28
Joniaux.
V Bruselji se sedaj vrši obravnava proti gospef Joniaux, ki je tožena, da je zastrupila tri sorodnike. Ko je predsednik sodišča najprej pojasnil denarne manipulacije gospe Joniaux, je prešel na umor njene sestre. Tukaj zatoženka ni mogla skrivati solza. Na vprašanje^ zakaj je sestro Leonino šest tednov pred smrtjo zavarovala za 70.000 gld., je odgovorita, da jej je sestra Emilija na smrtni postelji povedala, da je mati iz nekega tajnega, njih rodbino zadevajočega uzroka 50.000 frankov izposodila. Sestri sta sklenili ta dolg. Na vprašanje predsednikovo, kakošen je bil ta dolg, je odgovorila, da je to vedela le sestra Emilija, ki je umrla. Povedala bi pa tudi ne, ko bi vedela.
Na vprašanje, zakaj je možu prikrivala to zavarovanje, je odgovorila, da za to, ker je mož sam rekel, da ga njih rodbinske stvari ne zanimajo.
Zatoženka je jako oporekala, da bi bila morfij kupila, da je umorila sestro. Njena sestra je umrla za in-fluenco. Pogreb je pa zaradi taga po možnosti pospešila, ker se je bala, da ne bi za influenco zboleli njeni otroci. Predsednik jo je opozarjal, da je sestra, umrla z znaki, ki kažejo na zastrupljen]'e z morfijem, a ona je le odločno oporekala. Predsednik je opozoril, da se zavarovalnim družbam zdi, da je pokojna prezgodaj umrla. Zatoženka je rekla, da se tem družbam vselej zdi, da zavarovane osebe prezgodaj umrjo, ker morajo denar izplačati.
Potem je pa predsednik začel jo popraševati, kako
29
^jd 8 smrtjo njenega bogatega strijca Van der Kerckhove, o katerem je vedela, da ima oporoko narejeno v njeno korist. Vedela je pa tudi o njem, da ima nezakonskega otroka in namerava vzeti mater tega otroka, ter bi s tem najbrž ji odšla dedščina. Spominjal jo je, da je strijca navadno vabila na pojedine in ni maral priti. Naposled ga je le bila izvabila, postregla mu s črno kavo, in je Tsled tega drugi dan umrl.
Ona je odgovorila, da so se zdravniki izrekli, da. jej je strijc umrl za mrtvoudom. Predsednik ji pa ugovarja, da zdravniki le pravijo, da je bil zastrupljen z stropinom. Nadalje se predsedniku čudno zdi, da je ona poslala takoj svojega moža iskat strijčevo oporoko. V oporoki je pa strijc le bil svojega nezakonskega otroka postavil za glavnega dediča, njej pa odločil jeden del pri industrijskem podjetji.
Zaslišavanje prič je dognalo, da je zatoženka kupovala morfij po lekarnah, na drugi strani pa tudi, da je strijca njenega bil že jedenkrat poprej zadel mrtvoud in bi torej ne bilo izključeno, da bi ga ne bil tudi sedaj. Zdravnik se je izjavil, da pri dveh umorjenih osebah ni našel sledu strupa, če tudi more reči, da prvotno povedani uzrok smrti ni bil pravi. Ker je poklicanih mnogo prič, bode obravnava dolgo trpela.