ARO XXXVIII (32) Štev. (No.) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 23. avgusta 197Ü 'Odmevi dr. Rodetove afere „JUGOSLOVANSKI REŽIM IŠČE SPOR S CERVIJO“ NADZORSTO NAD OBČILI V JUGOSLAVIJI PARTIJA PREVZEMA VODSTVO BALKAN - INTERESNA CONA TREH VELESIL Tekmovanje med ZDA, ZSSR in Kitajsko Večkrat že se je v zgodovini mednarodna politika vrtela okrog evropskega „soda smodnika“, kot pravijo Balkanu. Od časa do časa je že tudi eksplodiral. Vse kaže, da se je začelo iz njega spet kaditi. Njegova zemljepisna strateška lega med vplivnimi področji Vzhoda in Zahoda mu nakoplje preglavice vsakokrat, kadar se na tem območju ali v njegovi bližini poruši obstoječe ravnovesje in se križajo koristi in zanimanja velesil. Komunistične balkanske države Jugoslavija, Bolgarija, Romunija in Albanija so spočetka po zadnji svetovni vojni tvorile strnjen, Moskvi poslušen blok. A že 1948 se je s Titovo „osamosvojitvijo“ začela ta enotna predanost krhati. Kasneje je Titovemu zgledu sledila Romunija. Zdaj hodi po njunih stopinjah tudi Albanec Enver Hodža, ki je najprej prestopil od Moskve k Pekingu in se nedavno odkrižal tudi tega. Narodnostna zavednost narodov postaja vsepovsod bolj zahtevna in manjšinska vprašanja vse bolj pereča. Najbolj nestabilne so notranje razmere v Jugoslaviji: Titova doba se naglo bliža koncu. Odnosi med narodi in republikami niso zadovoljivi. Posebno pereče je srbsko-hrvaško vprašanje. Neurejeno gospodarstvo z rastočo pasivno trgovinsko bilanco, z nižjo proizvodnjo kot je povpraševanje na domačem trgu. Tito bo zapustil državi svoje nedokončano življenjsko delo: neostvarjeno enotno jugoslovansko narodnost, svoj nedograjen, nedozorel kalup komunizma in razpadajočo tvorbo „neopredeljenih“ držav. Zadnje dokazujejo skrbi, ki jih imajo organizatorji konference „neopredeljenih“ držav na Kubi septembra meseca. Poročali smo že, da je postavljena dilema Tito ali Castro. Azijski nemiri (vietnamska intervencija v Kambodži, kitajski napadi na Vietnam, revolucija v Iranu i. dr.) so doprinesli svoje k večanju zanimanja velesil za Balkan. Kitajski je na tem, da nadomesti izgubljene pozicije v Albaniji s kako drugo čelno postojanko v vzhodni Evropi. Obenem bi nekoliko padla v hrbet Rusiji. Zato Hua Kuo-fengovi o-biski v Beogradu, Bukarešti in Atenah. Zato kitajsko navidezno ponujanje mastnih trgovskih pogodb, a se je prvotno navdušenje nad njimi vsaj v Beogradu že zelo poleglo. ZDA skušajo preprečiti sovjetsko prisotnost v Sredozemlju in doseči od Beograda odklonitev morskih oporišč Kremlju. Za dostop do zavezniške Grčije in Turčije si skušajo ZDA zagotoviti prost šuhozemski prehod iz Italije preko Jugoslavije. Zato so postale malo bolj voljne dobaviti Jugoslaviji morda celo rakete in komplicirane elektronske naprave za drugo orožje, kar so ji doslej kot komunistični državi odrekale. Jugoslavija pa izdeluje že sama 80% vsega strateškega orožja, potrebnega za njen vseljudski obrambni sistem, 53% njenega državnega proračuna je namenjenega obrambi! Zatrjujejo, da je Washingtonu na tem, da bi bila ob Titovem odhodu Jugoslavija dovolj oborožena in da bi bila jugoslovanska ljudstva dovolj bojevita za primer kakih nameravanih bratskih posegov s strani držav Varšavskega pakta. Sovjetska zveza smatra Balkan za svoje naravno prednje bojno polje, katerega mora na vsak način obdržati. Predvsem ne smeta postati Jugoslavija in Romunija preošabni ali celo pozabiti, kako zelo je njun obstoj odvisen od Moskve. Zato rožlja ob njunih mejah na bolgarskem ozemlju z orožjem in prepričljivo dokazuje, da je vsak čas voljna in tudi tehnično usposobljena uporabiti Bolgarijo kot izhodiščno o-zemlje proti nepokornim komunistom. Bolgarija, edini zvesti sovjetski trabant na Balkanu, je zato zdaj tudi prometno tesneje kot kdaj prej povezana s Sovjetsko zvezo. Medtem, ko je bil prej ves tovorni — tudi vojaški — promet u-smerjen po železnici skozi Romunijo, je bil oktobra 1978 vzpostavljen stalen V zadnjih številkah Svobodne Slovenije objavljamo celotno, predavanje bogoslovnega profesorja dr. Franceta Rodeta, ki ga je imel lani v Ljubljani v okviru teološkega tečaja za laike. O poteku dogodkov smo poročali 9. avgusta. Vsa zadeva še ni končana in je našla odmev tudi v inozemskem tisku. Tako se je najprej oglasil znani poznavalec jugoslovanskih notranjih razmer Karel Ströhm v zahodno-nemškem listu Die Welt 28. julija. Napisal je članek pod naslovom „Samo ne prepira o Bogu — partija se boji poljskega zgleda“. V članku pravi med drugim, da izjava papeža Janeza Pavla II. na Poljskem, v kateri je poudaril, „da je slovanski papež“ že učinkuje zunaj poljskih meja. Tako je nedavno v severozahodnem delu Jugoslavije začela ostra polemika partijskega vodstva proti „klerikalnim stremljenjem“ in domnevanim političnim aspiracijam katoliške Cerkve. V republiki Sloveniji, ki je poleg Hrvaške najbolj prežeta s katolicizmom, se je nedavno sekretar CK slovenske partije Šetinc odločno zoperstavil „rastočim aktivnostim nekih esktremnih verskih skupin in študentovskim komitejem“. Nekaterim teologom in versko-aktiv-nim laikom v Ljubljani partija očita, da širijo tezo, da sta marksizem in delavski razred „mit“, medtem ko je vera stvarnost. Komunisti nikakor niso pripravljeni začeti debate, ali je Bog ali ne. To naj bi bila po njihovem metafizika, medtem ko je marksizem „znanost“. Za slovensko komunistično partijo je največja skrb, da se ne bi v Sloveniji razvijalo po poljskem zgledu. Pri tem pa sami prihajajo v nasprotja, ko trdijo, da so verujoči enakopravni. Pojav papeža Janeza Pavla II. je povzročil, da slovenska partija poziva komuniste, da morajo poiskati ,nove u-temeljene odgovore“ na vprašanje vere, ker danes ni več mogoče reagirati na pojave katolicizma z „enostavnimi formulami preteklosti“. Tak je povzetek Ströhmovega članka. V ljubljanski Družini z dne 29. julija je objavil nadškof dr. Pogačnik članek v zvezi s polemiko po predavanju dr. Rodeta. Med drugim pravi: Po papeževih besedah mora vsa Cerkev opozarjati na vse, kar vodi v neenakopravnost in drugorazrednost drugače mislečih. „Zato je nepošteno — nadaljuje nadškof —, če kdo podtika klerikalistične namene tam, kjer se razpravlja o nevarnosti drugorazrednosti v naši (jugoslovanski) družbi, če o tem razpravljamo, je znamenje, da zahtevamo take konkretne razmere — ne samo pravne določbe —, ki bodo zagotavljale in pospeševale resnično enakopravnost vseh.“ „Vzrok za te pojave je med drugim tudi sedanja povezanost marksizma in ateizma. Tak marksizem, ki je obvezna vzgojna smer naših šol, nujno — a povsem neupravičeno in v nasprotju s človekovimi pravicami — vceplja mladini ateistični nazor in ji ubija intimno vernost. S tem se krši tudi naravna pravica staršev do vzgoje otrok, ki jo je tako poudaril koncil.“ Končno, pravi nadškof Pogačnik, je tu vprašanje vernih učiteljev, „če se plovni promet po črnem morju med Odeso in Varno. Dan za dnem naj bi vozili skozi vse leto sem in tja po dve sovjetski in dve bolgarski 23.000 tonski ladji. Vsaka teh ima, kakor trdijo nekateri opazovalci, po tri ladijske krove s skupaj 39 tiri in morejo vkrcati 108 natovorjenih vagonov. Na ta način naj bi obšli težave, ki so jih imeli pri skupnih vojaških manevrih, ko Romuni niso dovoljevali prevoza ruskih vojakov čez svoje ozemlje. Na eno samo ladjo lahko natovorijo 200 tankov. Na letošnje manevre v Bolgariji so iz ZSSR lahko ne- nemalokrat zgodi, da so pri nas verni učitelji nezaželjeni in kljub uradnim izjavam pogosto nekakšna neprijetnost v naših šolah, ki jo bo treba počasi odpraviti, je to pač zgovoren dokaz, da nekoga moti njihova vernost kot taka. Moti tiste, ki želijo, da bi naša šola — naravnost ali po ovinkih, to je tukaj povsem vseeno — odpravljala vernost in vzgajala za brezboštvo.“ 'Svoj članek zaključuje nadškof Pogačnik z ugotovitvijo, da ni zmeraj lahko sprejetih izjav uresničevati v praksi, zato je nujno opozarjati, kadar se sprejete obveznosti kršijo. To je v interesu družbe same. Cerkev v Sloveniji podpira prizadevanja za skupno blaginjo in si prizadeva za dobre odnose z oblastjo, toda odklanja izjave in postopke, ki izzvenijo v grožnje in spravljajo v nevarnost medsebojno spoštovanje ter zaupanje v ustavo in zakone. Takoj po objavi tega članka v Družini je „Borba“, ki izhaja v Beogradu, kot glasilo jugoslovanske KP, ostro napadla nadškofa dr. Pogačnika. Frankfurter Algemeine Zeitung je tudi 8. avgusta posvetil članek spopadu med Cerkvijo in komunistično partijo v republiki Sloveniji. Ko navaja posledice dr. Rodetovega predavanja in članek dr. Pogačnika, pravi, da komunisti očitajo dr. Rodetu, da njegova izvajanja pomenijo nastajanje „neokle-rikalizma“ in da „žalijo in ponižujejo delavski razred“. Navedeni list zaključuje svoj članek takole: „Opazovalci so mnenja, da jugoslovanski režim išče spor s Cerkvijo, da bi vzpostavil nekako ravnovesje z velikim ugledom papeža Janeza Pavla II., ki si ga je še povečal po obisku Poljske. O-čividno smatra režim, kot je slišati, da je zanetiti tak spor lažje v Sloveniji kot na Hrvaškem, ker slovenska Cer-ker ne more nastopati kot nosilka narodnega mišljenja, kot je to na Hrvaškem in ker slovenski škofje niso edini.“ V jugoslovanski partiji sta „tiha večina in glasna manjšina, to predstavlja skupina ljudi, katerih glavno prizadevanje in končni cilj je ta, da na mitingih dajejo lekcije drugim.“ Ti ljudje „izlivajo iz sebe potoke besed, ne da bi povedali kaj pometnega; izražajo se v jeziku tujcev in izbirajo- fraze, ki jih še sami ne razumejo.“ V intervjuju z zagrebškim „Vjesni-kom“ 21. julija je prof. Stipe šuvar, hrvaški minister za vzgojo, napadel intelektualce, ki potujejo pretežno po za-padnih državah, se udeležujejo raznih simpozijev in poletnih tečajev v ZDA in drugod, in se potem predstavljajo kot modrejši, veljavnejši in bolj kreativni. Tukaj je šuvar očividno imel v mislih tudi bivše sodelavce pri zagrebški filozofski reviji PRAKSIS (prepovedana po letu 1975), ki so potem, ko jim je bilo onemogočeno vsako resno delo v njihovi lastni državi, začeli potovati po svetu, obsojujoč stalinizem in opevajoč jugoslovanski sistem samo- ovirano pripeljali orožje, municijo in 1500 mož štabne in obveščevalne posadke, ki predstavljajo malone cel tehnični maneverski kader. Bolgarija je edina komunistična dežela, ki dobi več iz 'Sovjetske zveze, kot ji dobavlja. Trdovratno krožijo nepotrjene govorice o treh kompletnih sovjetskih divizijah na bolgarskem ozemlju. Najsi bodo govorice resnične ali ne, zadeva sovjetsko žuga-nje prav v srčiko jugoslovanskega in romunskega bitnega živca. In zaenkrat, vsaj tako fegleda, prednjači v tej balkanski igri Sovjetska zveza pred ZDA in Kitajsko. Jugoslovanski sezonski delavci in izseljenci trdijo na podlagi prepričljivih indicij in raznih opozoril, da je zadnje čase v domovini korespondenca z inozemstvom podvržena pogosti cenzuri, telefonski razgovori s tujino pa stalnemu prisluškovanju. Iz varnostnih razlogov prilagajajo temu primerno svoja pisanja in razgovore. Tuji opazovalci jugoslovanskih razmer se ta čas ukvarjajo s pojavom poostrenega partijskega nadzorstva in vpliva nad občili. Če je svoj čas v sklopu komunističnih dežela veljalo, da imajo jugoslovanska občila — tisk, radio, televizija itd. — največ svobode izražanja, to danes vsekakor ne drži več. Primerjava s Poljsko in Ogrsko npr. ne izpade več v korist Jugoslavije, časovno nekako sovpada to s premiki na vodilnih mestih, o katerih smo že ponovno poročali. Neposredna cenzura in cenzorji za občila uradno sicer niso vpeljani, pač pa se opaža vedno ostrejši pritisk partije. Izraža se preko sistema samoupravljanja, nadalje z vedno večjo zadolženostjo partijcev, da odločno zastopajo partijske vidike pri vseh občilih, in končno z že obstoječimi in nadalje nameravanimi ukrepi v okviru no-vovpeljanega „kolektivnega vodstva“ in „antiprofesionalizma“. Časnikarji in založništva nimajo danes lahkega stališča. Težko je delovati v smislu zahtev partije, katera mora po eni strani čuvati ugled „samoupravljanja v socialistični družbi“ kot „naj-demokratičnejšega na svetu“, in po drugi strani prestrezati in priti v okom naraščajoči javni kritiki, pogojeni od taistega samoupravljanja. Položaj partije kot vodilne sile na vseh področjih se ne sme omajati. To je zaukazano vodilo, prvo pred vsemi drugimi. OBVEŠČANJE V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA Obveščanje je ena izmed osnov sistema samoupravljanja. Sestav delegatov je nastal iz jedra zamisli, ki jo je upravljanja — kot ga oni pojmujejo. Prof. šuvar vidi tri vrste notranje „politične opozicije“ (ki jo smatra za precej nepomembno). Prvo sestavljajo „nekateri posamezniki in majhne grupe, vključno sovražno misleči emigranti, ki izdelujejo in razširjajo stare nacionalistične teze iz daljnje in bližnje preteklosti. Druga skupina se zavzema za „državno-socialistične rešitve sedanjih problemov, s posebnim prizvokom kominforma“; med njimi so tudi taki, ki so resno zaskrbljeni zaradi „dozdevnega popuščanja državnega aparata in vodilne vloge partije“. Tretja skupina so oni, malo vidni, ki ne marajo niti nacionalizma niti kominformističnega socializma ampak neke vrste „liberalno-socialistično družbo po modelu socialdemokracije Willy Brandta in Olofa Palma, ki v Jugoslaviji ne more imeti u-speha, a bi samo ustvarila ozračje za one druge tendence, ki sem jih prej omenil t. j. nacionalizem in stalinizem. Tej skupini so se pridružili tehnokratski, potujoči, samozvani učenjaki in naša univerzitetna opozicionalna inteligenca.“ Po njegovem mnenju nobena od teh treh skupin nima niti najmanjše možnosti, da doseže kakšno kontrarevolucionarno spremembo. Edino možnost uspeha bi imele te grupe ob morebitnem svetovnem konfliktu ali pa direk-nem napadu na Jugoslavijo. Brez teh dveh elementov ti nasprotniki lahko samo povzročijo kake večje težave ali izvedejo kakšno postransko akcijo, a nimajo nobene resne možnosti za u-speh. Nadalje je šuvar zatrdil, da v Jugoslaviji ni inožen večstrankarski sistem, ker bi ta pomenil, da bi vzpored- izdelal Edvard Kardelj, da naj bi stremela „ustvarjalna soudeležba“ delavskega razreda kakor tudi vsega prebi-vavstva k družbenemu, gospodarskemu in političnemu razvoju. Delegati z vseh ravni, z vseh strok, podjetij, ustanov in organizacij se združujejo v odgovarjajoče svete, odbore, ki jim pritiče na vseh ravneh, od najmanjšega občinskega zasedanja pa vse navzgor do parlamenta zastopati mnogostranske koristi sodobne družbe. Nadomeščajo naj „poklicne parlamentarce“. Prvi pogoj za tako delovanje je vzajemno obveščanje. Delegati morajo obveščati volivce o čemer se bo odločalo ali se je odločilo; volivci pa sporočati delegatom svoje vsakokratne potrebe in probleme. K temu je dodati še notranje in zunanjepolitične vesti. VPELJAVANJE KOLEKTIVNE ODGOVORNOSTI ZA TISK Samoupravljanje predvideva torej obveščanje in zavzemanje stališč do družbenih problemov. Nekatere teh zadev so tako pereče in zamotane, da se jih tisk ne upa lotiti in pristojni funkcionarji ne zavzeti stališče do njih v javnosti. Če se pa vendar kdo ojunači izkopati kostanj iz ognja, začenja partija zmerjati občila s „senzacionali-sti“ in jim očitati „nepravilno informiranost“. Nakar se začenja tisk zagovarjati; včasih z neposredno polemiko, včasih posredno in z namigovanji. Je pač odvisno od obravnavane snovi in piščevega poguma. Partiji odgovarjajo, da samo ona lahko odpomore temu z drugačno obveščevalno politiko. Zakon npr., ki je že leta 1973 obvezoval funkcionarje in ustanove obširno obveščati časnikarje o vseh dogajanjih, je ostal v praksi povsem neopazen. Partija zahteva zdaj od samouprav-ljavnih svetov strožje nadzorstvo v smislu partijske linije nad osebjem in političnim vzdušjem. Zahteva na vodilnih mestih sicer strokovnjake, ki pa naj bodo obenem partijski funkcionarji. V najnovejšem razvoju gre še korak naprej: partijski funkcionarji lahko zavzemajo vodilna mesta tudi če niso strokovno usposobljeni. Poleg tega svetuje, naj posamezni uredniki ne obravnavajo določenih tem osebno, "od svojim imenom, temveč naj v takih primerih prevzame odgovornost (in odločitev) delovni kolektiv. V takih okoliščinah bodo obvešče-vavna sredstva prešla povsem pod partijski vpliv in nadzorstvo. Komajda bo še moglo biti v Jugoslaviji govora o kaki svobodi tiska in obveščanja. no s komunistično partijo morale ko-eksistirati ustaške in četniške stranke in morda še nekatere druge. Izjavil se je tudi za pristaša „svobode mišljenja“, a samo pod pogojem, da svobodno misleči ne pozabijo, da je naša družba mnogostranska in morajo zato misliti na posledice in prevzeti odgovornost za svobodo svojega mišljenja. Zavrnil je vse „elitne skupine“, ki mislijo, da lahko prakticirajo „svobodo svojega mišljenja in prosto kritiko s stališča opazovalcev.“,, So v Jugoslaviji tudi sociologi, ki zagovarjajo ideje Maxa We-bra (Nemški sociolog in ekonomist, 1864-1929) bolj kot Karla Marxa. Je nevarnost, da postanemo maxisti namesto marksisti.“ Zanimiva je bila tudi šuvarjeva izjava o dvoličnosti jugoslovanske družbe, ko je dejal: „Tudi naša družba ima u-radno in neuradno javno mnenje. Obstajajo nasprotstva med dvema načinoma mišljenja. Mnogi med nami javno in uradno govore eno, a zasebno mislijo drugače.“ Glede univerzitetnih študentov je Šuvar priznal, da so danes „zbegani, ne vedo, kaj storiti“. Leta 1968 so se polastili gesla „študent-delavec“ čeprav so jih pri tem manipulirale neke druge sile. čeprav jih je večina naklonjenih socializmu so danes študentje postali „skeptični in uporni“. ŠTUDENTI S® SKEPTIČNI IN UPORNI HRVAŠKI PARTIJSKI PRVAK O PROBLEMIH JUGOSLAVIJE Stara« 4 slovenska kulturna akcija v sezoni srebrnega jubileja murna se spominjamo ob 100-letnici rojstva pesnika JOSIPA MURNA ALEKSANDROVA • pozabljeni dnevnik pesnikov (franče papež) • pomladanska slutnja murnova pesem v besedi in podobi 2. kulturni večer sobota, 18. avgusta ob 19 literarni in gledališki odsek Slovenci po svetu (Nad. s 3. str.) Rev. M. Jager je vedno deloval za to, da bi slovenski otroci ohranili slovensko besedo in slovensko zavest. Zato se je zavzemal za slovenske^ šole in iskal prostore za učenje. Politični izseljenci po drugi svetovni vojni so pri njem vedno našli naklonjenost, ker je razumel njih položaj. S pokojnim škofom dr. Gregorijem Rožmanom ga je vezalo iskreno prijateljstvo. ,Po upokojitvi se je zaradi zdravja preselil v Tucson v Arizoni, kjer je umrl malo prej, predno je dočakal 86 let. 'Mrtvega so prepeljali v Cleveland, kjer so se poslovili od njega 7. junija v cerkvi Marije Vnebovzete, ki jo je zgradil pokojni. 'S hvaležnostjo se pokojnega župnika Matije Jagra spominja tudi Svobodna ‘Slovenija. Saj je bil njen naročnik in bravec ter prijatelj od 1. 1948. Naj mu bo Bog plačnik za vsa velika dobra dela, ki jih je storil v življenju. NOVI UREDNIK AMERIŠKE DOMOVINE V prvi številki Ameriške domovine, ki je izšla po počitnicah, t. j. 16. julija, je lastnik lista James Debevec sporočil naročnikom, da je z navedeno številko prevzel uredništvo lista dr. Rudolf M. Susel. G. Debevec takole predstavi novega urednika: Rojen je bil v st. clairski naselbini 1. 1940. Dr. ‘Susel se je izšolal v Clevelandu, v Colinvvood High School, potem na Heildelberg College in na Indiana univerzi. Tam je tudi dosegel doktorat iz zgodovine vzhodne Evrope in Balkana. Bil je v službi pri univerzi Arizo-zona State kot profesor zgodovine vzhodne Evrope in Balkana za dobo 6 let. ‘Začel se je ukvarjati z zgodovino Slovencev v Ameriki pred 12 leti. Ta- gornja dvorana slovenske hiše krat je bil povabljen v službo pri zavodu Inmigrant Archives, University of Minnesota, v Minneapolisu. Zbiral je razno gradivo za arhiv in tudi raziskoval gradivo, ki ga je imel arhiv na razpolago. Dr. Susel je ustanovni član Society for Slovene Studies, kjer je bil glavni urednik knjige Papers in Slovene Studies 1977, ki je pravkar izšla. Pokojni oče dr. Šušlja je bil rojen na Primorskem in je prišel v ZDA 1. 1921. Mati se je rodila v mestu Leadville v Co-loradu. Dr. ‘Susel sam je bil v Sloveniji že desetkrat, prvič 1. 1954, zadnjič 1. 1977. Združil je obiske k sorodnikom z raziskovanjem doktorske disertacije in iskanjem gradiva v zvezi z izseljevanjem Slovencev v Ameriko. Vsega skupaj je preživel v Sloveniji nekaj manj kot dve leti. Ker je bil dr. Suselj že v Ameriki rojen in ker se ni nikoli učil slovenščine v šolah, bo imel večje težave s prevajanjem iz angleščine v slovenščino. Tako je lastnik in izdajatelj lista g. Debevec v glavnem predstavil novega urednika z upanjem, da bo slovenska in katoliška zavest nudila tako izdajatelju kot uredniku oporo, ki je potrebna za uspešno delovanje Ameriške domovine. PO ŠPORTNEM SVETU NA MEDNARODNEM turnirju v vaterpolu na Madžarskem je Jugoslavija zasedla prvo mesto. Premagala je vse nasprotne ekipe: svetovnega prvaka Italijo, domačine Madžare (prvič v gosteh), Avstralijo, Nizozemsko in Romunijo. Za največje presenečenje so poskrbeli Avstralci, ki so premagali Italijo v 4. kolu s 7:6. NEKDANJI OLIMPIJSKI s in trikratni evropski prvak na konju z ročajem Madžhr Zoltain fMagyari je po dolgi pavzi zaradi poškodbe spet zablestel. Na turnirju v "Wiesbadnu je na ■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V zahvalo S temi vrsticami še prisrčno poslavljava od naših dragih prijateljev in znancev. Odšla sva v spremstvu najine dobre hčerke v Španijo. Najlepša hvala vsem, ki so nas obiskali in pomagali v najtežjem času najinega življenja. Naš 'Slomškov dom nama ostane v lepem spominu. Pozdravljeni! Vena, Vili, Irena Potočnik KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z. POZOR! OTROCI, POZOR! V okviru proslav 25- letnice naše zadruge bo v nedeljo 12. avgusta dopoldne izpeljan NAGRADNI RISARSKI NATEČAJ. Glede podrobnosti se pozanimajte pri svojib učiteljicah! Pridite! Ro lepo! V SLOGI JE MOC! konju z ročaji dobil oceno 9.85 točk in premagal sedanjega evropskega prvaka na tem orodju rojaka Guczoghyja, ki je dobil „samo“ 9.80 točk. „L’HUMANITE“ glasilo francoske komunistične partije se je opeklo... v avtomobilskem športu. Dokaj nenavadno polemiko je list začel z „Le Monde“, listom, ki je nekam rezervirano pisalo o nedavnem uspehu Renaulta - turbo, češ da vozilo še zdaleč ni delo francoskih konstruktorjev. — Tovarni je po zmagi na dirki v Dijon čestital sam sekretar CK PCF Charles Mitterand; „L’Humanité“ pa je „vselej dobro obveščenemu“ pariškemu dnevniku po dolgem besedičenju o „pomanjkanju narodnega ponosa“ povedala, da je samo barva novega dirkalnega vozila iz tujine in sicer iz pirinejske državice An-dorra. Toda tovarna Renault je nato dala časnikarjem podatke, po katerih so pri vozilu tujega izvora: menjalnik (V. Brit.), dvojni turbokompresor (ZRN), sklopka (V. Brit.), vžig (Italija), sistem neposrednega vbrizgavanja goriva (ZR N), zavorni sistem (ZDA), da batov, platišč in drugih malenkosti sploh ne omenjamo. In barva vozila >— ta je per-koteksova iz... ZRN. ZVEZNI MLADINSKI trener Ivan Toplak je za nogometno reprezentanco zbral 30 kandidatov, med njimi sta Brane Elsner iz Ljubljane in Jankovič iz Maribora. Mladinska ekipa ho od 24. avgusta do 7. septembra tekmovala na Svetovnem prvenstvu na Japonskem. Mednarodni teden ESLOVENIA LIBRE (Nad. z 2. str.) 'fi OBVESTILA SOBOTA, 11. avgusta: Redni pouk srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 12. avgusta: V Našem domu v San Justu otroška igra „Praprotno seme“ v režiji Frida Beznika. V San Martinu žegnanje ob 30-letni- ci začetka slovenske maše. SREDA, 15. avgusta: Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30. Predaval bo Rudolf Smersu o „Slovenskem narodnem značaju“. SOBOTA, 18. avgusta: Mladinski pevsko-glasbeni festival v Slovenski hiši ob 20.30 uri. NEDELJA, 19. avgusta: Slovensko romanje v Lourdes. Začetek ob 15.30. iOTA, 25. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega te- ,ČEŠKI KOMUNISTI so začeli nov lov na disidente. Krogi češkoslovaških disidentov na Dunaju so obdolžili komunistično vlado novih postopkov proti raznim članom kulturne opozicije. Tako so 29. maja aretirali šestnajst disidentov. Pozneje so jih šest izpustili, deset pa je še vedno zaprtih, med njimi je katoliški duhovnik Vaclav Maly (ki ga je vlada pred nekaj časa „seku-larizirala“), 32-letni katoliški filozof in matematik Vaclav Banda in katoliška zakonca Nemec. NA KITAJSKO-RUSKI MEJI je zopet prišlo do oboroženih spopadov. Peking toži sovjete, da so pripravili zasedo kitajski skupini, ubili političnega funkcionarja in težko ranili drugega civilista. CHARAN SUING je nastopil kot indijski ministrski predsednik, peti od nastanka modeme neodvisne Indije. V prvem nagovoru narodu je obljubil, da bo z raznimi ukrepi podprl razvoj industrije in poljedelstva. Tako se je vsaj začasno rešila težka vladna kriza v tej državi. ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■«■«■■■a čaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Prijateljsko srečanje sodelavcev v Slomškovem domu — ob 30. letnici ra-moške srenje. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. NEDELJA, 26. avgusta: V Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša in kosilo. Naš dom v San Justu: po slovenski maši predavanje msgr. Antona Ore-harja o odnosih med starši, otroci, posamezniki in družbo. Mladinski dan v Ramos Mejia. SOBOTA, 1. septembra: Dan slovenske matere in žene v Slovenski hiši. Odprtje razstave slik ge. Terezije Voršič; sv. maša, program in večerja. Pričetek ob 18. uri. NEDELJA, 16. septembra: V Slomškovem domu praznovanje 30-letnice slovenske skupnosti v Ramos Mejia. Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Faleón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad | -v Intelectual N* 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za L 1979: za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA 4ol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. I * * * KREDITNA ZADRUGA “SLOGA** * o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574 SDO BBSBaBBBSBBBSSSHSBBBISSBBBSBSSSISSB Zvezna odbora VABITA NA ■■■■■■•'»«■■■■M» SFZ URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. Slovensko zavetišče \ : ■ • DR. GREGORIJA ROŽMANA : š 5 praznuje \ Š [ v nedeljo, 26. avgusta ■ [ 10. OBLETNICO ■ : ! blagoslovitve temeljnega kamna ! 5 : ! in 5. OBLETNICO ■ S odprtja zavetišča : : : Ob 11.80 sv. maša za žive m • ■ j rajne odbornike in člane, nato kosilo. • 10. pevsko glasbeni festival j Sodelovali bodo : mladinski pevski zbori,, instrumentalne skupine in solisti. V soboto, 18. avgusta, ob 20. 30 v Slovenski hiši Začetek bo točno ob napovedani uri. Med izvajanjem ne bo dovoljen vstop. Vstopnice bodo na voljo dve uri pred prireditvijo. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! IIIBBBBBBBIBBBBBRBRBBBBBPVIBBBBBBVI Prof. dr. JUAN JESUS GLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366. 12. DAN ZVEZE SLOV. MATER NI ŽENA 1. SEPTEMBRA V SLOVENSKI HIŠI mm SLOVENSKO ROMANJE V LOURDES V NEDELJO, 19. AVGUSTA, OR 15.30 \ ■ ■ ■ ob 18 razstava slik ge. T. Voršičeve v mali dvorani ob 19 sv. maša za naše matere in žene ob 20 spored pod geslom “ZA ČETRTI IN PETI ROD” v veliki dvorani. Večerja. Vstopnice dobite pri odbornicah Zveze in v upravi Oznanila v Slovenski hiši. GOSPODINJSKI APARATI • ZVOČNE NAPRAVE LASTEN UVOZ • POHIŠTVO • DEKORACIJE • Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-2291/3058 • Laprida 398, LOMAS DE ZAMORA, T. E. 243-6060 • Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295-1197 • Avda. 25 de Mayo 136, C. SPEGAZZINI ŽEGNANJE V SAN MARTINU v nedeljo, 12. avgusta Ob 11.30 sv. maša - Ob 13 družinsko kosilo BBBIBBBBIBBBB8BBBIBBBBBRB '■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBB*! BBBBBBBBBBBBBBBBBI Druga razstava slovenske podjetnosti v Argentini Sl novembra 1979 v Slovenski hiši trn VSESLOVENSKI DAN Of KOKA NA PRISTAVI GORIČANE — Na gradu v Goričanah, v katerem je sedaj etnografski muzej, pripravljajo poleti „večere glasbe“. Letos je bilo več kvalitetnih koncertov, toda po pisanju listov jim publika še vedno ne izkazuje pričakovane pozornosti. LJUBLJANA — Pod naslovom: „Naš šlager sezone: Iščem in iščem, toda ne najdem...“ je v Delu celostransko prikazan položaj o primanjkovanju „potrošniškega“ blaga. Pa ni v tej rubriki zajeto vse, kar manjka: iz uvoza primanjkuje ur, znanih izdelkov žganih pijač, od domače produkcije manjka poleg teletine sedaj še svinjina; rezervnih delov za stoenko ni dobiti, jih je pa na pretek v Avstriji in Italiji; šepa uvoz kave in tako dalje. Toda v Delu od 7. julija so obdelali le del blaga, ki ga je težko dobiti in so vprašali za vzroke nekatere „odgovorne“. Peki in gospodinje so imeli težave s kvasom že od aprila. Kvasa je manjkalo, ker v pivovarni Union niso imeli pesne melase za izdelavo kvasa, s trsno melaso (uvoženo) si ne bi mogli pomagati zaradi tehnološkega problema. do lekarne počasi izločile iz prodaj. Sedaj preskrba hudo šepa. Po izjavi direktorja marketinga iz Ajdovščine „frut-ka“ ni dobiti, ker niso pravočasno dobili stekleničk. Starih ne pobirajo nazaj, ker so stroški zbiranja, prevoza, prenašanja in temeljitega čiščenja večji, kot cena novih steklenic. Varčevanje z bencinom je marsikoga spet spravilo na kolo. Zato so kolesa šla v trgovinah dobro v promet. Sedaj je nastal problem z zračnicami in plašči. Stara pesem je o cementu in opeki, povpraševanje za gradnjo potrebnih materialov prešega že nekaj let ponudbo. MARIBOR — V ulici kneza Koclja so pri polaganju novih cevi za vodovod naleteli na 500 kilogramov težko letalsko bombo, ki je ostala tam od druge svetovne vojne. Predel, kjer so našli bombo, so zaradi bližine železniškega mostu med vojno večkrat zavezniki bombardirali. Že nekaj let sem na „nedeljo otroka“ vreme ni bilo ravno otrokom naklonjeno. Meseč avgust je v Argentini pač dokaj spremenljiv. Toda letos je bilo v nedeljo 5. avgusta lepo, sončno in toplo, kakor nalašč za Vseslovenski dan otroka. Med prvimi gosti so prišli na Pristavo predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, tajnik Emil Cof in predsednik šolskega odseka France Vitrih. Praznovanje tega dne se je začelo z dviganjem argentinske in slovenske zastave, nato je bila v kapeli sv. Cirila in Metoda sv. maša, ki jo je opravil msgr. Anton Orehar. Med mašo je msgr. Orehar imel zelo sodobno pridigo, iz katere posnemamo le nekaj misli: „Letos obhajamo ‘Mednarodno leto otroka in družine’; po vsem svetu se vrše prireditve, proslave in konference. Povsod se poudarja pomen otroka in družine v družbi ter pomen primerne dobre vzgoje. Prav te dni se tudi po vsem svetu opozarja na sto-tisoče vietnamskih otrok, ki umirajo od lakote in žeje na poti v begunstvo, kamor jih je s starši pognal brezbožni komunizem. Slovenska skupnost v Argentini se danes pridružuje tem prazno-vajem v Letu otroka. Ob tem se mo- Uprizoritev igre “Praprotno seme99 v San Justu Zakaj ni bilo melase? Izvozili so jo, ker se je bolj splačalo; nova melasa pa bo kar trikrat dražja. Poleti-ni problema s kurjavo, a vendar manjka radiatorjev, peči in opreme za centralno kurjavo. Trgovci pravijo, da so naročili pri proizvajalcih več kot so predvidevali, toda povpraševanje je preseglo menda vse meje. Gostinski delavci so sedaj ugotovili, da manjka pribora. Tovarni, ki izdelujeta pribor — v Karlovcu in Ohridu —- pa se pritožu-jeta zaradi uvoznih omejitev. Primanjkuje zamrzovalnih skrinj in zamrzovalnih omar. Največja dobavitelja sta Gorenje Velenje in LHT Škoja Loka. Toda kupcev ne moreta zadovoljiti, ker sta sprejete obveznosti v prvem polletju izpolnili le polovično. „Frutek“ izdeluje Fructal-Alko, je to sadni sok za otroke in ga ponekod prodajajo le v lekarnah, pravijo, da ga bo- Spoštovana mati, spoštovani oče! Vaša hčerka oziroma sin sta se poročila. Ustvarila sta si nov dom. Kar lepo sta ga opremila in si še prizadevata, da ga izboljšata. Hvale vrednol Nekaj' pa sta pozabila: poslati u-pravi Svobodne Slovenije naslov svojega novega doma in sporočiti, da želita postati naročnika našega tednika. Starši! opozorite hčerko ali sina na to! Ali pa nam vi pošljite novi naslov „mladih“. Ostalo bomo mi uredili z vašo hčerko ali sinom. Naša želja je v interesu naše skupnosti in ohranitve slovenstva, da naj ne bo nobene slovenske družine brez Svobodne Slovenije. Sanjuška mladina Našega doma ‘e v nedeljo 5. avgusta nastopila z otroško predstavo Praprotno seme, katero je napisal član sanjuškega Doma Maks Osojnik. Že v predprodaji je bila razprodana dvorana, znamenje, da so tako otroci kot starši željni mladinskih predstav. • Odprl je prireditev načelnik šolske-g*a odseka Doma Pavle Malovrh in pozdravil vse goste, predvsem direktorja dušnega pastirstva msgr. A. Orehar-ja in duhovnega vodja Doma dr. A. Starca — in imenoma vse, ki so kakorkoli sodelovali in nastopali pri prireditvi. Nato je stopil na oder dramatski pisatelj Jože Vombergar in predstavil Sanjuščanom njihovega pisatelja Osojnika, ki so ga domačini kot takega do-zdaj malo poznali. Iz tega prikaza smo pravzaprav šele izvedeli o njem in njegovem literarnem delu. Kot koroški rojak iz Raven je z najboljšimi uspehi končal kmetijsko šolo, v taborišču pa nižjo gimnazijo in potem celo sam učil gospodarske in prirodoslovne predmete na istem zavodu, doker ni prišel v Argentino, kjer je začel z novim obrtniškim „poklicem“. Tu se je spet oprijel peresa ter je napisal npr. otroško igro Zaklad, za katero je dobil prvo nagrado pri razpisu Mohorjeve družbe v Celovcu. Ta igra je bila igrana na slovenskih odrih tudi v Argentini. Današnja premiera Praprotnega semena je torej njegovo drugo odrsko uprizorjeno delo. Vombergar je omenil nato celo vrsto proznih zasnutkov, ki jih ima Osojnik, deloma izvršenih, deloma v delu; tako povest iz naselitve Slovencev iz sedanje Slovaške v današnji življenjski prostor, in druge. Tudi odrske prizore. Želimo mu, da bi mu uspelo spraviti tudi v tisk te zasnove ali pa na naše odre. Vsekakor je govornik s tem govorom prikazal skromnega in malo znanega pisca njegovim lastnim domačinom in nam, ki smo bili veseli te predstavitve. Nato se je začela predstava. Scenerija, delo Antona Oblaka, je prikazala velik gozd in ob strani kmečko kočico, kjer žive ded, oče in mati fantka Tončka, nadarjenega učenca ljudske šole, to- da živahnega in neugnanega navihanca in povzročitelja majhnih škod kjer koli. Prav ko ga zato kregajo domači, pride učitelj, ki pohvali sicer fantovo učenje, pograja pa njegovo porednost, za kar ga je treba seveda primerno prijeti. Medtem se pojavi v vasi cigan. Tonček ga odkrije kot kurjega tatu, na kar ga starši zapode in mu zagroze. Cigan sklene maščevanje: skrivaj mu vtakne praprotno seme v žep — je namreč kresni večer ■— misleč, da ga bo povgovarjanje živali in stvari vso noč napolnjevalo s strahom in grozo. Na ta način se bo tako maščeval za odkritje njegove kraje. Toda zgodilo se je prav narobe: ko se zažene Tonček v gozd za metuljem, pade čez skalo in ostane nezavesten v gozdu vso noč. Tedaj pa se mu prikažejo gozdni prebivalci, ljudje in živali. In to gozdno življenje je vsebina te igre: priplava v lepi maski netopir (Boštjan Modic), potem sova (Andrej Skvarča), slavček (Lovšin Silvija), žaba (Cilka Bregar) in kresnica (Mirjam Mehle) in sleherni zapoje lepo pesmico, s katero se predstavi. To so neke vrste solisti. Nastopajo tudi celi zbori: zbori palčkov (od majhnih triletnikov v, seveda zdaj z muštacami in trebuščkom, pa do večjih in v rdečih oblekah), zbor vil v lepih haljah in zbor hudobnih škratljev, ki imajo nalogo zavajati Tončka v neubogljivost. Med njimi gre besedni boj in tudi ukrotitev s čudežnim protom. To petje, prerekanje in boj za Tončka gre vso noč do jutra, ko se je Tonček zbudil. Ponoči so ga starši iskali z žalostjo, dokler ga niso v jutro končno našli. Oče ga je sicer hotel pretepsti, a se je premagal in ga objel, ko mu je razložil vse prikazni in obljubil pobolj-šanje. Pride učitelj in vsi so spet srečni, Tonček pa seveda poboljšan. Ko pride cigan po praprotno seme, misli, da bo Tonček ves obupan od dogodkov v gozdu, pa se mu je veselo zahvalil za čudovito doživetje. In vsi so srečni v koči ob gozdu. Tudi učitelj, ko bo ’o-bil zdaj pridnega ne samo odličnega učenca. To je vsebina in označba igrokaza. Preprosta zgodba, toda preveč statična ramo tudi mi z vso resnostjo poglobili v problem vzgoje naših otrok, da jih bomo čimbolj pripravili za življenje. Cerkev posveča vso pozornost otroku, ker je vsak človek ustvarjen po božji podobi in ima zato neodtujljive pravice. Papež Janez Pavel II. pokaže ob vsaki priliki svojo veliko ljubezen in naklonjenost do otrok, prav po zgledu Jezusovem, ki je dejal: ‘Pustite male k meni priti’. Nedavno tega je rekel: ‘Gradimo nove tovarne ,nove domove, šole. Vse to je potrebno, toda napolnimo jih z mladino.’ Mi imamo domove, družinske in narodne. Napolnimo jih z mladino in poskrbimo za njihov verski in narodni razvoj. Je to sveta dolžnost staršev, a tudi vseh vzgojiteljev in javnih delavcev, je dolžnost vse slovenske skupnosti. Mladino navadimo tudi na žrtve. Naj si za zgled vzame javne delavce, ki jih leta garanja za skupnost niso u-pognila ne utrudila, ki jih mnoge težave in zapreke niso zagrenile' in jim oslabile volje do dela za skupnost. Dolžnost vseh nas je tudi podpirati z vsemi svojimi silami in močmi našo skupnost. Ni pošteno stati ob strani in prepustiti delo za skupnost samo nekaterim.“ Med sv. mašo je ubrano pela vsa množica. Berila sta brala učenca pri-stavske šole Franceta Prešerna Lukec Debevec in Cvetka Kopač; njuno smiselno gladko branje zasluži vse priznanje. S priljubljeno mogočno pesmijo „Marija skoz življenje“ smo zaključili sveto mašo in začeli praznovanje. že nas je čakalo kosilo; gostje in in opisna, zajemlje pa s pestrostjo odrskih skupin in s pevskimi vložki. To je dalo „gibanje“ prizoritvi, ne notranja dramatičnost zgodbe. Dosega te živahnosti je gotovo režiserjev uspeh, a seveda tudi piščev, ki je z veliko fantazijo zamislil in napisal tekst. Kakor sem omeni, so obenem z otroki nastopili tudi starejši igravci sanju-ške igralske družine, kot so Tone To-maževič (ded), ali najboljši Franc Štru-belj (oče) in Urbančičeva Marta (mati), pa tudi učitelj (Janez Kržišnik) s svojim naravnim nastopom. Zelo živahen in samozavesten je bil mladi cigan (Marko Malovrh) in seveda tudi glavna oseba Tonček (Gabrijel Zupanc). Če vemo, da je v celoti nastopilo skoraj petdeset oseb, lahko cenimo vrednost takih otroških predstav za okolje in za slovensko skupnost. Koliko dela je v taki odrski prireditvi, in da je uspela, je zasluga tudi tistih, ki jih ni videti na odru, kakor so bili Kati Cukjati, ki je naučila plese otrok, Anice Mehle, ki je vadila petje in Kristine Jereb, ki je pomagala režiserju. Pa še toliko drugih pri pripravi odra, ki se jim je zahvali Pavle Malovrh že v začetnem pozdravu. Tukaj omenim tudi argentinskega gosta Andresa Diaz Mendoza ki je tokrat pomagal Domu z zamislijo živalskih mask in maskiranjem. Posebnost te mladinske premiere je bila — izvirnost. Tekst je napisal član Našega doma Maks Osojnik, pevske vložke zložil Gabrijel čamemik, novo sceno je narisal odbornik Tone Oblak, režijo pa vodil že sanjuški tradicionalni režiser Frido Beznik, ki je nazorno o-živel vso to pravljično snov v zadovoljstvo občinstva, predvsem otroškega živžava ki je napolnil dvorano. Vsem tem čestitamo k uspehu posebej še sanju-škemu Našemu domu, ki zna vzbuditi v mladem rodu v taki meri ljubezen do odrskih nastopov. td Franc Rode (3) Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri Nadaljujemo objavo predavanja dr. Rodeta, ki ga je lani imel v Ljubljani v okviru teološkega tečaja za laike. Komunistične oblasti so prepovedale objavo predavanja doma. a) Ena pomembnih nalog slovenskih kristjanov danes je boj za svobodo. Kristjani moramo biti vselej na strani svobode, ne samo takrat, ko gre za našo svobodo, ampak' za svobodo kateregakoli človeka ali človeške skupnosti. Tudi drugače mislečih. V tem smislu nam daje lep nauk Voltaire. Pisatelju, ki je imel težave s cenzuro, je' pisal: „Ne strinjam se s tem, kar trdite, vendar sem pipravljen iti v smrt, da boste imeli pravico trditi svoje.“ Slovenska Cerkev bi morala bolj zavestno in odločno stati na strani svobode. Ne zato, da bi si s tem pridobila popularnost, temveč zato, ker je svoboda od Boga. Ko brani svobodo, brani božjo pravico. Kristjani se moramo boriti za svobodno pluralistično družbo in proti totalitarni nevarnosti, ki teži k privilegirancu določene ideologije. Ne smejo nas preslepiti uradne izjave o svobodi. Takih' izjav ne manjka. Ne sme nas preslepiti razglašenje, da je med Cerkvijo in državo vse v najlepšem re-ru. Tudi to slišimo pogosto. Poglejmo na stvarnost. Dokler ne bomo imeli dostopa do vseh sredstev javnega obveščanja, dokler bodo kristjani ali nekomunisti zapostavljeni, dokler nam bodo cela področja družbenega življenja zaprta, dokler ne bo svobodne šole, šole brez vsakršnih misijonskih namenov, dokler nam ne bodo dali možnosti, da bi obhajali vsaj en krščanski praznik •— božič —dokler bo oblast vsiljevala svojo ideologijo vernim, dokler ne bomo imeli sami možnosti, da javno povemo, kako se imamo, namesto, da nam drugi dopovedujejo, da se imamo dobro — vse dotlej ne moremo govoriti o svobodni družbi, o upoštevanju človeških pravic, niti o socializmu. Kristjani se moramo boriti za to, da se med nami ustvarja in utrjuje ozračje svobode. To bomo dosegli, kolikor bomo neustrašeni, kolikor bomo mirno in odločno zahtevali enakopravnost za vse, kolikor bomo okrog sebe ustvarjali prostor svobode. b) Kot v prvih stoletjih moramo kristjani zopet nastopiti proti mitom. V rimskem cesarstvu so kristjani kdaj pa kdaj veljali za ateiste, ker so zavračali mitične zgodbe o bogovih, ker niso privolili v mtizacijo vladarja, ker niso sprejemali mitičnega pojmovanja narave in zgodovine. Ta nalogo moramo izpolniti tudi danes. Kljub znanstvenemu videzu so temeljne strukture naše družbe izrazito mitične. Ta mitična struktura, ki je sicer počelo kohezije v družbi, človeka uklepa in je vzrok družbene stagnacije, ker ljudstvo usmerja v preteklost in ga blokira. To ni samo moje prepričanje. Madžarski zgodovinar in sociolog Ferenc, Fejtö pravi o Marxu: „Marx, ta veliki demistifikator, je postal eden največjih mistifikatorjev modeme dobe. On, ki je hotel uničiti vse mesijanske in eshatološke iluzije, je postal izreden proizvajalec iluzij“ (L’heritage de Lénine, Paris, Seuil, 1977, 596). Socialistična družba temelji na mitih, izhaja iz mitičnega pojmovanja zgodovine, živi v značilni mitični atmosferi. Najštejmo nekatere teh mitov: mit o odrešenj ski vlogi proletariata, mit o revoluciji kot svetem boju med izvoljenimi in zavrženimi, mit o diktaturi proletariata, mit o zlati dobi ali popolni socialistični družbi. Vsi ti miti so v marksizmu v sekularizirani obliki, vendar so v bistvu isti stari miti, ki spijo na dnu človeške duše. Vse te mite lahko strnemo v staro pojmovanje sveta kot kaos in kozmos. Najprej vlada kaos. To so demonske sile, ki držijo človeka in zemljo v temi in krivici. V našem primeru so to mračnjaška obdobja suženjske, fevdalne in kapitalistične dobe. Zadnje utelešenje zla sta kapitalist in fašist. Potem se pojavi junaška sila, individualna ali kolektivna, to je proletariat s KP na čelu. Ta premaga sile zla. Povsod vlada pravičnost, svoboda, enakost. Revolucionarni boj, ki spremeni svet v temeljih, je nujen in ni podvržen nobenim moralnim normam. Vse, kar je v prid temu boju, je upravičeno. Ta boj je sveta, nedotakljiva zgodovina. Ta boj je vir vseh pravic in vse slave. Ker je to boj svetlobe s temo, nasprotniki niso samo politično drugače usmerjeni, ampak zavezniki teme, izdajalci. Z njimi ni možna nobena sprava. Ker je revolucija postavila temelje novemu svetu, se nenehno vračamo k njej. Revolucija je nedotakljiva. Tako smo obrnjeni nazaj. Bistveno je za nami. V prihodnosti se ne bo in se ne sme zgoditi nič, kar ne bi bilo podaljšek revolucije. Po revoluciji se pojavi novi svet, nova družba, popolna družba. Če že ni popolna, je vendar treba trditi, da je popolna ali vsaj najboljša. Zato se prikriva vse, kar ni popolno. V časopisih lahko zveš vse o škandalih, ki se dogajajo v Ameriki, vse o bogastvu in korupciji nemških plemičev — o čem podobnem pri nas nič ali bore malo. In tako nastajajo šušljanja in šale. V Rusiji časopisi niti ne poročajo o letalskih nesrečah, ki se zgodijo pri njih. Teoretično se to v popolni družbi ne bi smelo zgoditi. Taka popolna družba je malo ustvarjalna in je zlahka blokirana. Po revoluciji se ni nič bistvenega zgodilo in se nič ne sme zgoditi. Kot da je čas zastal. Vendar zunaj še obstaja stari, kaotični, sovražni, tuji svet, kjer kraljujejo mračnjaške sile. Med našim svetom in tem starim svetom ni nobene kontinuitete. In čim manj stikov. Če bi mogli, bi se zaprli v svoj svet. V tem svetu vladajo sovražne sile, zato je potrebna budnost, zato se opravičuje omejitev svobode, ker te sile lahko zavedejo tudi koga od naših. Iz teh mitov izhaja dualistična, manihejska zavest. In taka je zavest,. ki jo skušajo oblikovati v šoli. Zavest o ..................... ... atam a številne družine so zasedle spodnjo in zgornjo dvoraino, nekateri so posedli k mizam na vrtu. Mladi fantje in dekleta so se na vso moč potrudili, da so goste, tudi male, hitro zadovoljili. Med veselim pogovorom je potekel čas kosila in ob treh popoldne se je začel zabavni program za otroke, ki ga je pripravil in vodil prof. Tine Vivod s prof. Francijem Sušnikom in s številnimi pomočnicami in pomočniki. Ko so se otroci uredili v skupine po starosti oziroma razredih, je dr. Julij Sa-velli vsem v kratkem nagovoru pojasnil namen akcije za otroški počitniški sklad, ki se je začela ravno s to prireditvijo. Zaželel je nato otrokom veselja in zabave ter jim tudi želel, da bi se vsi zopet sešli na veselih počitnicah v Počitniškem domu dr. Hanželiča v kor-dobskih gorah. Obrnil se je na vse prisotne s prošnjo, naj kupijo obveznice, ki jih prodaja tajnik Zedinjene Slovenije, s katerih izkupičkom se bo skušalo omogočiti letovanje tudi tistim o-trokom, ki zaradi družinskih gmotnih težav ne bi mogli iti na počitnice. Zahvalil se je tudi staršem, da so pripeljali otroke na Pristavo in vsem želel prav veselo zabavo. Začelo se je otroško veselje, najprej z uničevanjem napihnjenih balončkov. Bilo je pokanja kakor na fronti, smeha tudi ni manjkalo; ko je zmanjkalo „mu-nicije“ je bilo te zabave konec. Najmlajši iz vrtca so šli v kino ostali so se zbrali v „veselem mestecu“ na športnem prostoru. V „veselem mestecu“ ni bilo ne hiš ne tramvaja, ampak le zaznamovani prostori, kjer so po skupinah igrali otroci žogo, tekmovali v tekanju, hoji v vrečah, in v skakanju in drugih igrah. Ob zaključku iger sta predsednik šolskega odbora Zedinjene Slovenije in predsednik Pristave France Pernišek snela argentinsko in slovensko zastavo, katerima je v pozdrav zatrobil Avgust Čop ml. 'Zatem so zakurili kres in ob njem so otroci veselo prepevali, za konec pro-grania pa so vsi navdušeno zapeli him-mno „Mi slovenska smo mladina“. „Vseslovenski dan otroka“ je bil določen in sprejet februarja na sestanku Medorganizacijskega sveta. Vrši naj se pod okriljem Zedinjene Slovenije, izvedba sama je bila izročena društvu ‘Slovenska Pristava. Delo za izvedbo, priprave in organizacijo je vodil Bojan Križ. Delo samo ni bilo lahko, mnogo truda in ur je ‘bilo vloženega v to. Kakor smo vsi dolžni zahvalo prof. Vivodu in pomočnikom za program, tako se v imenu staršev zahvaljujemo Bojanu Križu za celotno zamisel in izvedbo. Bojan Križ je tudi sam obiskal razne tovarne mesnih izdelkov in jih naprosil za dar za dan otroka. Niso odrekli, podarili so meso; tovarna Danu-bio hrenovke, Coca Cola 50 literskih steklenic, tovarna Lojzeta Dolinarja in Avgusta Jeločnika pa sladkarije. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Redkokdaj se pri pogrnjenih mizah spomnimo tistih, ki se; trudijo s kosilom: Gospe z go. Ivanko Golobovo na čelu so imele že v soboto obilo dela s pripravo. Njim in Lojzetu Bohu, Roku Kurniku in Kazimirju Kebru, ki so pripravili meso na žaru, hvala in pohvala. Priznanje in zahvala tudi pristavski mladini. Pod vodstvom Jureta Ahčina je učinkovito pomagala pri izvedbi programa in pri postrežbi. Končno velja zahvala tudi vsem staršem, ki so se z družinami udeležili proslave praznika otrok in družin. Niso jih strašile ovire, daljave — prišli so iz Berazateguija, Carapachaya, iiz San Martina in San Justa in od drugod. Veseli smo vas bili, ljubeznivo smo vas sprejeli i” toplo se vam zahvaljujemo, ker ste z dejanjem pokazali, kako pojmujete „Vseslovenski dan otroka“ pa tudi akcijo za počitniški sklad. F. .P dveh nasprotnih taborih, ki sta med seboj nespravljiva. To je dokaj primitivna zavest. Kristjani ne bi smeli zapasti v ta mistični svetovni nazor. Ne bi smeli gledati na svet dualistično, kot da so na eni strani junaki, na drugi pa podleži. Naša zavest mora biti katoliška, se pravi vesoljna, ki sprejema vse ljudi; ki ve, da gre meja med dobrim in zlom po sredi našega srca; da sta dobro in zlo pomešana v vsakem človeku in v vsaki družbi ki skuša povsod, kjer naleti nanje, zmanjševati krivice, zmote in greh. Kristjan tudi ne bo oboževal revolucije ali kakršnegakoli zgodovinskega dogodka in ne bo delal iz njega abso-luta. Vse zgodovinsko — tudi revolucija — je podvržena neminljivim transcendentnim merilom. S temi merili bo kristjan sodil vse. Zločin je zločin, tudi če je storjen v imenu revolucije. Ob tej mitižaciji zgodovine in družbe, ob tem nekoliko arhaičnem ozračju, ki ga ustvarjajo miti, ob tej malce otročji psihologiji, ki se oblikuje v tej atmosferi, vidimo, kaj krščanstvo pomeni za človeka in družbo. Najprej realizem, ki drži človeka v stvarnem času in mu brani, da bi uhajal v mitični, nerealni čas. Bog se razodeva tu, v tem zgodovinskem trenutku; v njem mi razodeva svojo voljo, prek dogajanja v mojem življenju in v družbi. Iz tega dogajanja moram razbrati, kaj je moja dolžnost. Ta zgodovinski čas je odprt čas, je poln možnosti in zahtev; to je (Nad. na 4. str.) SLOVENCI Osebne novice: Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila dne 19. avgusta krščena Elizabeta Mariela Hrastnik, hči Franca in ge. Erneste Marije roj. Menič. Botrovala sta Jože štefanič. in ga. Ethel de Riarte. Krstil je msgr. Anton Ore-har. Čestitamo! BUENOS AIRES Peti zvezni sestanek SFZ-SDO V nedeljo 5. avgusta se je vršil peti zvezni sestanek. Sv. mašo je kot ponavadi daroval msgr. Anton Orehar, pri kateri je sodelovala z mladinskim petjem ramoška mladina. Po izajtrku in odmoru so fantje in dekleta zasedli dvorano, kjer je bilo potem predavanje. Vse navzoče je pozdravil predsednik zveznega odbora SFZ, poseben pozdrav je pa veljal predavatelju, pisatelju Zorku Simčiču in duhovnemu vodju mladinskih organizacij dr. Alojziju Starcu. 'Govornik je takoj pričel svoje izvajanje o temi: „Mi in naš narodni značaj“. Za začetek je kratko razložil, kaj sploh narodni značaj je. Pri tej razlagi, s primeri drugih narodnih skupin, kakor pri celotnem govoru sploh, ni manjkalo šale; to je mlado publiko sprit-vilo v zelo dobro razpoloženje in so zato jasno izrečeni koncepti bolj prepričali poslušalce. Z govorom je potem predavatelj prešel izrecno na slovenski narodni značaj. Omenil je izrazite načine slovenskega mišljenja; objektivno je pokazal dobro in slabo stran Slovenca. Po končanem predavanju so navzoči navdušeno zaploskali govorniku v zahvalo za tako prijetno in duhovito predavanje. Kulturni referent zveznega odbora SFZ se je Zorku Simčiču ponovno zahvalil, potem je mladino še lepo povabil k lepi udeležbi pri naslednjem sestanku, P. P. Zveza slovenskih mater in žena 1. septembra bo priredila Zveza slovenskih mater in žena v Argentini svoj 12. dar vod geslom „Za četrti in peti rod!“ V prvem delu večernega sporeda bodo recitacije slovenskih pesnikov: Gradnika, Gregorčiča, Maistra, Šalija in Župančiča, s posebnim ozirom na skrb staršev, zlasti očeta za otrokov osebni razvoj, za obstoj lastnega rodu in naroda. Vsem nam je zelo pri srcu Gasparijeva umetnost. Na diapozitivih bomo spremljali otroško življenje, kakor se je razvijalo „takrat v starih časih“. Peli nam bodo otroci iz Slovenske vasi, saj si ne moremo misliti tega večera brez prisrčnega otroškega petja. V priložnostnem govoru se bomo spomnili dveh tukajšnjih mladinskih ustanov: Rožmanovega dijaškega zavoda in Počitniške kolonije v Cordobi. Dotaknili se bomo kakega poglavja iz dr. Hanželi-čeve knjige Družinska vzgoja. Zbiramo diapozitive iz življenja trinajst slovenskih osnovnih šol v Argentini, ki so najlepše, kar imamo, ki so mladika naših’ upov za četrti in peti rod. 'V mali dvorani bo pred sv. mašo odprta razstava rož v slikah, delo ge. Terezije Voršičeve. RESNIČNO KRŠČANSTVO (Nad. iz 3. str.)1 čas, ki navaja človeka k vsestranski dejavnosti in ustvarjanju. Iz tega dojemanja časa — in to dojemanje je značilno krščansko — izhaja ves moderni napredek. Krščanstvo navaja človeka tudi k treznosti. Kristjan ne bo poveličeval ničesar zemeljskega, ker ve, da je velik samo Bog. Samo njemu slava in čast. Dokler človek slavi Boga, ohrani svoje dostojanstvo, ko pa začne slaviti človeka ali njegovo delo, se poniža in o-smeši. Kakšne neokusnosti so ljudje vselej počenjali v zvezi s kultom vladarja! Krščanstvo utrjuje tudi človekovo moralno vest. Samo absolutno obvaruje človeka. Brž ko mitiziram nekaj zemeljskega — človeka ali revolucijo — sem v njegovi službi, sem njegov suženj; izpostavljen njegovi samohotnosti ali njegovim potrebam. Samo v zvestobi božji postavi ohranim svoje suverenosti in dostojanstvo. Kistjan ne bo podlegel tem mitom. Ne bo zanikal junaštva, kjer je junaštvo, ne bo prizanašal krivici, kjer je krivica, ne bo zanikal, da sp spremembe nujne in ne bo tajil, da so prinesle marsikaj dobrega. Vendar vsega tega ne bo mitiziral, kajti ko začneš mitizirati stvari, tudi dobre stvari, le-te postanejo nasilne in te znova vklenejo. Tako kristjan, ki ne kloni pred miti, s svojim, realizmom, treznostjo in etično poštenostjo prinaša družbi zdrav in ustvarjalen odnos do resničnosti, treznosti in zahtevnost pri ocenjevanju dosežkov, samostojnost pri presojanju. (Bo še) ARGENTINI Sli»vensko šahovsko prvenstvo v Argentini MENDOZA / Zveza slovenskih mater in žena Zadnje čase izpričuje v naši skupnosti veliko delavno razgibanost naša Zveza slovenskih mater in žena. To je vsekakor dokaz, da je delovno vodstvo ustanove v pravih rokah in da so zvezi-ne članice prepričane o važnosti in pomembnosti svojega poslanstva. Že samo oskrbovanje naših otrok v sobotnem šolskem tečaju zdaj v zimskih mesecih, ko jim skrbne mamice delijo v glavnem odmoru tople pijače in peciva, zasluži ob tej priložnosti svojo pohvalo. Pa smo v zadnjem času doživeli še kar dve zapovrstni njihovi nedeljski prireditvi, ki sta obe imeli lep uspeh. Na zadnjo nedeljo v juliju je Zveza povabila žene in može na zanimivo predavanje, na katerem je govoril inž. agr. Marko Bajuk o „sožitju v zakonskem življenju“ Sestanek je s pozdravnimi besedami pričela zvezina predsednica ga. prof. Marija Grintalova. Predavatelj je najprej nakazal važnost družine, ki se zlasti v današnjem času zopet posebno poudarja. Na vseh področjih se danes mnogo razpravlja o družini. Po dobi rušenja in zatiranja družine vidimo, kako danes svet odkriva spet bistveno življenjsko važnost zakona in družine. Medtem ko materializem modernega sveta ogroža vse višje človekove vrednote in celo preti z uničenjem človeka samega, človeštvo pričenja slutiti in se zavedati, da je njegova rešitev sploh samo v družini. Le družina je ti: sto zatočišče, kjer se bo utegnila ohraniti duhovnost, intimnost, ljubezen, svoboda in uravnovešenost človeka. Govornik je nakazal nekatera pozitivna usmerjanja, med katerimi je zelo pomembno dejstvo, da se poudarek zakonske osnove prenaša od „institucije“ vse bolj na ljubezen. Odtod ogromna važnost, da se v zakonu doseže pravo, pristno sožitje. Brez zakona ni družine; in brez u-branega sožitja danes preti zakonu velika nevarnost. Kajti zakon kot „ustanova“ ni več tako močan in trden, da bi obdržal povezavo zakoncev, če ued njima manjka prava ljubezen in resnično sožitje. Končno je predlagal kot glavno sredstvo za gradnjo in ohranjevanje zakonskega sožitja dialog, ki si ga morata zakonca postaviti kot svojo dolžnost. Kajti prav omotično drvenje modernega časa je strašna nevarnost, ki ovira ali utegne popolnoma prekiniti osebno povezanost med zakoncema in v družini na splošno. Po končanem sestanku smo bili povabljeni še v dvorano k pogrnjenim mizam, kjer so nam dobre in skrbne žene ljubeznivo postregle s čajem in pecivom. Za malčke je bilo poskrbljeno, da so se med predavanjem pod nadzorstvom igrali na dvorišču. _ Naslednja prireditev Zveze soven-skih mater in žena je bila v nedeljo 5. avgusta. O tem pa prihodnjič. Bb. OBVESTILA SOBOTA, 25. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v 'Slovenski hiši ob 15. uri. Prijateljsko srečanje sodelavcev v Slomškovem domu — ob 30. letnici ra-moške srenje. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. NEDELJA, 26. avgusta: V Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša in kosilo. Nas dom v San Justu: po slovenski maši predavanje msgr. Antona Ore-harja o odnosih med starši, otroci, posamezniki in družbo. Mladinski dan v Ramos Mejia. V Slov domu v Carapachayu po sv. maši skupno družinsko kosilo. SOBOTA, 1. septembra: Dan slovenske matere in žene v Slovenski hiši. Odprtje razstave slik ge. Terezije Voršič; sv. maša, program in večerja. Pričetek ob 18. uri. V Slovenskem domu v San Martinu ob 204etnici Doma pripravljene koline. Sodeluje orkster Planika. NEDELJA, 2. septembra: V Slomškovem domu po maši (ob 10) predavanje dr. Tineta Debeljaka o ustoličenju karantanskih knezov — kot uvod v odrsko uprizoritev ob 30-letnici ramoške srenje. Na Pristavi v Castelarju mladinski dan. NEDELJA, 9. septembra: Mladinski dan v San Justo. NEDELJA, 16. septembra: V Slomškovem domu praznovanje 30-letnice slovenske skupnosti v Ramos Mejia. ■iOBOTA, 29. septembra: V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. Prispevajte v tiskovni sklad Zadnje čase se je šah v naši skupnosti začel spet bolj sistematično gojiti. Turnirji po posameznih Domovih; sestanki med starejšimi šahisti in mladimi misleci, ki se prvič podajajo na belo-čma polja; tečaji šahovske teorije po Domovih. Vse to bo sčasoma rodilo sadove, če bo v mladih igralcih poleg želje po razvedrilu tudi vztrajnost in resnost v študiju ter ■— 'borbenost. Kdo ve, če naposled ne bo uspelo — kar se žal ni zgodilo pred 15 leti po šahovskem turnirju v Don Bosco (Ramos Mejia), ki je združil deset najmočnejših igralcev v Argentini, da bi namreč po njem prišlo do ustanovitve Slovenske šahovske zveze — vsaj zdaj resno misliti na neko širšo šahovsko organizacijo, ki bi mogla izpeljati tudi srečanja med našimi in tukajšnjimi šahovskimi ekipami, tako tudi na tem polju ponesti „naše ime“ v širše argentinske kroge. Važno je, da se poleg krajevnih turnirjev od časa do časa organizira tudi kakšno večje šahovsko srečanje, tako da se čim več ljubiteljev šaha more znajti „ob bojiščih“ te igre, ki je po vsej pravici bila imenovana „kraljevska i-gra“. Letošnji največji šahovski dogodek med nami bo brez dvoma šahovski turnir, ki ga organizirata Zedinjena Slovenija in Kreditna zadruga Sloga. Kolikor smo že pred tedni napovedali, bo ta turnir v septembru in na njem se bo pomerilo 16 šahistov. Pripravljalni od- bor je ž 'ozirom na klasifikacije, ki jih imajo naši šahisti v krajevnih Domovih ter na sloves, ki ga v šahovskem okolju uživajo razni zasebni šahisti, povabil močno skupino, tako da se v borbi med njimi prikaže zmagovalec. Turnir se bo odigral v petih kolih in sicer v petih sobotah meseca septembra (ob 20. uri v Slomškovem domu, Ramos Mejia). Igralo se bo po švicarskem sistemu. V primeru, da imata ob koncu turnirja dva igralca (ali da ima več igralcev) isto število točk, igrajo ti med seboj še vsak z vsakim po eno tekmo. če tudi v tem primeru. več igralcev doseže isto število točk, se določi kvalifikacija z ozirom na Sonnebom-Bergerjev sistem. Zmagovalec bo prejel naslov „'Slovenskega šahovskega prvaka v Argentini za leto 1979“. Zedinjena Slovenija, ki je že lani izvedla tako slovensko šahovsko prvenstvo v Argentini, kakor tudi Kreditna zadruga Sloga sta pripravili lepa darila za prve tri zmagovalce, kakor tudi za vse ostale igralce. Zedinjena Slovenija bo poklonila tri pokale, medtem ko bo Sloga — v okviru proslav 25-letnice, ki jo letos praznuje — poklonila vsem i-gralcem po en slovenski srebrnik. Vse ljubitelje kraljevske igre in zlasti še naše mlade šahiste opozarjamo na ta turnir, o katerega poteku bomo sproti obveščali. ¡Prvo kolo bo v soboto 1. septembra ob 20. uri v Slomškovem domu. Z. S. PO ŠPORTNEM SVETU SLOVENSKI ATLETSKI KLUB iz Celovca je v lanski sezoni svojil prvo mesto v svoji skupini in se je s tem uvrstil v koroško nogometno podligo. Z uvrstitvijo v višjo skupino je zvezanih mnogo težav. Klub nima svojega igrišča, svoj čas so mu v Celovcu odklonili uporabo Košatovega igrišča, a so mu po dolgem boju le dovolili, to- da trenirajo na Neunerjevem igrišču. Klub je imel 28. julija v Globasnici občni zbor, ki so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki športa iz Slovenije; častni predsednik 'SAK dr. Zdravko In-zko je poslal iz Colomba pozdravno brzojavko. Novi odbor se zaveda težav, toda upa, da bo s pomočjo obeh slovenskih organizacij NSKS in ZSO ter s podporo ljubljanskega kluba Olimpije klubu uspelo obdržati se v višji ligi in tako uspešno predstavljati slovenski koroški šport. 12. DAN ZVEZE SLOV. MATER IN ŽENA 1. SEPTEMBRA Y SLOVENSKI HIŠI ob 18 razstava rož v slikah ge. Terezije Voršičeve v mali dvorani ob 19 sv. maša za naše matere in žene ob 20 spored pod geslom “ZA ČETRTI IN RETI ROD” v veliki dvorani. Večerja. Vstopnice po $ 8.000 dobite pri odbornicah Zveze in v upravi Oznanila v Slovenski hiši. DR. CARLOS STORNI, REKTOR UNIVERZE V LOMAS DE ZAMO-RA BO PREDAVAL 31. AVGUSTA OB 20. URI V SLOVENSKI HIŠI O ZGODOVINI PRAVNE UREDITVE V ARGENTINI. Vabi ZEDINJENA SLOVENIJA Slovenski dom v San Martinu ^PRIJATELJSKI VEČER Z DOMAČIMI KOLINAMI V SOBOTO, 1. SEPTEMBRA OB 20.30 URI Po večerji vesela družabnost. Klobase za dom se bodo prodajale v soboto od 8 do 13 ter od 16 dalje Slovensko zavetišče Or. Gregorija Rožmana PRAZNUJE v nedeljo, 26. avgusta 10. obletnico blagoslovitve temeljnega kamna in 5. obletnico odprtja zavetišča Ob 11.80 sv. maša za žive in rajne odbornike in člane, nato kosilo. Prinesite s seboj pribor — tudi žlico. VSE MOČI ZDRUŽIMO V NOVO UPANJE ZA OHRANITEV SLOVENSKIH IDEALOV Pod tem geslom priredi slovenska mladina S PRISTAVE 10. MLADINSKI DAN NEDELJA, 2, SEPTEMBRA 1979 Ob osmih se zberemo pri odbojkinem. igrišču do sVete maše, ki bo ob 11.30. Kosilo po izbiri. Kulturni program začnemo ob 17 — nato prosta zabava. Vabita odseka SEZ-SDO Castelar! Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión Nç 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886 Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979: za Argentino: 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000,—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. ♦ ♦ ♦ M m m KREDITNA ZADRUGA t Tfflf t ••SLOGA" z o. z. * mm * BME' MiTRE 97 RAMOS mejia ' T. E. 658 - 6574 URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE. V Slovenskem domu v Carapachayu bo v NEDELJO, 26. AVGUSTA po sv. maši, ki bo ob 11, skupne DRUŽINSKO KOSILO Prisrčno vabljeni! DRUŠTVENI OGLASNIK Seja Mladinskega sveta bo v četrtek 20. avgusta ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Seja šolskega sveta ZS — učiteljska seja bo v sredo 29. avgusta ob 20. uri v prostorih Slovenske hiše. 5 194 9 E 01 Q. 01 (/) • O P R A ZN I K slovenske skupnosti v RAMOS MEJIA ob 30-letnici verskega, kulturnega in družabnega življenja. Na celodnevno slavje vabimo vse slovenske rojake! Na veselo svidenje v SLOMŠKOVEM DOMU! 1979 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827 Prof. dr. JUAN JESUS RLASN1K specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.