865. štev. Posamezna številka 6 vim V Ljubljani, sreda dne 1. januarja 1913. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi o\y praznikih — ob 1. uri zjutraj; v 3. uri zjutraj. — Naročnina znašaš upravništvu mesečno K 1'20, z d<| dom K 150; s pošto celoletno K K 10*—, Četrtletno K 5’—, mesei Za inozemstvo celoletno K 80’—. — ::: pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. $fe1 jah In \ h .pa ob oubljanl ^ Ijaojem na O h\*Vx Leto H. ezna številka 6 vinarjev. Jfcedništvo in upravništvo: ::: “iskarna, Frančiškanska olica št. 8. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. iijjajo uredništvu. Nefrankirana pisma _r najo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase (l^etit vrsta 15 v. osmrtnice, poslana in vwta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po« — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. Program. Navadno sc misli, da neodvisnemu dnevniku ni treba programa — in da lahko obrača svoj plašč po vetru. V resnici pa tudi neodvisen političen list ne more biti brez programa, ki mu kaže pot in cilj. Ker pa se to maisikje napačno razumeva, naj povemo svoje mnenje. Naše geslo je ono, ki ga je postavil že leta 1872. slovenski politik in bojevnik dr. Josip Vošnjak z besedami : Vse za prosveto, napredek in svobodo! Ako se držimo tega gesla, nam je v njem dana smer, v kateri hodimo. Štirideset let je od tega, kar je ostalo to geslo — proti starim gospodom, ki so vozili voz slovenske politike pod geslom: »Vse za vero dom cesarja«. Štirideset let boja moremo zaznamovati med starimi in mladim), med naprednimi in klerikalnimi Slovenci, med onimi, ki so vedno pripravljeni upogniti svoj vrat — bodisi za denar, za lepo besedo. ali za dobro službo — in med onimi, »katerih rama se ukloniti noče«, (Prešeren) in ki se zavedajo Jurčičevih besedi: »Trd bodi, neizprosen mož jeklen kadar braniti je časti in pravde, narodu in jeziku svojemu.« • Štirideset let torej imamo boj proti klerikalizmu. Oni, ki so prijatelji sloge — imenujejo to »bratomorni boj«! Izjavljamo, da ta boj ne razumemo tako. Nasprotno: Tišina In mir v naših notranjih razmerah bi lahko bila dokaz naše lenobe In gnilobe. V boju in tekmi rastemo. Izjavljamo pa tudi, da obsojamo vsak korak vsakega človeka in vsake stranke, ako vidimo, da vsled zagrizenega strankarstva trpi — narodna stvar. V tem ne smemo pozabiti onega latinskega reka, ki veleva »in omnibus caritas«. Bolj nego kje drugod smo imeli posebno na Slovenskem zadnje čase prave izrodke strankarskega boja — in mislimo, da bomo doživeli v tem novih slučajev. V tem poidemo svoja pota. Ko smo ob času vojne na Balkanu zapazili, da se je naša katoliška stranka zavzela za jugoslovanske brate, nismo imeli vzroka, da bi tega ne hvalili — ko smo videli izdajstvo, smo ga opravičeno grajali. Izjavljamo še enkrat: nečeuto kake srednje poti. V važnih kulturnih, političnih in narodnih vprašanjih hočemo zavzeti vedno skrajno stališče, kakor ga določuje geslo vse za prosveto, napredek in svobodo — v današnjih narodnih, političnih in kulturnih razmerah. Smo pa za skupen nastop, kadarkoli veleva to narodna korist. »Dan« je torej odločno napreden list — ki pa si pridržuje pravico, da ima v nekaterih vprašanjih drugačno mnenje, nego oficielna napredna slovenska politika. To je prav in potrebno — kajti nihče ni — nezmotljiv. Mi potrebujemo glasilo, ki daje prostora tudi onim, ki imajo svoje mnenje — pa so tudi napredni. V tem slučaju so pogosto pri nas jadikuje o razdoru in o tem, da se s tem podpira klerikalizem. Neodvisen napreden političen list ne more imeti tega namena in tudi »Dan« ga nima — naš namen }e paziti na to, da se opozori na napake, ki bi lahko postale škodljive. Razlika je med napredkom in naprednjaštvom in Škodljivo bi bilo, ako bi z lepimi besedami prikrivali svoje slabosti. O tem smo že govorili in bomo še imeli priliko govoriti. Ne razdor — skupno delo za slovenski napredek — je naš namen. Gojiti in zagovarjati lastne napake pa je Škodljivo in boljše je, da se odkrito pove mnenje — nego da raste nezadovoljnost na skrivnem in da se zahrbtno dela in kritizira. S tem se ubijajo moči. Neodvisen list mora nasproti javnim vprašanjem zavzemati kritično stališče. Napačno Pa bi bilo gojiti oni krltlcizem — ki vse podira In ne zna slabega nadomestiti z boljšim. Te vrste kritike je pri nas dovolj — zabavljačev je mnogo več, nego delavcev. V domovino prihajajo ljudje z visokimi pojmi — pa z nezmožnimi silami. Kdor hoče delati — najde dela povsod. Zato se bomo ogibali uničujočih zabavljanj In skušali iti preko neplodnosti na delo! Naravno je, da ne more list služiti komurkoli — ki bi skušal izrabljati razmere v svoje osebne namene — pač pa bo »Dan« odprt vsem, ki hočejo povedati javnosti odkrito svoje mnenje. Zakotarji v »Dnevu« ne bodo dobili prostora — zahrbtnih suvani s te ali one strani — ne bomo podpirali« Hočemo biti vseslovenski in se izogibati vseh provincialnih razlik. Od Trsta do Gradca, od Zilje pa do skrajnih vzhodnih slovenskih mej poznamo le eno zemljo, eno domovino — en narod. O »Trializinu« smo že povedali svoje mnenje. Smo odločno za to, da sc izpremene razmere na Sugu tako, da postanemo Slovani ena upravna celota. Nemški listi nas nazivajo »ser-bofilski list«. Tudi na cenzuri imajo nas tako zapisane. Povedali smo gospodu državnemu pravdniku pred sodiščem, da smo pisali iz srca kar smo pisali o naših južnih bratih in da nam kot poštenim Slovencem ni treba skrivati bratskih čuvstev. Ako vidijo gotovi ljudje v tem kaj drugega — svobodno jim. Hočemo biti odločni glasniki jugoslovanske ideje in se ne bojimo pri tem nikakih obsodb. Kar se tiče patriotizma — smo imeli priliko povedati svoje mnenje, in se v tem oziru ne bomo spokorili. Ne Čutimo namreč na sebi nobene krivde — nemški patrioti naj skušajo popraviti blamažo, ki so jo napravili državi z afero Prochaska. »Dan« bo podpiral posebno našo mladinsko organizacijo — v sve-sti si, da v mladini leži bodočnost naroda. Kar se tiče nar. socialnega gibanja — nismo glasilo nlkake stranke — pač pa podpiramo to gibanje, ki je za naše delavstvo velikega pomena. Želimo, da raste to gibanje med slovenskim delavstvom — in bomo delavstvo v tem podpirali. Na deželi bomo vedno zagovarjali napredno agrarno gibanje, ki bo prejalislej postalo rešilno za našega kmeta. Bojevali se bomo proti fa-rovški politiki na deželi in bomo razkrivali slabe razmere po onih naših občinah, kjer vsled farovškega pritiska vladajo nezmožni ljudje in spravljajo tako celo občino v škodo. To je naš program. Po tej poti bomo hodili v svesti si, da vršimo svojo narodno dolžnost in da s teni podpiramo delo za slovenski narodni in socialni napredek. V tem smislu želimo, da bi bilo za naš narod uspešno novo leio 1913! »Dan«. Volilna reforma in narodna ravnopravnost na Ogrskem. Kakor so listi poročali je dobil te dni ministrski predsednik Lukacs na Dunaju predsankcijo za novo volilno reformo, katera pa nima za podlago splošne volilne pravice mi-serae .contribuentis > plebis, ampak bode omejena na kroge inteligence in veleposestva; Kar nas predvsem za zdaj intenzivno zanima, je neka izjava predsednika ogrskega parlamenta grofa Štefana Tisze, katero je obelodanil »Pest. Lloyd« št. 307 z dne 29. decembra 1912. V tem članku je nanizanih toliko in takih laži j in »bizantinizmov«, da se človeku čita-jočemu tak monstrum izobraženega politika knr nehote ježe lasje in se krčijo prsti na rokah v grozečo pest! Ta obešen jak kar naravnost smelo trdi, da vse razne narodnosti pod krono sv. Štefana uživajo svojo popolno ravnopravnost in se ne more nihče pritoževati, da bi se mu bila pripetila tudi najmanjša krivica! To presega že vse meje nesramnosti ako se pomisli na izjemno stanje v trojedini kraljevini in na Čuvajev režim v Zagrebu! Ker je članek za naš omejeni prostor predolg, podati hočemo dobesedno preložene najimenitnejše odstavke, da naši čč. čitatelji sami presodijo, česa je zmožen zastopnik ogrskih parlamentarnih pravic!! »Krona je še le ob tisočletnici, leta 189(5. spoznala, kako vernouda-dane podložnike ima v Madjarih*. Vsak iskreni in verni Oger mora delati in misliti na to, da je njegov apostolski kralj močan, in ugleden na vse strani; kdor dinastijo resnično ljubi, mora le želeti, da jej bode mogoče v nevarnosti zateči se do zadovoljnega, cvetočega in popolnoma neodvisnega in udanega naroda! Ako bo usoda narodnih mas ohranjena v rokah inteligence in posestnikov — potem bo tudi dinastija še vedno močna in ugledna; evropejska pozicija kot velevlast ogrske krone bi močno trpela, ko bi se volilna reforma tako premenila, da bi prišla inteligenca ogrske države pod škodljiv vpliv velikih ljudskih mas, katere bi posamezne narodnosti ogrske krone ščuvale proti mad-jarskemu narodu! Vsak vladar, k) zasluži to ime bode vsakega svojega podanika ed-nako ljubil. Svoj poklic izpolnuje kralj, ako se upre preganjauju. tlačenju samo enega dela svojih podložnikov! Ali se pa more le samo govoriti, ali le samo misliti, da bi se kaj takega godilo v državi sv. Štefana? AH si more madjarski narod le misliti, da bi mogel njegov kral) ga podpirati pri tlačenju drugih narodov?* Ni nobenega naroda več na svetu, ki bi bil uinel skozi 1000 letno dobo ohraniti tako urejeno državo, v kateri vse v njej živeče narodnosti uživajo popolno svobodo in vse pravice! Vse je v bratskem objemu in prijateljstvu! — Ako pa to zadnji čas ne velja, za to so odgovorni oni elementi, katerim Madjari ne zaupajo! V bodoče naj bi bilo to drugače! — Nemadjarske narodnosti naj se postavijo na vstavno podlago, naj nam podajo bratovsko roko! Tudi kralj to želi! Noben narod na svetu ni tako tesno zvezan s svojo dinastijo, kakor ravno madjarski! (Oho, kaj pa da so včasih te vezi tako slabe!) Tudi v preteklosti je bila dinastija le takrat močna in velika, ako je mogla računati na podporo mad-jarskega naroda! Tudi dandanes so pomembni Časi. Stališče mednarodnega pomena monarhije pa je celo nemogoče brez krepke podpore in sodelovanja te brez sorodnikov stoječe, na samo sebe se zanašajoče narodnosti Madjarov, katera je na obkroženem prostoru ob Dunavu ustvarila 20 miljonov prebivalcev bro-ječo enotno državo, v kateri je vsak državljan pripravljen vse žrtvovati za skupno moč in dobrobit cele hjo-nar hi je! Na celo enotno silo, na zvestobo in energijo te ogrske države more dinastija sc zanesti le tako dolgo, ako ostane politično vodstvo v rokah inteligence*, ako narod svojo politično moč prenese na one, kateri so Izobraženi, zmožni in toliko patriotičnl, da lahko spoznajo prave koristi celokupnega naroda! — Ta najbogatejši in najzaneslivejši vir dinastične sile in moči pa stoji v nevarnosti po vsaki volilni reformi, katera bi občno narodno življenje « podvrgla demagogiji raznih narodnosti, veroizpovedanj in — socializma! . nika. To so patriotje! Op. ured- * Kaj pa leto 1849. in Lajos Koshuth, in pa leta 1866. legija Kla-pkova na Pruskem — ali to nič ne šteje? Opomb, stavčeva. * Ali Srbi in Hrvatic pod ogrsko krono niso narod? Ali so sužnji? kaj pa Slovaki in Rusini v Karpatih? Opomb, urednika. Položaj na Balkann. bolgarski: priprave za na- DALJEVANJE VOJNE. Solun, 1. januarja. Bolgari že kličejo pod orožje novince v novo-zasedenih krajih. Povsod je že vse pripravlcjno za transport bolgarskih čet pod Čataldžo v slučaju nadaljevanja vojne. SRBSKI SPOMIN TURŠKI VLADI. Belgrad, 1. januarja. »Samouprava« opominja Turčijo, naj ne gre predaleč, ampak sklene mir. Zavezniki jo bodo radi sprejeli v balkansko zvezo, kjer ji bodo garantirali ekonomske koristi in politično varstvo proti vsem neiskrenim prijateljem. BOLGARSKO-SRBSKA ZVEZA JE POPOLNA. Belgrad, 1. januarja. Po informacijah iz dobro poučenih krogov je bolgarsko-srbska zveza po{>olna Bolgarska stvar je srbska in obratno. Bolgarska je odbila vse intri-gantske ponudbe in hoče ostati zvesto na strani Srbije. Srbija pa hoče z vso svojo silo podpirati Bolgare v nadaljnem boju s Turčijo. Turčija sc je poskušala z Bolgarsko separatno pogajati, a Bolgari so to ponudbo odločno zavrnili. Glede mej ne pride do nobenih sporov. RANJENCI V BELGRADU. Beigrad, 1. januarja. Vse rezervne bolnice v šolah in privatnih poslopjih so izpraznjene, tako da se bo z novim letom v ljudskih šolah pričel lahko že reden pouk. Sedaj je v Belgradu samo še 1072 ranjenih, ki so pa razdeljeni le v vojaških bolnišnicah. KOPIJA PADLIH IN RANJENIH SRBOV. Carigrad, 1. januarja. V tukaj-tiskarna pripravlja kopijo, v kateri bodo natiskana imena vseh padlih in ranjenih srbskih vojakov. Kopija se bo izdala kot brezplačna prilog* vsem zunanjim listom. LISTEK V senci jezuita. (Dalje.) Počasi, kakor je bil prišel, sc je Lojola odpravil domov. Ura je bila polenajstih, ko je dospel v svojo zagato. Ves zamišljen je šel po stopnji-cah ter odprl vrata stanovanja, ki si ga je bil izbral. V sobi je gorela svetiljka. Lojola jo je bil pustil prižgano, ko je šel z doma. Stopil je noter in hotel zapreti vrata za sabo; toda vrata so se uprla; Lojola se je ozrl in videl, da stoji pred njim mož, odet s širokim plaščem in z baretom potegnjenim na oči. Lojola je slovel po svoji smeli hrabrosti. »Kaj hočete?« je vprašal hladno. . »Govoriti z vami, gospod De Lojola,« je rekel neznanec. »Kdo ste?« »Sin btefana Doleta!« XLVII. Razgovor. Mož, ki je bil rekel te besede, je mirno z-apchnil vrata, odgrnil svoj plašč in ga vrgel na bližnji stol. »Nisem vedel,« je rekel Lojola, ne da bi se razodeval v njegovem vedenju le najmanjši pepokoj, »ni- sem vedel, da ima gospod Štefan Dolet sina . . .« »Razložiti vam hočem, gospod, zakaj rabim ta izraz«, je dejal mladi mož s pretečo hladnostjo. Zakaj neznanec je bil mlad mož v najlepših mladeniških letih. Lojola ga ni bil videl še nikoli. Toda kot poznavalec je občudoval gibčni stas, visokostno čelo in drzne oči Lantnčjeve, ki so ga naši bralci gotovo spoznali že po prvih besedah. »Slutim,« je rekel Lojola, »da se utegne najin razgovor nekoliko raztegniti. Izvolite torej sesti.« To rekši je pokazal svojemu čudnemu gostu naslanjač. Toda Lantnč je odkimal z glavo in se samo naslonil z žilavo roko na hrbtišče naslanjača. Z naglico, ki je pričala, da je vajen te kretnje, je istočasno tudi Lojola vrgel s sebe meniško haljo, spustil jo na tla in jo brcnil v kot. Pojavil se je kot plemič s prsi pokritimi z oklepom od jelenje kože, v škornjih, z mečem ob strani, desnico na ročniku bodalca, ki mu je viselo ob pasu. »Dovolite mi,« je dejal, »da se okoristim s pravico utrujenega človeka in sedem v pošten naslanjač...« In res je sedel v naslanjač, prekrižal noge, pogledal ironično Lant-neja in dejal: »Poslušam vas, gospod, čeprav sc mi vidi vaša navada, posečati ljudi tako in ob tako pozni uri. nekam ne- običajna. Kaj mi imate povedati?« »Gospod,« je odgovori! Lantnč, »vidim, da izkušate zalotiti na mojem obrazu začudenje, ki naj bi me obšlo, ker sem videl, kako se je prelevil menih v viteza . . .« »Gotovo ste bili pripravljeni samo na meniha, ki se ne more braniti?« »Res sem se nadejal samo smradljivega farja; začudenje, ki ste se pripravili nanj, ima obliko resnične radosti — da vas morem ubiti, ne da bi se osramotil.« »Aha! Prišli ste torej z namenom, da me ubijete?« »Da«, je rekel Lantnč odkrito, »razen ... če se sporazumeva. . .« »O tem dvomim, dragi moj,« je dejal Lojola mirno* snažeč si nohte s svojim bodalcem, ki ga je bil potegnil iz nožnice . . . »Če sem vas prav razumel, ste rekli, da ste sin Stefana Doleta? . . •« »Pomen te besede vam bo takoj jasen, gospod De Lojola. Štefan Dolet je moj učitelj, ki ga spoštujem od vsega srca. On me je poučeval in odprl moj razum pojmovanju življenja. Kar vem in znam, vse dolgujem njemu. Ko sem poslušal to luč učenosti, je padlo nekaj žarnikov tudi v temo moje nevednosti ... A to še ni vse. Odlični učenjak ima hčer, ki jo ljubim, kakor ljubi tudi ona mene . . . Dan najine poroke je bil že določen. Ta ljubezen, gospod, je bila radost mojega življenja ali bolje rečeno- nieeova edina Dodlasra. Ve- liki mož, ki ste ga dali vi, gospod, vreči v Konsjeržerijo, me je bil sprejel za svojega zeta in mi odprl svojo hišo. Bil sem član njegove rodbine. Ali zdaj priznate, jla imam pravico, imenovati se sina Štefana Doleta?...« »Ne bom vam odreka! te pravice, gospod . . .« »Ime mi je Lantnč . . .« »Lantnč?« je vzkliknil Lojola s čudnim usmevom. »Zdi se mi, da sem že slišal govoriti o vas . . . Počakajte malo . . . kajpak . . . pri grofu Monklarju!« »Že mogoče!« je rekel Lantnč hladno. »Veliki profos se zanima za vas, mladi mož; saj je njegova naloga, zasledovati pazno vse pretepače in rokovnjače, ki še klatijo po Parizu. Vidim tudi, da si je gospod Dolet jako srečno izbiral zeta. Hči takšnega krivoverca je morala dobiti res rokovnjača za ženina. Vse to se ujema prekrasno. Da, da, gospod Lantnč, ki izhajate iz Dvora Čudežev, vi ste res vredni sin gospoda Doleta, ki sedi v Konsjeržriji. Šimen šimnu gode. . .« Lantnč ga je poslušal križemrok, ne da bi trenil z očmi ali pokazal kakršno koli razburjenje. »Gospod De Lojola,« je dejal, ko je španjolski menih dogovoril, »pravkar sem vas zagotovil svoje odkrite radosti nad tem, da niste navadni menih, ki sem menil, da ga najdem v tej hiši. Zatrjujem vas, da sem se čutil jako pomirjenega ko sem videl, da nosite meč in bodalo. Kai hočete? Rokovnjaška vest ima tudi svoje kaprice. A zdaj naj vam povem, gospod, da me veseli še bolj . . .« »Kaj vas veseli? . . .« »Ko sem šel k vam, sem bil pripravljen na to, da najdem meniha; toda meniha z višjim umom, daleko nadkriljujočega ogabne pope. ki izje-dajo našo ubogo deželo. Marsikdo mi je zatrjeval, in celo Dolet sam, da je Lojola človek velikega obzorja... Vi, gospod, pa ste zablodili v navadno psovanje. Izkušate me poraziti z navideznim zaničevanjem, ki ga v resnici niti ne čutite. Med mojim in med imenom velikega profosa ste potegnili vezaj, ki naj bi bil smrtonosen. Vidim vas torej manjšega, nego so mi vas slikali. Vi, gospod, ste človek prav vsakdanjega uma. In to me veseli. Zakaj kesal bi se bil, če bi bil primoran uničiti moža visoke in silne duše . . .« Lojola se je ugriznil v ustnice iil mahnil z roko. »Vrhu tega,« je nadaljeval Lantnč, »če bi bili res kak veleum, bi si bili izbrali drugo filozofijo, ne pa te, ki vas vodi. Ne oznanjevali bi morjenja nedolžnih ljudi, ki ne verujejo tega, kar vi verujete ali kar se hlinite, da verujete . . .« »Mladi mož,« je rekel Lojola, »ne dotikajte se teh strašnih vprašanj . . .« »Bogmc, prav imate, gospod. Obrnem se k namenu svojega po-seta. Sovraštvo, ki ga gojite do Štefana Doleta . . .« kritičen POLOŽAJ TlflfcŠKfc VLADE. Carigrad, 1. Januarja. Položaj kabineta Kiarail paše se smatra kot nevzdržljiv. Za slučaj, če pride do mirovne pogodbe, bodo mladoturki čisto gotovo vrgli sedanjo vlado in prišli zopet na krmilo. Ce pa se bo vojna nadaljevala, bo uvedena naj-brže vojaška diktatura, katere žrtev postane zopet Kiamil paša. To se smatra tudi kot povod, zakaj Turčija mirovna pogajanja tako zavlačuje TURČIJA IN TROZVEZA. Carigrad, 1. januarja. V tukajšnjih političnih krogih se vedno bolj vzdržuje mnenje, da turška vlada nima ničesar pričakovati od Avstrije, niti od trozveze, ker hočeta Avstrija in Italija za vsako ceno avtonomno Albanijo, dočitn Turčija _za-hteva, da mora biti Albanija odvisna od nje, ker se boji, da bi Albanija pod kakim krščanskim vladarjem zgubila turški karakter. Turčija ic vsled stališča trozveze slino razočarana. Posebno je pričakovala, da trozveza ne bo privolila v razdelitev Sandžaka med Srbijo in črnogo-ro. Danes vedo vsi turški politični krORl, da je albanska morska obala za vedno Izgubljena za Turčijo. V Turčiji vlada proti trozvezi veliko ogorčenje. Najprej je prišla aneksija Bosne in Hercegovine, potem okupacija Tripolisa in Circnajke, sedaj pa popolnoma pasiviteta v balkanski volni. UPRAVA V NOVOOSVOBOJE- NIH SRBSKIH KRAJIH. Belgrad, 1. januarja. Kralj je podpisal ukaz o ureditvi srbske uprave v novi Srbiji. Uvede se vojna oblast, kateri stoji na čelu poveljstvo v Skoplju. Uradnike imenuje poveljstvo na predlog resortaih ministrov. Za sodišča velja srbski kazenski red z nekaterimi modifikacijami. Na čelu sodišča je vrhovno sodišče v Skoplju. O smrtnih obsodbah ima zadnjo besedo vrhovna inštanca v Skoplju. Na čelu cerkvene uprave stoji skopeljski tnitropo-iit. Vse pogodbe o prodaji in nakupu zemlje za časa vojne se razveljavijo. Novi davki se ne bodo razpisovali, ampak ostane isti davek kot pod Turčijo. Vsi dohodki nove Srbije se bodo porabili kot garancija za dolg, ki pripada tem krajem. Bolgarija in Rumunija. POOSTRITEV ODNOŠAJEV MED BOLGARSKO IN RUMUNSKO. Dunaj, 1. januarja. »Sonn- und Monfcagszeitung« poroča, da tež-koče, ki so nastale med Bolgarsko In Rumunsko še niso odstranjene. Komplikacije med Avstrijo in Srbijo so sicer prenehale, zato pa je ru-rnunske kompenzacije vzela v zaščito Avstrija sama. Avstrija baje v tem vprašanju ne more odnehati, ker bi bilo baje to zanjo slabše kot izgubljena vojna. Radi tega je več kot lasno, da se bo Avstrija na londonski konferenci z vso silo zavzela za zahteve Rumunije. MOBILIZACIJA RUMUNSKE VOJSKE. London, I januarja. Dopisnik »Daity MaHa« poroča 1* Belgrada, da Romunska ie par dni v največjj tišini Izvršuje mobilizacijo. Pod oroi)e ie poklican tudi že drugi rezervni razred. Isto potrjuje tudi po-ročevalec »Dally MaHa« v Bukarešto. V bolgarskih vaseh na rumun-skl meji je izzvala mobilizacija veliko razburjenje. NebroJ družin je M, ARCIBAŠEV: Upor. i. To je bilo veliko poslopje, belo in pusto, na zunaj podobno vojašnici, S štukaturo, ki Je zaradi vlažnosti na mnogih mestih že odstopala. Sezidano je bilo kakor bolnišnica: prav taki ravni in pusti koridori, prav taka velika, turobna okna z neprozornimi spodnjimi šipami, prav taka visoka, belkasta vrata s številkami in nadpisi. celo duh je bil tukaj ravnotak: po opranem, čistem perilu in karbolu. A najneprijaznejše je bilo to, da je bilo vse čez mero čisto, prostorno in točno urejeno, kakor da tukaj ne žive živi ljudje, temveč statistične številke. Ta dan je prišla bogata, mlada Hama iz ene prvih rodbin prvikrat, 'da si ogleda zavetišče; šele včeraj so jo namreč izvolili za podpredsednico društva, ki je ustanovilo to zavetišče »za spokornice«. Stopila je v Čisto in dobro opravljeno sobo »za ude odbora«, šumeč z dolgo vlečko po svetečih se tleh in se ogledovala med tem z radovednostjo in lahko zmedenostjo na vse strani. Nji je sledil društveni tajnik, lep, postaven človek z zlatim ščipalnikom; drsal je » podplati in se priklanjal samozavestno in neprisiljeno, ic zigMo SVOje koče in pobegnilo v notranjost dežele. KAJ HOČE RUMUNSKA. Bukarešt, 1. januarja. Odličen rumunski politik je Izjavil dopisniku »Daily Telegrapha«, da Rumunska z ozirom na svojo nevtralnost za časa balkansko-turške vojne odločno zahteva od Bolgarske odstop te-tritorija na Črnem morju od SlUstri-je do Varne, katero hoče Rumunska porabiti za svojo vojno luko. GROF BERCHTOLD O ODNOŠAJIH MED AVSTRIJO IN RUMUNSKO. Bukarešt, 1. januarja. Posebni odposlanec lista »Minirzul« je pose-til predvčerajšnjem zunanjega ministra grofa Berchtolda, da ga vpraša za njegovo mnenje o odnošajih med Rumunsko in Avstrijo. Grof Berch-told je odgovoril: Predvsem mo- rem uaglašati, da so bili avstrijsko-rmmmski odnošaji že od nekdaj najlepši in zato ni nobenega povoda, da bi se sedaj poslabšali. Skupni inletesi, ki vežejo obe državi, postajajo vedno tesnejši. — *Ali je resnica. da je Avstrija prva zahtevala, da mora biti Rumunska zastopana na poslaniški konferenci v Londonu,« je vprašal časnikar grofa Berchtolda. — »Res je,« je odgovoril Berchtold. »To je bilo vprašanje pravičnosti. Jaz poznam rumunske zahteve v glavnem in sem prepričan, da ima Rumunska vsled svoje nevtralnosti za časa vojne, pravico zahtevati, da se vpoštevajo njene pravice. Ker pa istočasno tudi Bolgarska nima razloga, da ne bi ostala z Rumunsko v dobrih odnošajih. sem prepričan, da bo ugodila rumunsklm zahtevam«. Na vprašanje o namenu avstrijske mobilizacije, je odgovoril grof Berchtold: Vse te vesti lahko z mirnim srcem dementiram. Bor-zijanci. ki navadno pretiravajo vse vesti, delajo sedaj enako. Upam, da se vsi konflikti rešijo mirnim potom. RUSKO ČRNOMORSKO BRO-DOVJE POD POLNIM PAROM. Berlin, 1. januarja. Z zanesljive strani v Petrogradu, ki je v ozkih stikih z rusko vlado, se javlja: Rusija danes že čisto javno podpira nepopustljive zahteve balkanske zveze glede razdelitve Turčije in je tudi pripravljena na vse inogočc konsekvence. Rusko črnomorsko vojno brodovje stoji že tri dni pod polnim parom, da odpluje proti Carigradu, ali proti katerikoli drugi točki Črnega uiorja, kjer se bo Izkazala potreba. "dnevni pregled. Danes prilagamo svojim cenjenim naročnikom čeke poštne hranilnice, katere naj naši gg. naročniki v najkrajšem času izpolnijo, da se uredi naklada našega lista. Naš program. V uvodnem članku prinašamo naš program. Ne maramo pa se staviti na visoko stališče nad naše čitatelje. ampak hočemo delati z njimi skupno. Zato prosimo naše prijatelje, da nam povedo svoje mnenje, da izrazijo svoje želje, kaj si žele. kako jim list b^lj ugaja — po možnosti bomo vsem željam ustregli. Omenjamo tudi, da se vrše priprave za stalno humoristično tedensko prilogo, ki jo bomo dali našim čitateljem vsako nedeljo. Kaj vse zmore Imuniteta pri klerikalnem poslancu. Nekje na Dolenjskem je poslanec, ki mu je S. L. S. podelila čast deželnega poslanca. Kako silno ponosen je ta poslanec na svojo poslaniško čast. se razvidi iz tega. da Je dal v kamen hišnih »Torej, Lidija Aleksandrovna«, je rekel tajnik v malomarno šaljivem tonu od žensk razvajenega moža, »začnimo s sprejemanjem... novih gojenk našega velenravstvenega zavoda.« »No, no, nikar se ne smejte!« mu je koketno zapretila Lidija Aleksandrovna in za trenotek zadržala na njem svoje velike, lepe. nalahko pod-risane oči. Nadzornica zavoda, rumena, suha dama, častniška vdova, se je nasmehnila uslužno, odprla vrata na koridor, in zaklicala glasno in razločno, kakor da šteje: »Aleksandra Kozodojeva.« Za vrati so se začuli nesigurni, nagli koraki in vstopila je nevelika, polna ženska z ostrimi ramami in temnimi očmi. Lidija Aleksandrovna se je postavila njej nasproti, v dvomu, če dela prav, in šumeč z obleko. »Take so torej . . . te . . . ženske!« je pomislila z zanimanjem in jo motrila vkljub temu, da je bila zelo olikana, nekaj sekund naravnost, z določnim zgražanjem. In zdelo se ji je povsem, da to ni na- vadna, prava ženska, temveč nekaj umetnega, zgotovljenega nalašč za zavod. Aleksandra Kozodojeva jo je preplašeno in nelepo pogledala od strani ter molčala. Vra? vklesati napis »Deželni posta-nec«. kakor da mu je ta čast zasigu-rana sa večne čase. Pa to je šele začetek štorije: Ugled tega deželnega poslanca je namreč pri volilcili tako padel — pri gostilniških bratcih! — da so ga isti nekoč v pozni uri v gostilni obdarili s »častnimi« priimki, kakor osel in take podobnosti. A kaj je napravil na to klerikalni poslanec. Krepko je zavrnil svoje volilce, »da ga naj le zmerjajo, ker njega se itak nič ne prime — ker ie imun!« Kako je zasmrdelo med Sloni-škarijo, nam izpričuje dejstvo, da ima sedaj dva Slomškarja kar hkrati v evidenci državno pravdništvo, ker sta po svojih krščanskih načelih preveč razumela skrb za reveže. Eden je bil namreč preveč naklonjen svojemu želodcu na račun delavstva, drugi pa je imel »preveliko« skrb za ubožne učence. Dika klerikalizma so pač Slomškarji! Prav je imel Jaklič, ko je na Brezjah pridi-goval Slomškarjem, da jih križ loči od naprednega učiteljstva. Sedaj vidimo. da je to res velik križ, ki nas loči, kajti napredno učiteljstvo ne pozna tatvine v svojih vrstah. Skrajno brezvestna mistifika-cija javnosti. »Slovenec« je te dni pričel priobčevati inter\vie\ve svojega »londonskega« poročevalca z dr. Novakovičem, dr. Danevom in Vojnovičem. Te interwiewe je »Slovenec« pričel priobčevati predvsem zato, da bi. kakor pravimo po domače, »vlekli« in naznanjali širnemu svetu, kake imenitne zveze ima škofov list. A nič ne ostane tako skrito, da bi ne postalo kedaj očito. Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša telefonsko poročilo z Dunaja, ki dokazuje. da so »Slovenčevi« londonski intervvievvi čisto navadna izmišljotina in podla mistifikacija javnosti. Ne bomo raziskovali, ali ima > Nar.« prav ali ne. besedo ima » Slovenec«, ki bo hočeš nočeš moral reagirati na tako gorostasne očitke, vendar je zelo značilno, kakih umazanih sredstev se poslužuje škofov list za svojo barnumsko reklamo. Takih podlih mistifikacij javnosti sc niti čifutski listi ne poslužujejo. — V naslednjem prinašamo »Narodovo« telefonsko porečilo z Dunaja o tej aferi dobesedno, brez komentarja: Dunaj. 31. decem. Ljubljanski »Slovenec« priobčuje razmišljanja o balkanskih vprašanjih, o katerih trdi da so ititerviev s predsednikom sobranja. dr. Danevom. »Interviev« izgleda že na zunaj tako sumljivo, da smo se odločjli povprašati bolgarskega diplomafet za sodbo. Ta diplomat nam izjavlja: »Izvajanja, ki jih priobčuje imenovani list, niso in ne morejo biti od dr. Daneva. Kdor pozna našega odličnega politika, katerega velika umetnost je med drugim tudi molčati, in bere »interviev« — mora takoj pritrditi, koliko se je trudilo svetovno časopisje dobiti od dr. Daneva obširnejše politične izjave — vedno zaman. In najmanj sedaj, ko je politična situacija nejasna in ko dokumentirajo londonski delegati v tako odlični meri prvo dolžnost diplomata: molčečnost v pravem trenotku. Apodiktično vam lahko zatrjujem, da je izključenft, da bi bil dr. Danev podal podobne izjave, kakor mu jih pripisuje od vas omenjeni list. Interviev je vsekakor groba mistifikacija, ali uredništvu do-tičnega lista In javnosti, ali samo javnosti, to morate presojati sami. To so le zunanje okolnosti, ki izključujejo, da bi bil dr. Danev avtor do-tičnih izvajanj, ne glede na to, da se nahajajo v »intervievu« posameznosti, ki spadajo na polje političnih, nekoliko naivnih bajk. Da bi si bila czh-tb. ■—B—a—ga——arte i Tajnik se je hitro ozrl nanjo, a se je prepričal, da je ne pozna, in se je pomiril. »Vi ste, se mi zdi, Aleksandra Kozodojeva?« »Sem, da,« je odgovorilo dekle in vzdihnilo težko in pridušeno. 2e davno so jo vsi klicali za Saško ali za Sašo, pa ji je bilo nerodno. odzvati se na ime in priimek. »Vi želite prostovoljno vstopiti v zavod?« je vprašal tajnik malomarno, v oficielnem tonu. »Da«, je zopet preplašeno odgovorila Saša. Kratkovidni tajnik jo je ogledoval iz bližine, mežikaje z očmi, ter se oprijemal s pogledom predvsem okroglih in mehkih delov njenega telesa. Saša je ujela ta iščoči pogled; osrčil jo je nenadoma, kot da je sredi tujega in neprijaznega zadela na nekaj znanega, razumljivega. »Njene izkaze smo že prejeli, Lidija Aleksandrovna . . • Jaz sem odredil, da se jo sprejme na mesto Fjodorove,« je rekel tajnik, nalahko mlaskaje z ustnicami, in odstopil, da napravi prostor podpredsednici. V očeh Lidije Aleksandrovne se je zasvetilo nekaj neodločnega; čutila je, da je zdaj njena naloga, da reče nekaj dobrega, a ni vedela, kaj. »To je zelo dobro... da ste se odločili,« je izpregovorila hlastno in nekoliko zmedeno, »zdaj *am bo xe- Bolgarska izgovorila Prizren, to ie seveda nezmisel, na katerega bi morala nekoliko verzirana redakcija že sama zadeti. In da bi — v sedanjih okolnostih — dr. Danev kritikoval avstrijsko jugoslovansko politiko (ne glede na to, v koliko je ta kritika utemeljena), to verjeti, je morda še več kakor naivno. — Nesporno se nahajajo v intervievu nekatere resnične navedbe, te pa za vas — je smehljaje pristavil diplomat — »morda niso preveč originalne. Spominjali se bodete, da ste jih čitali eno in drugo tudi že drugje...« Tako bolgarski diplomat. Mi njegovim izvajanjem nimamo ničesar pristaviti, niti nočemo iskati odgovora na vprašanje, katero je on popustil odprto... Računi kranjske dežele. Navada je, da se vsako leto urede tudi deželni računi in se predlože davkoplačevalcem. Na Kranjskem bodo davkoplačevalci gotovo posebno radovedni na te račune, posebno ker bomo imeli tu čez eno leto že dežel-nozborske volitve. Pa saj je namesto klerikalne deželnozborske večine položil račun o klerikalnem deželnem gospodarstvu že^bivši kjeri-kalni deželni glavar pl. Šuklje. Zato menda tudi za tekoče leto ne bodo klerikalci delali proračuna, temveč bodo zopet ostali le pri provizoriju. Seveda najbolj bo zadovoljen s tem kranjski finančni minister in šolski referent, ker nerada vidita, da bi se kritiziralo njih delo in postopanje. Strah pa tare klerikalce tudi vsled tega, ker bodo morali vsled svojega gospodarstva zvišati davke: in to boli! Zato se ne čudimo, da je v cie-želnozborskem klubu klerikalne stranke neki klerikalni poslanec kazal napako dr. Šušteršiča, da ni pustil takoj v zavladanju klerikalne stranke zvišati davkov: »V tem slučaju bi zvrnili vso krivdo lahko na naprednjake, sedaj bomo morali pa nositi krivdo na svojem slabem gospodarstvu!« Nadomestna deželnozborska vo-itev iz volilnega razreda mest in rgov v volilnem okraju Tržič, Radovljica, Kamnik na mestu umrlega poslanca dr. Vilfana se vrši dne 4. marca 1913. »Kral Peter, der lausgesalbte Gaukler« psuje nemški čifutski list »Die Muškete« srbskega kralja. Psovanje nemških listov že presega vse meje. Tudi »Siinplicissimus«. klerikalni »Kikeriki« in druge nemške kloake, kar tekmujejo med seboj, kateri bo Jugoslovane bolj oblatil. — Ruska vlada je za vso Rusijo prepovedala »Sintaticissimus«, Čehi so pometali vse te nemške mazaške liste iz svojih lokalov, a mi Slovenci iih bomo seve še nadalje naročevali ter tr' o podpirali svoje in naših bratov zii ramovalce. Slovenska zavednost, slovenski ponos ali sta res prazne besede?! Pač potrebno bi bilo, da se prične probujati naš narod nele v starejših krogih, temveč, da se njega mladina prične probujati kulturno, politično in gospodarsko. »Le dobro vpeljana mladinski organizacija in izobrazba more pripeljati sposobne ljudi v politično, gospodarsko in izobraževalno organizacijo,« kjer bodo sposobni za narodno obrambo.« Na to polje se je vrgel z vso vnemo, dosedaj nam še neznani organizator mladine, ki je v to svrho spisal knjigo (452 strani) »Slovenska narodna mladina«, g. Janez Ev. Štuhevc iz Štajerske. Knjiga sama je pisana prav s čuvstvom narodnega srca in je praktično navodilo Vsakemu organizatorju, četudi se še nikdar ni pečal z organizovanjem. Posebno bodo služila administra- liko boljše in . . . tam vam odkažejo mesto . . . pojdite, jaz bom odredila vse . . . Kordelija Platonovna! . . . »Ne vznemirjajte se, Lidija Aleksandrovna,« je naglo izpregovorila nadzornica. »Pojdive, Kozodojeva.« Ko je dekle odhajalo, je Lidija Aleksandrovna ugledala v zrcalu mežikajoče oči tajnika, in takoj se ji je zazdelo, da on primerja obedve med seboj. Neko razžaljeno čuvstvo se je zbudilo v nji, z nekoliko spremenjenim glasom je rekla nekakšno francosko frazo in se nelepo zasmejala. »Čemu se smeje?« je šinilo Saši skozi misli. »Ej, dekle ni napačno!« je rekel tajnik, ko so se zaprla vrata. Lidija Aleksandrovna je stresla zaničljivo z glavo. »Vi nimate okusa . . . ona Ije groba,« je izpregovorila z nezavestnim, a ostrim čuvstvom fizične ljubosumnosti. Tajnik se je ozrl nanjo in pomežiknil. »Ne, meni se ne zdi . . A okus, hm . . .« je rekel pomenljivo in samozadovoljno in pristavil iz instinktivne želje, da bi dražil to žensko: »ona je prelestne rasti.« Lidija Aleksandrovna se je spomnila, da pozna on mnogo takih žensk, in neglede na to, da jo je tak pogovor neznosno žalil, ji je prišlo y misli samo to, da je ona y.eliko. ivna naVodila za društveno živlfe-ije, ki jih daje pisatelj, kajti pogodil e. da ravno nevednost v teh stva-•eh mnogokrat marsikoga uplaši, tljub njegovi sposobnosti, da ne izrabi svojih zmožnosti. Čudno in težko umljivo je le stališče pisatelja glede na domače politične razmere. Razumljivo in upravičljivo je pa to skrajno slogaštvo le z ozirom na pisateljevo bivanje na skrajni narodni periferiji. Le kdor je živel že in preživel narodne boje na naši severni meji, lahko razume; kdor je živel le na južni meji. ta le lahko pojmi in le oni se lahko uglobi v stališče pisatelja. Drugače je malo opravičljivo to stališče in kaže malo kulturne odločnosti. Naroda nasprotniki so tudi oni njega člani, ki so nasprotni pravi njegovi kulturi. Knjigo je izdal in založil pisatelj sam in se dobi po vseh knjigarnah. Pisatelju pa kličemo, da vstraja na svojem polju narodnega delovanja tudi nadalje. »Savanski« jubilejni ples. 5. januarja 1913 proslavita akademični društvi »Sava« v Ljubljani in na Dunaju svoje jubileje s slovesnostmi, katere zaključi velik »Savanski« jubilejni ples v nedeljo. 5. januarja. V ta namen bodo vsi gorenji prostori »Narodnega doma« v Ljubljani sijajno okrašeni. Na ples, ki bo najlepši v letošnji kratki predpustni Se-ziji, so vabljeni izrecno vsi Slovenci, ki simpatizujejo s svojim narodno-naprednim dijaštvom. Vabila sc tedaj razven društvenim starešinam, nikomur ne pošiljajo; ker nečemo nikogar izključevati od te slavnosti. Zato tudi nismo predpisa! nobene izključno plesne toilette. ampak je to stvar vsakega obiskovalca zase. Vstopnice bodo po 3 krone, dijaške po 1.50 K, rodbinske za tri osebe pa po 7 kron. Pri plesu bo igral polnoštevilen orkester »Slovenske Filharmonije« in sicer je večer posvečen izključno valčku. Zanimanje za ples je tudi izven Kranjske veliko. Žalostna rodbinska kronika. V Soteski na Štajerskem je umrl 35-etni posestnik Ivan Pichler. Mladi mož je videl umreti svojega brata na operacijski mizi; nekega drugega svojega brata, ki se je ponesrečil v gorah, je mrtvega pripeljal domov, svojo sestro je našel obešeno in komaj pred enim letom ie pokopal svojo mater. Stekel pes. Iz Slovenjega Gradca se poroča, da je 18. t. m. popoldne pritekel po poti iz Mislinj velik, črn kodrast pes. ki je v mestu napadel štiri druge pse in jih ogrizel. Nato je tekel proti Dolenjemu Dravogradu. Orožnik, ki je hitel za njim. ga ni mogel več dobiti. Drugi dan nato so videli ljudje iz Sv. Martina, ki so šli v cerkev, istega psa s penastim gobcem in s povešenim repom, kako je tekel zopet nazaj proti Mislinjam. Kakor se čuje, je pes last nekega ta-mošnjega posestnika. Ljudstvo je bilo zaradi nevarnosti stekline v okolici zelo razburjeno. Sedem proti enemu. Te dni je popival posestnikov sin Ivan Budič v neki gostilni v obližju Brežic. Pozneje je prišlo v gostilno sedem mladih fantov. Eden izmed njih je sprožil več strelov v gostilniški sobi iz ostro nabitega samokresa. Budič je stopjl k onemu fantu in mu ie rekel, naj ne strelja, ker bi se lahko pripetila velika nesreča. Komaj Je Budič to spregovoril, je skočilo vseh sedem fantov nadenj in eden izmed njih ga je sunil z nožem v prsa. Budič se je zgrudil smrtno nevarno ranjen na tla. Odpeljati so ga morali takoj v bolnišnico v Brežice. Po svojem junaškem činu so vsi fantje boljša, lepša, prelestnejša. In pregi-baje nehote celo svoje telo z leno čutno gracijo se je okrenila Lidija Aleksandrovna k njemu s svojim lepo vzrašenim, mehkim životom. En trenotek se je trudila mukoma, čuteč na sebi razdražajoči, določni pogled moškega, da bi se spomnila na kaj važnega, vzvišenega, kar bi popolnoma izključavalo vsako možnost, primerjati jo s to žensko, a se ni spomnila in se je samo zaničljivo in tajinstveno nasmehnila, in njene velike, motne oči so se zaprle nekoliko. Rumena dama je vedla Sašo po koridorjih, kjer so ju srečavale ženske v slabo sešitih oblekah iz cenega modrikastega blaga in ju ogledovale z ravnodušno radovednostjo. Privedla jo je v veliko sobo, kjer je bilo ob steni postavljenih več ogromnih omar, in kjer je močno vonjalo po naftalinu. Dve cLebeli, preprosti ženski, zaposleni s kupom umazanega, kislo vonjajočega perila, sta se takoj s topimi pogledi ozrli na Sašo. »Ali bom tukaj stanovala?« vprašala Saša s plaho, zaupljivo radovednostjo. r... , Rumena dama se je naredila kakor da ni slišala. _ »Kako je priimek?« je vprašala kratko in neprijazno. In njen glas je zvenel tako čudno, da je Saša nehote, pomislila i ffieZal!. Raznme 5e, le Foclo' morali zaradi svojega junaštva zagovarjati pred sodiščem. Tatvina vinskih trt. V Drenovcu so v noči med 23. In 24. decem-brm neznani tatovi ukradli v vinogradu kneza Hugona Windisch-griitza okrog 1000 mladih, plemenitili vinskih trt. Pri tem je bil vinograd tudi na več drugih krajih znatno poškodovan in opustošen. Pravijo, da kaže sled za tatovi na Hrvaško. Samomor vojaka. Predvčerajšnjem ob pol 9. uri zvečer se je ustrelil na stanovanju svoje matere v Gradcu 21 letni infanterist Saiko, med tem ko je bila njegova mati v kinematografu. Pognal si je kroglo, ki je prodrla med petim in šestim rebrom naravnost v srce. Mladega samomorilca so takoj odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer je še isto noč o pol 11. uri umrl. Kot vziok samomora se navaja mržnja do vojaške službe. Pretepači. Nekaterim ljudem je že prirojeno, da se morajo v nedeljah in praznikih pretepavati. Zilca jhn ne da miru. Tako so tudi na sv.. Stefana dan popivali kmečki fantje v neki gostilni v Radgonski okolici. Prišlo je seveda do prepira, med katerim sta posestnikova sinova Jakob in Martin Žižko z nožem smrtno ne-ivarno ranila fanta Franca Černjaviča. Jakob Žižko je nevarno ranil tudi fanta Antona Štuhca. Oba ranjenca se nahajata sedaj v bolnišnici v Radgoni, dočim je orožništvo pretepača prijelo in ju izročilo sodišču. Velik požar v papirnici. V graški papirnici »Mary Mili« je predvčerajšnjem izbruhnil velik požar, pri čemer je bilo 29 gasilcev ranjenih. Skoda se ceni na 500.000 do 600.000 K. Panika v kinematografu. V El-'dorado-kinematografu v Strassbur-gu je te dni pri neki predstavi izbruhnil ogenj. Med občinstvom je nastala velika panika. Vse je drlo k izhodu. V splošni gnječi je bilo več moških in žensk pohojenih. Tri osebe so smrtno nevarno ranjene, dvajset lahko poškodovanih. Boj med vojakoma. Na garnizijskem strelišču na Dunaju sc je vnel prepir med infanteristoma Igičem In Beuričem, med katerim je poslednji prijel za svojo puško, obrnil jo in udaril z nje kopitom svojega nasprotnika po glavi s tako silo, da mu Je razbil čepinjo in da je Igič padel mrtev na tla. Beuriča so zaprli. Zastrupil se ie. 581etni upokojeni ravnatelj južne železnice na Dunaju Edmund Spitzer se je preteklo soboto zastrupil z veronalom. Spitzer je kmalu nato umrl. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. Odvetnik aretiran zaradi sleparij. Budimpeštanskega odvetnika, Mezzaosa, ki je izvršil več goljufij, so te dni v Bremenu zaprli. Mez-zaos, ki je člen čislane budimpeške rodbine, je nakupil za 20.000 mark avtomobilov. Kupoval je tudi pri 'drugih tvrdkah raznih stvari v ceni 40.000 mark. Mezzaos, ki Je vse to kupil na kredit, je živel jako lahko-mišljeno življenje. Vse, na kredit nakupljene stvari je prodal za malenkostno ceno in Je denar potem zapravil. Skrunilci in roparji groba. Policija v Turinu je aretirala celo vrsto mož, ki so vsi Francozi in ki so na sumu, da so oropali krsto kraljeve babice, vojvodinje genoveške. Pri njih je namreč našla več oropanega kinča. Okradena vojaška biagajna. V Szombathelyju je vlomil neznan storilec v vojaško pisarno ulanskega »Kakor pri mrtvi ribi! . . .« »Ccgav?« Je vprašala mehanično. V očeh rumene dame se je zasvetilo nekaj hudobnega. »Vaš, seveda!« »Kozodojeva je moj priimek,« je tiho odgovorila Saša in premišljevala, ali je ni rumena dama že enkrat poklicala s priimkom. »Zdaj se vam je treba preobleči,« ie kratko rekla nadzornica in sc naglo ozrla na njeno obleko. Ako bi Saši rekli ta trenotek, da mora skočiti skozi okno s četrtega nadstropja, bi storila tudi to, tako je bila zmedena. Ko se je odločila, da zapusti prejšnje življenje, se ji je zdelo, da jo čaka nekaj svetlega, preprostega, toplega in radostnega. A to, kar so delali ž njo sedaj, je bilo tako zamotano, tuje, njej nepotrebno >n nerazumljivo, da se nikakor ni n,°gla razbrati v vsem tem. . I>Je pač treba najbrže... oni že nrivi" se *e »mirila Saša in se žunio ! r 7 r?z0ravljati ter odlagala po v . Sv°i° bluzo, krilo, čevlje in nogavice. »Vse, vse,« je mahnila z roko dama, ko se je Sasa ozrla vanjo, stoječa v sami srajci sredi sobe Saša je urno spustila srajco z okroglih, polnili ram in obstala naga. (Dalje.) poitfa’, prevrtal Ie blagajno Ttf 'obnese! iz nje 27.000 kron. Tatvini je prišel na sled polkovnik Loserth, ko je hotel izplačati vojaško plačo. Tatvino so takoj naznanili policiji in poveljniškemu zboru v Požunu, ki vlomilca pridno zasleduje. Ko Je šel k ljubici. Mohameda-nec, gozdar Šalili Tanovič iz Banjaluke Je hodil za lepo hčerjo posestnika Jovanoviča. S to ljubeznijo pa ni bil zadovoljen brat lepe deklice Peter. V teh dneh, ko je šel Tanovič k ljubici, ga je počakal dekličin brat, udaril ga najprej s palico po glavi, potem pa ga je Še z nožem osuval. Tanovič je vsled prizadetih poškodb na mestu umrl. Petra Jovanoviča pa so zaprli. Svojega očma ubil. Jožef Mula-ček iz Dubrave se je vdrugič oženil z R9Z0 Drapalovo, ki je imela hčer in sina z nekim mizarskim pomočnikom. MulaČek ni živel s svojo drugo ženo v miru. Vedno sta se prepirala in tudi ruvala. Ko je oni dan Mulaček zopet trpinčil svojo ženo, je tej prihitel na pomoč njen sin Jožef Drapal, zagrabil je sekiro in je z njo dvakrat udaril svojega očma po glavi. Mulaček je bil na mestu mrtev. Kult krasne noge. V elegantnem londonskem svetu je zavladal nov kult in sicer kult krasnih nog. Doslej je bila noga za angleške dame in gospode neznana količina, ki je bila kvečjemu za to, da se nabašejo krasni čevlji. Kratka krila, ki so bila lani v modi in ki so povzročila, da se Je videla noga, so opozorila tudi na zanemarjeno krasoto nog. In tako so pustili pri miru španski dvorni ceremonie, ki je prepovedal, kakor se pravi, damam nositi noge. Nato so prišle v modo barvane nogo vice, ki so se posebno izkazale v pestrih barvah pri gospodih; in slednjič je bila samo nekaj časa v modi z dragocenim kamenjem okin-čana zapestnica, ki pa se je nosila na nogah. To vse je pripravljalo novo modo: kazati nogo. Sedaj je zahteva mode kazati noge brez nogavic, obuto samo v sandale, tako da bi prišla v veljavo naravna krasota noge. Kar je dovoljeno roki, naj bi bilo dovoljeno tudi nogi. Tako pravi nova moda in z njo se začenja tudi gojitev noge, tako da se je pridružila v vseh londonski!) okrašujočih zavodih manikuri tudi »pedikura«, gojitev nog. Neki tak »gojitelj nog« se je gotovemu londonskemu žurnalistu prav pohvalil, kako mu cvete seda5 »trgovina«. »Mislil sem, da j,e knajpovstvo poleti povzročilo to modo, toda zelo čudno je, da cvete ta moda tudi pozimi. Mladina pa je glavni faktor pri tem«, je pojasnjeval »gojitelj nog«. In zato se zelo veseli poKebne orientalske šege pri plesu, kjer pride noga T5rez nogavic do prave veljave Iz tega je razvidno, da se modne muhe zaganjajo tudi v Angleže, katerim je bila včasi samo opomba o nogi »shockina«. Spalnica brez umivalnikov. Naše gospodinje in sploh vsi, ki si nabavijo pohitštvo za stanovanje, so se pred davnim časom navadili, da morajo biti v spalnicah umivalniki in da se zjutraj umiva v spalnicah. To Je bilo tačas, ko se še niso vpeljale v stanovanja kopelji. Sedat je objavil o tej navadi tajni svetnik Muthesius v strokovnem časopisu stavbenikov članek, ki se peča z uravnavanjem naših stanovanj v tem oziru. Umivanje v spalnici in v umivalniku sploh zametuje ta reformator stanovanjske uprave. Interesentom po-klada gorko na srce dobrote kopanja v kopelji. Umivanje v umivalniku označuje deloma kot nezadostno s higijeničnega stališča deloma kot ne-pripravno sploh in to s praktičnega stališča. Tam, kjer večkrat na dan voda pljuska, nastanejo majhne gobice, ki so gotovo škodljive v prostoru, kjer bivamo vsak dan osem do deset ur s tem namenom, da bi se po dnevnem delu odpočili, pravi Muthesius. Ako pa se umivamo in kopljemo v kopelji, ne pridejo male gobice v naše stanovanje in smo na ta način brez skrbi za higijeničntf nevarnost našega organizma. Ljubljana. — Priprave za zakonolomnl čin. Ljubljansko učiteljstvo je z zadnjimi volitvami v mestni šolski svet strlo klerikalno moč v tej korporaciji, katere jeziček je bil trobarvni Pavlin-č-ek, c. kr. okr. šolski nadzornik Anton Maier in nemški okr. šolski nadzornik Svoboda. Sedaj je napredna večina v tej korporaciji zasigurana. To pa ni bilo všeč klerikalcem, zato so zoper volitve vložili rekurz, zoper g. J. Levca, nadučitelja, in učiteljico gdč. Mehletovo. Klerikalci trde, da učiteljica nima aktivne volilne pravice! Klerikalce opozarjamo, da je bila pred leti izvoljena v enako korporacijo na Dunaju neka učiteljica, kandidirana od njih krščansko socialnih bratcev. Rekurz na ministrstvo ne bo torej težak, če se bo c, kr. ,Na zdar!« — Prihodnjo nedeljo, dne 5. ja-iiuvarja 1913, vsi v »Mestni dom«, kjei^ se lirične ob 8. zvečer veselica društva mestnih nižjih uslužbencev v prid njegovega podpornega sklada. Komur je simpatično mlado društvo, katerega prvi namen je, podpirati člane in njihove družine za časa bolezni in nesreče, bode kupil vstopnico že v predprodaji, ki jo oskrbujejo društveni člani sami; zaradi dobrodelnega namena se preplačila hvaležno sprejemajo. Trst. Kmalu bi pozabili biležiti zanimivo vest. da so tistega »Princa Evgena«, ki smo o njem že dosti slišali. pripeljali.— oziroma privlekli — iz Pule nazaj v Trst. Sedaj se'nahaja tam, kjer se je poprej nahajal — poprej namreč, da so ga odpeljali v Pulo — v ladjedelnici pri Sv. Marku. Marsikaj mu še manjka. V Puli so konštatirali, da je precej dobro narejen, da mu torej nič kaj posebnega ne manjka. Kadar bo gotov, ga pošljejo v morje; naložili bodo nanj dosti topov. I11 če pride do kakega konflikta, pa bo pokazal svojo moč, svojo hrabrost, saj se vendar imenuje: »Princ Evgen« — kaj ne? Tako je! Samoposebi umevno. He, he, he ... Protest proti regnikoloin in c. kr. vladi. Preteklo nedeljo se je vršil pri nabitopolni dvorani velik javen shod Narodne delavske organizacije, na katerem je slovensko delavstvo protestiralo proti regnikolom, ki jih je v Trstu nad 40.000, medtem, ko je slovensko delavstvo brezposelno. Obenem se je protestiralo tudi proti vladi, ki kaj takega dopušča, ki dopušča, da imajo delo izvenavstrijski državljani, medtem ko avstrijski u-mirajo od lakote. Shodu je predsedoval predsednik deželnega odbora g. Štolfa, poročala pa sta gg. dr. Kisovec in tajnik Brandner. Sprejeta je bila ostra resolucija, v kateri se poživlja vlado, da tozadevno ukrene vse potrebno, da pride do kruha slovensko delavstvo. Če pa ne more drugače preskrbeti dela domačemu delavstvu — stoji v resoluciji — pa naj odpusti one tisoče regnikolov, ki so zaposleni celo v onih podjetjih, ki stoje pod državno kontrolo. Na shodu so se čuli ogorčeni protesti proti tej naši čudni vladi, ki na tak infa-men način postopa z avstrijskimi državljani — ker so Slovenci za to seveda — in podpira iredentarje, ki streme po tem, kako bi čimprej prišel 'I rst pod italijansko krono. Slovensko gledališče v Tr^tu. V nedeljo popoldne se je ponovilo veseloigro »Dobri prijatelj«, zvečer pa opero »Nikola šubic Zrinjski« Udeležba bi bila lahko boljša, flbe predstavi sta bili igrani izvrstno. Šesta slika pri operi naprimer, bi bila še boljša, ako bi imela Jelena tudi medtem, ko sanja, razpletene lase, bi se vsaj ne opazilo, da ne spi na stolu pravu Jelena. V četrtek popoldne čarobna pravljica »Snegulčica«, zvečer pa opera »Nikola Šubic Zrinjski«. Zborovanje inladhte v Rojanu. Preteklo nedeljo popoldne je zborovala slovenska mladina v Roianu, Voditelji Nor. soc. mladinske organi- sMrtr fMeTiiTif'faztotmačiH nar hien in pomen te koristne organizacije. Zbrana mladina je vzela poro-]5ila z navdušenjem na znanje. V Rojanu se ustanovi podružnica N. s. m. o. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. MIROVNA KONFERENCA. Berlin, 1. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča o zadnji seji mirovne konference in posvetovanju balkanskih delegatov sledeče zanimive podrobnosti: Takoj po izjavi Rešid paše, da turški delegati niso še dobili popolnih pojasnil glede proti predlogov, so bili balkanski delegati Silno ozlovoljeni. Balkanski delegati so bili pravzaprav že pripravljeni izročiti Porti ultimatom, od česar pa so za enkrat vsled izgovarjanja Rešid paše odstopili. Turški delegati so namignili, da so dobili instrukcije, 'da lahko prepuste odločitev glede Macedonije in Krete velesilam. Dr. Danev je nato vprašal Rešid pašo: »Ali ste mogoče tudi usodo Carigrada pripravljeni izročiti velesilam«. Rešid paša je odgovoril: Odločno ne, sicer pa mirovna konferenca tudi ni kompetentna o tem razpravljati. Dr. Danev je koncem seje nasvetoval turškim delegatom, naj se umaknejo k zaupni seji in stavijo potem druge protipredloge. Turki so sicer to sto rili, a predložili niso nobene nove protipredloge, pač pa je Rešid paša Izjavil, da je pripravljen zaprositi vlado za nove instrukcije, nakar je bila seja odgodena na sredo. KONFLIKT MED PASiCEM IN PROTICEM. Belgrad, 1. januarja. »Štampa« poroča, da je prišlo med ministrskim predsednikom Pašičem in notranjim ministrom Protičem do precejšnega konflikta radi nekaterih važnih vprašanj. Vendar pa je pričakovati, da se bo spor med obema državnikoma v najkrajšem času rešil mirnim potom. SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 1. januarja. »Štampa Soroča, da bo srbska skupščina v rogi polovici mesca januarja sklicana k izvanrednemu zasedanju. MOBILIZACIJA NA SRBSKEM. Belgrad. 1. januarja. Vsled odredbe vojnega ministrstva so bile poklicane pod orožje zadnje rezerve. ALBANSKO VPRAŠANJE. Milan, 1. januarja. »Seccolo« potrjuje, kljub vsem dementijem vest, da bo odposlala Italija v Albanijo 8 polkov. Belgrad 1. januarja. Za srbska gubernatorja v Lešu in Draču sta bila imenovana bivša srbska konzula Ivanič in Abramovič. Pariz, 1. januarja. Avstro-ogr-ska vlada je izdala nov zemljevid, na katerem so mesta Skader, Prizren, Peč, in Djakovica albanska mesta. RUMUNIJA MOBILIZUJE. London, 1. januarja. »Daily Te-jegraph« poroča iz Belgrada, da je htmunska vlada odredila v soboto imobilizacijo. Poklicani so pod zastave vsi moški drugega poziva. Ta vest se tudi iz Bukarešta potrjuje. iVsak dan se pripelje na bulgarsko tnejo veliko vojaštva. Rumunija zahteva Dobrudžo z Varno, katere pa Bulgarija nikakor noče odstopiti. Bukarešt, 1. januarja. Zbornica Je predvčerajšnjem ponoči soglasno sprejela izredni vojaški kredit 151 milijonov kron. — Kralj je sprejel senat In izjavil, da še upa, da se sporna Vprašanja mirno poravnajo. Dejal je, da so Rumuni v velikih trenutkih ftedno edini. AVSTRIJA IN RUSIJA. Dunaj, 31. decembra. Današnji ?Deutsches Volksblatt« prinaša iz Pariza vest, da se vrše med Avstrijo in Rusijo pogajanja zaradi demobilizacije. »Matin« poroča iz Petrograda, da se je ruska vlada prijateljsko obrnila s prošnjo do Avstrije za pojasnila glede avstrijskega oboroževanja. V Petrogradu se je izrekla želja po razoroženju. Odgovor avstrijske vlade je dospel včeraj v Petrograd, vsebina pa ni znana. VOJNA IN MIR NA BALKANU. London, 31. decembra. Iz izjav balkanskih delegatov se lahko sklepa, da Balkanska zveza ne bo nadaljevala v slučaju prekinjanja mirovnih pogajanj vojne, marveč, da bo skušala se udomačiti v Makedoniji in bo prepustila Turčiji, kako uredi svoje razmerje napram Evropi. n Ljubo doma“. Glegališko društvo na Jesenicah Je uprizorilo v nedeljo dne 15. t. m. in v nedeljo dne 29. t. m. Špicer-jevo izvirno igro »Ljubo doma«, .slika iz_ življenja as & dejanjih, Vsetnfta oidčuTefle^Te le sledeča: 221etni Ivan Martinovec, ki je dovršil drugi letnik bogoslovja, razodene svojim starišem, da hoče obesiti bogoslovje na »kol«, ker se njegova narava ne strinja z zahtevami, ki jih stavi duhovniška obljuba mlademu človeku. Stariši so osupne-ni vsled te spremembe v sinu, posebno ker ne vedo, da daje povod tej spremembi njegova silna ljubezen do 181etne 'sirote Tonice, hčerke ničvredne, že umrle lahkoživke, katero je po njeni smrti vzel Ivanov oče v šestem letu njene starosti k sebi za svojo. Oče prekolne sina in mu prepove še kedaj prestopiti prag njegove hiše. Ivan zapusti ob joku svoje matere domačo hišo. Skrivaj se poslovi od Tonice rekoč: Z Bogom, v par letih se vidiva in ne bo naju razdražila nobena sila!« Nato se poda v Ameriko. Tu ima srečo. Prijatelj mu preskrbi lepo službo v tovarni nekega milijonarja. Poln veselja in ljubezni je pisal Tonici obširno pismo, kateremu je priložil svojo silko. Pismo in sliko dobi v roke oče Martinovec, ki izve na ta način za tajno ljubezen, ki je baje vzrok sramote, ki mu jo je napravil sin Ivan. Vsa ljubezen do Tonice se izpremeni v sovraštvo in z najgtši-mi priimki zapodi Martinovec siroto od hiše. Med tem pa je tudi Ivan pozabil na Tonico. V njega se je zaljubila hči milijonarja-šefa in ta je povišal bodočega zeta v šefa eksport-nega oddelka svoje tovarne. Lepa perspektiva bodočnosti! Toda ta ljubezen ni trajala dolgo. Ivan je izvedel, da se Anetta »pajdaši« (Špicar-jev izraz) ponoči z drugimi po kavarnah. Zato jo zapusti. Naenkrat zahrepeni po domovini. Zapusti Ameriko in pride v domač kraj, ravno, ko so pokopali mater. Oče mu odpusti in dovoli, da se s Tonico poroči. Poleg glavnega dejanja pa so še druga dejanja. Isti dan, ko zapusti Ivan svoje stariše, odidejo tudi posestnik Tratnik, županov sin Miha, in fantje France, Lipe, Šimen, Dolenc in Matija v Ameriko. Za Ivana, ki si je izbral drugo pot, niso vedeli. Posestnik Tratnik je imel mlado ženo Mico. Svojemu možu je bila nezvesta. Ubogi mož ni vedel za to. Vse gospodarstvo je šlo rakovo pot. Pustil je svojo Mico s hlapcem Tinetom in deklo Uršo pri hiši. V Ameriki je imel srečo. Precej si je prihranil in veliko je poslal domov. Doma pa se je vdajala Mica brezznačajne-mu lovcu Jurku, ki je nastopal prav predrzno. Urša je odšla od hiše, čez štiri leta tudi hlapec Tine, katerega je Micin ljubček Jurko nekoč podrl Ja se ie maščeval in naznanil orožnikom, da je slišal nekoč otročji glas. Ko so se približali orožniki hiši, pride naenkrat iz Amerike dospevši mož Tratnik. Vsi zasačijo zakonolomca v neprijetnem položaju. Mica se zgrudi od mrtvouda zadeta, mrtva na tla, Jurkota pa odže-no orožniki. Tratnik je ves nesrečen. Proda svoje posestvo nemškim špekulantom in odide iz domače vasi. Iz Amerike pridejo na to tudi županov sin Miha, Matija, France in Dolenc. Prihranili si niso ničesar. Fanta Lipe in Šimen pa sta našla v Ameriki smrt v rudniku. * * Snov, ki jo je izbral avtor za svoje delo, je radi svoje obrabljenosti, dolgočasna; ob enem pa je dejanje malo verjetno. Glavna oseba Ivan je v nekaterih prizorih prava uganjka. Zapuščanje teologije iz ljubezni je stara reč. Velika je ljubezen! Radi nje zapusti Ivan bogoslovje in klubuje očetovi kletvi. Vendar je pa čudno, da pozabi v Ameriki na svojo Tonico in se skoro poroči z drugo. Taki značaji, kakršen je Ivan v prvem dejanju, tega pod nobenim pogojem ne store. Ivan svojo ljubico v Ameriki tudi malo ceni. Prijatelj Zaleski mu v nekaj stavkih Anetto tako očrni, da sta bila na to v nekaj minutah, ko ga ona obišče, ločena. Čudna ljubezen. Anetta ljubi Ivana nad vse, a ponoči se vlači z drugimi. Zal, da si Ivan s tako plitvo ljubeznijo omadežuje svojo prvo ljubezen, svoj značaj. Ne vemo pa, kje se pravzaprav Anetta ponoči vlači. V Ameriki je familijarno življenje v najvišji meri razvito in ponočnih kaviren sploh ni. Po bordelih pa, mislim, se ne vlači. Čudno je, da na Ivanov god ne povabi tovarnar-šef svojega bodočega zeta na obed, Ivan je vendar zelo priljubljen. Nad vse čudno je pa, da Ivan tako nenadoma zapusti svojo sijajno službo. Obžalujemo ga, da se v zakonu s hribovsko Tonico srečnejšega počuti, kot pa v svojih srečnih razmerah v Ameriki. Mlad je še, 26 let star, in lepo premoženje bi si lahko za poznejšo dobo prihranil. Poravnal bi se s stariši, izobrazil Tonico, pa bi si ustanovil skupni dom v Ameriki. Nikoli ni 'dokazal, da ljubi svojo domačo vas, zato bi lahko, y zakonu s .Tonico ostal nekaj tet V Ameriki če pa 6rsMe ffžJSfiJc kot je, tedaj se pa čudim očetu Martinovem da zapodi Tonico od hiše ko dobi pismo v roke. kjer izve, da ima Ivan Tonico rad. Martinovec Je imel Tonico vendar prerad. Tudi za Ivanom mu je bilo hudo. Saj pravi v tretjem dejanju županu: »Niti ne vem, ali je živ ali mrtev. Vidiš, to je hudo.« Čudno je pa tudi, da stariši niso vedeli za ljubezen med Ivanom in Tonico. Kdo more to verjeti? Posestnik Tratnik pa je posebne vrste gospodar. V Ameriko gre, ker ga sila žene. Pri hiši pa ostaneta hlapec in dekla. Gospodarstvo, kjer se rabita dva posla, ni tako majhno in ni take sile, kakoršno nam kaže avtor pri Tratniku. Tratnik gre zelo nerad v tujino. Raje naj bi odpovedal poslom in zelo bi mu bilo pomagano. Najbrže bi ostal lahko doma. Slučaj Pa je, da on v Ameriki veliko zasluzi in si prihrani, drugi, ki so ž njim, pa ničesar. Saj pravim: Ivan ni Tratnik, sta izredna tipa. Ne kažeta nobene doslednosti. Berač Bedenc je pritiklina. Vsa vas ga ima rada, akoravno neprestano zbada. Uboga Mica, koliko jih je morala slišati. Malo preveč! Ena taka opazka zadostuje. Pa učen je ta berač, še filozofirati zna. Vendar ni potem Miha upravičen, da pravi beraču: »Kaj boš govoril o Ameriki, ko je še na zemljevidu nisi videl.« V SS pa Bedenc vendar ni podkovan. Poglejmo pogovor med Bedencem m Tinetom, ki obdolžuje Mico, češ, dii je slišal otroški glas. Bedenc: »Tine, če človek sam nekaj ve, to ne velja nič.« Tine: »če pa sam ne ve in pove drugemu ...« Bedenc: »Potem pa drug zopet drugemu in nazadnje bo le tisti zaprt, ki je prvi zinil.« T i n e: A, tako! § 493 pa pravi tako: Kazni ne zapade samo prvi začetnik, temveč tudi vsakdo, ki takošno razžalitev na poštenju naprej razširjati skuša. Omejujem se danes samo še na nasvet, naj g. bpicar v svojem delu popolnoma izpusti dejanje v Ameriki, vse to se lahko izve iz pisma, ki ga pošlje v domačo vas. Ivan naj pusti nevesto v Ameriki. Pobota naj se od tu s stariši, eventuelno naj se poroči s Tonico in čez kakih 10 let naj pride z denarji v domačo hišo. kjer so stariši še pri zdravju. Tedaj naj reče: Povsod dobro, doma najboljše. L. P. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsem našim dopisnikom, so-trudnikom in poročevalcem želimo veselo novo Ietq. Vabimo v svoj krog vse one, ki hočejo svetu iz svojega kraja kaj poročati. Prosimo za dobra in važna poročila. Ne spada v svet, kar se kje dogodi, marsikaj važnega pa ostane v pozabljenju, ker ni pravočasno prišlo na papir. Želimo si dopisov, ki obravnavajo splošno vtžne gospodarske narodne ali kulturne zadeve. Ne želimo osebnosti in prosimo vse, da se oseb izogibljejo —- glavna stvar je dogodek ne — oseba. Pogosto doseže dopis ravno nasprotno, kar bi imel doseči — ravno za to, ker so v njem osebnosti. Lepa, objektivno pisana poročila vsak rad čita — osebnosti mečejo črno senco na poročevalca samega. V vsaki občini so javne razmere, ki potrebujejo kontrole in kritike. Pogosto jih ne zakrivi ena sama oseba — zato je treba javnosti pravega pojasnila. Odločno bomo odklanjali dopise, kjer bomo zapazili osebne maščevalne namene. Kakor povsod, naj posebno v dopisih nas vodi namen služiti dobri stvari, opozoriti na napake, grajati slabo in pospeševati napredek domačega kraja. Dopisi naj bodo pisani s črnilom in samo na eni strani papirja. Uredništvo. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Zahvala. Vsem ki so z denarnimi prispevki, lepimi dobitki ali pa na kak drug način pripomogli k dobro uspeli božičnici, ki je bila dne 22. t m., izreka podpisani odbor na tem mestu iskreno zahvalo s prošnjo, da bi ostali naklonjeni društvu tudi v bodoče. V Ljubljani, dne 27. dec. 1912. Odbor dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem. Mali oglasi. Spretna šivilja se sprejme v Za-tiški ulici št. 1. imsjtvs s*K.rjea n Meblovana mesečna soba se takoj odda. Poizve se v Gradišču štev. 13. ^___________________________ Prijetna mesečna soba se odda takoj ali pozneje v Novi ulici št, 5. Poizve se pri hišniku, Vsem svojim cenjenim naročnikom, odjemalcem, prijateljem in znancem želi veselo in srečno novo leto 1913 Anton Maver založnik mengeškega piva, Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Čevljarska obrt Josip Breskvar Sy. Petra cesta št. 31 želi cenjenim naročnikom in odjemalcem srečno in veselo : novo leto : Zahvaljuje se za dosedanje zaupanje ter se najtopleje priporoča za nadaljne naročbe. Restavracija na Južnem kolodvoru. Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujeva za dosedanji obisk in želiva jim srečno in veselo : novo leto : proseč jili obenem, da nania ohranijo svojo naklonjenost tudi nadalje. Z odličnim spoštovanjem Josip in Ivanka Schrey. i ...................... —---jgj Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem se zahvaljujem za dosedanje zaupanje, prosim prijazne naklonjenosti tudi v prihodnje ter želim srečno in veselo : novo leto : I. Buzzolini trgovina delikates, tovarna salam in kranjskih klobas v Ljubljani, Stritarjeva ulica. SL -d ■ B Gostilna Fran Kavčič v Ljubljani, Privoz štev. 4 želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo ; novo leto : Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, ter se priporočam tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. — Z odličnim spoštovanjem Fran in Ivana Kavčič Privoz (Prule) 4. Vsem svojim častitim gospodom naročnikom, prijateljem in znancem ter gg. uradnikom želim veselo in srečno novo leto priporočajoč se 5e nadalje z lepim in : : : : solidnim delom. : : : : Z odličnim spoštovanjem Pies'.ker, krojaški mojster. — Sv. Petra cesta štev. 14. Vsem častitim naročnikom, ku-povalcem in znancem prosit novo leto! Zahvaljujoč jih na dosedanji naklonjenosti, se priporoča tudi nadalje za zaupanje Avstro-Amerikanska tovarna Čevljev v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 50. Naročite in širite ,Dau‘ Pridobite naročnikov! Vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem se srčno zahvaljujem za izkazano zaupanje v starem letu' ter se usojam priporočati še tudi nadalje in želim vsem srečno in veselo novo leto 1913 Andrej M mesar. Prešernova ul. 10. — Rimska cesta 19. Vsem cenjenim odjemalcem, kakor znancem želi srečno in veselo novo leto Fr. Kham, trgovina s špecerijo, delikatesami in vinarna. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se iskreno priporoča za nadaljno • * . naklonjenost . * . I. Marchiotti Ljubljana, trgovina usnja. Sv. Petra cesta št. 30. Svojim cenj. obiskovalcem želi srečno in veselo novo leto 1913 ter se še za nadaljni obisk priporoča restavracija pri „L e v u“ Beti Kos, restavraterka. Srečno in veselo novo leto želim svojim odjemalcem drož, :: prijateljem in znancem. :: S spoštovanjem SO tovarna drož. Ljubljana. Krakovski nasip. Vsem svojim cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem želiva i : srečno to veselo novo leto 1913 Zahvaljujoč so za dosedanji obisk ter se obenem priporočava zn nadalje. Z odličnim spoštovanjem : I Orehek Beli Orehek trgovec. restavraterka. Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg št. 18 želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto 1913! ter se priporoča tudi za nadaljno postrežbo. — Postrežba reelna. Saj Slovencev bije že dvanajsta ura — in zato pogina reši nas kultura. Kronika važnih dogod kov L 1912. iTisti Sas se Šuklje je iz stola zvalil — klerikalcem kranjskim je vso vodo skalil. Naš kmet v tem letu malo imel opravka -plesal je veselo, —> ker je malo davka. To je zabodeno v te ograje kukal —i zraven po Evropi —* prav neumno mukal. Nič ni pomagalo — niti sam Prochazka pisano je stalo: tu ni več »ulazka«. Skoraj da vsled tega vojna je nastala —* da se ni Evropa pravi čas skesala. Toda za ograjo tam je zagrmelo vse je proti Turku v hrabri boj hitelo. sestavil in svojim bralcem za novo leto poklonil Figi Lipe. Ker nas vse skrbele kranjske so finance, Šuklje je poučil — znance in neznance. V zbornici trgovski našli so pomoto zato prišel je Kregar v Celju pred poroto. Ker so sodniki krivde oprostili — so zato v Ljubljani ga zelo slavili. Sokoli so naši Sli tja v zlato Prago, in od tam prinesli — so svetovno zmago. Leto 1912. smo začeli s prvim januarjem —* marsikdo z dolgovi — malokdo z denarjem. Kdor začel je z dolgom, ta konča z dolgovi, — ker k dolgovom starim, — rastejo spet novi. Dandanes imamo pri nas slabe čase —. vedno manj denarja, dolg pa vedno raste. Marsikaj prineslo je to leto s sabo — dobrega je malo — po večini slabo. iV Afriki so bili Turki boj s Taljani zmaga je ostala na taljanski strani. iV vojni tej so Lahi slabo se skazali z dolgega smo časa ob časnikih zevali. (Kdo ve, kdaj Taljani vojno bi končali Pa so pomagali jim — balkanski kralji.) Lahi za zahvalo pa so mir sklenili in tako za vselej Tripolis dobili.) Nemcem v last izdana bila je Ljubljana, letos je dobila novega župana. (Marsikdo mogoče temu oporeka — toda to je mnenje go-'-od dr. Kreka.) Sicer zadnje leto lažja mu je služba, ker pomaga dobro mu kmetijska družba (Morda to resnico kdo iz vas zanika -tukaj na drevesu glejte pomočnika.) Da bi med Slovenci zmage bolj podpiral Lampe je v sodnijo druge denunciral. Mesce tri je trajal težki ples krvavi, vsi so izkazali — sc junaki pravi. Turka iz Carigrada so na plan zvabili in od vseh strani so, vrat mu zadrhniii. Prej »Slovenec« delal razne je nadloge — takrat pa je stisnil tiho rep med noge. Starodavne slave nismo ppzabili zmage Napoleona radi smo slavili. Tako bila vojna kmalu je končana po nji vstane zopet Svoboda Slovana. Toda komaj bila vojna je gotova, že za mir nastala je nevarnost nova, Večna je sramota na cel narod pala — za spomin na dvorcu — senca je ostala. Kakor vsako leto razne so afere — ker po raznih listifi se laži nabere — Da prišla Ljubljani prej bi doba zlata — deželni zbor je črtal ljubljanska dva mandata, (Vihre so grmele s severa in juga —. vmes se je plazila klerikalna kuga. Vojsko so končale ruske mu planjave -vendar niso vzele -mu svetovne slave, Dečka dva sta skupaj s ptičko se igrala —1 in skoraj vsled tega vojna bi nastala. Ptička njima ušla je kaj se bo zgodilo — to se bo v prihodnjem letu odločilo. Ker Slovenci daleč smo pijanci znani —■ proti alkoholu bil je shod v Ljubljani- Vendar se od vina, nismo še ločili na veselo leto z vinom smo napili. Kdor novice take rad o svetu čuje ta naj vsak dan v letu pridno »Dan« kupuje. Ker imajo mnogo časa literati tudi letos niso dali se ugnati. Ježko sred valov je domovina plula — čudno, da se ladja -hi že vsa razsula. Bratje nove sile zdaj ji ponudimo, v burji in viharju —t Čolnič naš otmimo. Marsikaj v tem letu lepo je uspelo — tudi se vršilo —< je kulturno delo. Tudi lani pisal nekdo je marljivo, potlej je preklical, fda je vse lažnjivo. Narod naš slovenski nima tu nebes — Dunaj dal zato mu je evharistični kongres. (Neumayer sam bil vodja tega je kongresa — sam pa si pojskal je drugod nebesa.) Eni bolj za »1« so — drugi so za »v« 4do njih pravo trdi, nihče prav — ne ve, Mnogo bi črnila v boju tem prelili —* Jla se niso drugi ■"t boji oglasili. Naenkrat oglasil (ek se je z Balkana, i njim se oglasila, jbojna pesem znana. ^eniški vol se hodil past je tja najraje — naenkrat nastale — po pred njim ograje, Da bi se množila natn literatura — izšla sredi leta modra je brošura, Da bo vsega mnogo to bo v naši brigi — zato priporočavam se 'A A A A A A A A A A A A A A, ISf2EmSo21^'ffll55SJHiaEiai Srečno in veselo : novo leto : želita cenjenim obiskovalcem gostilne in kavarne „Leon“ Leon in Fani Pogačnik. [g!!51EI!5R°ij|EB5ree 51EB5Tfga5¥HB51 awtr. -»* »wra>'•*. »ant ■ u o u O.o:*>;,4jf,' Svojim cenj. odjemalcem želi srečno in veselo lllllllllllllilllll!lllllil!iiil!lllllllll!il!ll!llll!!i:i!!iilllllll!!! : novo leto : IVAN SIMONČIČ trgovec v Spodnji Šiški. n*.» 'unw *t*>tmsm' Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znan-_____ cenl srečno in veselo : novo leto : ter se Se obenem za na-===== dalje priporočam == JANKO STUPICA. 1913 1913 Vsem svojim cenj. obiskovalcem in odjemalcem kliče srečno in veselo : novo leto : gostilna pri ,Fajmoštru\ 1913 1913 Srečno in veselo novo leto 1913 želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem Fr. P. Zajc, urar in optik : Ljubljana : Stari trg. : ! ! iV* & Srečno in veselo : novo leto : želi knjigoveznica Albert Feldstein. Sreeno in veselo novo leto želi svojim obisko- tllllHHIHIIIItll lili« »IIIIII lit IIHIIMIII1II valcem in se pri- IIIHIIIHinillllll poroča še za na-: daljni obisk : ltlll,lll><>*"' Fran Zajc, brivec. Svojim cenjenim odjemalcem —- — želim ——----- srečno in veselo : novo leto : ter se še nadalje priporočam Angela Pekolj, mo-distin.ja, Sp. Šiška 67 Srečno in veselo novo leto želim svojim cenj. : odjemalcem : J. Okorn, pekovski mojster v Sp. Šiški. Srečno in veselo novo leto želi tovarna sodavice Ant. Tausch, Spod. : Šiška. : Vinska klet na sv. Jakoba trgu 5 želi svojim gostom srečno in veselo : novo leto : FRAN BERGANT. ■* <ŠI Srečno in veselo - —S == novo leto 1913 želi svojim cenje-: nim odjemalcem : V. Soršak, krojač, : Sp. Šiška. : Veselo novo leto želita svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter se priporočata Ivan in Rozalija Paušek restavracija na Martinovi cesti. P------------------------------ 1 Gostilna pri Virantu Št. Jakoba tig št. 2 želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto! Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporočava tudi za nadalje prijazni naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Marija in Fran Lekše. &............................ s Srečno in veselo NOVO LETO želim vsem prijateljem, znancem in cenjenim naročnikom. Z velespoStovanjem Peter Matelič, prometna pisarna za prodajo in nakup zemljišč in posestev, plakaterni zavod in snaženje stanovanj. - Ljubljana, Škofja uh 10, telefon 155 Podpisani želim tem potom vsem ljubim cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo NOVO LETO zahvaljujoč se jim za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v bodoče. M. Soklič, »Sg&f Ljubljana, Pred konjušnico v Trnovem. Srečno in veselo : novo leto : ii!iiiiimiimiiimi:im:iiiiiiimmimimimiiiiiiii!iiim:ii : Jakob Zalaznik : pekarija, slaščičarna in ka-: varna : Ljubljana, Stari trg št. 21. Veselo novo leto * .■ želi svojim cenjenim obiskovalcem Laška kuhinja. Svojim cenj. odjemalcem želi srečno in veselo : novo leto : ter se še nadalje priporoča F. Weilgoni, modna trgovina, Sp. Šiška. Veseto novo h to želi cenj. odjemalcem. prijateljem in : znancem : : Franjo Golob : mesar in prekajevalee v : Spodnji Šiški št. 50. : Cenjenemu občinstvu želim srečno in veselo : novo leto«, : Ivan Breskvar : ključavničar. : Svojim cenjenim gostom želi veselo in srečno novo leto Anton Gorše in soproga. V ^ Vsem svojim gostom, prijateljem in znancem želi :: srečno in veselo :: novo leto! rodbina Beličeva, gostilna št. „6“ Dunajska cesta. ------ k a Svojim cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto 1913 a® Fr. Breskvar, knjigovez. Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem Lud. Černe, urar. = z zeš: o = 19131 Srečno in veselo novo leto! želi vsem prijateljem , znancem in vsem častitim od- II H N jemalcem ter se na- 0 dalje priporoča „IKO“. II = i k: o =| 11913 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom, prijateljem In znancem Jakob Traun gostilničar na Glincah. Vsem cenjenim gostom želi veselo in srečno novo leto ter se priporoča tudi še za im dalj ni obisk Marija Čepelnik gostilna pri „ Gorenjki Ljubljana, Komenskega id. 36 (nasproti šole na Ledini), :;xKisc3s;asssi^£ YfTYT?TTfTTT?T Želim svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto Ivan Ravnihar, urar trgovec z zlatnino in srebrnino, Ljubljana, Sv. Tetra cesta št. 44. rTFEtzrrern jsjm wrg fry^TinES3?rSTmžaaECgD Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom Ana Debevc. Srečno in veselo novo leto zeli svojim odjemalcem tvrdka Maček & Kom p. >= ____________ Svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znanaem želi veselo novo leto T. MENCINGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Vsem svojim p. n, gostom kličeta veselo novo leto Karol in Marija Tauzes, lastnik hotela „LL0Vb".