postojankah.................... v pripravi
PLANINSKO IZLETNIŠKI VODNIKI
Vodnik Kranjska Gora (2004)....................... 1.700
IZBIRNI VODNIKI
55 krat Karavanke (S. Klinar, 2005).................... 6.700
VODNIKI IN DNEVNIKI PO VEZNIH POTEH
Vodnik Slovenska planinska pot.....................v pripravi
Razširjena slovenska planinska pot (J. Dobnik, 1993).............. 1.990
Dnevnik s slovenske planinske poti (2001)................... 325
PLEZALNI VODNIKI
Plez. vodnik Kamniška Bela - Repov kot (1993)
1.800
Plez. vodnik Logarska dolina - zahodni del (1999).............. 4.000
Plez. vodnik Logarska dolina - vzhodni del (1998)............... 3.700
Plez. vodnik Kamniška Bistrica (1995)................... 2.400
Cena v tolarjih z DDV
Plez. vodnik Robanov kot (2002)..................... 4.900
Plez. vodnik Jezersko (1999)....................... 3.800
VODNIKI V TUJIH JEZIKIH IN VEČJEZIČNE IZDAJE
Slovenija - planinske postojanke (večjezični vodnik 1997)........... 2.200
Vrhovi prijateljstva - 60 vrhov...................... 1.500
Berg um Kranjska Gora (2004)...................... 1.700
The mountains of Kranjska Gora (2004)................. 1.700
VZGOJNA LITERATURA
Alpinistična šola - dodatek (Golnar, 1996)................. 760
Gorniška vzgoja (Golnar, 1996)...................... 1.200
Mentor planinske skupine 2001 ....................... 2.900
Nevarnosti v gorah (2004) ........................ 7.800
Oprema za gore in stene (B. Mlač, 1999)................... 6.600
Planinska orientacijska tekmovanja ................... 3.900
Planinska šola - učbenik....................... 4.948
Planinski tabori - priročnik....................... 3.600
Podhladitev, omrzline in druge poškodbe zaradi mraza............ 600
Prehrana v gorah (B. Mlač, 2003)..................... 3.800
Slovenski alpinizem '97 ....................................................500
Slovenski alpinizem '98 ........................ 500
Slovenski alpinizem '99 ........................ 500
Slovenski alpinizem 2000 .......................
Turno smučanje - priročnik......................
Veliki pionirji alpinizma (B. Mlač, 2001)
500 4.500
3.200
DRUGE EDICIJE
2. Poročilo o Alpah.......................... 2.000
Ama Dablam - Odsanjane sanje..................... 3.900
Antarktika (Grošelj, 1997)....................... 4.760
Bele sanje-kamnita resničnost (S. Štirn).................. 1.500
Človek, gora, poezija......................... 1.200
Dnevnik mladi planinec........................ 250
Dnevnik ringa-raja........................... 250
F. Kocbek - Aljaž Savinjskih Alp..................... 6.076
Gremo skupaj v hribe......................... 2.500
Lotosov cvet (M. Krišelj, 1999)..................... 2.700
Moje gore (M. Arnejšek, 2001)..................... 6.900
Odprava na Čo-oju - 8201 m...................... 5.200
Planinski dnevnik (s Častnim kodeksom slov. planincev, 2000)......... 450
Planinski informatorček..................................................350
Planinski koledarček 2006 ........................ v tisku
Planinski vestnik......................................................700
Planinski zbornik ob 110. letnici SPD/PZS................. 9.900
Posušeni rožmarin (dr. M. Potočnik, 1996).................. 4.000
Slovenci v Himalaji........................... 950
Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah............... 5.200
Zorko Jelinčič - Nad prezrtjem in mitom.................. 3.400
Članska izkaznica.......................... 260
Etui za člansko izkaznico................................................80
Izkaznica Gorski stražar........................ 100
Članski karton........................................................25
Nakaznica za prenočišče................................................220
Cena v tolarjih z DDV
Pohvala.............................. 150
Vpisna knj iga za postoj anke....................... 3.500
Vpisna knj iga za vrhove..................................................1.300
Zastava namizna........................... 1.500
Zastava PZS (1,35 cm x 0,45 cm)..................... 5.800
Zastava PZS (1,80 cm x 0,60 cm)..................... 7.000
Zastava PZS (2,70 cm x 0,90 cm)..................... 10.710
Značka PZS (mala).......................... 600
Značka PZS (velika).......................... 900
POPUST OB NAKUPU
Pri nakupu 5 ali več izvodov enakih planinskih edicij, ki jih je izdala PZS, priznamo 20% popust. Kupovanje ali naročanje več kot 5 izvodov je možno v pisarni PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, v ponedeljek od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 15. ure in v petek od 8. do 14. ure.
Člani planinskih društev s plačano članarino za leto 2006 imajo pri nakupu posamezne edicije, ki jo je izdala PZS, 10% popust.
Cene veljajo od 01.04.2005.
Informacije:
Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana; telefon: 01/43-45-684; 01/43-45-680; fax.: 01/43-45-691; e-mail: planinska.zalozba@pzs.si
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
www.razgibaimozivljenie.net
m
RftZGIBftjmO ¿IVUINJE
TAKO DRUŠTVENE DELAVCE, KOT PREDSEDNIKE/NAČELNIKE KOMISIJ/ODBOROV UO PZS IN PREDSEDNIKE MDO PD NAPROŠAMO, DA POSKRBIJO ZA REDNO POROČANJE O SVOJEM DELU TER SVOJE PRISPEVKE, ČE JE LE MOGOČE, POSREDUJEJO V ELEKTRONSKI OBLIKI.
OBLIKA PRISPEVKA NI POMEMBNA (priporoča se le pisava Times New Roman 11). S TEM BOSTE PRECEJ OLAJŠALI PRIPRAVO GLASILA, PA TUDI OBJAVLJENI BODO LE TISTI DOGODKI, ZA KATERE SMATRATE, DA SO ZA OBJAVO NAJBOLJ PRIMERNI.
UREDNIŠKI ODBOR
UO PZS je na 19. seji, ki je bila 13.10.2005 v Kranju sprejel tudi SKLEP s katerim zadolžuje načelnike/predsednike komisij/odborov UO PZS, da določijo nosilce (tudi delavce Strokovne službe PZS) za posamezna področja dela (vnos novic, razpisov,. forumi,) na spletnih straneh PZS. Geslo za vnos novic in razpisov lahko pridobijo pri Jani Racman, vodji pisarne PZS. Prevzemnik gesla za posamezno komisijo/odbor UO PZS je lahko le ena oseba (posreduje se: ime, priimek, naslov, tel. številka in naslov e-pošte).
Geslo za vnos prireditev oz. akcij lahko po enakem postopku, kot velja za komisije/odbore UO PZS, pridobijo tudi člani PZS (društva, klubi,.).
poravnala vseh obveznosti do PZS, da to store TAKOJ ! Nespoštovanje sprejetih odločitev UO PZS povzroča PZS finančne težave in s tem hromi izvajanje redne dejavnosti.
Prevzem novih članskih znamkic za leto 2006 bo možen (po 15.12.2005) le v primeru, da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS.
Na osnovi 10. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine izdajam
N A V O D I L O
O IZVAJANJU PRAVILNIKA O IZKAZNICI IN VRSTAH
ČLANARINE ZA LETO 2006
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na 19. seji, 13. oktobra 2005 pri obravnavi 3. točke dnevnega reda sprejel sklep o višini najnižje priporočene članarine v planinski organizaciji za leto 2006, na 20. seji, 24. novembra 2005 pa sprejel spremembe in dopolnitve Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine.
VRSTE ČLANSTVA, ZNESEK PRIPOROČENE ČLANARINE IN BARVA ZNAMKIC ZA LETO 2006
		
Vrste članstva v letu 2006	Članarina 2006	barva znamkic
A - najbolj aktivni člani z največ ugodnostmi	11.000	rdeča
Ad - družinska članarina z družinskim popustom	10.340	rdeča
B - aktivni člani z večino ugodnosti	4.100	modra
Bd - družinska članarina z družinskim popustom	3.460	modra
B1 - osebe starejše od 70 let, z ugodnostmi B članov	2.500	modra
PNO (osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost) -odrasli	2.000	modra
S+S - srednješolci in študenti do 26. leta starosti ali mladi, ki niso zaposleni in so brez lastnih dohodkov	2.600	zelena
S+S d/- družinska članarina z družinskim popustom	2.260	zelena
P+O - predšolski in osnovnošolski otroci	1.000	rumena
P+O d/- družinska članarina z družinskim popustom	860	rumena
PNO (osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost) otroci do 16. let	1.000	rumena
POMEMBNO:
Člani, ki do 31.1.2006 poravnajo članarino za leto 2006, imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo, A člani pa zagotovljeno neprekinjeno prejemanje revije Planinski vestnik.
Planinska društva opozarjamo, da mora vsak član ob poravnavi članarine prejeti pisno potrdilo o plačilu, v skladu s pravili o blagajniškem poslovanju. Potrdilo je tudi dokument s katerim član uveljavlja pravice iz zavarovanja.
IZDAJA ZNAMKIC ZA LETO 2006
Strokovna služba Planinske zveze Slovenije bo pričela izdajati znamkice za plačilo članarine za leto 2006 po 15. decembru 2005. Člani PZS (društva, klubi,D ) lahko znamkice za naslednje leto naročijo ali osebno prevzamejo (naročilnica je priložena - PRILOGA 1) v Strokovni službi PZS (v računovodstvu) pri Katarini Maček, kjer dobijo tudi potrebne informacije (telefon: 01/ 43 45 688, e-pošta: racunovodstvo@pzs.si).
Pred prevzemom znamkic za leto 2006, morajo člani PZS (PD) imeti poravnane vse obveznosti do PZS iz naslova članarine za leto 2005 - poravnana plačila, posredovani obračuni.
Planinskim društvom bomo izdajali znamkice na osnovi naročil in števila članstva v letu 2005 z 20 % rezervo.
Planinskim društvom priporočamo, da ne prevzamejo celotne količine članskih znamkic že na začetku leta in si s tem delajo zalogo, ampak to raje storijo večkrat letno, saj bodo tako zmanjšali svoje finančne obremenitve in stroške PZS. PZS sprotna naročila odpremi v roku 2 dni.
Za naročene oz. izdane znamkice po vrstah kategorij članstva, bo Strokovna služba PZS izdala račun, ki bo izkazoval:
-	število izdanih znamkic za posamezno kategorijo članstva;
-	znesek obveznosti plačila za člana PZS iz 6. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine;
-	priloga računa je obrazec fObračun članskih znamkic PZS za leto 2006T.
Preglednica članarine za leto 2006 s pregledom stroškov pravic članstva po posameznih kategorijah članstva je priložena Pravilniku o izkaznici in vrstah članarine, ki je objavljen v teh Obvestilih PZS in na spletni strani PZS (www.pzs.si).
Za znamkice, izdane članu PZS od 15.12.2005 do 01.03.2006 bo istočasno izdan račun z obvezo njegove poravnave na osnovi prodaje in obračuna članskih znamkic do 31.03.2006. Za vse znamkice izdane po 31.03. 2006 bodo člani PZS prejeli račun z obvezo njegove poravnave na osnovi obračuna v roku 30 dni.
Brez predhodno poravnanih finančnih obveznosti in periodičnih poročil ter končnega obračuna (podatki o strukturi članstva so zelo pomembni za PZS!) ne bo možno dobiti novih oz. dodatnih znamkic.
Končni letni obračun za člana PZS mora biti izdelan in posredovan na PZS najkasneje do 30.11.2006.
Člane PZS prosimo, da se držijo objavljenih rokov za obračun in plačilo, saj nam drugače onemogočajo izvajanje redne dejavnosti v okviru PZS, ki so je deležni tudi njihovi člani.
Obrazec za obračun članskih znamkic je objavljen tudi na spletni strani PZS (http:/www.pzs.si) v besedilu fČlanarina 2006T - kot priloga. Pripravljen je v excelovi tabeli, zato ga lahko izpolnite in pošljete po elektronski pošti na PZS - na naslov: racunovodstvo@pzs.si
1. DRUŽINSKI POPUSTI - DRUŽINSKA ČLANARINA
Družinska članarina je namenjena družinam (za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (PNO) in so člani družine) in je seštevek dejanskih vrst članarine, ki članom družine glede na njihovo starost pripadajo. Priznava se le ob skupnem plačilu članarine za vse člane družine, nakar se na skupni znesek po odbitku stroškov vezanih na pravice članov, prizna 20 % popusta. Za družino se štejeta tudi samohranilka ali samohranilec z vsaj enim otrokom. Pri A članu se za obračun družinskega popusta upošteva članarina, zmanjšana še za vrednost naročnine Planinskega vestnika (6.000 SIT); člani nad 70 let in člani, ki bodo deležni s strani društva popustov pri plačilu članarine, ne morejo biti upoštevani v obravnavanju družinskega popusta, ker so že izkoristili individualni popust. Popusti za družinsko članarino so razvidni iz preglednice članarine, ki je priložena Pravilniku o izkaznici in vrstah članarine v teh Obvestilih PZS. Ker se družinski popusti obračunavajo na osnovi obračunov, ki jih člani PZS posredujejo Strokovni službi PZS, bo ta naknadno izdala, k že izstavljenem računu, ustrezen dobropis. Obračunani popust društvo zato lahko upošteva že pri plačilu računa.
2. A-ČLANI - NAROČILO PLANINSKEGA VESTNIKA, ZAVAROVANJE
Priporočamo, da A - člani članarino za leto 2006 poravnajo do 31.1. 2006 oz. najkasneje v februarju 2006 saj bodo do takrat prejemali tudi Planinski vestnik. Če A član članarine do navedenega datuma ne bo poravnal, mu bo naročniško razmerje prenehalo. Za prvo in drugo številko Planinskega vestnika mu bo Strokovna služba PZS izdala račun. V primeru spremembe kategorije članstva predlagamo, da bivši A člani sklenejo redno naročniško razmerje za naročilo Planinskega vestnika. Prosimo društvene delavce, da A-člane opozorijo na poravnavo članarine do 31.1.2006, s čimer si zagotove neprekinjene zavarovalne ugodnosti in s tem tudi svojo varnost ter neprekinjeno prejemanje Planinskega vestnika.
V primeru, da je v družini več A članov, lahko tisti, ki se tako odločijo, namesto naročnine na Planinski vestnik uporabijo možnost uveljavljanja nabave edicij v Planinski založbi v vrednosti 6.000 SIT. Nabavo uveljavljajo le ob predložitvi veljavne članske izkaznice.
3. POSREDOVANJE EVIDENC - SEZNAMOV A ČLANOV IN P+O ČLANOV
Seznami A članov:
Člani PZS (društva, klubi,...) so dolžni mesečno (najkasneje do 24. v mesecu za tekoči mesec)
posredovati strokovni službi PZS seznam A-članov. Seznam mora vsebovati:
-	ime in priimek zavarovanca
-	datum rojstva
-	točen naslov in naslov, kamor želi oseba prejemati Planinski vestnik (le v primeru, da je naslov stalnega bivališča drugačen).
V kolikor A-član ne bo naveden na rednem mesečnem seznamu, ne bo mogel uveljavljati odškodninskega zahtevka v primeru nesreče. Redno plačilo mesečne premije Zavarovalnici Tilia d.d. s strani Planinske
zveze Slovenije, je skupaj s seznamom A članov eden od pogojev za potrditev sklenjenega zavarovanja. V nasprotnem primeru bo stroške uveljavljanja odškodninskega zahtevka nosil član PZS (društva, klubi, □ ) ki ni v dogovorjenem roku Strokovni službi PZS posredoval popolnega seznama A-članov, ki so sklenili zavarovanje za leto 2006.
Seznami P+O članov:
PD morajo za člansko kategorijo P + O redno na 2 meseca (do 24. v mesecu) posredovati Strokovni službi PZS (Mladinski komisiji UO PZS) - ta pa Zavarovalnici Tilia d.d. - seznam, ki vsebuje tele podatke:
ime, priimek, rojstni podatki in naslov. Zavarovanje za to članstvo nam je omogočila, kot donator, Zavarovalnica Tilia d.d. Predšolski in osnovnošolski otroci, ki bodo svoje članstvo v PZS izkazovali le z dnevnikoma Ringa Raja ali Mladi planinec, morajo od 1.1.2006 imeti v dnevniku tudi žigosano člansko znamkico in zaporedno številko iz društvene evidence.
4. NEKAJ POMEMBNIH POJASNIL O ZAVAROVANJU
PRIJAVA NEZGODE
Člane PZS (društva, klube,D) in posamezne člane planinske organizacije opozarjamo, da v primeru prijave odškodnin ne morejo kontaktirati direktno s Tilio, ampak je pravilen postopek tale: upravičenec do odškodnine po končanem zdravljenju izpolni obrazec Prijava nezgode, ki ga dobi v Strokovni službi PZS; izpolnjen obrazec s fotokopirano zdravniško dokumentacijo, fotokopijo potrdila o plačilu članarine za tekoče leto oz. v primeru smrti, izpisa iz knjige umrlih, pošlje sklenitelju zavarovanja - Planinski zvezi Slovenije, na naslov Strokovne službe PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana ki prijavo evidentira in posreduje v nadaljnji postopek. Enako je potrebno ravnati tudi v primeru, ko se uveljavlja zavarovanje za reševanje v gorah Evrope in Turčije in prevoz v domovino, le da se v tem primeru predloži potrdilo o plačilu stroškov reševanja.
KRITJE STROŠKOV REŠEVANJA SOPLEZALCA V PRIMERU NESREČE,
Kritje stroškov reševanja soplezalca v primeru nesreče, velja če sta v navezi dva plezalca. Dodatek k točki 7 fSplošnih pogojev zavarovanjaTD (ŠPO 2001) glasi:
t'Upravičenec do povračila stroškov reševanja v gorah Evrope in Turčije je tudi nepoškodovana oseba v navezi s poškodovancem, če pride do nesreče v gorskem terenu, od koder sicer nepoškodovani soplezalec sam ne bi mogel varno nadaljevati poti.T
Predvidena oblika kartončka za dokazilo o upravičenosti do nadomestila za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije:
i.stran
2. stran
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ZAVAROVALNICA TILIA d.d
Ime in priimek:
Št. Izkaznice:
Kategorija članstva (obkroži) S+Š P+O
A B B1
Član PZS ima vključeno povračilo stroškov reševanja v Gorah Evrope Turčije do zneska 1.900.000 SIT A in do 650.000 SIT vse ostale kategc
TILIA:Adolf Zupan, Franci Ekar,
predsednik uprave
PZS: mag
iiP ZS m
čEmrope
riljj£900 of 650
TILIA:
:Adolf Zupan, predsednjkpredsednik uprave
ALPINE ASSOCIATION OF SLOVENIA
INSURANCE COMPANY TILIA d.d
Membership category: A B B1 S+Š P+O
embership includes rescue service refund in an and Turkey mountains to sum of 000 SIT for A category members and to sum .000 SIT for all others.
PZS: mag. Franci Ekar, predsednik_
Ugodnosti
za člane Planinske Zveze Slovenije
Veseli nas, da bomo skupaj skrbeli za varen korak, saj ste kot član Planinske zveze Slovenije
tudi naš cenjeni zavarovanec.
Za vas smo pripravili naslednje ugodnosti:
10% popust pri premoženjskem zavarovanju MoJ DoM
S premoženjskim zavarovanjem MoJ DoM lahko ustrezno zavarujete svojo hišo, stanovanje, stanovanjsko opremo, pomožne objekte ali kmečko gospodarstvo. MoJ DoM omogoča zavarovanje proti vsem nevarnostim, ki lahko ogrozijo vaše premoženje: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, poplava, zemeljski plaz, izliv vode, žled, vandalizem, tatvina stvari pritrjenih na objekt...
Popust v višini prve premije pri življenjskem zavarovanju (max. 30 eur)
Z življenjskim zavarovanjem poskrbite za finančno in socialno zaščito svojih najdražjih v primeru smrti, bolezni ali nezgode. Zavarovalna polica lahko postane zelo donosna naložba saj poleg zavarovanja omogoča tudi varčevanje v domačih in tujih vzajemnih skladih. Priključite lahko tudi zavarovanje pomoči Best Doctors, ki vam omogoča pridobitev drugega mnenja, pri čemer vam je na voljo več kot 50.000 zdravnikov po vsem svetu.
Ugodnost pri nakupu čelade in varovalnega kompleta
Pri nakupu čelade ali varovalnega kompleta Zavarovalnica Tilia za vse člane PZS prispeva 1.000 SIT (popust velja za nakup ene čelade ali enega varovalnega kompleta)
Popust lahko uveljavite v trgovinah Treking sport Ljubljana, Iglu šport Ljubljana, Pramontana Kranj in Anapurna Way Ljubljana.
Član PZS uveljavlja popust s potrdilom o plačilu članarine za tekoče leto. Popust lahko uveljavi na vseh poslovnih enotah Zavarovalnice Tilia, d.d. in pri naših zavarovalnih zastopnikih. Ugodnosti za člane PZS so predstavljene tudi na naših spletnih straneh www.zav-tilia.si.
Spoštovani ljubitelji planin in gora!
Veseli nas, da bomo skupaj skrbeli za varen korak, saj ste kot član Planinske zveze Slovenije tudi naš cenjeni zavarovanec. Kot član PZS ste pri Zavarovalnici Tilia nezgodno zavarovani, zavarovani pa ste tudi za odgovornost v primeru škode, ki bi jo povzročili trebim osebam pri obisku planin m gora.
Za člane Planinske zveze Slovenije smo pripravili ugodnosti, ki vam bodo omogočile, da si še lažje zagotovite ustrezno varnost tako doma kot pri obisku planin in gora.
Za vas smo pripravili naslednje ugodnosti:
Popust pri premoženjskem zavarovanju MoJ DoM.
Popust pri življenjskem zavarovanju.
	Zavarovalne vsote i		'SIT)
Zavarovalno	Člani A	Člani B, BI, S in Š	Člani
krišje:			P in O
Nezgodna	3.000.000	1.000.000	1.000.000
smrt			
Invalidnost	6.000.000	2.000.000	2.000.000
Stroški			
reševanja v tujih gorah	1.900.000	650.000	650.000
Evrope in Turčije			
Zavarovanje članov PZS:
Nezgodno zavarovanje:
Krije nezgode, ki se pripetijo pri obisku planin in gora. Velja tudi za poškodbe in nesreče v tujih, gorah Evrope in Turčije. Nezgodno zavarovanje vključuje tudi poškodbe in okvare zaradi mraza in višinske zastrupitve.
Zavarovanje odgovornosti.:
Krije škode, ki jih član PZS povzroči tretjim osebam pri obisku planin in gora. Strokovni kader PZS je zavarovan tudi za odgovornost zaradi strokovnih napak pri opravljanju dejavnosti PZS.
Zavarovalno kritfe:
Zavarovanje
odgovornosti
osebe
Zavarovanje
odgovornosti
stvari
Zavarovalne- vsote (SIT)
Člani A
10.500.000
1.000.000
Člani B, BI, SmS
10.500.000
1.000.0000
Strokovni kader PZS
10.500.000
3.150.000
Postopek pri prijavi nezgode:
Upravičenec do odškodnine po končanjem zdravljenju izpolni obrazec Prijava nezgode, ki ga dobi v Strokovni službi PZS; izpolnjen obrazec se s fotokopirano zdravniško dokumentacijo, fotokopijo potrdila o plačilu članarine za tekoče leto oz. v primeru smrti, izpisa iz knjige umilih, pošlje sklenitelju zavarovanja - PZS, na naslov Strokovne službe PZS, Dvoižakova 9, 1001 Ljubljana, ki prijavo evidentira in posreduje v nadaljnji postopek. Enako je potrebno ravnati tudi v primeru, ko se uveljavlja zavarovanje za reševanje v gorah Evrope in Turčije in prevoz v domovino, le da se v tem primeru predloži potrdilo o plačilu stroškov
reševanja.
PRAVICE - UGODNOSTI - ČLANSTVA PZS V LETU 2006
	Kategorije članstva 2006	A	B	B1	S+S	P+O	PNO (odr)	PNO (otr)
1.	zavarovanje za nezgodno smrt pri planinski dejavnosti	V	V	V	V	V		
2.	zavarovanje za invalidnost pri planinski dejavnosti	V	V	V	V	V		
3.	zavarovanje za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije	V	V	V	V	V		
4.	zavarovanje za odgovornost do oseb in stvari	V	V	V	V			
5.	popusti pri prenočevanju v planinskih kočah PZS (50%)	V	V	V	V	V	V	V
6.	popusti pri prenočevanju v planinskih kočah 14 planinskih organizacij Evrope	V	V	V	V	V	V	V
7.	oprostitev plačila turistične takse v planinskih kočah	V	V	V	V	V	V	V
8.	naročnina na revijo Planinski vestnik	V						
9.	planinski koledarček za leto 2006	V						
10.	Dnevnik mladega planinca in Cicibana planinca fRinga-RajaT					V		V
11.	10% popust pri nabavi edicij v planinski založbi	V	V	V	V	V	V	V
12.	popust pri nabavi športne opreme po seznamu trgovin	V	V	V	V	V	V	V
	1.000 SIT popusta zavarovalnice pri nabavi čelade in							
13.	varovalnega kompleta	V	V	V	V	V	V	V
14.	popust pri izletih v organizaciji matičnega PD	V	V	V	V	V	V	V
15.	popust zavarovalnice Tilia pri zavarovanju nepremičnin in opreme do 10%	V	V	V	V	V	V	V
16.	popust zavarovalnice Tilia pri življenjskem zavarovanju do 30 □	V	V	V	V	V	V	V
POMEMBNO:
Člani, ki do 31.1.2006 poravnajo članarino za leto 2006, imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo,
A člani, ki do 31.1. 2006 poravnajo članarino, prejemajo revijo Planinski vestnik neprekinjeno,
A člani imajo trikrat večje zavarovalne vsote, ker plačajo višjo zavarovalno premijo,
PNO člani (osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost) v članarini nimajo vključenega zavarovanja, saj veljajo zanje posebni zavarovalni pogoji.
Planinska društva opozarjamo, da mora vsak član ob poravnavi članarine prejeti pisno potrdilo o plačilu, v skladu s pravili o blagajniškem poslovanju. Potrdilo je poleg planinske izkaznice in osebnega dokumenta tudi dokument s katerim član uveljavlja pravice iz zavarovanja._
Na osnovi posebnega sporazuma o reciprociteti imajo vsi člani PZS popust tudi pri prenočevanju v več kot 1300 kočah partnerskih planinskih organizacij v Alpah in Pirenejih. To so: Nemčija: DAV - Deutscher Alpenverein, Liechtenstein: LAV - Liechtensteiner Alpenverein, Avstrija: OeAV - Österreichister Alpenverein, Italija: CAI - Club Apino Italiano in AVS - Alpenverein Südtirol, Švica: CAS - Club Alpin Suisse, AACBa - Akademischer Alpenclub Basel, AACB - Akademischer Alpenclub Bern, CAAG - Club Alpin Académique Geneve in AACZ - Akademischer Alpenclub Zürich, Francija: CAF - Club Alpin Français, Španija: FEDME - Federacion Espanola de Deportes de Montana, Nizozemska: NKBV - Niederlandse Klim - en Bergsport Vereniging, Belgija: BAC - Belgische Alpen Club, Velika Britanija: AC - Alpine Club Luxembourg: GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois. Poseben bilateralni sporazum pa velja tudi s PSH - Planinarski savez Hrvatske.
Člani PZS, ki se ob nakupu izkažejo z veljavno planinsko izkaznico, dobijo posebne popuste v nekaterih uveljavljenih podjetjih, ki imajo prodajalne športne opreme in obutve po vseh Sloveniji.
Popusti veljajo v prodajalnah naslednjih podjetij:
Izdelovalec / trgovina	Popusti za individualne člane	Popusti za člane pri nakupu preko PD	Popusti za vodnike PZS, člane GRS, markaciste, vrh. alpiniste, mentorje	Komentar
Alpina Ziri	10%	20 % za posamične nakupe in 25% pri nakupu več kot 20 parov obutve	30% vendar le v določenih prodajalnah Alpine po seznamu	Velja v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji, za specialiste pa le v nekaterih
Annapurna Way	10% za gotovino in 5% za kreditne kartice		15%	
Dumo d.o.o.	15%	25% pri nakupu vrednem več kot 250 000 SIT (*)	30% - 40%, tudi za člane od-prav v organizaciji KOTG	Lahko tudi večji popust glede na količino
Gornik	10%	15% oz. dogovor pri večjih naročilih	15% individualno ali 20% pri skupini	
Iglu Sport	10% za gotovino in 5% za negotovino		10% in dodatni 10% popust kot dobropis ob koncu leta	
IntAct	10%	15% pri enkratnem nakupu nad 350.000 SIT	20% samo preko PZS	Prodaja se v Int Act Kavčičeva 4, Ljubljana
Promontana Kranj	15%	20% pri nakupu vrednem več kot 200 000 SIT	25%	Popusti veljajo za izdelke firm: Salewa, Lafuma, Lowa in Craft in ne veljajo za izdelke v akciji
Tomas Šport 2	15%	20% pri nakupu vrednem nad 150.000 SIT	25%	Pri nakupu trekking in planinske obutve. Popusti na veljajo za artikle z znižano ceno in v akcijski ponudbi
UNIVET d.o.o.	10% (*)	20% pri nakupu vrednem več kot 250 000 SIT	15%	(*) za nakup GPS je popust 5%
Popusti veljajo v naslednjih prodajalnah:
Alpina Žiri: za člane PZS v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji, za □ specialiste^ pa v naslednjih trgovinah: Žiri -Žiri 1 in Žiri 2, Ljubljana - Ljubljana 1 in Ajdovščina 3, Maribor- Maribor 2 in Vita Kraigeija 5, City center, Celje- Prešernova 12, Nova Gorica - Nova Gorica 2 (Mercator Center), Jesenice - Jesenice 2 (Mercator Center) in Kranj - Kranj 2 (Mercator Center)
Annapurna Way: Krakovski nasip 4, Ljubljana
Dumo d.o.o.: Ig 313, IG
Gornik: Gorenja vas - Reteče 36, Škofja Loka
Iglu Šport d.o.o.: Ljubljana - Tržaška c. 88, Petkovškovo nabrežje 31, BTC Šmartinska c. 152, hala 3/I ; Maribor - Jadranska c. 27; Celje - Ul. Mesta Gravenbroich 9; Lesce - Alpska c. 27, Škofja Loka -Poljanska 4, Tolmin - Ulica padlih borcev 1/a
IntAct: Prodaja v Int Act , Kavčičeva 4, Ljubljana
Promontana d.o.o. Kranj: Ljubljana - Poljanski nasip 6, Domžale - Ljubljanska c. 81, Kranj -
Koroška c. 5, Bled - Ljubljanska c. 1.
Tomas Šport 2 d.o.o.: Ljubljana - Mestni trg 18, Čopova ulica 14 in Center Interspar, Šmartinska 152; Maribor - Jurčičeva ulica 4; Nemčavci - Nemčavci 1d; Ptuj - Gavez Anton s.p., Slovenski trg 1; Slovenj Gradec - Rojnik Drago s.p., Glavni trg 33; Celje - Center Interspar, Mariborska c. 100; Trbovlje - Ul. 1. Junija 1a; Velenje - Nakupovalni center Velenje, Kidričeva c, 2b; Kranj - Optimist d.o.o., Prešernova ul. 17; Bled - Optimist d.o.o., Ljubljanska c. 4,; Koper - Župančičeva ul. 22.
Univet d.o.o. Ljubljana: poslovalnica POHODNIK BTC hala A, Šmartinska 152 Ljubljana.
Na vsa morebitna vprašanja in nejasnosti v zvezi s članarino bo Strokovna služba PZS poizkušala najti ustrezen odgovor oz. bodo vprašanja, predlogi in pobude posredovana Odboru za članstvo UO PZS. Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana ali na naslov e-pošte: info@pzs.si, z oznako t'ČLANARINA 2006T.
Planinska zveza Slovenije Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS
INFORMACIJA O OZNAČEVANJU
TRGOVIN - LOKACIJ,
KJER ČLANI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KUPUJEJO PLANINSKO
ŠPORTNO OPREMO S POPUSTOM
Tudi za leto 2006 je Planinska zveza Slovenije z 9 opremljevalci, ki poslujejo v 62 (*) trgovinah s planinsko in drugo športno opremo po vsej Sloveniji sklenila dogovor o možnosti nakupa planinske športne opreme za člane planinskih društev .
Kdo je upravičen do popusta in kje so te trgovine oziroma prodajna mesta?
Do popusta je upravičena vsaka planinka ali planinec, ki se izkaže prodajalcu ob nakupu planinske športne opreme z veljavno planinsko izkaznico in iz katere je razvidno, da je poravnal članarino za tekoče leto.
Kako so označena prodajna mesta?
Prodajna mesta so označena z nalepko, ki opozarja in obvešča člane Planinske zveze Slovenije, da lahko, s popustom, v določeni trgovini kupujejo planinsko športno opremo. Nalepka je oblikovana na osnovi planinske markacije v kateri je v srednjem delu grb PZS, na obodu pa napis: Tukaj kupujejo člani Planinske zveze s popustom.
Nalepka, ki obvešča planince o možnosti nakupa s popustom, je nameščena na vidnem mestu v trgovini poleg nalepk o možnosti plačila s plačilnimi karticami, ob blagajni in po možnosti tudi na mestih, kjer se nahaja planinska oprema.
Več o pravicah članov v planinski organizaciji si boste lahko prebrali v brezplačni informativni zgibanki t'10 pomembnih prednosti članstva v PZST, ki je na voljo v trgovinah opremljevalcev, na planinskih društvih in na sedežu Planinske zveze Slovenije.
Danilo M. SBRIZAJ, v.d. generalnega sekretarja PZS
Na podlagi 3. odstavka 21. člena, prve alineje 52. člena Statuta Planinske zveze Slovenije in 5. člena Poslovnika Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in Predsedstva UO PZS je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 20. seji, dne 24. novembra 2005 sprejel Spremembe in dopolnitve Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine ter sklep, da se objavi čistopis Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine.
P R A V I L N I K O IZKAZNICI IN VRSTAH ČLANARINE
(čistopis)
člen
Članska izkaznica Planinske zveze Slovenije (PZS), je pravokotne oblike velikosti 85 mm x 55 mm z imenom in znakom PZS. Veljavni sta tudi članski izkaznici predšolskih in osnovnošolskih otrok sta dnevnika Ringa raja in Mladi planinec. Članska izkaznica se uporablja skupaj z enim od veljavnih osebnih dokumentov.
Članska izkaznica vsebuje:
-	ime člana PZS (društva, kluba,D .),
-	osebne podatke članice ali člana (v nadaljnjem tekstu člana) društva (ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča).
Na izkaznici je še:
-	tekoča številka izkaznice,
-	prostor za lepljenje članskih znamkic,
-	prostor za znak konvencije o pravici do reciprocitete planinskih organizacij Evrope, po seznamu.
2.člen
Član planinske organizacije dokazuje pripadnost društvu, ki je član PZS, s pravilno izpolnjeno izkaznico in nalepljeno znamkico za tekoče leto.
Vsakoletno članstvo traja od 1.1. oz. od dneva včlanitve do 31.1. naslednje leto. Članstvo PZS poravnava članarino praviloma do 31.1. za tekoče leto, obvezno pa to velja za člane kategorije A.
3.člen
Znamkica, ki določa veljavnost izkaznice za tekoče leto, je kvadratne oblike z robom velikosti 15 mm. Na znamkici je napis PZS in črkovna oznaka vrste članarine, na spodnjem robu pa je natisnjeno leto veljavnosti. V podlagi znamkice je odtisnjen grb PZS.
4.člen
Posamezniki, ki želijo biti člani planinskih društev, včlanjenih v PZS, lahko izbirajo med različnimi vrstami članarine, odvisno od svojega interesa in možnosti. Ob včlanitvi prejme vsak član, ne glede na izbrano vrsto članarine, osnovne informacije o PZS ter o pravicah, obveznostih in članskih ugodnostih.
A - polnoletne osebe ^ aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z največjimi ugodnostmi, B - polnoletne osebe ^ aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z večino ugodnosti, Bx - osebe starejše od 70 let, z ugodnostmi, kot B člani,
S, Š - srednješolci in študentje do 26. leta starosti ali mladi, ki niso zaposleni in so brez lastnih dohodkov,
P, O - predšolski in osnovnošolski otroci (devetletka),
PNO - članarina je namenjena mladim in odraslim osebam, katerim je v celoti ali deloma odvzeta poslovna sposobnost in zanje ne veljajo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, ki jih ima PZS sklenjene z zavarovalnico
5.člen
Družinska članarina je namenjena družinam (za družinske člane štejejo, poleg staršev, še mladi do 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (PNO) in
so člani družine) in je seštevek dejanskih vrst članarine, ki članom družine, glede na njihovo starost pripadajo. Priznava se le ob skupnem plačilu članarine za vse člane družine, nakar se na skupni znesek, po odbitku stroškov vezanih na pravice članov, prizna 20% popusta. Za družino se štejeta tudi samohranilka ali samohranilec z vsaj enim otrokom.Pri A članu se za obračun družinskega popusta upošteva članarina, zmanjšana še za vrednost naročnine Planinskega vestnika (6.000 SIT); člani nad 70 let in člani, ki bodo deležni s strani društva popustov pri plačilu članarine, ne morejo biti upoštevani v obravnavanju družinskega popusta, ker so že izkoristili individualni popust. Popusti se med seboj ne morejo seštevati.
Znižani prihodek se deli enakomerno v breme deleža sredstev člana PZS in PZS, kar član PZS izkaže v obračunu članarine med članom PZS in PZS.
Kadar član PZS v res utemeljenih primerih oceni za potrebno, da kateremu od svojih članov odobri znižano članarino, lahko to odobri v breme deleža svojih sredstev (osnova za to je 21. člen Statuta PZS - Obvestila PZS, št. 10/2005).
6. člen
Višina članarine se za naslednje leto poviša za stopnjo inflacije, če ta presega 5%. Za financiranje na novo sprejetih programskih točk se izračuna dodatek k poprej izračunani članarini.
Iz vplačane članarine, PZS poravna stroške, vezane na pravice članov planinske organizacije, nakar se opravi delitev vplačane članarine med članom PZS in PZS v razmerju 50:50. Stroške potrdi UO PZS na osnovi dokazil, ki jih predloži Strokovna služba PZS.
7.člen
Posamezniki, ki so člani društev, včlanjenih v PZS, imajo poleg pravic in obveznosti, ki so določene s Statutom PZS in temeljnim aktom društva, tudi ugodnosti člana PZS.
Vrste članskih kategorij in obseg članskih ugodnosti, članski prispevek in sklep o delitvi članarine vsako leto določa Upravni odbor PZS in je sestavni del finančnega načrta PZS za naslednje leto. Sklep se objavi v Obvestilih PZS in na načine, ki jih PZS uporablja za informiranje svojih članov.
Člani PZS lahko vsako leto za svoje člane določijo še dodatne ugodnosti iz svoje pristojnosti.
2796.člen
Člani PZS (planinska društva, klubi) so dolžni poravnati obveznosti v skladu s prejetim članskim materialom v plačilnih rokih za plačilo članskih znamkic in obenem posredovati obračune članskih znamkic na posebnem obrazcu, ki je priloga tega Pravilnika - Obračun članskih znamkic - podatke o svojem članstvu.
Za znamkice, izdane članu PZS do 15. marca tekočega leta bo ta ob prejemu znamkic prejel tudi račun z obvezo njegove poravnave do 31.marca tekočega leta. Za vse kasneje prejete znamkice bodo člani PZS prejeli račun z obvezo njegove poravnave v roku 30 dni. Brez tekoče poravnanih obveznosti do PZS ni možno pridobiti novih oz. dodatnih znamkic. Končni obračun za člana PZS mora biti izdelan in posredovan Strokovni službi PZS najkasneje do 30. novembra tekočega leta.
9. člen
Uresničevanje določil tega Pravilnika spremljajo Odbor za članstvo UO PZS, ki ga izmed svojih članov imenujeta Predsedstvo UO PZS in UO PZS. Odbor za članstvo, ki ga vodi predsednik odbora, tekoče poroča UO PZS o stanju in opažanjih na svojem področju dela.
10.	člen
Generalni sekretar PZS vsako leto izda Navodilo za izvajanje Pravilnika o izkaznicah in vrstah članarine ter obrazec, na katerem člani PZS poročajo o strukturi članstva za tekoče leto. Navodilo se pošlje članom PZS ali objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh PZS.
11.člen
Izkaznice članov društev, včlanjenih v PZS, ki so veljale pred sprejemom Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine in ga je UO PZS potrdil na 17. seji dne, 02.12.2000, ostanejo v veljavi do preklica.
12.člen
Z dnevom sprejema sprememb tega Pravilnika in njegovo objavo v Obvestilih PZS preneha veljati Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine, sprejet na UO/ št. 0612 z dne 22.10.2004 in objavljen v Obvestilih PZS, št. 12 z dne 22. decembra 2004.
13.člen
Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine se objavi v Obvestilih PZS, uporablja pa se od 15.12.2005 dalje.
mag. Franci EKAR, predsednik PZS
ŠTEVILKA: UO/2412 DATUM: 24.12.2005
PRILOGI:
-	Obračun članskih znamkic PZS za leto 2006
-	Članarina v letu 2006 s pregledom stroškov ugodnosti po kategorijah članstva
ČLANI PZS (društva, klubi,^) IMAJO MOŽNOST KORIŠČENJA DODATNIH ZAVAROVANJ
(zavarovanja sklenejo direktno z zavarovalnico TILIA d.d.)
Zavarovanje udeležencev planinskih izletov (člani PD) - dodatno dnevno zavarovanje
nezg.smrt invalidnost zav. odg.osebe zav.odg. stvari premija na dan Zavar. udel. planinskih izletov 1.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 300.000,00	213,00
Nezgodna zavarovanja za časovno opredeljeno obdobje
nez.smrt invalidnost letna premija člani PZS izleti_1.000.000,00 2.000.000,00_2.100,00
nezg. smrt invalidnost naravna smrt	letna premija
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Datum: 3.10. 2005
alpinistične odprave	3.000.000,00 6.000.000,00 400.000,00	41.267,00
Zavarovanje za člane alpinističnih odprav vključuje tudi poškodbe in okvare zaradi mraza in višine ter zastrupitve.
Zavarovanje obiskovalcev prireditev, ki jih organizirajo planinska društva (nečlani)
premija na osebo
nezg.smrt invalidnost zav. odg.osebe zav.odg. stvari za prireditev zav. obiskovalcev prireditev 1.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 300.000,00_40,00
DVORŽAKOVA9
1000 LJUBLJANA
PRAVICE ČLANSTVA PZS 2006
	Kategorije članstva 2006	A člani	B člani	B1 člani	S+Š člani	P+ čla
						
1.	zavarovanje za nezgodno smrt pri planinski dejavnosti	V	V	V	V	
2.	zavarovanje za invalidnost pri planinski dejavnosti	V	V	V	V	
3.	zavarovanje za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije	V	V	V	V	
4.	zavarovanje za odgovornost do oseb in stvari	V	V	V	V	
5.	popusti pri prenočevanju v kočah PZS	V	V	V	V	
6.	popusti pri prenočevanju v kočah 14 planinskih organizacij Evrope	V	V	V	V	
7.	oprostitev plačila turistične takse v kočah	V	V	V	V	
8.	dnevnik mladega planinca in cicibana planinca "Ringa raja"					
9.	naročnina na revijo Planinski vestnik	V				
10.	popust pri nabavi edicij v založbi PZS 10%	V	V	V	V	
11.	popust pri nabavi športne opreme po seznamu trgovin	V	V	V	V	
12.	popust zavarovalnice pri nabavi čelade in varovalnega kompleta za 1.000 SIT	V	V	V	V	
13.	popust pri izletih v organiziciji matičnega PD	V	V	V	V	
14.	popust zavarovalnice Tilia pri zavarovanju nepremičnin in opreme do 10%	V	V	V	V	
15.	popust zavarovalnice Tilia pri življenjskem zavarovanju do 30 □	V	V	V	V	
A člani - polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z največjimi ugodnostmi
B člani - polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z večino ugodnosti
B1 člani - osebe starejše od 70 let z ugodnostmi B članov
S+Š člani - srednješolci in študenti do 26. leta starosti ali mladi ki niso zaposleni in so brez lastni dohodkov
P+O člani - predšolski in osnovnošolski otroci
PNO (odr) - osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - odrasli
PNO (otr) - osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost - otroci do 16.leta
starosti
Člani, ki do 31.1. naslednje leto poravnajo članarino imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo.
A člani, ki do 31.1. vsako leto poravnajo članarino, prejemajo revijo Planinski vestnik neprekinjeno.
A člani imajo trikrat večje zavarovalne vsote, ker plačajo višjo zavarovalno premijo.
Ljubljana, 3.10.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE	2005
DVORŽAKOVA9
1000 LJUBLJANA
PRIPOROČENA ČLANARINA 2006 IN STROŠKI PRAVIC ČLANSTVA
PZS 2006
	Kategorije članstva 2006	A člani	B člani	B1 člani	S+Š člani	P+O člani
	Stroški vezani na pravice članstva PZS					
1.	Nezgodno zavarovanje in reševanje v tujini	1.206	646	646	646	
2.	Zavarovanje odgovornosti	120	120	120	120	
3.	Članska znamkica + potrdilo za reševanje	100	100	100	100	1C
4.	Članska znamkica					
5.	Dnevnik Ringa raja, Mladi planinec					
6.	Naročnina na revijo Planinski vestnik	6.000				
7.	Planinski koledarček	200				
8.	Izravnava	-3	-3	-3	-3	
9.	Skupaj (od 1. do 8.) stroški vezani na pravice članstva	7.623	863	863	863	1C
	Priporočena članarina 2006	11.000	4.100	2.500	2.600	1.00
	Stroški članstva, delitev članarine					
1.	Stroški vezani na pravice članstva, ki jih pokriva PZS	7.623	863	863	863	10
2.	delitev članarine za sof.programa PZS 50%	1.687	1.617	817	867	
3.	delitev članarine za sof.programa PD 50%	1.687	1.617	817	867	90
						
	Nakazilo na PZS					
1.	Stroški vezani na pravice članstva	7.623	863	863	863	10
2.	Pripadajoči del članarine PZS (50%)	1.687	1.617	817	867	
	Skupaj za nakazilo na PZS	9.310	2.480	1.680	1.730	10
Obveznost nakazila na PZS, ki je sestavljen iz stroškov vezanih na pravice članstva in pripadajočim vsa planinska društva.
* dnevnik Ringa raja, Mladi planinec dobijo po naročilu vsi člani P+O brezplačno in se krije iz straši
kategorije se namenja
programom mladih in pridobivanju novih
članov.
Planinski koledarček prejmejo vsi člani UO PD brezplačno ob predložitvi seznamov iz PD.
	ZAVAROVANJE ČLANSTVA - NEZGODNO ZAVAROVANJE		
IN ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 2006 KI GA IMA VSAK ČLAN, S PLAČILOM ČLANARINE ZA LETO 2006			
		NEZGODNO ZAVAROVANJE	
A člani B, B1, S in Š P in O	nezg.smrt 3.000.000,00 1.000.000,00 1.000.000,00	invalidnost str.reš.v tuj.(Ev.inTur) 6.000.000,00 1.900.000,00 2.000.000,00 650.000,00 2.000.000,00 650.000,00	letna premija 1.206,50 646,00 0,00
ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI			
A člani B, B1, S in Š P in O	zav.odg. osebe 10.500.000,00 10.500.000,00 0,00	zav.odg. stvari 1.000.000,00 1.000.000,00 0,00	letna premija 120,00 120,00
LETNA PREMIJA ZAVAROVANJ SKUPAJ ZA 2006			
A člani B, B1, S in Š P in O	1.326,50 766,00 (predšolski in šolski otroci) zavarovanje jim krije Zavarovalnica Tilia d.d. kot donator		
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA9 1000 LJUBLJANA
Ljubljana, 3.10.2005
DRUŽINSKI POPUSTI 2006
	Kategorije članstva 2006	A člani	B člani	B1 člani	S+Š člani	P+O člani
						
1.	Članarina 2006 po vrstah članstva	11.000	4.100	2.500	2.600	1.000
						
	Kategorije članstva 2006 - družinski popusti	A člani/d	B člani/d		S+Š člani/d	P+O člani/d
						
	Članarina 2006 z družinskim popustom	10.340	3.460		2.260	860
2.	Stroški vezani na pravice članstva PZS	7.623	863		863	100
3.	Osnova za družinski popust (1.-2.)	3.377	3.237		1.737	900
	Družinski popust( 20% od pozicije 3.)	660	640		340	140
						
4.	Stroški vezani na pravice članstva PZS	7.623	863		863	100
5.	Delež članarine za sof.programa PZS 50%	1.357	1.297		697	0
6.	Delež članarine za sof.programa PD 50%	1.357	1.297		697	760
						
7.	Nakazilo na PZS (stroški vezani na pravice članstva + 50% pripadajoči delež članarine z družinskim popustom)					
		8.980	2.160		1.560	100
Družinski popust se računa od članarine po odštetju stroškov vezanih na pravice članst
Obrazec je objavljen tudi na spletnih straneh PZS: www.pzs.si
SPOZNAJTE NEKATERE NAŠE OPREMLJEVALCE, SPONZORJE IN DONATORJE
zavarovalnica tilia d.d.
TOMAS SPORT 2 H
Pro Montana
Smo podjetje, ki že vrsto let deluje na slovenskem tržišču. Začeli smo s proizvodnjo športne konfekcije, v zadnjih letih pa smo delovanje razširili, saj smo pridobili zastopstva za športno opremo:
-	čevlje KAYLAND,
-	plezalno opremo SINGINGROCK (vponke,plezalni pasovi, □)
-	zagozde-friende HB,
-	turne vezi NAXO.
Na področju proizvodnje izdelujemo oblačila iz materialov vrhunskih blagovnih znamk POLARTEC in SCHOELLER, ki so namenjena tako vrhunskim športnikom kot rekreativcem. Z našimi izdelki opremljamo slovenske alpinistične odprave in sodelujemo na različnih alpinističnih in športnih prireditvah.
DUMO D.O.O., IG 313, 1292 IG, SLOVENIJA tel., fax: +386-(0)1-286-28-33 e-mail: info@dumo.si WWW. dumo. si
w ^
aORMtK
POVABIMO NAJMLAJŠE V ČLANSTVO PLANINSKE ORGANIZACIJE
Za najmlajše prirejamo akcije t'Ciciban planinecT in t'Mladi planinecT ter klubsko dejavnost v pionirskih in mladinskih skupinah.
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (PZS) je na svoji seji 13. oktobra letos sprejel sklep o članskem prispevku za leto 2006. Posebno pozornost pri tem in iz zavedanja potrebe po vključevanju najmlajših v planinsko organizacijo (na mladih stoji svet), je pokazal s sklepom, namenjenim predšolskim in osnovnošolskim otrokom - članski kategoriji P+O.
Članski prispevek P+O kategorije članstva znaša 1.000,00 SIT in se le pri tej kategoriji članstva izjemoma deli med člani PZS (društvi, klubi,..) in PZS v razmerju 900 SIT : 100 SIT.
Člani PZS lahko dejansko samo za 100,00 SIT vpišejo v svoje vrste
najmlajše člane, pri čemer je potrebno poudariti, da je to članstvo deležno enakih ugodnosti, kot odraslo članstvo planinske organizacije (ponudite staršem in mladim zloženko: 10 pomembnih prednosti članstva v PZS), razen zavarovanja za odgovornost, kar pa zanje zaradi mladosti ne pride v poštev.
Pri tem je matičnim društvom za delo z mladimi in za trud pri njihovem vključevanju novega članstva te kategorije dana ugodnost, da jim v primeru, da povečajo število članstva nad številom članstva te kategorije v preteklem letu, pripada celotna članarina (tudi 100 SIT, ki gredo sicer PZS za kritje stroškov); kot smo članstvo PZS že obvestili, je članarina P+O ugodna tudi zato, ker stroške celotnega zavarovanja kategorije P+O krije Zavarovalnica Tilia d.d. Novo mesto.
Člane PZS (društva, klube,□ ) prosimo, da dosledno upoštevajo Navodilo o izvajanju Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine za leto 2006 ter Strokovni službi PZS na dva meseca (do 24. v mesecu) sporočajo seznam omenjene kategorije članstva, ter da se po zgledu PZS tudi oni odpovedo delu članarine kategorije članstva P+O.
PONUDBA MOŽNIH DODATNIH ZAVAROVANJ ZA ČLANSTVO IN PLANINSKA DRUŠTVA V 2006
Dodatna nezgodn a zavarovanja z dnevno odškodnino
na člana ( za 51000 članov) na člana ( za 1000 članov) individualno zavarovanje
nezg. smrt 3.000.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00
invalidnost 6.000.000,00 6.000.000,00 6.000.000,00
dnevna odšk. 2.000,00 2.000,00 2.000,00
str.reš.v t. E in T
1.900.000,00 1.900.000,00 1.900.000,00
Višina letne premije je odvisna od števila zavarovanih članov.
letna premija 6.080,00 13.850,75 16.295,00
Zavarovanje odgovornosti planinskih društev
za pošk. oseb za pošk. stvari letna prem. po članu
Zavarovanje odgovornosti PD
5.500.000,00 10.500.000,00 10.500.000,00
1.650.000,00 2.500.000,00 3.150.000,00
130,00 200,00 250,00
Premija je izračunana za najmanj 50 zavarovanih članov po društvu.
Zavarovanje udeležencev planinskih izletov (član i PD) - dodatno dnevno zavarovanje
nezg.smrt invalidnost zav. odg.osebe zav.odg. stvari premija na dan Zavar. udel. planinskih
izletov	1.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 300.000,00	213,00
	Nezgodna zavarovanja za časovno opredeljeno obdobje		
	nez.smrt	invalidnost	letna premija
člani PZS izleti	1.000.000,00	2.000.000,00	2.100,00
			
	nezg. smrt	invalidnost naravna smrt	letna premija
alpinistične odprave	3.000.000,00	6.000.000,00 400.000,00	41.267,00
Zavarovanje za člane alpinističnih odprav vključuje tudi poškodbe in okvare zaradi mraza in višine ter zastrupitve.			
Zavarovanje obi skovalcev prired itev, ki jih organizirajo planinska društva (nečlani)
premija na osebo
nezg.smrt invalidnost zav. odg.osebe zav.odg. stvari za prireditev zav. obiskovalcev prireditev 1.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 300.000,00_40,00
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE DVORŽAKOVA 9 1000 LJUBLJANA
Znamkice prejete po računih št.
OBRAČUN ČLANSKIH ZNAMKIC PZS ZA LETO 2006
( izpolni PD pri plačilu znamkic)
št.
_/2006, datum obračuna
PLANINSKO DRUŠTVO (popoln naslov)												
Davčni zavezanec: da			ne									
tel:		fax:		TRR:								
Davčna številka:			E-mail:									
						stroški vezani	Z N A M K I C E 2006					
						na ugodnosti	število	vrednost	število	vredno st	število	vrednost
kategorij a	članarina	družinski	stroški	50%	50%	in 50% članarine	prejetih	prejetih	na zalogi	na zalogi	prodan ih	prodanih
članstva	2006	popust	ugodnos ti	PD	PZS	nakazilo na PZS						
			1	2	3	4 = (1+3)						
A	11.000		7.623	1.687	1.687	9.310						
A/d	10.340	660	7.623	1.357	1.357	8.980						
B	4.100		863	1.617	1.617	2.480						
B/d	3.460	640	863	1.297	1.297	2.160						
B1	2.500		863	817	817	1.680						
PNO(odr)	2.000		50	975	975	1.025						
S+Š	2.600		863	867	867	1.730						
S+Š/d	2.260	340	863	697	697	1.560						
P+O	1.000		100	900	0	100						
P+O/d	860	140	100	760	0	100						
PNO(otr)	1.000		50	950	0	50						
						SKUPAJ						
								Znesek po računu / sit				
Vrednost znamkic na zalogi SKUPAJ / SIT
Vrednost prodanih znamkic Ostane v dobro PD/ sit
Žig in podpis:
Obrazec je objavljen na spletni strani PZS	_
(http://www.pzs.si)	_
Dodatne informacije glede članarine dobite na PZS (tel. 01 43 45 688 ga. Katarina) email:racunovodstvo@pzs.si
OBRAČUNAL ( ime in priimek):		tel.št.
Članarina nakazana na PZS,	dne	znesek
Članarina nakazana na PZS,	dne	znesek
Članarina nakazana na PZS,	dne	znesek
Članarina nakazana na PZS,	dne	znesek