Kmecka hgovina Je<li!no olge Oljarne v Sloveniji delajo že dalj časa v zmanjšanem obratu, ker pač ni dobiti bučnlc za izdelovanje olja. V Slavoniji pridelovalcl bučnic iste sicer še imajo, pa oblasti na Hrvatskem ne dovolijo izvoza bučnic s področja banovine Hrvatske. Radi tega jedilnega (bodisi bu&nega, bodisi sončnlčnega ali laškega) olja povsod zelo primanjkuje. Ljudje, predvsem pa trgovei dajejo oljarnam denar za olje kar naprej, da bi ja pozneje dobill olje. Seveda oljarne še svojim stalntm odjemalcem ne morejo ustreči, o izvozu olja (kot prejSnja leta) pa sploh ni govora, saj olja Se domafil trgovci ne dobe. Cena bučnega olja znaša 24 din za liter, kdor ga pač more dobitl. Ker smo v Sloveniji glede jedilnega olja precej odvisni od uvoza bučnio z juga, je prav posebno v sedanjLh časih pazitl na vsako p«st bučnlc, da ne prldejo v izgubo. Zato naj nihče ne krml kar celih buč svinjam, ampak naj vsako bučo iztrebi, bučnice posuSi in predela v olje. Tako se bodo vsaj kmetje, če že ne popolnoma, pa vsaj do neke mere oskrbeli z bučnim oljem. Po uredbi Jma v naši državl Prlzad monopol (izključno pravico) čez oljnata semena. V poštev pridejo predvsem sončnioe, ki jih na jugu države zelo veliko pridelajo. Olje od sončnic se poleg solate uporablja še namesto masti (muslimani, kl masti ne marajo) in se po okusu prav nič ne razlikuje od bučnega. V Sloveniji olje od sončnic prav za prav ne pride v poštev, ker se sončnic, ki zemljo močno Izčrpajo, zelo malo prldeluje. Kljub temu so tega olja naše oljarne izdelovale v velikih. količinah in emo ga tudi ml precej pojedlt, kar je pa malokdo apaziL Privilegirana izvozna družba je letos določila za seme sončnic 300 din za 100 kg. Lani je bila 155 din In je torej letos poskočila kar za 96%. Cena olja iz lanskega pridelka sončnic je znasala na veliko 13.50 din llter, letos pa bo cena poakočila za 4.50 din, tako da bo cena na debelo (kl Jo bo še določil urad za kontrolo cen) okrog 18 din liter. Kar se tiče količihe sončničnega semena, pravl kmetijsko ministrstvo, da bo znaSal pridelek okoli 8000 vagonov, kar bi dalo okoll 2500 vagonov olja. Tvornice olja pa trdijo, da bodo lahko dobila samo 5000 vagonov in da bodo lahko proizvedle samo 1250 vagonov olja, kar pa Je premalo za domačo potrebo (za okrog 44%). Letos pa bo potrošnja olja še znatno večja, ker bo industrija mlla namesto kokosovega olja porabila mnogo drugega olja. Letna poraba jedilnega olja znaša 1800 vagonov, za industrljo pa je treba še okrog 600 vagonov. Za zadovoljltev domačih potreb smatra tndustrlja olja, da naj se dovoli uvoz surovtn takoj, da bi se lahko pravočasno doblle potrebne količine v inoz§mstvu. Proizvodnja bučnega olja pri tem ne prihaja v poštev, ker se to v glavnem proizvaja največ v Sloveniji, fn sicer okrog 30—50 vagonov letno. S tem v zvezi nekateri opozarjajo na olje iz grozdnih peščic, katero se da predelati v jedilno olje, predvsem pa uporabiti za industrijo. Po raCunih bi lahko v Jugoslaviji pridelali okrog 250 vagonov olja iz grozdnih pešk. Lofiiti pečke ni več težko, saj imamo v ta namen že posebne stroje. tropine se pa potem še tudi dajo uporablti za žganjekuho. Tako vidimo, da bo letos pravi lov za vsem, kar ima koliCkaj olja v sebi. Kdor torej Ima buče, naj bučnice skrbno spravi, prav tako oljnato repico (rips) in mak. Tudl grozdne pečke se naj spravijo, kajti letos bo šlo vse v denar. Položa; na lesnem iwf$u je zelo nejasen. To je tudi glavni vziok slabih kupčij. Domača poraba je sicer norcnalna, vendar to kupčije ne poživi. Radi tega lesa ne spravljaj' več v toliki množini na trg, ka,.- vclja predvsem za trdi les, ker je pač po trdem lesu zelo redko povpraševanje. Drugače je z drvmi in ogljem. Drva se izdelu jejo do skrajnih količin za domačo porabo, še vei pa za izvoz. V inozemstvu namreč ne uporabljajo naših bukovih drv za kurjavo, ampak za izde lavo celuloze. Ko so bile cene drv maksimirane, so se drva izvažala v še večji količini. Končno je bil določen davek v viStni 500 din za vsak izvožen vagon drv. S tem se je hotelo proizvajalce prisiliti, da dajo drva po določenih cenaJti doma na trg. Maksimiranje cen za drva, ki so v Slovenlji bila prej cenejša, je torej rodilo na eni stran pomanjkanje drv, ,na drugi strani pa porast cen za drva. Oglje se prideluje v vellkih količlnah. Največ ga gre v Nemčljo, v Italijo pa vedno manj. Precej ugodna trgovina z lesom in ogljem je z Madžarsko. Izgledi za bodočnost niso razveseljivi, ker smo pač precej odvisni od Italije, kateri pa moramo dobavljati les še po stari neugodni pogodbi. Trgovina s kromgMrjem Po trgih in mestih se suCe cena krompirju od 1.50 do 2 din kg. Teh cen se hočejo držati kmetje tudi v trgovini na veliko. Toda trgovci se teh vi sokih cen branijo in posledica je, da se krompir bolj mak) kupčuje. S Ptujskega polja, predvsem od Ormoža je bilo nekaj ponudb za večje količine krompirja za Ljubljano po 1.50 din kg, a so se pogajanja na tej godlagi razbila. Trdi se namreC, da se krompirja kljub prvotnim slabim glasovom le ni pridelalo tako malo in da je bil pridelek ponekod naravnost obilen. Radi tega so mnogi mnenja, da bi krompir veliko čez 100 din 100 kg ne smel veljati. Na drugi strani je pa spet to dejatvo, da se bo krompirja letos zelo veliko potrebovalo, predvsem vojaščina, ki je samo pri enl licitaciji razpisala nakup 69 vagonov krompirja. Tako bo najbrž krompir ohranil precej visoko ceno, morda povprečno okrog 150 din 100 kg. Po zgledu Zagreba je tudi Ijubljansko in mariborsko tržno nadzorstvo določilo najviije cene krompirju. V Ljubljani se ne sme krompir na trgu prodajati draže kot po 1.50 din kg, v Mariboru pa ne draže kot 160 din kg. Ta določitev je v Ljubljani imela za poeledico, da nekaj dni krompirja na trgu sploh ni bilo, v Mariboru se pa itak ni draže prodajal, kot se je dolofiilo. Odločba o najvšsjih cenaEi moke Ean dravske banovine dr. Marko Natlačen je za moko izdal naslednje določbe: Mlirri, ki meljeio žito proizvajalcem (knietom). r.icrajo istim vračati za 100 kg pšeniee 10 kg bele moke, 60 kg krušr.e muke In 17 kg otrobov. V pi imeru, da proizvajalec zaiitcva samo kružnc moko, mora iste mlin vrniti iz 100 kg pšenice 72 kg- m 17 kg otrobov. Ostanek moke in otrobov smejo ot;h-žati mlini kot odškodnino za mletev (meyico). Mlini, ki meljejo pSenico sa proizvajalco. a ne jemljejo merice, sniejo za mletje 100 kg pšenicc računati največ 30 din. V zvezi s cenami pšenice v donavski banovini, prevoznirri stroški in normalnimi zaslužki v trgp- vlni na vellko in malo, sme stati v prodaji na drobno 1 kg bele moke 9 dln, 1 kg krušne ali enotne nepresejane moke 5 din tn 1 kg otrobov 2.50 dinarjev. Poleg tega se določa, da morajo mlini, ki uvažajo pšenico z juga in potem prodajajo moko trgovcem, od 1 kg moke dati 10 par v poseben banovinski sklad, ki se bo uporabljal za zimsko prehrano revnih krajev. Ta odločba je v veljavi od dneva objave v Službenem listu kr. banske uprave. Cene vinora Slovenija. Maribor: namizna vina 7, 8—9 din, sortna 10—14 din liter. Veliko povpraševarije po vinu. Prodajalci vino čvrsto drže. — Brežice: 7—8 din llter (vina slabše kakovosti tudi še tuintam po 6 din). — Novo mesto: zaloge radi slabe letine skoraj pošle, venciar imetniki prodajajo vino po 6—8 din liter, ki se suče po kakovosti. — Krško: 7—8 din liter. — Ormož: 8—10 din liter. Sortna vina imajo dosti višjo ceno. — Ptuj: 8—10 din liter. Sortna vina se prodajajo dosti draže. Veliko povpraševanje. — Haloze: vino Imajo samo večji posestniki, ki ga krčavito drže, ter je doseglo Iepe cene (7—8 din, tudi po 9 din liter). — Zg. Sv. Kungota (Svečina): namizna vina okrcg 10 din liter. — Radgona: 7—10 din liter. Cene vinom v ostalih predeiih države. Lika (črno) 325—400 din iiekto. — šibenik: črno 470—500 din, opolo 520—550 din, belo 600—640 din hekto. V okolici šibenika za približno 20 din pri hektolitru nižje! — Imok: 350—400 din hekto. — Kaštel: črna in opolo 550—600 din. — Hercegovina: 400—500 din po kakovosti. — Vršac: 400—500 din hekto. — Varaždin: vina srednje kakovosti 7—8 din, boljša 10 din liter. Cene goveje živine po seimih Voli. Maribor: debeli 7—8 din, poldebeli 5.75 do 7 dln, plemenski 6.50—8 din; Ptuj: I. 7.50 din, II. 6.50 din, III. 6 din; Kranj: I. 9 din, II. 8 din, III. 6.75 din; Kamnik: I. 8.50 din, II. 7.50 din, III. 6 din kg žive teže. Biki. Maribor 5.50—7 din, Lendava I. 6.50 do 7.50 din, n. 5.50—6 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 5.75—7 din, plemenske 5.50—7 din, klobasarice 4—5 din, molzne 6—8 din, breje 5.50—7 din; Ptuj I. 7 din, II. 6 d!n, HI. 4 dtn; Lendava 4—5 din; Kranj I. 8.25 din, II. 7 dtn, m. 6 din; Kamnik I. 7 din, H. 5.75 din, m. 4.75 din kg žive teže. Telice. Maribor 6.30—8 din, Ptuj I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din: Lendava I. 6—7 din, II. 5—6 dln; Kranj I. 9 din, II. 8 din, III. 6.75 din; Kamnik I, 7.50 din, II. 6.50 din, III. 5 din kg žive teže. Teleta. Maribor 7—9 din, Ptuj 6.50 din, Lendava I. 6 din, II. 5—5.50 din; Kranj I. 9 din, II. 8 din; Kamnik I. 9 din, II. 8 dln kg žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 80—130 din, 7—9 tednov 135— 170 din, 3—4 mesece 200—330 din, 5--7 mesecev 350—500 din, 8—10 mesecev 510—700 din 1 leto stare 720—1150 din komad; 1 kg žive teže 8—l«.5O din, 1 kg mrtve teže pa 12—16 din. Pršutarji (proleki). Ptuj 10 din, Lendava 11 do 12 din, Kranj 14—15 din, Kamnik 10 din kg žive teže. Debele svinje (&peharji)<*. Ptuj 11 din, Lendava 13—14. din. Kranj 16.25 din, Kamnik 12^-13 din kg žive teže. Tržne cene žito. Ptuj: pšenica 260 din, ječmen 275 din, rž 200 din, oves 300 din, koruza 250 din; Lendava: pšenica 300 din, ječmen 260 din, rž 280 din, koruza 260 din; Kamnik: pšenica 300—320 din, ječmen 350 din, rž 300 din, oves 250—300 dln koruza 300—350 din 100 kg. Seno. Maribor 80 din, Ptuj 75—100 din KranJ 150 dtn, Kamnik 100—150 din 100 kg. Slama, Maribor 40 din, Ptuj 45 din Krani 75 din 100 kg. J Med. Večji Cebelarji drže med po 30 din kg, na trgu v Ptuju je pa bil po 20 din, v Lendavi po 22—24 din, v Kranju po 26—28 din kg. Volna. Kranj neoprana 34—38 din, oprana 38 do 44 din kg. Kože. Goveje: Maribor 14 din, Ptuj 13 dln, Lendava 12 din, Kranj 16—18 din, Kamnik 14 do 17 din kg. — Telečje: Maribor 20 din, Ptuj 16—18 din, Kranj 20 din kg. — Svinjske: Maribor 7 din, Kranj 8—12 din, Kamnik 8 din kg. Jabolka. Ptuj I. 6 din, II. 3.50 din, III. 2.60 din; Maribor I. 8 din, II. 6 dln, III. 4 din; Lendava I. 4.50 din, II. 2.50 din; Kranj I. 10 din, II. 6—8 din, III. 3—6 din kg. Hruške. Maribor 8 din. Ptuj 6 din, Kranj I. 10—14 din, II. 8—10 din, III. 4—8 din kg. Drva. Maribor 170 din, Ptuj 125 din, Lendava 140 din, Kranj 140—150 din, Kamnik 120 din kubiCni meter. Snrovo maslo. Maribor 32—40 din, Lendava 30 do 35 din, Kamnik 36 din kg. Mariborski trg Zelenjad. Krompir 1.50—1.60 din, čebula 3—4, česen 6—10 din, kislo zelje 5 din, hren 7—9 din, paradižniki 2.50—5 din, fižol v stročju 2—4 din kilogram. — Zelje 0.50—3.50 din, repa 0.25—0.50 din, kumarca 0.25—1.50 din, karfijola 2—10 din, ohrovt 0.50—2.50 din, zelena 0.50—3 din, buča 0.50—4 din, glavnata solata in endivija 0.50—1.50 din, por 0.50—1 din, redkev 0.25—0.50 din komad. — 5—7 kumarc za vlaganje 1 din, 4—7 paprik 1 din, kupček radiCa, špinače, vrtnega korenja, graha v stročju in pese 1 din, 2—6 kolerabi 1 din, šopek petršilja in majarona 0.50—1 din, liter luščenega graha 10—12.50 din. Sadje. Jabolka 3—6 din, hruške 8—16 din. slive 8—10 din, breskve 10—20 din, grozdje 12—16 din, celi orehi 8—9 din, luščeni 24—28 din kg. — Borovnice (črnice) 2 din, maline 4 din, brusnice 10 din, ringlo 3—4 din, šipek 3 din liter; limona 0.75 do 1.50 din komad. žito. Pšenica 2.75 din, rž 2.50 din, ječmen 2 do 2.25 din, koruza 4 din, oves 1.75 din, proso 4 din, ajda 2 din, proseno pšeno 5—6 din, fižol 3—5 din liter. Mlečni izdelki. Smetana 10—12.50 din, mleko 2—2.50 din liter. Surovo maslo 30—32 din, čajno 36—40 din, kuhano 40 din, domači sir 10—12 din kilogram. Jajce 0.80—1.25 din. Perutnina. Kokoš 24—35 din, par piščancev 26 do 70 din, gos 40—55 din. puraj? 45—60 din, raca 16—23 din, domači zajec 10—120 din. Meso. Govedina 14—16 din, sviniina 17—19 din, salo in slanina 20—22 din, pljuča 8—10 dln, jetra 10—1.2 din, rebrca 14—16 d;n, glava 10—12 dln, ribe 21—22 din. karpi lfi din. belice 9-r-lO din, morske ribe 10—24 din. zajeo 16—18 din kg. Ledvice in noge 2—3 din komad. TTradna odločba tržnega nadzorstva določa za krompir 1.60 din kg. za brusnice 10 din liter, za črnice 1 din liter m za pšenico 2.75 din liter. Sejmi 23. septembra svinjski: Središče — 24. septembra tržni dan: Dolnja Lendava; živinski: Maribor; živinski in kramarski: Slovenska Bistrica — 25. septembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 26. segtembra tržni dan: Turnišče — 27. septembra svinjski: Maribor — 28. septembra svinjski: Brežice. Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Dolnia Lendava.