Kmetje slovenski, združujmo se! (Iz celjske okolice.) Pred nekaterimi leti je bilo na slovenkem Štajerskem prav živahno zadružno gibanje. Ustanovilo se je več posojilnic, več kiuetijskih, konsumnih in mlekarskih zadrug. Lep, nadepoln je bil začetek, vesolo je bilo mlado gibacje, a kmalu }e potihailo V3e navdužeaje. Nekatere ustanovljene zadruge niti delovati niso začele, zaspaie so ža cb rojstvu. Druge so delovale par let prav uspešno, a polagoma so začele propadati in nekatere so priSle ce!o v konkurz. Ia tedaj so zagnali vsi kmečkemu gibanju sovražni listi strašen krik, kako pogubai da so konsumi, kako škodo inaajo kmetje od njih itd. Najprej so se oglasila glavna liberalna trobila v Gradcu in v Ljubljani, za njimi sta prišepala seveda tudi celjska »Vahta« in neizcgibna ptujska »krota«. Kaj so vse pisali liberalni listi takrat, ko je prišlo v konkurz vitanjsko kmetijsko druStvo! Kako so blatili ustanovitelja poslanca Ž čkarja! 0 nasprotniki so dobro vedeli, zakaj so se veselili. Vitanjsko kmetijsko druStvo bi bilo velikega pomena v gospodarskem in narodnem oziru, če bi se bilo vzdržalo. Velika Skoda ie bila, da je prišlo na nič vsled strokovne neizobrazbe voditeljev. Ia kot pri vitanjskem tako so kmetom neprijazni listi vselej polni veselja, kedar napove konkurs kako kmetijsko druStvo. Ti listi sicer piSejo včasih, da so le radi tega proti kmetijskim in konsutnnim druStvom, ker se vsled strokorne neizobrazbe voditeliev ne morejo vzdrževati. A kdo bi to verjel ? Saj ravno tako grdo piSejo proti tem druStvom tudi tam, kjer naibolje vspevajo. A vkljub nasprotovanja vseh nam sovražnih listov se bo moralo začeti novo zanimanje za zadružaištvo, ako se ne bodo kmalu upeljale cbvezne gospodarske zadruge. Naše zadružno gibanje je ve 1 ikega gospodarskega in narodnega pomena. Temu ne more nihče ugovarjati. Najprej moramo biti gospodarsko močni, potem bomo lsžje branili tudi narodnu samostojnost. Koliko krsjev je še na slovenskem Štaiersketn, kjer ni nobenega zavednega narodnega trgovca! Bi li ne kazalo v teh krajih ustanoviti kmetijskih ali konsumnih druStev? Zakaj bi mi podpirali nsm zagrizeno sovražne nemške trgovce ? Tudi Rajfaizenove posojilnice naj se zasnujejo po vseh večjih krajib, kjerkoli so potrebne. Ne smemo odlaSati. Vsi narodni sloji moramo biti složni v tem, drugače bomo izgubivali postojanko za postojanko. Nikakor se ne smemo strašiti pikrih besed nasprotnikov in zbadljivih člankov v niihovih listih. V združevanji je moč. Združujejo se uradniki, učitelji advokati, notarji, duhovniki itd Zakaj bi se kmetje ne smeli? Zakaj se nasprotuje samo naSemu združevanju, ne pa tudi združevanju drugih stanov? Treba pa bo seveda strokovno lzobraženih voditeljev za naše zadruge in stvar bo izborno vspevala. Da bi se pa to zgodilo, naj bi se dali naši jzobražanejsi, poSteni iantje v trgovske Sole, kjer bi se strokovno dobro izobrazili. K stroSkom za izobrazbo naj bi prupevali nekaj sami, nekaj posojilnice, okrajoi zastopi, obfiine i. t d. Torej le pogumno naprei! Nič ne de, če jedaa ali druga zadruga pride v konkurs ter nas radi tega napadajo nasprctniki. Koliko trgovcev pride na boben, a nam sovražai listi ne vidijo teh, raarveč samo nas. Mer;jo pafi z dvojno mero! Poglejmo v druge kraje, kako izborno se je razvilo zadružništvo! Prelep zgled nam dajeta N.žja Avstrija in južoo Tirolsko. Na južnem Tirolskem (Trentino) so bile okrog leta 1890 silno slabe gospodarske razmere. Tu se je usmilil ubogega ljudstva župnik dcn Guetti. Povsod je hodil okrog, podučeval je ijudstvo, je navduševal in ustanavljal razne zadruge. Prvo zadrugo je ustanovil 20. septembra 1. 1890 in prvo posojiloico iulija 1. 1891. A leta 1898., ko je umrl, je bilo ustanovljenih že 116 kmetijskih in konsuriinih druStev, 73 posojilnic in 5 vinarskih zadrug, ustanavlialo se je pa Se več zadrug in obrtmh podjetij. Vsled tako živahnega delovanja v zadružništvu se je Ijudstvo v tistem kraju prav zelo opomoglo. Mi pa imamo tu lep zgled, kaj naredi pogum in vztrajnost vkljub vsem klevetam nasprotnikov. Prelepo se razvija zadružništvo na Nemškem. Koncem leta 1902 je bilo ondi 21.197 raznovrstnih zadrug, med njimi }e bilo 638 konsumnih druStev s 630.785 člani. V 1393 zadružnih skladišč;h se je prodalo blaga za 155 684048 mark. Čistega dobička je bilo 15,186 616 mark, kar se je razdelilo med zadružnike.*) Najstarejša nemSka kmetijska zadruga je na Vestfalskem. Ustanovil jo je dne 10. junija 1862 slavni Schorlemer-Alst. V začetku Je pristopilo samo 37 udov, leta 1887 jih je pa bilo že nad 20.000. Delokrog te zadruge je zelo obsiren. Ima namreč več skladisč, več posojilaic, svoje razsodiSče, svoj list, več kmetij-ikih zimskih šol in posebno gospodinjsko šolo. NaSa vrla »Gospodarska *) BReichspo8t" 5. maja 1903. zveza« je nekako podobna temu velikemu vestialskemu druStvu. Mala Šviea nam daje vzgled v mlekarstvu. Tam imajo okrog 2600 dolinskih in okrcg 2900 planinskih sirarn. Ves denarni promet teh sirarn je znaSal leta 1900 celih 319,200.000 frankov.*) Ni li to nekaj velikanskega ? Ali bi se ne mogli z mlekarstvcm malo bclj baviti tudi mi Stajerski Slovenci? Naj bi se ooslalo nekaj naših mladeničev za par let v Švico, kjer bi se dobro izurili v sirarstvu. Da bi se pokrili stroški, k temu bi gotovo kaj pripomogla tudi dežela ali vsaj država, ker cela stvar bi bila vendar eminentno gospodarskega pomena. Kmetje in prijatelji kmeSkega stanu, preraišl]ujte torej, kako bi se dalo to uresniiiti! Na vsak načia si skuSajmo naiprej dobžti strokovno izobraženih mož, poiem pa na delo v vsakem oziru. Pogum velja!