Beli in zamorci.
Prepir radi (lilijo; 3 mrtvi in 10 ranjen i h.
Birmingham, Ala., 19. avgusta. V Randolph eountyju Jo neki lamoreo radi par dinj vstrelil tri in ranil do s<-t brli h sodržavljanov. Zamorec je v šol, t oil a linčarji marljivo zasle-duj«'jo, tako, da j«; pričakovati na daljnima pndivanja krvi.
Ii«-li delavci so Beaver Creeku po pravi jali cesto. Po storjenem delu sii vprašali zamorca Sliilgeja, zamo rrjo li na njepovem polju vzeti par dinj. Zamorec je v to tudi privolil, t<»da, ko Si» prišli beli na njegovo polje, jim je takoj ukazal, naj Be pobe-ru p roe, ker inače jih bode pregnal
No to j.....lici v kočo po puško in
prieel na delavce streljati. Po štor j. iiern rimi je bežal. Sedaj zasleduj« serilovn lito/Ivo drznega morilca.
Aniiiston, Ala., 1!). avgusta. Neki zamorski delavce je včeraj zv(x*< -1 v^treli deputy šerifa Prie.vja, kteri j., i^k.ii uecega zamorskega zločinca. Morib-c je v šel.
l{n|»arski zamorci.
Sleultenville, O.. 18. avgusta. V m i Mole j noči sta dva zamorca na bližnjem "e^-iipu" Wabash železnic« napadla "nv-lrijanea" Miha Lelkrič , lil M. I ta be rja. Napadena rojaka 9t;> Iwvala. tmla zamorca sta za njima -streljala in oba ranila.
Drzni ropar.
I>avenp«.rt, Twa„ 19. avgusta. Se ril lin relay je veeraj dovedi'1 v za pore v 1'iptonu fartnersk«?ga delave-
Avgusta lifUtha, kteri je šerifu pri znal. da je vjel in odpeljal soproge bogntega farmerja John Telsrowa i> H< nvetta, «la bi na ta način dobil o,' farm« rja veliko odškodnino. Prilet no farme rs ko dvojieo je Leuth ob iskal in (lejal, da je njun sin smrtn « bolan v bli/njej vasi. Farmer je hitrt. naprcgel in se s svojo soprogo tei Len t bom zajedno odpeljal v bližnji vas. Na potn j«- pa Leuth starega farmerja vrgel raz voz in mu zapre til. tla mora plačati $T>0,000, ako mu ji življenje njegove soproge drago Na to je staro ženo oil vedel v klei neke stare hiše, kjer jo je imel za ]>rto. |*o noči se jej je pa posrečilo uiti iz kleti, na kar je prišla na nek« bližnjo farmo. Žena je zaradi pre sianega strahu nevarno zbolela.
Kaili umora pred 28 leti.
Cravvfordsville, Ind., 19. avgusta.
V	raj zviver so zaprli James L. Ma vi rsa radi m-cega umora, kterega je izvršil pred 28. leti. Takrat je v pre pfrn necega H rant Sloana umoril ii* \ .-•■!. ne da bi se kedaj zopet pojavil.
V	teli letib je postal Meyers premožen lesiii trgovee v Tennessee. Mi si« ."-, da se je njegova vnanjost spr«* menita tako, «la ga doma ne bod« nibr-e poznal, je prišel v svoj rojstni kraj. Meyers trdi, <la je Sloana \ silobranu umoril.
/aloigra v Heveiandu.
Cleveland, O.. 2<>. avg. V skrajnej IjidH.-nmnosti je 2 s letni William Li-ulb I.-L r, it. 1 li'.s Superior St. vstrelil svojo 221«'tno ljubico Marto I a lun ii-bovo. >t. 1 Weymer St., na kar je t m I i sehe na mestu vstrelil. OIh- trupli so našli zveč«-r na pro sloni ne daleč od stanovanja d«kleti-llih starišev.
Lenibae'ber je bit klerk v prodajal-liiei brata h'i>ega dekleta, kterega je siilaj umoril. Njene j ro<lbiiii pa Leiilbaeber ni ugajal in so mu na znanili, naj Marto ostavi. V obupu je sklenil' dekleta in samega aeh.-vstrelil i. kar je včeraj tudi storil.
Divje tempereučnire.
Wichita, Kans., 20. avgusta. Osem <livjcnciiuinih temp* renčnie, ktere so preti teilnom dni tukaj neko gostilno skoraj popolnoma razdejale, so bilo danes obsojene vsaka v plačilo $10 denarne kazni. Fanatične protiftl-kobolke so v gostilni vse kozarce i?' krožnike razbile, na kar so krčma rja nekaj časa obdelovale z gnjilimi jajei
Panika v pporečej tovarni.
Itoston, Mass., 19. avgusta. V kleti šest nadstropnega poslopja Worm wool love tovarne v South liostonu se je razstrelila velika posoda, ki je bila polna gazulina. V par minutah je bilo p«i-lopj«1 v plamenu. Med de-lavei v tovarni je nastala nepopisna panika, v kterej je bilo 22 osob ranjenih, .Teden delavec je bil vam rt en.
V	času nesreče je bilo v tovarni 250 delavcev. Požar je napravil za $150,-000 škode.
Turki poraženi.
Vstaši pomorili nad 1000 Turkov in vjeli sotnijo turškega vojaštva.
Porta vznemirjena; se boji Rusije.
Rusko brodovje pred Rosporoin.
Sofija 19. avgusta. V okolici Mo nastira se je veeraj vršila vroča bit ka. Četo, ktera je štela 1000 vstašev so napadli trije bataljoni turških vo jakov. Bitka je trajala šest ur, na kar so morali vojaki bežati. Turki so ostavili na bojišču 2(H) mrtvih ii ranjencev. Zgube vstašev so le maj line.
H 0 0 Turkov v s m r t e n i h.
Carigrad, 19. avgusta. Iz Mona-stira se brzojavlja tukajšnjim posla ništvom, da so Arstaši v monastirskej okolici postreljali in poklali nad S0C Turkov. Vstaja se še vedno razširj:-
Emir Rušili paša, poveljnik voja štva v Monastirskem vilajetu le težk. zasleduje vstaše, ker dobiva iz Car! grada vsako uro tlruga pov«*lja. Kakor hitro se napoti z vojaštvom zs. vstaši, dobi iz Carigrada povelje, d: mora oditi drugam. Vojaki v Mona stiru že cest tednov niso dobili iiicsi-Vse to ie za vstaše zelo ugodno.
Drinopolje, 19. avgusta. V tukaj injem vilajetu je vedno več, vstašev Včeraj so vstaši pri llaskoju na bol uarskej meji vjeli šestdeset turških vojakov.
Carigrad, 19. avgusta. Turška via la je pričela tudi z mobilizacijo svo jega azijskega vojaštva. PihI zastavi je pozvala 24 bataljonov.
Na železniških progah Monastir Solun ter Skoplje je železnično rav nateljstvo prenehalo s prometom, da si ravno je vlada proti temu protesti rala. Ravnateljstvo ie to storilo radi tega, ker vlada prometa ne nmre ču vat L
Carigrad, 19. avgusta. Rusko voj no brodovje je dospelo včeraj do tur škega obrežja. Turška vlada skrbno •uva, da ljudstvo ne zve o prihodu ruskega ladijevja.
Radi ruske demonstracije je tur ka vlada neljubo iznenadena.
Boji med turškim vojaštvom in vstaši v okolici Kruševa še nepre.ta-no trajajo. V Monastir prihaja vedno več mohamedanskih begunov. Vstaši so požgali ve«" grških vasi.
Bati se je, da tudi v Carigradu n« nastane revolucija, kajti Albanci Arabei in Asirei nameravajo tudi sultana odstraniti.
Skoplje, 19. avgusta. Tukajšnji pravoslavni iirebivalei Re ne upajo svojih hiš ostaviti. Vali je sicer iz «lal strogo povelje, s kteriin Mohanu daneem pripoveduje nadlegovati kr ščanske someščane, toda Turki si redu«* zbirajo v džamijah in so sklr nili na dano jim znamenje vse kristi jane pomoriti, kakor hitro se pojavijo vstaške čete v Skoplju. Turško vojaštvo, ktero bi moralo čuvati kristi-jane, t«^ga gotovo ne bode storilo.
Brzojavna zveza med Sofijo in Ca-rigradom j«1 razdejana. Vstaši so po-r«'zali vse žice raeil Drinopoljem in Carigradom. O«! ponedeljka zvečei nadalje iz Swlje ni prišel nijeden br zojav v Carigrad.
Carigrad, 19. avgusta. Večerni li sti javljajo, <la so bašibozuki v po krajini Teledere prekoračili bolgar -<ko mejo, kjer so usmrtili tri bolgarske vojake. Dva sta ranjena. Tu«?i več hiš so tx>žgali.
Sofija, 19. avgusta. Vstašem se je posrečilo raz«lejati most pri Ehesu tako, da je zveza med Solunom in Monastirom nemogoča.
Iz Skoplja se poroča, da je bil v bitki pri Kruševu usmrten bolgarski vodja Mihajlovski.
Carigrad. 20. avgusta. Rusko voj no brodovje je dospelo včeraj po po ludne v zuliv Mijaila na evropskem obrežju Turčije, med mestom Burgas in vhodom v Bospor, kjer se je vsi-«lralo.
Turške oblasti so radi prihoda Rusov vidno vznemirjene; porta se namreč boji, da bode Rusija razun ža stavljenih pogojev še mnogo druzega zahtevala. Pred vsem bode zahtevala, da Rusija imenuje v Macedoniji pravoslavnega governerja.
Nihče ne pričakuje, da Be bode Turčija ruskim zahtevam vstavljala, pač se pa bode uprla predlogu, gleda imenovanja evropskih častnikov poveljnikom turškega orožništva. Ker je tacega upora pričakovati, je Rusija poslala v turške vode svoje brodovje.	, _
Tukajšnji poslaniki so ponovno opozorili porto na mogočost, da se \ Solunu pripeti klanje kristijanov Radi tega zahtevajo, da vlada dovolj no skrbi za varnost konzulatov.
Skoplje. 20. avgusta. Tukaj vlada velika bojazen. Vojaštvo straži vsi džamije, kajti bati se je, da jih ljud stvo ne napade.
Skipetari so po doljšem in krvavem boju požgali samostan "preč. device" v Kičerovem. Na obeli stra neh so bile zgube velike.
V	Skoplje prihajajo kar t r umoma srbski beguni iz Debre, kjer se j-bati, da jih Skipetari ne pomore Skipetari so tamkaj več bolgarskih vasi požgali.
Carigrad, 20. avgustva. Tukaj sr splošno zatrjuje, «la bodo vstaši radi prihoda ruskega vojnega brodovja pred Bospor p«... .ali bolj srčni, kajti pr".o<i vojnih ladij znači, da bode Rusija v prid Maccdonccv po-srei' »vala.
Največja nevarnost za sedanjo krizo na Balkanu so pa nedisciplinirani turški vojaki. Nikakor ni izključc no, da pride do prepirov in nasprot-stev med vojaki in častniki. Tako n pr. g > vojaki necega polka, kteri ie bil na potu iz Skoplja v Monastir zahtevali 12urni odmor v Sol- uu, mesto predpisanega polurnega odmo ra. Vojaki so se hoteli v mestu za bavati. Častnikom ni preostalo rič druzega, nego zahtevam vojakov ugoditi.
Skoplje, 20. avgusta. Vojaki, ki sr, se vozili po železnici iz Skoplja v Monastir, so v zabavo streljali na bolgarske delavec, kteri so popravljali progo. Na ta način so vojaki vstri'lili S nedolžnih Bolgarov. Ti najbolj dokazuje kaka vojaška disci plina vlada na Turškem.
Vstaši so zopet razdejali neko mo hamedansko vas v Macedoniji.
Sofija, 20. avgusta. V tukajšnjih vladinih krogih, kteri pa niso vero dostojni, zatrjujejo, da položaj v Ma eedoniji ni več tako nevaren, kakor je bil pml teilnom dni. Nemiri s-_> preko mej najbrže ne bodo razširili.
Sofija. Bolgarska, 20. avgusta. Tz Monastira se poroea. da je tjekaj prišlo 2oo bolgarskih žen iz vasi Rakovo. Ženske si> prosile ruskega konzula in turškega generalnega inšpektorja Ililmi pašo, pomoči in so naznanile. da so Turki vas požgali in vse možke poklali.
Turki in vstaši so požgali 15 vasi v okolici Ohriile in šest vasi pri Le-rinu in Rezenju.
V	bojih pri Kruševu so zgubili Turki 250 mrtvih in ranjenih. Vstaši so zgubili 00 mrtvih in 12 ranjenih.
Pri K«»je blizo Skoplja se je 7o vstašev bojevalo vos dan proti Tur kom. l)«-vet vstašev je bilo vsmrte-nih. Turške izgube niso znane. Na slednji dan so prišli bašibozuki v vas in so poklali vse prebivalce.
Pri Vetarskem so se vršili vroči boji, kterih izi«I je neznan.
Solun, 20. avgusta. Četa vstašev je včeraj napadla oddelek turškega vojaštva pri Kajlarju. Baje je bilo ;i0 vstašev vsmrtenih.
Iz Kruševa se semkaj poroča, da so turški vojaki tamošnje prebivalstvo grozno mučili. Pomorili so 150 CJr-kov in mnogo otrok. V Monastir so dovedli več jetnikov.
Dunaj, 20. avgusta. Bolgarska vlada je pri nekej dunajskej tvrdki naročila 15 milijonov puškinih nabojev.
Dunaj, 20. avgusta. Boris Sarafov, vodja macedonskih vstašev brzojav-lja ravnateljstvu orijentalske železnice, da so vstaši prisiljeni napadati železnico, radi česar prosi naj ravnateljstvo z osobnim prometom preneha.
Sofija, 20. avgusta. Tukajšnji list "Vedomosti", glasilo Daneve stranke objavlja članek o položaju Bolgarske v slučaju vojske z Turčijt). Ko je nedavno rumunski kralj obiskal avstrijskega cesarja, sta se baje domenila, da mora v slučaju take vojske Ru-tnunska tudi mobilizirati mi zasesti trokot Rusčuk-Varna-Sili stria, da tako Bolgarija ne postane premočno država na Balkanu.
List povdarja o isoliranem položaju Bolgarske. Avstrija hoče in
želi na vsaki način slovansko mogočnost za t ret i. iločim Rusija v nemškega kneza Ferdi nanila ne zaupa. In
za Rusijo je tudi Franeija. Sedaj ie tpo* *seo irouoijij^rua «>^sjb«ioj£ v*
knez Ferdinand se ne upa priti nazaj V ostalem je pa on Nemec in za njim se ne bode nihče jokal.
List "Avtonomija" naznanja, da imajo vstaši pri Zeru avstrijske topove in da so pri Rezanu vjeli turškega sela.
Rim, 20. avgusta. Italijanska vlada je sklenila sporazumno z drugimi evropskimi vlastmi postopati glede dogodkov na Balkanu.
Italijanski poslanik javlja iz Carigrada, da je porta izjavila, da bodi v kratkem napravila r«-d v Macedo niji. Vlada bode te dni odposlala par vojnih ladij v maeedonsko vo dovje.
Človeški vampir.
Orožni nmor Štiriletnega dečka.
Nemiri na Hrvatskem.
Na cesarjev rojstni dan.
Dunaj, 19. avgusta. Xa Hrvat skem so se pričeli zopet novi nemiri Povodom slavljenja cesarjeveg. rojstvenega dne se je v Zaprešiču zbralo nad K M M) kmetovalcev, kteri so raztrgali in sežgali madjarsko za tavo, ktero so razobesili po vladinem navodilu tamošnji madjaroni.
Na liee mesta so prišli takoj orož uiki, kteri so proslavili rojstni dan cesarja Fran Josipa s tem, da so pri eeli na neoborožene seljake iz neposredno bližine streljati. Trije seljak: so obležali na mestu mrtvi, mnogo je ranjenih.
V Komežini so kmetovalci napadli tamošnje priMlajalnice. ktere so ople-nili. Vojaki so vstrelili dve iu ranili mnogo osob. Ljudstvo je vojake s kamenjem napadlo.
Dunaj, 1!>. avgusta. Cesar Fran Josip je bil včeraj 7:5 let star in vse avstrijsko časopisje mu je moralo časti tati. Toda vsi časopisi so tem po vodom povdarjali, <la eesar svojega rojstnega dne še nikoli ni slavil v tako žalostnem času. kakoršen je sedaj. Ogrski konflikt sili cesarja de najosodneje odločbe, kar jih je st-j-ril v svojem življenju. x\ko hoče Av-stro-Ogrska ostati "velesila", mora imeti jedno edino vojsko. Brez skup ne vojske p:1 Avstrija gotovo razpade v dva dela. kterih jeden se ne bode zamogel vzdrževati. Toda Avstriji se bližajo zadnji dnevi, kajti toliko nezadovoljnosti ni nikjer opažati, nego bas v Avstriji.
Iz naših kolonij.
Zel
z n i e a h na
19. avgusta, governor Taft
1 i p i n i h. Vojni
Washington, tajnik Root in guverner lat t se pi smeno pogajata glede zgraditve <»0o milj dolge železnice na Filipinih. Projektirane proge so: Od Manile proti several «1«» skrajnega konca otoka Luzona; postranska proga preko gorovja na iztočno obrežje; proga i/. Manile proti jugu v Batangas in končno ob zapaduem obrežju Luzona iz Dagupana na severni konee otoka. Vojni tajnik je mnenja, da bode s pomočjo železnic vstajo na Luzonu najložje končati.
Morda zopet kljubujejo.
Manila, 18. avgusta. Major Robert L. Bullard je zahteval od sultana Desina, glavarja ro«lii Lanao Moro-tov, da mu pojasni, čemu Američanom ni naklonjen. Dasiravno je sultan vedno zatrjeval, da je prijatelj Američanov, je vendarle ukazal te dni oddelek ameriških vojakov, kteri so ga obiskali, obkoliti in jih je pozval na boj. Sultanovo možtvo je imelo seboj ameriško zastavo, ktero so zasramovali. Sultan dosedaj majorju še ni odgovoril.
Velik požar v tyuebecn.
Quebec, Canada, 20. avgusta. Delavnice Northern Railway, so zgorele Skoda, ktera se pokrije s zavarovalnino, znaša $75,000.
Knga f Mehiki.
Washington, 19. avgusta. Predsednik zdravstvenih oblasti v Mehiki, dr. Leeeaga poroča, da se je v Bagio. na zapailnem obrežju, blizo Mazat-lana pripetilo več slučajev kuge.
Ustrelili 14 štrajkarjev.
London, 19. avgusta. Iz Kijeva se poroča, da so tamkaj dne 11. avgusta vojaki vstrelili 14 štrajkarjev, doČir.i je bilo 150 delavcev ranjenih.
Detroit, Mich., 19. avgusta. V mi chiganskej tovarni peči, na križpotu Adair in Wright Sts., našli so včera grozno razmesarjeno truplo 41etnega dečka Alphonse Wilmes, čegar o<"« stanuje na St. Aubin Ave. Truplo ležalo med dvema modeloma. Dečkove roki sta bili z žico zvezani; usti so bila zamašena z rudečim robcem kterega je porinil morilec daleč grlo svoje žrtve; dečkova obleka > bila deloma raz njegovo truplo tuz trgana; njegov trebuh prerezan; leva roka je bila za pestjo skoraj odi-<-zana in tudi na nogah so bile glob >-ke in dolge zareze. Deček je dne 17. t. m. zginol iz hiše svojih starišev Počet koma stariši niso bili baš v ve likih skrbeh radi dečka, ko pa tudi k večerji ni prišel, pričeli so ga iskati \ čeraj dopoludne so ga našli v tu kajšnjej mrtvašnici.
Grozni umor se gotovo ni izvršil tam, kjer so našli dečkovo truplo kajti dasiravno v dečkovem truplu n" bilo skoraj nijedne kapljice krvi tudi mesto kjer so našli njegovo tr.i plo, ni bilo krvavo. Ljudje so za man iskali sledove krvi. Čudno j« da na truplu, kakor tudi na dečkovej obleki kljub Krožnim, ranam, niso ul kacega madeža krvi našli. Morilec je po groznem činu truplo najbrže umil in odnesel na mesto, kjer so je našli Policija si pa ne more tolmačiti kako se je morilcu p«>srečilo nest; truplo čez polje, ne da bi ga kak nočni čuvaj opazil.
I 'mor je povsem sličen umoru 7' letnega dečka Diek Tibbitsa. ktereg-i -o pred mescem dni našli umorjen? ga. Brezdvomno je oba dečka umoril jeden in isli "Jack the Itipper" kteri je brezdvomno blazen.
Divka so zadnjič videli na ulici zvečer ol) 0. uri. V novejšem času je bilo tukaj več otrok umorjenih.
Do danes s«' policiji	posreeih-
dobiti tudi najmanjši sle«l o morilcu Mestna uprava je razpisala $500 na srruile onemu, kteri vjarne morilca.
Detroit, M i eh., 20. avgusta. Včeraj je policija aretirala postopača Ch. Kdwardsa iz Bangor. Me., kteri i na sumu, da je umoril -Hotnega dečka Alphonse Wilmes. Jetnik trdi, daje nedolžen, in da je ravnokar prišel v Detroit. Do sedaj niso našli proti njemu nikacih dokazov.
Meti meščani vlada veliko razburjanje. Stariši si več ne upajo pustili svoje otroke na ulico, ker se boje morilca. Razne oblasti so sedaj razpisale $5000 nagrade za vjetje morilca.
"Glas Naroda"
postane
«1 ii e v n i k*
Naroda", list slovenskih delavcev v Ameriki, obhajal hode prihodnji mesec desetletnico svojega obstanka.
^Tem povodom postane J » ? dnevnik.
Do konca 1. I !M)3 "Glas Naroda" ne hode veljal vet1, nego se-daj.
Uredništvo in upravništvo.
Vesti iz južne Amerike.
Samovladar Venezuele.
Delavec nstrelil tovarnarja.
Aslikosh, Wis., 1!). avgusta. Bivši lelavec tukajšnje Morganove tovar ne, Frederic 1 tam pel, je včeraj zju t raj zavratno vstrelil tovarnarja in. milijonarja Thomas R. Alorgana, kije slednji dospel v tovarno. Težko ranjeni tovarnar je umrl, ko so ga nosili v bolnieo. JMorilea so tak >j vjeli, toda v ječi se je na svoj pa^ obesil.
Mala poročila.
Štirinajstletni deček Charles K Boland v Norwiehu, Conn., se je obesil na dvorišču hiše svojih starišev ker se je bal, da bi ga stariši ne kaznovali, ker je odšel v gledišče, dasi so mu prepovedali.
V	Gladstone, Mich., je me«l nevi-hto ubila strela vslužbenea tamošnji pivovarne H. Odahla, kteri je šel memo telefonskega droga.
V	Clevelandu, O., so zgorela tri nadstropja tempelja prostozidarj«-v na vogalu Bond in Superior Sts. — Sko«la je velika.
Whiskey je v Peoriji, 111., postal tieiieji (od $1.29 na $1.24 galona). V Peoriji, 111., so pričeli sedaj zopet vsaki večer ob i>. uri zvoniti s tako-zvanimi večernimi zvonovi, v zname nje, da morajo ob 9. Tiri vsi dečki in dekliee oditi iz cest domov, ker inače jih aretirajo.
Na nekej farmi blizo Utice, N. V., je 131etni Herbert Moon vstrelil delavca Luxian Druaa iz Ithake, Midi.
Tkalci poraženi.
Philadelphia, Pa., 19. avgusta. — Včeraj zvečer Bklenilc je 600 barvar-jev, kteri so Štrajkali zajedno s tukajšnjimi tkalci, pričeti zopet z de-, lom, tako, da so v treh barvarnah zo-> pet z delom pričeli. Štrajkarji niso ničesar dosegli, kajti sedaj morajo delati za 5 odstotkov manjšo plačo, nego popreje. Nad 2000 druzih delavcev je pričelo včeraj tudi z delom, ne da bi tudi z jedno svojih zahtev prodrli.	__ ,
Port of Spain, Trinidad, 10. avjf.
Semkaj se poroča iz Ciudad Bolivar, Venezuela, da je vlada ukazala m*
ret i vse tamošnje inozemsko trgov-
I'. ker so se hranili plačati davke .Iadi. Oni so namreč morali plačati lavke vstašem. Vlada zahteva sedaj <d njih $t»r,.000.
"\renezuelska topničarka "Miranda' ie v okraj Nutrias, da iztirja od t:< nošnjih trgovcev nadaljnih $50,0lN! lena rn i h kazni iu prisiluefca davka, lilago. ktero so trgovci importirati za ■asa vstaškega gospoilstva. je vlada :a plenila in pmlvojila carinarsko l»ristojbi ne. Pre«lsednik Castro je ?apretil, da bode trgovino vuičil in nozeincc v (Juyani ob Orinoku pri»-poitil.
Po vsem okraju vlada strah pri-d vladajočo stranko. Ob Orinoku po-nanjkuje denarja in beda je tamkaj velika.
Bogota, Colombia, 20. avgusta. — Senatorji so izdelali posebni predlog, iteri dovoljuje vladi napraviti novo >ogodbo s Zjed. državami glede gra-enja Panamskega prekopa. Zajedno nameravajo senatorji tudi ustavo oreiiračiti.
Kongresna zboruiea ne more ni-'esar odobriti, ako stvari tudi senat ae potrdi.
Nezgoda na morju.
Boston, Mass., 20. avgusta. Kadi goste megle je parnik "City of Bailor" pri Roekland. Me., zadel ob parnik "Frank Jones". Prvi parnik ni bil poškodovan, iločim j«' moral drugi pljuti v Ilocklaiul, da ga popravijo.
Nova klavnica v Pittshurgu.
Pittsburg, Pa., 19. avgusta. Novo klavnico, klero je zgradila llers Stock Yards Co. za $3,000,000, bodo pričela dne 7. septembra poslovati. Vodstvo klavniee je k slavnostim otvoritve povabilo 10rtH»0 osob.
Otrovani sladoled.
Colorado Springs, Colo., 19. av«,\ Nad 50 osob. večinoma letoviščniki iz vseh krajev, kteri se mude tukaj in v Manitou, je radi vživanja sladc>-leda nevarno zbolelo. Smetano, iz ktere so tukajšnji trgovci slaščič napravili sladoled, so dobili "iz neke največjih tukajšnjih mlekarn. Zdravniki so dognali, da je bila v smetani primešana preeejšnja količina formaldehida, kteri baje prepreči, da so smetana ne skisa. Oblasti so pričelo s strogo preiskavo.
Svarilo poljskega časopisa.
"Gaze t a katolieka*', poljski časopis v Cliieagi, objavil je imeniten članek o oglasih patentnih zdravil in zdravniške naprave ter priporoča vsakemu, da kupi samo taka zdravila. ktera so skušena in priporočena oil ljudi, kteri so jih rabili. Nobeno zdravilo ni tako dobro priporočeno, kot Treuerjevo zdravilno grenko vino ktero pijejo vsi stanovi in ga priporočajo zaradi tega, ker to ni nikakor-šno patentno zdravilo, ampak čisto naraven proizvod. "Prejmite mojo prisrčno zahvalo za poslano mi zdravilno vino, ker tako dobrega zdravila ni, kakor je ono, ker ozdravil sem se z njim skoraj na čudovit način." Tako piše mož, kteri je bil hudo bolan na želodcu! Kdor tedaj boleha n.i želodcu, naj ne zamudi poskusiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo to vino napravi novo kri in tako vtrdi človeški život. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., Pilsen Sta,
. ..




GLAS NAHODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Štev. lOO.	NEW YORK, 20. avgusta 1903.	Leto X.
Entered January 1902, as second-class matter, Post Office atNew York, N. Y., Act of Congress of March 3d, 1879. *
„Glas Naroda".
List slovenskih delavcev v Ameriki, Urednik:	Editor:
ZMAQOSLAV VALJAYEO. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . *ld. 7.50, «	pol leta . . ffld. 3.75
„ četrt leta . prid. 1.80 V Kvropo pošiljamo list Bkupno dv številki.
,.(j1:is Naroda" izhaja vsak četrtek in soboto.
.uLAS NARODA"
(♦.Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday. Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
torek
Zta oglase do 10
vrstic se plač podpisa in osebnost
30 centov.
Dopisi broz se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje b vališče naznani, da hitreje najdem, ntulovnika.
P«pisom in pošiljatvam naredite naslov:
,,GLAS NARODA",
10« Greenwich St., New Y»rk. City — Telefon 8795 Cortlsndt. —
Josip Pulitzer in "cati linske eksistence".
Ako kaeeg-a človeka ta ali oni čas liik kritizira, se dotičnik brezdvonm saj nekoliko jezi, t uda istočasno i n li.ite misli na takozvane *'<*atalinsk. eksistene«'". kterih naloga ji* po č:» so pis ju vse kritizirati, kar se ne stri nja 7. njihovimi na/,.>ri. ('est okra t i' tudi čuti zatrjevanje, da so časni karji ljudje, "kteri so svoj pokli
"oda kar se tire navedenega izr.t za, je popolnoma napačen. Istina V da s«- z časnikarstvom pečajo večino ma ljudje, k ter i se časnikarstva — kot pok lie — niso učili; kleri so prvotno izvolili kak drup poklic, k so pa potem v-1<-<1 raznih okolnos! prišli do dela, ktero je njihovim ču torn ugajalo, namreč, do časnik-ir stva. (»ni toraj svojega naravne«*: pokliea niso zgrešili, lemve. so	le dobili, ko so postali e is
n i karji.
Tudi izraz "eatilinske eksistence' ni umesten, tudi ako upoštevamo dej stvo. da so uredniki iu sploh žurna listi slični Catilinn, kleri kakor <>i nimajo nič.-sar zgubiti, radi česar s< za javno mnenje o lijihovej osoh bore malo brigajo.
Catilina je pa bil ženijalen zarot nik, kteri je s svojimi željami, stori' konec gospodstvu narodnoliberalue-ga govornika in filistra Ciceron: propadel. ker je imel Cicero dobn detektive, kteri so mu o Catilinini' načrtih vedno pravočasno poroča'i In
koiieiio ji4 prominol Catilina n* bojnem polju, bas kakor njegov t ova riš Brutus, po umoru (Jaja Juliji Caesarja.
Naj se že vse to nanaša na časni karjc, vendarle zamoremo odkrito tr diti, da se evropski in tudi ameriški easuiikarji časnikarstva niso učili
To dejstvo je najbrže napotilo go spod a Josipa Pulitzerja, lastnika li sta "New York World", da je podari milijon dolarjev od svojega ogrom nega premoženja — ktero je pridobil kot časnikar — za vstanovitev za voda, v kterem se bodo učili oni ljuct-je, kteri hočejo postati časnikarji Povsem neopravičeno in lahkomiselj no bi ravnali, ako hi smatrali tak zn vod nepotrebnim, kajti vedeti moramo, da, ako tudi je y>o mestih najfi dovolj ljudi, s kterimi je mogoče ]>o polnili vsa mesta pri časnikih in ako prem skrbi kapitalizem za to, <1.^ lastniki časnikov dobe svoje časni k a rje iz takozvanega "učenega" pro letarijata. vendarle ne more nihče tr diti, da časnikarjem pomanjkuje tehničnih znanosti, ktere se pridobe le potem, ko svoj poklic žc praktično izvršujejo.
\ pri poslanem nam provizoričnein načrtu novega zavoda čitamo, da se bodo dijaki "žurnalistične fakultete' učili o organizaciji časniškega urada, o poslovanju uredniškega in po roče val nega oddelka, o domačem in ptnjem poročevanju, o oddelkih knji /evnosti, finance in športa, potem o črkostavstvu, tiskarstvu, izdelovanju papirja, o določbah glede ponatisa, n zgodovini časništva itd. V tem pogledu bode toraj zavod izvrsten in smo u ver jeni, da se Dodemo V njern lahko mnogo koristnega naučili.
V načrtu, kterega je doposlalo uredništvo newyorskega "World'
uredništvom vseh tukajšnjih listov, čitamo nadalje tudi o oddelku, kterega nazivljajo "Ethics of Journalism" z pododdelkami: "Čuvstvo i. s-nikarske odgovornosti proti občinstvu v koliko zamorejo časnikarji s svojim mnenjem o novostih na či-tatelje vpljivati ter končno: ''Sporazum založnika, urednika in poročevalca z ozirom na svobodo mnenja dotičnikov."
Ta točka načrta je brezdvomno važneja nego vso druge.
Mr. Josip Pulitzer je, kakor znano, oče senzacijonelnega časopisja Amerike. Daga ievtem pogledu kasneje Mr. Hearst prekosil, to dejstva še nikakor ne spremeni. Kljub temu pa namerava Mr. Pulitzer v svojem zavodu skrbeti za poduk o etiki ali "nravnosti" časnikarjev. Pred vsem pa moramo vedeti, da načrt ni spisal, in sestavil Mr. Pulitzer sam. kajti to delo je najbrže prepustil predsedni ku llarvardskega vseučilišča, Mr. Charles W. Eliotu, ali onemu Eliotu o kterem smo svoječasno v "'Glas Naroda" poročali, da je hvalil skabe kot tipus ''ameriškega junaka". O "etiki" zamoremo imeti toraj različna mnenja. Nravnost, o kteroj bodo pre-davali Eliot in njegovi somišljeniki. !>ode toraj zelo kapitalistična in to-raj zelo — nenravna.
Kljub temu pa moramo novi zavod radostno pozdraviti, kajti Pulitzer-jev zavod zainore vsakdo obiskovati, ue da lii se v njem navzel kapitalistične "etike".
To je n a Š a etika.
Dopisi.
Aldridge, Mont., 15. avg.
Tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 17 s pad...; oče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu
Pri gl a vnem zborovanju dne 2. avgusta vršila se je volitev v novi odbor za jedno leto. Izvoljeni so bili v odbor:
V i ncenc Stermec, predsednikom; Ivan Podobnik , podpredsednikom ; < Iregor Zobec, I. tajnikom; Simon Jaklič, II. tajnikom; Pavelj Riger. blagajnikom; Anton Miklavc, zastopnikom. Gospodarski odsek: Ivan Verba n, načelnik; Josip Planinšek in Kocjan Bezočnik, odbornika. Bolniški odbor: Ivan Mikulič, načelnik; Jakob Blatnik in Josip Turk, odbornika. Vratar: Fran Strugel. Zastavonoše: Matija Turk in Marko Fre-lih. Vodje: Jakob Mavric, Bernard Schmalz, Martin Rauh in Ivan Petek, finančni nadzorniki.
Imenovano društvo je s prošlim letom zaključilo svoje triletno poslovanje. V tem času je storilo mnogo koristnega in sicer ne le parno dru-štvenikom potom bolniške podpore, temveč tudi ljudem, ki niso člani ni-kacih društev, ki pa čestokrat po trebujejo podporo.
Vseka ko je pa žalostno, da se naši rojaki tako malo zanimajo za društva, ktera so gotovo vsakomur koristna ob času bolezni.
Pri vseh slovenskih društvih, kakor tudi pri našem "sv. Jožefa št. 17
ješ svoj materni jezik, uraduje se slovenski, tako, da lahko vsakdo sam presodi vse društvene, kakor tudi -lednotine zakone in koristi. Kadi tega naj se vsakdo zavaruje za slučaj
smrti pri J. S. K. J„ kjer je gotovo boljše, nego pri ptujcu.
Pošiljatve, namenjene našemu društvu, ji- nasloviti: Gregor Zobec, T. tajnik, P. O. Box 65, Aldridge, Mont.
Pozdravom	G. Zobec.
Najnovejši ekspresni parnik "KAISER WILHELM II." odpljuje dne 25. avgusta ob V2S. uri iz New Yorka v Bremen.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r, 10'J Green w_i c h S t., N e w \ o r k. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod ritom brzojava ali pa nas pokličite t*^ telefonu." 3795 Certlandt, ako ste na kaki postaji v y Yorku. Dobro si to zapomnite
KJE JE f
Frančiška Hodnik,	rojenn Zelene. Nje naslov bi rad zvedel:
Frank Zelene, (IGO Warren	Street,
Brooklyn, N. Y.	(25ag)
Svoji k svojim!
Josip Grorisehp
5130 Rubby St.. Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo po dnevnem kurzu, liftro; preskrbi 'jem prevozne karte za vse paro-brodne. črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku.
Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, Tli., ter imam zdravilno grenko vino vedno v zalogi.
Srbski kralj Peter I. o Hrvatih.
Kralj Peter I. so jo izjavil napram nekemu politiku o odnošajih med Srbi in Ilrvati sledeče: Srbija in Srbi lie morejo vplivati na odnošaje Srhov in Hrvatov v troedni kronovi-ni; to je njihova notranja zadev;-, :ili j;iz lic morem zapopasti. zakaj ta dva naroda prepirata. Vidini. <'. -e prvi kot drugi radi bavijo z veliko politiko, ali če se ne morejo prilago-iiii mednarodni politiki, pa bi bil- , mislim jaz, bolje, da se bavijo s svojimi zadevami, da delajo vsi, da jim napreduje skupna domovina, in d:1 -e med seboj uredijo. Med njimi tudi ni razlike, sniim bi trebalo, da nedsebojuo bolj strpljivi, da drug Irugini priznajo ime iu narodnost, :i naj se vsak itm nuje. kakor se hoče. Prepričan sem. da bi morali Srbi v vsakem vprašanju v t rood i ni kralje vini iti vzajemno s Ilrvati, a Ilrvati bi morali spoštovati Srbe ter jim priznavati.prava in privilegije, ki so jih jim zajamčili avstrijski cesarji ter ogrski kralji. To velja tudi za srbski cerkveni sabor. I11 zaradi zastave, ki jo zahtevajo Srbi. ta ni kra Ijevine Srbije več narodna pa tri jo ična zastava, ko se priselijo na hr vatska tla. Tudi zaradi verskih šo. hi eiril.-ke pismouke bi ne smolo biti prepira, dokler je cirilica slovansko pismo. Ako hočejo Srhi imenovati ~voj jezik srbski, kakor Ilrvati imenujejo svojega hrvatski, vse to je larodno. Ilrvati in Srbi imajo 111110 —O j losi o v v svoji domovini, in ni pa-metno, da se sovražijo zaradi nekaj, kar ni v njihovo iu v čemer niso merodajni, kajti, ko se prepirajo zaradi Bosne in Hercegovine, se ne zavedajo, da jih ni nihče vprašal, ko so prišli y one dežele, niti. ko je nastopila okupacija, kakor jih tudi nihče ne bo vprašal, kako se hode pozneje rešilo mednarodno vprašanje glede Bosne in Hercegovine, a težki da bi kdo vprašal Hrvate in Srbe, ko bi s«' tudi reševala usoda troediiie kraljevine. Vso, kar bi mogli storiti, je to, da se zedinijo kot bratje, sr /.držijo velike politike, napredujejo s svojimi domačimi posli, a iz Srbije u:.j se ne umešavajo v to. niti naj ne vpljivajo, ker je to popolnoma notranje vprašanje. Praktični rodoljubi razumejo, da je prva dolžnost, bavili se z domačimi neprilikami, prizadevati si, da se narod čini manj izseljuje. Ekonomska in kulturna po litika je uajholja in najpametnejši politika za ene in za druge."
Teponi jetniki.
Atlanta. Ga., 20. avgusta. Komi-ija. ktera preiskuje dogodke v zaporih države Georgije, kjer so pazniki jetnike sistematično pretepali, povabila je urednika lista "Milledgcville News" k zaslišanju, ker je v nek«-m lankn napadel predsednika imenovane komisije, sodnika Turnerja. Predsednik je vprašal sodnika, kedo mu je povedal, da on (Turner) izkorišča zapore tako, da tudi njegovi sorodniki dobivajo v zaporih službo. I rednik, imenom Vaugban, je potem Turnerja vprašal, ji' li sta dr. Adams in superintendent Dennis njegova sorodnika. Turner je vprašanje zanikal. Vaugban je tudi pisal, da «0 pazniki necega belega dečka in nece-ga bolnega jetnika pretepali. Urednik je dejal, da o tem vse mesto govori. Uredniku se ni nič zalega zgodilo, kar dokazuje, da je pisal istino.
Vezuv bij nje.
Neapolj. 10. avgusta. Vezuv še vedno bljuva lavo. Iz vseii odprti a prihaja jak dim.
Kranjsko slovensko &atoIiš&o podporno društvo
sv* Barbare
v Forest City........ Pennsylvania,
Inkorporirano 31. januarja 1002 v PennsylvanyL Odborniki:
Jotitt Žim>Aiisi(\ predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, IL tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germovšek, Martin Gerčman, Josip Gorenc, Josip Zalau.
Do])isi naj se pošiljajo I. Cry, Pennsylvania.
tajniku: J, Telbnn, Ho\ r.07, Forest
Glasilo „GLAS XAWGDA".
Pri odhodu v staro domovino kliči va vsem znancem in prijateljem v Hibi »irifju in Chisholmu, Minn., srčni ZDRAVO! John Šeffa Simon Scjra New York. 19. avgusta 190?].
KJE STA? A 11 t o 11 M c d vi <1 in .loč Hi m. Pred dvema leti s(a bila v Lazar.-th-ton. Alabnma. Y..\ njun naslov l>i rad zvedel Anton Goloba r. lio* 2f>. Ladvsmilli. I!. < Canada.
Omaha. Neb., lfi. avg.
Cenjenim rojakom širom Zjed. <lr-/av naznanjam, da je ponesrečil naš rojak Nikolaj Basar, kteri je že več let delal v tukajšnjih topilnicah.
Iver pa letos hotel svoje življenje nekoliko preinačiti, podal se je v South Dakoto na žetev, kjer ga je doletela nesreča. V nedeljo, dne svgusta. se je jwljal v Michell. Koso pa prišli tjekaj, jih je sprevodnik zapodil iz vlaka. Naš rojak je skočil prvi raz vlak, toda pri tem je padel pod kolesa, ktera so mu odrezala obe nogi in sicer levo nad in desno pod kolenom.
Naš rojak je bil član podpornega društva sv. Štefana, J. S. K. J. Kakor hitro je društvo dobilo obvestilo
0	nesreči, sklical je društveni predsednik sejo, na kar smo odposlali te«
1	ice mesta dva društvenika, na mre" Ivana Cepurana in Josipa Pezdirea, ktera sta nesrečnega rojaka odpre-uila v bolnico sv. Jožefa.
Srčnim pozdravom.	R. Peaar.
Eyropejske in druge vesti.
Rim, 18. avgusta Papež je podaril mestnim ubogim $20,000.
Cvikava, Saksonska, 18. avgusta. .Med postajama Rothenkirchen iu Gorenja Kriniea, skočil je včeraj osobni vlak raz tir. Tri osobe so biLi vsmrtene in 40 je ranjenih.	i
Hongkong, 18. avgusta. V mestih ob železnici pričeli so se zopet nemiri. Ameriški inženerji so morali na nemirneže streljati. Več osob je ranjenih.
Berolin, 19. avgusta. Nemška vlada namerava naprositi državni zbor, da jej dovoli stalno vojsko pomnožiti za 39,000 mož, kar Kode veljalo vsako leto $9,000,000 več, nego sedaj. Vsled tega bode bedno nemško ljudstvo moralo še dolgo vrsto let jesti konjsko iu pasjo meso.
Paris. 19. avgusta. Pravda proti I lumbertovim se bliža koncu. Sedaj so zaslišali zadnje priče. Danes k govoril generalni odvetnik Blondel. Jutri govori Maitre Labori. V četrtek pride zadeva pred porotnike.
London, 19. avgusta. Miuisterstvo vojne mornarice je sklenilo pričeti z gradenjem treh novih vojnih ladij.
Rim, 19. avgusta. Uri izkopavanju na tukajšnjem Forum so včeraj iz-' kopali podstavo jezdeškega spomenika rimskega cesarja Domicijana. Podstava velieega kipa je 5 čevljev pod sedanjo površino. Dol^a je 40, široka 20 in visoka 10 čevljev. Konj in jezdec sta bila šestkrat tako velika, kakor v resnici.
Hongkong, 19. avgusta. Parnik "Empress of India" od kanadske pa-eifične železnici, se je včeraj blizo tukajšnje luke zadel ob kitajsko križa rko "Huang Tai". Križarka se je potopila. Na ''Empress of India" se je rešilo 170 kitajskih mornarjev. Kapitan in 14 mornarjev kitajske vojne ladije je vtonilo. Kanadski parnik je zelo poškodovan.
Petrograd, 20. avgusta. Iz Pori Arthurja se brzojavlja, da je tolpa mandžurskih roparjev nedavno napadla rusko skladišče dinamita blizo ruske mejne postaje. Roparji so nameravali skladišče napasti. K sreči je pa dospel na lice mesta oddelek kozakov, kteri so 60 roparjev vjeli. Ostali so všli.
POMOCBOLNIM!
Profesor Collins dobiva pripo-znanja od vseh strani.*
Občudovanja vredno je, da zamore jeden človek o tre ti toliko solza z očes obupanih, vtišifi toliko vzdihov in ljudi oprostiti skrbi. vNa stotine bolnib ljudi zateče se sedaj k dobro poznanem zdravniku profesorju Collinsu in od teh jih je le malo, da jih on v zdravitev ne sprejme. On prične le tedaj zdraviti, ko je prepričan, da zamore dotičnika ozdraviti, inače um pa naznani, da bi l»ilo škoda denar proč metati za zdravitev in zdravila. Ljudem, kterih ni mogoče v«č ozdraviti, svetuje, kaj jim je storiti in kako naj žive, <la si svoje življenje podolže.
Ljudje vprašujejo, kako je mogoče, da profesor Collins toliko število paeijentov s tako dobrim vspehom zdravi. To je zaista divno. Danes morda ni mesta, kjer bi ne bilo nekoliko ljudi, ktere je profesor Collins ozdravil. To dokažejo mnogoštevilni dopisi, v kterih se njegovi paeijenti zalivaljajo profesorju Collinsu za ozdravljenje. Kdor pa tega učenjaka osobno ]>ozna in je opazoval način njegovega zdravl jenja, se temu ne 1 »ode čudil, kajti profesor Collins ni le obdarjen z neobičajno znanostjo in učenostjo, temveč on je tmli dolgo vrsto let pro učeval težke bolezni in izdravil za te bolezni. Poleg tega je 011 dobra, pravična in poštena duša. Profesor Collins se ne ozira na to. je li kdo siromak ali bogatin in ali dobi za svoj trud veliko ali pn ma jhno nagrado, temveč 011 vsaeega svojih paeijentov zdravi, kakor najbolje zamore. On vsako bolezen z največjo pozornost jo proučava. Radi tega je njegovo ime poznano med vsemi slojami ljudstva. Čestokrat prihajajo k njemu tudi zdravniki, da se ž njim posvetujejo o posebnih boleznih.
ZDRAVI VSE BOLEZNI.
PR0EFS0R COLLINS ZBRATI VSE M0ŽKE, ŽENSKE IN OTROČ JE BOLEZNI, NOTRANJE ALI ZUNANJE, AKUTNE IN KRONIČNE.
Z veliko pozornostjo se peča s zastarelimi boleznimi, kterih drugi zdravniki niso zaniogli ozdra viti. Veliko skušnjo ima zlasti v zdravljenju naslednjih bolezni:
Pričetek jetike, astmi, želodčne bolezni, bolezni na jetrih, mehurja in ledvicah, rane vseh vrst, revmatizem, katar, bolezni na maternici, kostolom itd., itd.
ZDRAVI SPOLSKE BOLEZNI V NAJKRARJŠEM ČASU ZA VEDNO. Ako živite v nesrečnem zakonu, pišite njemu.
A^eliko skušnjo ima o nalezljivih tajnih boleznih, tako da ga kličejo v bolnioe, kadar zdravniki ne morejo bolniku pomagati.
NE OBUPAJTE,
temveč obiščite osobno ali pa pišite profesorju Collinsu, kteri iz opisa bolezni takoj spozna, kaj vam je in kaka zdravila morate vživati. Na tisoče in tisoče dopisov, kteri so vsakomur na razpolago, najbolje dokazuje, s kakim vspehom profesor Collins zdravi in pomaga boluim ljudem. Ker je že tisočere ozdravil, ne obupajte, kajti on vam bode pripomogel zopet do zdravja.
Ne motajte proč denarja in ne gubite časa, ampak v vsakem slučaju bolezni takoj pišite prof. Collinsu po nasvet. Opišite natančno svojo bolezen, ne zamoleite ničesar, naznanite svojo starast, spol iu kaj oziroma kje vas boli. Iz tega bode profesor Collins spoznal vašo l>olezen in vam odgovoril. S zdravljenjem ne odlašajte, pišite takoj, ker drugače bode to imelo slabe j>oslediee za vas in tem težavneje bode vašo bolezen zdraviti. Mali ogenj lahko pogasimo, toda ko se razširi, je težje gasiti. Tako je tudi z boleznijo. Ako so vas zdravili že drugi zdravniki, ne da bi vas ozdravili, ue obupajte in se s polno nado ter brez sramožljivosti obrnite na prof. Collinsa, kteri o vseh dopisih vestno molči. On le one dopise priobči o kterih mu bolniki dovolijo, da tako izdajo spričevalo o dr. Collinsu.
Pišite slovensko in pisma adresujte sledeče:
Prof. E. C. Collins,
140 W. 34th. St,	New York, N. Y.
Supplcmant:to the Cfrl*s Naroda^ No. lOO, August 20^ 1903.
Zapuščeni mož.
Francoski spisal Marcel Prevoat.
TJil je tih, radi svoje točnosti in volj »oh ti zelo čislan uradnik, čislan v plačilnem uradu, kjer je služboval, in v okrožnem mestu, kjer se je na-hajal ta plačilni urad. l*ilo je jako majltno provineijalno mesto na vzhodu: mtilcf! življenja je prinašal t:nii nastanjeni drayonski polk, kte-rejra častnikom se je zdelo, da s j pregnani me<l barbare. Toda Filip I-ueiis, prvi |K»deinjeni uradnik vplačilnem uradu j< ljubil te hiše z mrzlimi mračnimi pročelji, te umazane ceste, to brezbarvno krajino okoli mesta, v kterCin je bil rojen. Z dva intriilesetimi leti se je oženil s precej »'•<'dno hčerko nekepa trpovca. ktera je liila za normalni okus malo prečrna, toda ljubezniva in ki mu je prinesla nekoliko dote seboj v zakon. tfe>t let sta živela složno skupaj. Do stik rat je rekel: ".Ta* sem srečen člo vek. Ni si mopel misliti nobene že Jjktere l,i moRel imeti razun miru V 8V.°JeIn Wikonn. rednepa dela, dol.ro urejen,.*.-» gospodinjstva. — Otroki
? . P:»*Vfdr.lo v prostih urah; tod,
S'.8!,n;w,,.,fi imajo od te* a. če je
, ; 'rt" v l^nejsih letih len »er neolikani?
"Mnopoholjšejo, da sva samo dva. ni res, .1 ulictte ?
dnli,M, il. v ,I1!lllM.njV	.
fd.Ia |>'»kimala s smehljajem, ktere K« je smatral Filip Zrt odkritosrčne
Oteklo	življenj,
K".jV "r'>«'"ik I.ekeera torka zvečer l""' lz	domov, ni naše! svoje
do,na. Zato j,- ]PŽai0 na mizi jc
J''1"- y*»mo, ki je bilo naslov »••»'.. na njega; odprl pa je in 5itfl|
• e IHS«'<!,>;
prijatelj. odpusti mi, •	1'pam iz celega srcu.
'I* »" preveč žalosten. Jaz Jju
» '/'- J,,ViSy' Saj veš, p, '".UT dnifironcev. On me tudi >» J<* dal radi mene slovo voja 1,IU	Ako se hočeš loiiti
vzamem rada vso krivdo na-se. Bodi
!,'!' z',r;,y-	Prijatelj, še enkrat
'- Pros, odpušr-enja . Juliette." , , ' ," ~~ K" 1,1 imoIa kakepa otro-. tU I.- trotovo ne zapustila. Toda vulis. jaz sen. se preveč dolPo ea sila.
Malo mestece je izvedelo dru*o jutro v svoj,- veselo iznenadenje, da J. Poro, ,,,k Albert pi. Juvisy. eden '/med najbolj lahkoživih častnikov P-;[ka. o<]peljal ženo nekepa prihod-mnsk.^a uradnika. Načrt za to od peljanje je bil jako skrbno premisli'«.. Cospod pi. Juvisy je dan po prej nastopil svoj redni štiritedenski dopust — radi slabokrvnosti, izhajajte <k1 prtsnaporne^a dela. Oba be-jrunea sta vzbudila najprvo splošno ra.fovednost: od poročnika se je pripovedovalo sto anekdot, nekaj izmed teh stun,, šepetanje. Slike nezvest« zene so krožilo okoli. Ženske so na sle. da izgledala zelo neznatno. Mož Je so rekli 7. glasom izvedencev: "ITe he V*
1 legitimni parček je postopal tak., zvit.., da ni nikdo mogel najti njego vega skrivališča. Tako so se opri jeli jedinega udeleženea. ki je bil pri rokah: zakonskega moža. "Pozval ga Im) na dvoboj..." "Stvar izroči sodniji..." V ess svet je opazoval Filipa Luca sa, k ti ri splošnega zanimanja, ki g-i j. vzluijal, spočetka sploh zapazil 111. Ni mislil niti na to, da bi pozval častnika na dvoboj, niti da hi alarmiral policijo, ali sploh storil ka druz«ga, kakor kar je delal vediu sk«izi dolga leta. Pisarna se ni spre menila, ker je Juliette ušla in Ju liette jo bila tako prijazna, da dekle iti seboj vzela, ktera je sedaj opravljala svojo službo kakor sicer. Vendar ni bil uradnik napram temu iz-vanreduemu dogodku neobčutljiv. Neprenehoma, še eelo pri svojem delu. je mislil na to. Kar mu je pa najbolj dalo misliti, je bil oni uzrok. kterega je navedla Juliette za beg: "Preveč sem se dolgočasila." Julie« tino življenje — in toraj tudi njegovo življenje — je bilo dolgočasno ? Filip Lucas je premišlja val. razni« >trival vse potrpežljivo in našel, da ima Juliette prav. Ubijajo či dolgčas, ki je meril njegovo življe-nje že i»d otroških let, mu je postal naenkrat jasen. Malo ga je že vedno čutil: težilo ga je nekaj temnega in negotovega. Toraj dolgčas je bil to Kolikor ljudi, večina njegovih kole gov na primer, žive nezavedno v večnem dolgočasju. So zopet drugi ljudje, ti s<' raz t rese jo in tvorijo v živijo nje m pričakovane dogodke: tako na primer d rajonski poročnik Albert pi. Juvisy, in sedaj njegova žena, Ju liette.
Filip Lucas se je čutil razočaranega in zadobi! naenkrat predsodek proti tej brezbarveni krajini, v kteri je bil doma. proti tem hišam z mračnimi pročelji, proti tem umazanim uličicam, proti vsemu jednakolične
mu delovanju svojih dnij___ Vrhu
teea se mu je dozdevalo, kot da so ga pričeli v mestu gledati z neprijaznimi očmi. Ta ogoljufani poštenjak zdel ae je vsemu svetu premi ren. Dobival je anonimnr pisma Njegova vrata so poredni šolski
dečki okrasili z razžaljivimi rizbami. Hotel je pustiti vse, kakor je šlo, njegov flegma bi končno najbrže triumfiral nad zlobnostjo, ki ga je obdajala. Toda njegova osoda se je, kakor se spodobil, brez njegove pripomoči odločila. Ravnatelj plačilnega urada poklical ga je k sebi in mu priporočal z nekoliko blagohotno suhimi l»esedami, naj se potrudi z*» prazno mesto v pariškem plačilnem uradu.
".laz bom vašo prošnjo podpiral," rekel je šef.
Filip je privolil.
II.
Stanoval je že dva meseca v Parizu, in po prisiljeni spremembi, ki jo je prinesla preselitev, njegova namestitev v Parizu, nove službene raz-nere, spoznal je s strahom, da zopet > i vi svoje enolično življenje od nekdaj, samo v drugem okviru.
Življenje v Parizu, glavnem metu zabave, obstojalo je za njega v tem. da je spal v dvomljivo meblo-ani sobi, jedel v neki gostilni srednje vrste in prebil dve ali tri ure nj lan v rninisterstvu. Mir se je sam >d sebe zopet naselil okoli ,_njegove t h nine osobe. Nikogar ni slišal več govoriti o Julietti ter o poročniku. \oben človek ni kazal več s prsten, '.a njim. Nikdo ni poznal. Bil je '.opet stari Filip Lucas: samo sedaj je imel k temu še zavest bednosti ivljenja. ki mu je vzrastla iz post -kriptuma pod zadnjim pismom nje s^ove žene.
Živel je to malodušno življenje pol eta, do dneva, ko mu je prinesel den njegovih kolegov, ki je pisal »urke s petjem in Hpremljevanjen! -rodlx> za tingeltangle, vstopnico k ni njegovih premijer in ga prosil •odpirati to igro. Filip Lucas je ob-jubil brez navdušenja. Ko je sedel ■.ve'er na svojem partem m sedežu, ti nikdar pričel sam ploskati, ako sc pa drugi pričeli, pomagal jim je iridno. Ko je ravno ploskal pri nek" -ceni, ktere komika je obstojalf.
tem, da so si vsi igralci poveznili japonske posode 1: i slavo, padle so mu naenkrat roke v naročje. Dvaj set korakov pred njim je aplaudirala Juliette, zelo lepa in elegantna, v neki loži z vso močjo svoje malt roke v rokovieah. V isti loži je se lela neka druga ne tako mlada dana, ki je bila posuta z Jiainanti, in Moteni je bilo notri še nekaj gospo-lov v frakih.
...Ko je prišel Filip Lucas ta ve •er domov, je že vedel, — da se ime nuje njegova nekdanja življensica družice sedaj Lili pl. Neubourg, in la stanuje na cesti Alphouse u« Xeuville. Njegov kolega, pesnik • lum, kterega je vprašal drugi dan t »o njej, odgovoril mu je brez obotavljanja :
"Lili pl. Neubourg? Nova zvezda...
želo lepa---- zelo inteligentna____
Mlado dekle iz dobre rodbine, ki se jo pustila odpeljati od nekega častnika, kteri jo je potem zapustil. Potem je bila prijateljica malega Saint-May rana..., ki ima konje dirkače. In se-laj..." "Sedaj ?"
'snik je napravil kretnjo, ki naj i>i označila veliko množico, ktere ri uogoče našteti.
Filip je občutil neko gotovo škodoželjnost, da je bila Juliette tako kmalu zapuščena od svojega zape Ijivca.
"I božiča!" mrmral je hinavsko...
kak
šne življenje polno sprememb nia vendar vkljub temu. Mislim «*daj se gotovo več ne dolgj-•asi..." Odločil
se je, spoznati vse podrob uosti tega življenja, ki je bilo enkrat sklenjeno z njegovim in ki se je po-tem tako hipno ločilo od njega ter I »ostalo burno in nemirno. Z vztrajnostjo in niolčljivostjo bojazljivega •loveka pričel je poizvedovati. Brez težav je zvedel vse, kar je hotel veleti. Seznanil se je namreč s hišnikom mlade gospe Juliette, ki je skrivala svojo preteklost morda iz Kakega ostanka sramu. Povest, ki jo je povedal pesnik, je izhajala od nje same: mlado dekle iz dobre rodbine, ktero je bilo zapeljano od nekega astnika. Njeno gospodinstvo je bilo ►d dobrega Saint-Mayrana urejeno jako razkošno. Sedaj izhaja, vkljub .emu, da so nastopile marsikakc krize, komaj s svojimi dohodki. In potem ima veliko upanja: neki belgijski denarnik, kteri je bil strašansko zaljubljen...
"Milostljiva gospica ugaja zelo, ker razume zanimivo govoriti in se razume lepo obnašati", končal je hiš ni k s prepričanjem.
Filip ni niti trenotek mislil na to. da bi obnovil zveze s svojo ženo, ali da bi
si ji tudi samo pokazal. Hvaležen ji je bil, da je varovala njegovo ime, da je družnikom in pričam svojega ponižanja zamolčala svoje pravo pokoljenje.
Mislil je.' "Samo jaz poznam res nieo. Samo jaz vem, kdo je Lili pl
Neubourg___ Ko bi hotel, zamogel
bi še danes zvečer Lili pl. Neubourg pustiti s policijo prepeljati semkaj v svojo meblovano sobo!" Ta misel razvedrivala mu je njegove uradne ure.. .
Hotel je, kakor mu bo to dopuščalo njegovo delo, opazovati Lili ob Bois de Boulogne, kamor — tako je zatrjeval njegov prijatelj-hišnik — se hodi milostljiva gospica večinoma
okoli šeste ure sprehajat.-.. Rekel je z nenavadno prijaznim obrazom svojemu kolegu, pesniku:
"Kadar boste zopet imeli vstopnice! za gledišče, posebno k prernijeram.... 1 tedaj mislite, prosim, na to. da znam dobro aplaudirat i."
Y pisarni se je vse čudilo, da je| bil tako dobre volje, tako zgovoren. Dolgočasil se 111 več.
III.
Dolgočasil ^c ni več, nikdar več. Bil je nezmožen si sam uravnati življenje, sploh storiti nekaj, kar mu ni bilo zapovedano, ali kako drugače udahnjeno — in sedaj j«' imel nakrat neko skoro strastno zanimanje; 'dedal je od daleč, kako živi njegova bivša družica. Spoznaval je v senei, kteri je hodil za njenim hlišeečiiu sledom, vse zabave, večno razveš« Ije-vanje, ki je doma v Parizu. Požiral je boulevardne liste, ki so pripovedovali o galantnih dogodkih. Postal je jtnlen izmed neštetih pariških meščanov, kterih jedina zabava je, opazovati zabave drugih ljudi. Poznal i< vse zvijače, ki jih imajo navadno ti ljudje in jih uporabljal, da si je pri lobil vstop k glediščam, k otvorit vam salonov, h kazinam, svoj štirinajstdnevni dopust prebil je namreč vsako leto na morju, v kopališču, kjer je paradirala Lili. Ali ni bilo to trdovratno, skrivno zalezovanje, neka nedoločena vrsta ljubezni? Potri;-ba bi bila mnogo bistroumnosti za razrešitev tega kompliciranega občutka: in Filip Lucas si sploh ni polagal računa o svoji vrtoglavosti. Strastno, skoro brezmiselno se ji je udal in ni se utrudil.
Ako noben nepričakovan dogodek ue prenaredi življenja Lili pl. Neubourg, bo stal Lucas večno daljni, tajni in zadovoljni opazovalce svoje lastno žene.
Nikdo ne ve za njegovo skrivnost. Toda ako gre s kakim prijateljem po cesti in se pelje Lilin voz mimo, p<»- ! tem ga zabava pripovedovati o nji j različne podrobnosti, povedati njen naslov, koliko je stara, kakšen značaj ima... in ako ga prijatelj potem 7.elo začudeno vpraša, odkod to ve, odgovori z malitieznim smehljajem: "Poznal sem jo, in sicer zelo intimno."	I
Stanje hranilnih ulo<*:
17 milijonov kron«
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovza
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dorjoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunilA ulagateljem.
Za varnost nloar jamči polecj lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. I>a je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulat?ajo v to hranilnico tudi sodisra denar maloletnih otrok iu varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.



H
A
I
i* f
I
1 I
r
I
s


Duša umrlega papeža. Pri nas bi nikdo ne verjel, da je šla duša umrlega papeža po ovinkih čez Portugalsko v nebesa! V Lizboni so pa o tem trilno prepričani. Dne 2-*>. jul. se je namreč zbrala velika množica vernih Lizaboncev in Lizabonk, da bi videla, kako bo šla duša pokojnega papeža v nebesa. Najprej je opazila papeževo 'lušo neka pobožna, stara ženica in je takoj padla na kolena ter začela moliti. Potem so jo videli tudi drugi ravno nad reko Tajo v podobi zvezde, in nikdo ni več dvomil o tem. Ta vest se je bliskoma razširila po celem mestu in nevecno ljudstvo je kar trumoma drlo na omenjeni kraj. da bi videlo papeževo dušo. Brezverski časopisi so se sicer izrazili. da ta zvezda ni nič druzega, nego navadna večernica, ki se je radi čistega zraka prikazala izjemoma pred solnčnim zahodom. A verni Li-zabonci si ne dajo kar tako omajati svoje prepričanje?
Prazno ver 11 i Arabci. Štiri kilometre od Tunisa je pod skalnato goro vas Sidi Fatliallah, ki ima ime po svetniku (Marabutu), ki je tam bival. Temu svetniku je tudi posvečena kapela, v kteri se je samolastno noselil mlad, velik Arabec, ki se ime nuje svetnikuvega oskrbnika ter živi ob bogatih darovih, ki jih prinašajo bogati Arabci svetniku. Mož pa dela tudi "čudeže." Nad kapelo se vzdi-guje gladka kameuita plošča, kteri pripisujejo mlade Arabke posebno čudežno moč. Ako ne dobe v zakonu otrok, kar je po koranu hudičevo delo, ter zakonski možje takih žen ne marajo, romajo v poznem mraku v belih haljah vrh plošče ter se drsajo po golem trebuhu po skali navzdol do kapele, kjer biva lepi svetnikov učenec. In to redno pomaga, da se jim uslišijo vroče želje. Možje brez otrok so vsi srečni, ako se gredo njih zakonske polovice po plošči drsat. Se bolj vesel pa je Marabutov "apostelj" in on ve zakaj.
Ura smrti. Nek zdravnik je že pred leti opazoval, ob kterem času umre največ ljudi. Med 3000, pri kterih si je uro smrti zabeležil, je razvidel, da umre največ ljudi med 5. in 9. uro zjutraj, najmanj med 0. in 10. uro dopoludne. Tudi med 10. in 3. uro podnevi ne umre mnogo ljudi. Splošno umre največ ljudi med 3. in 6. uro zjutraj. Nek drug zdravnik, kteri je opazoval 6000 ljudij, je konštatiral, da je največ smrtnih slučajev od 1. do 8. ure dopoldne, manj od 1. ure popoldne do polnoči. Slavni pariški fiziolog Charles Fero je dal v dveh pariških bolnicah uro smrti zaznamovati tekom deset let in končno ni pritrdil popolnoma dosedaj običajnemu mnenju. Zapazil je posebno, da je smrtna ura med 7. in 11. uro zvečer rcdkeja, nego ob drugih časih. Berolinski zdravnik Schneider je zabeležil v 57.000 slučajih smrtno uro in le pri tem prišel do zaključka, da največ ljudi umre od 4. do 7. ure zjutraj.
»I*
SikS
»l*
13
o
»1+
»T* * *
»te
srn **
>
»[P
»iF
Qt-3
^ v
^ Cena, hitra in solidna postrežba ;e naše trgovinsko geslo.
Q k3
* 9
Gk3

EDINI SLOVENSKI 0FIC1JELN1 AGENT V NEW Y0RKU.
FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y.
Oficijelni zastopnik družb:
Bremenskega Lloyda . Hamburg=America Line • • . Compagnie Generale Transatlantiqui Holland=America Line • • • • Red Star Line ••••••
in ciruziIn prekomorskih črt.
Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah.
KDOR ^lovencev 1H)Jnje V staro domovino, najbolje stori, da kupi vožnji listek v NEW nl/\Fl\ YOltKl , ker potem se lnliko (»dpelje s prvim parnikom in um ni potreba tukaj čakati ter denarje po nepotrebnem trositi.
UTtAD	iz stare domovine sem vzame ali želi vzeti, najbolje stori, ako se na Has obrne,
III/VIV ker [MM]e	postrežen in ]M>tnik ima opraviti nu vsej črti s poš
poštenimi agenti
(ne s kakimi (rižanskimi Italijani ali Zidi). V NEW YORK dospevšim gremo kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba.
te prednosti irovor'-, da nuj se vsak Slovenec in Hrvat le edino na nas obrne, kjer bode naj bil rejo, najceneje in pošteno postrežen.
A If A kdo pride v New York na kako železniško postajo inse ne vč kam obrniti, naj gre na " ^ postajo t« li lomi in pokliče J{795 <'ortlandt, :«Ii eonneet three seven nine live i'ort-iandt in ]>otem se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon plača 15 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
VSE
Dalje pošiljamo najceneje in najnitreje
denarje v staro domovino.
Ogromuo rastoči promet nam daje priliko nase rojake CENO p os t reč i, objednem pa tudi doka/nje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrežen in se še večkrat 11a nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
VSLAIT potnik, naj pride od kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali iz stare domovine, naj n pazi na naš naslov, ulico in številko
109 Greenwich Street.
W A I ne posluša nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori in drugam vleče, za Slovence je " pravi kraj le pri nas. Nas lahko vsakdo ob kterejkoli uri {»okliče.
OD A V-pa stori, kdor nam/njegov prihod natančno naznani, po ktere j železnici pride, to ™ je odhod oil kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železnici ]>oved6.
SS I FPP NOVf P PRIHRANI V8ak l>°tnjo£i rojak, ako naše nasvete ulK>ga in 1 g g I^l^I L/ 1W TVL I iviuivani 1)azij da prjde na prav0 številko in ne da novcev
q rok, dokler ni povsem preverjen, da je na pravem mestu.
natančno preje iz
Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu!
FRANK SAKSER^
109 GREENWICH ST., NEW YORK.

* «
cf * «
A*
+ t* d 1» A *
A *
d 4 * «
9-f 3
£+51 * «
A « A *
d
£
A *
AM
A)*
&&
A*
A « A *
A *
9A® A*
A)*
Wi A a
S
a*
A* ^ *
A ft A * A ft
A* ^ft
Si a
A*
& a *ft
Aft A* A*
g^ira
A* €ft
AM
AM
sto AM
An tft
Si a
Napačna steklenica.
C Humoreska.)
Smlnijski nfieitri Pungert je sedel % svoj. j e. kr. pisarni in si iz velikf steklenice, ktern je stala nn polici, in bil na njej napis: "izvrstno alice-rin črnilo", natakal dobro kapljico čviT-ka.
Pungert jo je namreč pogruntal, na ta način |>rikriti vsebino v stekleni«-i.
Prvič se jo lahko v dolgočasnih uradnih urah privoščil kozarček vin-eka, drugič mu ni imel nihče kaj oporekati in tretjič mu ni nihče hi! za partnerja pri vinu. ker se ni nadejal, da je v steklenici s takim napisom vino. Njegov uradni sluga Šar.-ta je bil prenenutron, da hi lc enkrat v letu na lil v; tintnik gospoda Pun-Rerta črnilo. Šanta je imel zelo stropa načela, on je služil državi, ne p-i stvari, zato je tudi v predsobi sedel
na stolu, z glavo priklmoval in — dremal. Kadar je pa uradna in ura se zvonika <«U>ila dve popoludne, se je Santa razvedril in ''delo" je bi!o konča no.
ho j,- oficijal nekega dne nameraval \ -e>-t i k pisalne j mizi. jo Šanta prišveslral v sobo. Važno sporočilo je imel! Novi gospod direktor bodi danes ogledoval pisarne, gospod ofi eijal pa ima biti član preiskalne komisije.
(iospod Pungert je brzo vstal, slekel svojo zelo zaprašeno uradno suknjo ter jo zamenjal s privatno
"Siinla", je poklical slugo, "glejte, da hode vse v redu, ker gospod direktor je zelo natančen". Potem je trideset let služeči uradnik po "urad-nej" hitrosti odšel iz sobe.
Santa je hil tudi že star postal v službi in lahko l.i rekel, da že skoraj plesu ji v. /a hitrost se ni briga?, kakor kak učenec, ki jo še le nastopil novo dobo svojega življenja
\ zel io nemarno v roko cunjo In saj na videz kazal, da ima dobro voljo vsi v red -praviti. Da, storil je še več, v-e mora hiti čedno! No. tu stoji vendar steklenica s črnilom, tintnik gospoda ofu-ijala je bil pa skoraj prazen. Na točil ga je do vrha in polog njega nastavil v rodu držala in svinčnike. Po storjenem delu je zmajal z glavo.
"Sedaj hi kmalu napravil v.-liku neumnost je ^am seho karal, "napo-sle<. me -o gospi*] din ktor ok ira vs-led zapravl.iivosti, ker on je bitje zelo skopušeii, no, to ne."
l!r?o je vzel tintnik in črnilo zmešano z vinom vi i 1 v steklenico, nr. kterej je hii napis: "izvrstno alieorin Črnilo". Ker že dolgo ni toliko delni, se je utrujen umaknil v prednjo sobi.
< cz nekaj časa je prišel vodja, za njim pa je prihromel oficijal.
"Veste kil j. moj ljubi oficijal", ju prijazno govoril prednik, "ogledati si moram f«idi vašo sobo. saj me razumelo. rad hi poznal krajevne raz morr. Pri vas je prijazno, s stran kami noniate opravila, imate pa velika okna, dober zr:ik, svitlo sobo in mir. Nadzorovanje rue je pa tudi utrudilo iu gor ko ini je. prosil hi vas za kozarec vode. sa.i je sluga tu."
"Dovolite gospod vodja, tla to sam preskrbim , se je brzo ponudil marljivi Pungert.
Pungert je bil df;ber človek. Vodo so zelo malo potrebovali in v'dno je dolgo stala v ceveh, zato je bila zelo slaba. (Ic.tova zaupljivost di novega vodje, čigar no*. pa tudi ni baš kazal, da bi bil velik prijatelj čiste vode, jc dalo pogum otieijalu Ptingortu.
"Ako bi ne zamerili, gospod vodja", rekel je boječe, "bi vam morebiti lahko postregel s kozarcem pristnega cvička."
"Izvrstno!" je zaklical vodja z veseljem, "dober cviček rad pijem, prosim, toda vi bodete z menoj pili kozarec, moj ljubi gospod oficijal."
Pungert je vzel raz polico ono steklenico in uatočil dva kozarca. Oba sta jo dobro nagnila na ustih, a to je bilo le za trenotok. V naglosti eks-prosnega vlaka sta oba uradnika postavila kozarce na mizo in debelo pljunila na tla. Po zelo kislem obrazu sklepati, je vodja napravil boljši požirek, oficijal je pa prvič v življenju obledel, taeega vspeha pač ni pričakoval.
Precej jezen jo vodja rekel: "Ako že ki. gospod oficijal, črnilo pijete, ne povabite v to še drugih ljudij, ki kaj taeega ne prenašajo."
/armlelega obraza, kakor kuhan rak, jo mogočni gospod vodja odšel, med potom pa si je z robcem brisal Usta J nemo v njega zročega slugo i Santo je popolnoma prezrl.
"No, sedaj pa imam vraga na gla vi", je vzdihoval oficijal, "sedaj sem pa sam v črnilu, penzijou mi je neizogiben. Joj. jo j, ta Šanta, ta mi je vsega tog:« kriv!"
Sluge ni bilo več videti, "Oh, ta bedak se mi ne upa priti v bližino!" jo kričal Pungert ter si drgnil črno ustnice, "ta kukavica so boji, da hi jo ne pretepel!"
i io.spod oficijal jo imel slabo noč, vedno se mu je sanjalo, da pije črnilo, da jc dobil višnjevo polo, ali da so ga poslali v penzijon. Zjutraj se je pa gospod oficijal stresel na vsem životu, ko se jc zvonček prav krepko oglasil in mu njegova sestra, ktera jc oskrbovala gospodinjstvo, prinesla pismo, ktero je oddal neki sluga.
"'Po čemu bi. to pismo odprl?" je rn jevoljno odgovoril, "gotovo sem v pokoj poslan."
"Toraj dragi brat, beri vendar," ga je silila sestra. "Mož je vendar pri nas pustil pletenico. meni so dozdeva, da si vino naročil."
Soda j je gospod oficijal otvoril z;i-lepko in čital: "Moj ljubi višji oficijal!
Oprostite mi mojo nejevoljo, ktor > moram utošiti. Vaš sluga Šanta mi je vse pojasnil, on ni imel niti pojma, da jo pravo črnilo vlil v steklenico z rudečim vinom; za vaš dober namen sri'-no hvalo. Ibisi nisem vso noč spal. ker bolel me jc želodec, so Vam drznem doposlati nekaj steklenic pristnega cvička.
Vaš udani
pl. Plemhork. vodja.
"Vam ni bilo potreba prikrivati vašo navade", jo zagotavljal Šanta, zadovoljno smeje so, "no pa žal, <?aj tudi jaz nisem priznal, da som vegetarijance in pijem samo — sodo."
V r a d n o prepoved a n a v r o-č i ii a. V Lizboni je bila nedavno neznosna vročina. Z drevja so padali mrtvi ptiči (toda še ne pečeni!) ii ljudje si o poldnevu niso niti upali iz hiš, ker bi jih sicer zadela kap. Vi jim oblast ni jam je bilo to seveda neljubo, ker se je bilo bati, da s< vstavi vos promet. Zato je izišel ukaz časopisju, da 110 smo ničesar pisati o vročini. Vsako poročilo o vročini jo cenzura brez usmiljenja zasegla. In to je javnost — ohladilo.
ZASTONJ 14 hrasnih daril
. . . .	z vsako uro. L ra ima pravo amerikansko ko-
lesovje in pokrov, je s 14 karatnim zlatom pozlačena, z dragimi kameni oskrbljena in regulirana s pismenim jamstvom za 20 let. Najboljši časomer na svetu in izgleda jednaka pravi zlati uri za $40. Za nekaj časa damo z vsako uro sledeča krasna darila: 1 dunajsko pipo iz morske pene v vrednosti $1.50; 1 cev za snunike iz prave nv.rske pene 75 ct.: 1 cev za cigarete 50 ct.; 1 usnjat niošnjiček za tobak 25 ct.; 1 nikljasto Škatljico za užigalice 25 ct - fino pozlačeno verežico $ 1.50; i pozlačeno brošo $1; 1 par finih uhanov s kamenčki $i* i kra-vatno bodico 40 ct ; več pozlačenih gumbov itd. Uro in našteta darila pošljemo po C. O I). za ^2.99 za niožke in $3.75 za ženske ure ter rkspresne stroške z dovoljenjem, da se bla^o lahko ogleda in na naše stroške nazaj pošlje, ako ti ne ugaja. Rjtr ni ekspresne postaje. po-slati s- mora svota z naročilom in takim dodamo še pripraven žepni nož ter pošljemo hla-'O v registrovanem zavitku. Kdor kupi ali proda 6 ur z darili, istemu damo eno uro z dar.^i v n:1 grad o. 1'iši, ako Želiš uro za možkega sli žensko. Piši danes predno je zaloga pošla na
ATLAS JEWELRY CO., 351 Metropolitan Mock, Chicago, 111.
Naš veliki katalog, v kterem je čez 600 različnih ur, dragocenosti, puške, samokresi, noži, pipe, cevi, šivalni stroji itd. pošljemo po sprejemu 4 ct. v poštnih znamkah.
Hudomušni Šved i. Za vlado 11nstava III. še ni imelo mesto Stral mnd nikake javne razsvetljave. Me-čani hi so jo bili pač že omislili, al. < ga nalašč niso storili iz sovra/.tva lo svojega vrhovnega guvernerja, princa iz IIolstein-Gottorp. ki sc j< meščanstvu s svojo kruto vlado hudo zameril. Princ je namreč izdal ukaz.
sakdo, ki se ga zasači po solnč-n. m zahodu na ulici brez svetilko, si aretira ter dobi na stražnici pot balm. Meščani so ubogali ter prišli na ii3ii*o s svetilkami, toda nobeden ni ir: 1 v svetilki sveče. Sedaj jo princ i/ !:d ukaz, da mora v vsaki svetilki h:li tudi sveča. To se jo zgodilo, toda meščani niso sveč prižgali. Princ V pihal od jeze ter takoj izdal nov ukaz, da se morajo sveče prižgati. Pudi sedaj so meščani ubogali, toda prižgane svetilke so nosili pod pla-
. m. Nova naredba je ukazala, da -e morajo gorečo svetilke prosto nosi'i. I11 meščani so prišli na ulicii s -irašno velikimi "lahternami". a v njih so imeli mičkine svečke. Princ si je obrnil do kralja, kaj mu jo storili. Kralj mu je odgovoril: "Iz deželo oditi ter prepustiti meščane samim sebi!" In to je pomagalo, kajti magistrat jo takoj napravil javno razsvetljavo.
S a m o m o r p s a. V Milanu jo imela rodbina Antonelli nenavadni h -troumriega psa. ki so je hodil vsak d:in v bližnjo reko kopat, pri tem pa i< vselej napravil velik ovinek, da li n ni bilo treba iti čez železnično progo, ker so je posebno bal vlakov. Zadnji čas pa jo postal pes otožen, ni maral jesti ne hoditi. Nedavno pa je si 1 na železnično progo ter se vlogel či Z njo, ravno ko jo prihajal vlak. \ lakovodja je vlak ustavil, a ljud j< m so jo lo s težavo posrečilo odnosi i psa s proge. Toda, ko so ga izpulili, tekel je nazaj na progo ter so ■.gel pod voz. ki um je odtrgal glavo.
Koristi alkohola. Alkoholu se pripisujejo vsakovrstna zla v socialnem stališču. I)a pa ima alkohol vi.ljub temu tudi svojo dobro stran, o tem priča dogodek, kteri se jo izvršil nedavno na Ruskem. V vas se >_ priklatil stekel volk ter ogrizel šesi kmetov na polju. Pozneje jo napadal tudi so dva kmeta, ki sta so vračala P:jana iz gostilne ter ju hudo razmeji ril. Prvih šest kmetov je umrlo v bolnišnici, oba pijana kmeta pa so ki talu izpustili iz bolnišnice ozdravljena. Alkohol je namreč deloval I*1 'ti steklini ter ju rešil smrti.
rSilek II.! V okolici Stanislava v Galiciji se je vršila kljub neznosni vročini vojaška vaja s 24. polkom in domobranci. Zbolelo je mnogo vojakov. Od teh jo že veČ umrlo. Colo iz-m <1 vojaške godbo je zbolel o šest -uajst mož.
Germanizacija v Poznali t u. Naselbinska komisija jo nakupila zadnji čas v Poznanju zemljišč za 30 milijonov mark. Cono zemlji-m so brezprimerno visoke in Poljaki prodajajo svojo zemljo drago in jo drugje mnogo ceneje kupujejo.
Kranjsko katol podporno društvo PflESV SRCA JEZUSOVEGA
v Cleveland 11, Ohio. Odbor za leto 1903 je: Predsednik: John Saje, 36 Diemer
Street.
Predsednik: John Saje, 87 Hoffman
Street.
Podpredsednik: Anton Ogrinc, 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 796 St. Clair St.
Blagajnik: Lorenc Petkovšek, 185VŠ
E. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Anton Novak, John Petkovšek, Alojzij Saje.
Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v „Jaittea Hali". 17 IG St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Dobro izvežbanih delavcev. Slovencev, Hrvatov in tudi druzih narodnost i se ne branim, potrebujem. Delo m težavno, je stalno doFer je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterega to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MARTINČIČ. salooner, Bur-unit, Hlineis.
Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in J Teluride, naznanjava, da sva odprl? novo gostilno
avstrijska domovina
polog železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE,
Durango, Colo
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Ment,
Aldridge, urejeni
Mont., in tu odprl novo
John Venzel,
74 Munich St., Cleveland, Ohio,
Izdelovalec kranjskih in nemških
harmonik
se priporoča rojakom za izdelovanje in popra vi j en je harmonik. l>elo na pravim na zali te vanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cone tri vrstni h od $22 do $45. P losčo so iz najbolj šega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od £45 do $80. Več in natančno pove:
JOHN V EN ZEL, 74 Munich St., Cleveland, Ohio-
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct.
jralon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker m.-mjc količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg- naročniki dopošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Mik, Radovich^
594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CA L.
l^T POZOR ROJAKU
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
19
saloon pri ^Triglavu
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanf ,rATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom !
Mohor MIad*č,
£17 So. Center Av., blizo 19. u!., CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone! 1722 Morgan.
saloon,
v kterim točim redne SVEŽE FI-VO, DOBRO KAJLIFOKNSKO YI-N®, IZVRSTEN WHISKET i» prodaja«. FINE SM0DE31. S spešter&ajeat
MAKT1N ftil H,
Aldridge, Momt., Park Ce.
NAZNANILO.
I to j ak ona naznanjam, da sem
otvoril
trgovino z vinom,
in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 cen-tev črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naredila se priporoča
s spoštovanjem
M. ROGINA, Box 64, Crockett, California.
-------- - , SI dec.
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno vino po 35 de 45 centov
salona.
Lansko belo vino po 35 do 45 cen-t®v palona.
Staro belo vino po 50 ct- fralena. Reeslinp po 55 ct. salona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 ga* Ion skupaj. Naročilom spod 50 salon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 salonov za $14; staro belo ali črno 20 salonov za $16 b posodo vred in plačam sam vožnino (freisht) t vsaki kraj Zjed. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem.
Stefan jakshe,
P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co.
JE NAJBOLJfl.
Ko dobimo Vaš naslov, poslati Vam hočemo na rro-sto presedanje naslednjo krasno 14>aiatr»o zlato uro z dvojnim pokrovom, navi-
_ _ jakom in krasnim amer škim
medaljononi a n	in ekspresne stroške.
C. O. IX 3>O — Jamčim , 20 let. Verižica in niedaljon za vsako uro. To so najboljše ure 7a navedeno ceno in izgledajo, ka kor ?late ure po $40. Ako nam pošljete S3.75 z naročilom, Vam damo tudi lini žepni nož. Jed"o uro jastonj. ako kupite in prodale šest ur. Ženske in možke. Pošljite ?a 4 ct znam!-za naš veliki cenik s popisom 600 raznih u-. zlatnine, diamantov, stenskih nr pušk, revolverjev, instrumentom, k dil ega or. dja ir dmzih stvari.
ATLAS JEWELRY CO.,
Dept. X, 163 Ran do ph St.. Chicago III
Cenjenim da so


rojakom naznanjam.
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Washineto nu patentirane za Ameriko Belo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni Najtopleje se priporoča
John Golob. 203 Bridge St., Joliet. m.
Anton Rebek,
f iodvorske ulice v Ljubljani,
koncesi jon i rani zastoj »ni k
Red Star Liine.
Slovence zelo dobro in ]>ošt€no ^ustrež<^ pri izseljevanju v Ameri-i.c. Preskrbi potne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 v jednej kajiti, ])ii obedih jim strežejo pri pogrnjenih mizah, ni treba umivati posode. Snaga vlada na teh parni kili in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje.
V New Torku je moj dopisnik g. Frank Sakser,' 109 Greenwich St.
Novi parniki te družbe vozijo po osem dni.
S& spoštovanjem
Anton Rebek,
koncesijonirani agent Red Star Lise.
GOTOVE
denarje najcereje ka piš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York.
Električni DIAMOND križ,
tudi Volta križ imenovat*, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijski, vsled svoie veljavnosti našel je takoj p,,t na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v Srne* države, kjer je dobil pripoznanje kot najlxjlje sredstvo proti mnogim boleznim in ^.bil« proti revmatizmu.
Ta križ ozdravijaod rev- fiffi^iJ! . MLWITFJ^m^m kr:>j Zjed. drživ. Jamčimo.
vi'" - " '	'	JaVa:aU,!ctakokoriS
^hz^loTjirime'ru^iih	h h:	'iV^fH
starostjo. Ta križ mora vi- bS^m/ SSii&iaž . 1 '	i
Pkli-i ii-A i
Va5 električni Diamond kri/, me je ozdravel od revmatfz la v
■porabi in bolezen je popolnoma ponehala. I rij)oro£aiii ga p..vs.-ii sv.
.	II. Miixi B
Moja mati ]e nosila Vaš električni Diimum! kril in v kratkem C
▼ želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejso nego Ii kdaj
Moja soproga bila je ve5 let bolna, zdravilo jo je	...;r-iv
naond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. U lite t k
mi še 4 križce.	"	{
Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vaše -oa ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. ; .v, ; j
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39,-306 Miiwauke
CHICAGO,	»I«
nvl pci 2 tedenske;
ni prijateljem. , Pipestone, Minn.
i i - l»>lezen in krč
i'i'. Fairbanks. Ia. »v. r.lektrični I>ia-"ši.i/ n. in |»>sljite Ark. /nati. Wisp
m pri p

New Orleans. La., 28. sept Črsl mi gosp d ! V pri.ilm Van. r ,:i ,am. za per električnih knzev. Oni, ktere smo popreje prejeli, s>. čudežno delovali. Pr. -in-o za rV h'trejse priposlanje.	Sestre Benedikt nske, 2824 Dolphin- S N. v OH- ns I ,
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KAD Al t POTREBUJEJO SLOVENSKA MM ŠTVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, K4PE
jiišitc slov nski po moj cenik ;ili i;zorc<\ ker to vsem ]lošl'i 11 brez stro skov. Moja tvrdkn je slovanska.
tL&~ Imam na razpolago obila uzorcev slov<Miskili. hrvatskih, r-fških, slova škili, rusinskih, lit vin skih in ]M»]jskili društev.
IE. clmriarL,
">S0 SOI Tli CENTRE A VENI E, C: 11 I ( A (J O , ILL.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
^ S^lI-OOIT "^r
od gospo<la J. Stitblerja
v Duluth? Minn,j, 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam de-nsir t staro domovino. Rojakom preskrbi m delo, kteri delajo po šu mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potu jejo čez Dululli, Minn., va bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. Se spoštovanjem
Josip Scharabon.

Velika zaloga dobrega
^tfomacepTO
— tex* —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
in »iperne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. __
v eg a igrati. Samo 6 dolarjev V tinem zaboju z glasi zaliojČek po sprejetji1. $2 na račun; $4 plačaš potem. P S;i 2 ct. za cenik.
Kdor hoče toraj dobro kapljieo vina ali pristnega žganja, naj se obrne na:	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Osreči tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Home Music Box), najzanimivejšim in najcenejšim liiuzikaličnini instrumentom za dom. Ti nr.|iravi več veselji nego orgije /a $ioo. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo <>tr -k. Vsi inljetnalci so zatlovuljtii, kajti <lobili so, kar so ^ ri-čakuvali. Igra >eč u-g. sto komadt.v, kakor je ij imenika, kteii se nahaja v vsakem zabi čku. raz- iclno. Rabi se tudi v cerkvah, šoiab, pri pe^skili in drugih društvih za spreialjevanje jietja. Zasluži svojo ceno v jednej noči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke. |*>lke, četvorke Jed en komad zawores ponovili ali pa no* Kdot želi r u pošljemo gb slwni Agentje z?iiuiijo mnogo denarja.
STANDARD MFG. COMPANY,
Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz Aldridge, Mont., sem na llibbing, Minn., in v družbi g. Fr. Arkota otvoril
S A-LOOlSr,
v kterem vedno točiva sveže, dobro pivo, izvrstna vina in dobre smodke. Rojake bodeva vedno skrbno postregla. Za obilen poset se priporočava.
S spoštovanjem (la«) Luka Klim 121 Frank A*ka.
29 BEEKMAN STREET P O- BOX 11T9 PEPT GL- N-, NEW YORK CITY-
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs. Wyo., in okolici priporočam v obilen obisk
ssuLocanL,
v kterem vedno točim sveže Schlitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JOS. DEMSHAR, Rock Springs, Wyo,
_iii
^jjj Jugoslovanska Katoliška Jednota. |
IF
IU
iskal ter izvlekel iz nje bakren n vec za 10 centimov. Krogla je gotovo zadela v moževo denarnico ter mu zanesla denar v nogo.
Novice. Velike izgrede so pro-vzročili delavci pri proščenju v LicV tenwoerthu pri Dunajskem Novem mestu vsled tega, ker gostilničar ni naročil godbe. Prišlo je do pravega boja, v kterem je bilo več osob težko ranjenih. — Osem policajev sta ranila v Benetkah dva mornarja am^ri-kanskega parnika "Lisistrada". Aretirali so ju vsled tega. ker sta napadla na ulici neko damo. — Pri dirki na reki Seini se je najboljši mo torni čoln nenadoma vnel in zadel a veliko silo ob breg. Strojevodja jo vsled hudega sunka padel v vodo in vtoniL — Oproščen je bil pred porotnim sodiščem na Dunaju Franc • Kopetzky, ki je umoril svojo ženo. potem, ko je izvedel, da ima na skrivnem razmerje z nekim dijakom. — Velika nesreča na železnici se je pripetila pri postaji Saint Enoch na Angleškem. 13 osob je ubitih, 20 ranjenih, dva voza sta popolnoma raz-
' bita. — S tretjega nadstropja je sko-
" ^ čil v Rerolinu inžener Fontane iz Gradca in je bil takoj mrtev. V njegovem žepu so našli pismo s črnim robom, v kterem se mu naznanja frnrt lastne hčerke. — Ob smrtni postelji svoje žene je ustreli sodnik Bauer v Altoni svojega brata, služkinjo in naposled še samega sebe. —
" Pregnane usmiljenke "dobrega pa-
•	stirja". Vsled razkritja "Arbeitc r Zeitung" o grozovitostih teh nun, ki
•	so imele na Dunaju v oskrbi zavetišče zanemarjenih deklic, so sedaj nune odpovedale pogodbo deželnem* odboru. —.Jednoletno ječo za vkra denih 10 K je dobil v Ljubnem delavec Miha Zadnikar. — lvonkurz se je napovedal na dunajsko tvrdko A. Berger. Berger je zbežal v Ameriko. Pasiva znašajo nad pol milijona kron
—	V nekem gozdu blizo novega Ti-čiua so našli obešena 18letnega mla-deniča in laletno deklico iz Dunaja.
—	Sest osob se je zastrupilo s stru-penimi gobami v Pardubicali. — tisoč kron je vkradel na železnični postaji Rutka pri Požunu podurad-nik Rudolf Rott. Prvotno je 1>i 1 na sumu postajenačelnik, ki je bil upokojen in obsojen na povrnitev škode.
—	Z Daehsteina je padel dr. Waller Bemcher iz Lipskega in se ubil. — V občini Badulo v Tisi j«- utonila hči šolskega ravnatelja Kissa. Mati in dve hčerki so sk<5cile za njo, a vs» štiri so vtonile. — V Vezdn v Perziji s«* je izvršil nedavno punt proti verski sekti babistov. Hiše babistov so uplenili ter mnogo ljudi pomorili. Guvernerja so uporniki prisilili, d-i je dal več babistov obesiti. — Velika . povodenj je bila v Bukovini. 80 hiš j je pod votlo, več se jih je porušilo. — i Načrt lokalne železnice Zgornje Bo- j rovlje-Svetna vas je železniško mi- i' nisterstvo odobrilo. Glede sestave ' podrobnega načrta bo ravnateljstvo 1 za železniške zgradbe potrebno ukre- ^ nilo.— Posojilo mesta Celovec. Sklep koroškega deželnega zbora, s kterim se dovoljuje mestu Celovec najeti posojilo v znesku 10 milijonov kron, se je sankcioniral. — V severnih Dolomitih je padel turist Alfons Gott-sehliech v prepad in se ubil. — Mrtvega so našli v sedlu Valenois v višini .'1525 m profesorja pariškega vseučilišča, Henr.v j a. — Francoski mi- i nister mornarice se je poročil z ljudsko učiteljico Deny se.
Inkorporirana dne 24. jannvarija 1901 v driavl MinnefloU. Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Mirni. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Iv^n Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihaei. Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabi Kovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo ]>o£iljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., }m> svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne ]>ošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in ]*> svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
(ig. naročnike, kterim smo do-poslali račune, uljudiio prosimo, da blagovolijo naročnino tem preje ko mogoče poravnati, drugače bodeino morali pošiljanje lista koncem meseca vstaviti.
1'pravništvo.
N o v o nemško društvo v Ljubljani. Ljubljanski Neme i \ sta nov i 1 i nemško delavsko društvo kot «|el vs4-ueinšk«* organizacije. Ra/ poli ljnMj.uiski sU-Ikt vnenemškega mosta od Helta do Adrije se pridno zida iznova.
Lokalna ž e 1 e z n i e a Rakek Oirkniea 1'ahuoiMilje. Železniško mi-ni-terstvo je dalo predsedniku k rani -ke trgovske io obrtne zbornice Le nareičii. S« li.M-ulnirg - Waldcnburgii m lastniku parne žage Franc Žagarju dovoljenje za tehnične priprave i i zgradbo nove železnice Rakek-Oirl -niča Stori trg-Baluiopolje na Notranjskem.
M i z :i r s k i p, o močnik nad poročnik. Mizarski pomočnik A. Hrastnik podedoval je pred nekolik-, dnevi nekaj tisoč goldinarjev. Dal si je napraviti uniformo nadporočie-k:i ter st* je vozil okoli, pil v llekte rili trostiluah 1er s<> slednjič v neki gostilni prepiral. Policija, ki ga je prijela, izročila ga je sodniji v Ljuh Ijani.
Zupanom v Dolenji vasi pn Kilmiei je izvoljen Ignacij Mrhar.
N a 1 i v v Iv a m n i k u. Poroča se: Dne oO. julija so hili pri nas velikan vki nalivi v okolici taki, da je poštni promet s Štajerske skoz Motnik ne mogoč. V ( 'rni je vzela voda več n»o stov in napravila veliko škodo na ce -tali, in je vozni promet proti Gor njemu gradu za več časa nemogoč.
I mor i n s a m o m o r. Dne 1 avgusta zjutraj se je zgodil v Mar> kru strašen slučaj. Poletni Jakob Zivko. ki je prej skupno s svojo ženo imel kupčijo s perutnino v Mariboru, je si-tla j /ivel ločeno »»d svoje žene. Imenovanega dne zjutraj je srečal svojo /eno, ktero sta spremljala njen zet iu njen loletni unuk. in se začel /. njo prepirati. Nakrat je potegnil revolver iz žepa in na cesti vstrelil svojo /eno; zadel jo je tako nesrečno, daje bila takoj mrtva. Civko je vstrelil potem tudi na svojega zeta. nr: kar je ta z desetletnim dečkom zbežal in naznanil žalostni dogodek prvemu redarju, ki ga je srečal. Med tem je bil Zivko tudi sam nase vstrelil, a s" ni dobro zadel. Krogla ga je le malo oplazila na čelu iu predrla njegov kloltnk. Ko je videl redarja, ki je v spremstvu /ivkotovega zeta in dveh zidarjev hitel proti njemu, je Zivko tudi vstrelil na redarja ne da bi ga zadel in je potem zbežal. Na bregu Drave je na to sam sebe vstrelil v pr-i. Postavil se je tako na breg. da je moral pasti v vodo. Ko je r*1-dar prihitel do brega, je videl, kako je Zivko izginil pod vodo.
Iz Celja se poroča, da je dne ",0. julija dopoldne v gornji Saviuski dolini strahovito lilo. Vode so silno narasle. Most pri Mozirju je Savinja podrla. V Celju so se bali, da bi se tudi kaj zgodilo — ali so se saino delali tako, da bi za m ogli zabavljati na — Slovence.
Velike p o v o d n j i so imeli t«1 dni na Koroškem. Cesta do Sv. Krvi je na WO metrov popolnoma razde ju na.
T r t n a u S. V vinogradih rovinj-skih, ki niso bili okuženi do seda;, »e je pojavila trtna uš. •
Viharji na Koroškem. — Tudi na Koroškem so imeli silne viharje, ki so provzročili veliko škode. Iz St. Danjela nad Pliberkom poročajo. da leži drevje vse navskrizema. Cerkev je vihar skoro popolnoma odkril in podrl zid ob pokopališču. — Tudi mnogim kmetom je odnesel vihar strehe s hiš in jim provzročil mnogo škode. Slična poročila prihajajo iz Strojne, Dolgega brda, Preva lij itd. V poslednjem kraju da je bi! dne 2. julija takov vihar, kakoršnega ne pojmi jo ljudje že dvajset let.
Prebivalstvo mesta Trsta it -telo koncem prvega polleta lSS.OIl osob. (»914 več, kakor ob času Ijud--k«ga štetja 1. 19O0.
Izpred goriške s o d n i j e. Pr«-d sodniki je stal Peter Fabro, ki je bil okradel iuženerja Bastiča. Dobil je pet mesecev trde ječe. Ž njiu zajedno je bil obsojen na 7 dni za]»o ra Peter Seal let ari, ker so pri njem našli neko reč, ktero je bil ukradel Fabro, v isti noči, ko so ga aretirali.
"I t a 1 i j a n s t v o" Istre se kaže plastično v priimkah mnogiti ljudij, ki igrajo ulogo v italijanskem taboru. Delegati Legine podružnic* na Livadah so na pr. izvoljeni: Zanko, Pouletič iu dva Antonaca! To so Florentine!!
V italijanski upravi občine Tar pa so na pr.: Belunovič, Radojkovič, Mikatovič, drug Radojkovič, Godnič, Petrešič, Sluga, Benkovič, Napero tič, tretji Radojkovič, Raunič, Per-čič in < emerič. Žalostna jim msjka takim — Italijanom!!
Roparski napad. Dne 27. ju lija je zidar Alojzij Gabelle iz Tol-uiezz.u pri Vidmu napadel nekega Franceta Kržena iz Goric pri Smledniku, ga udaril s kamnom po glavi in ga hotel oropati, a je bil še pravo časno pregnan.
Stroški okupacije Bosne in Hercegovine. Zasedenje Bosne in Hercegovine je stalo Avstrijo skupaj 270 milijonov kron. Takrat je bil minister zunanjih zadev grof An-drassy. Že pred okupacijo si je zagotovil grof Andrassy 120 milijonov kron kredita zaradi "mogočih bodočih dohodkov". Za leto 1878 je zahteval nadaljnih 83.4 milijonov kron in potem še 67.13 milijonov. Okupacija Bosne je torej stala ogromnega denarja, a vendar se Bosna dosedaj ni — avstrijska in je še sploh veliko vprašanje, če se bo sploh kedaj pri-klopila avstro-ogrski monarhiji.
Bilka — uzrok smrti. V Hein-burgu na Nemškem je neki delavec popravljal pot in postavil steklenico, v kteri je imel kavo, v travo kraj poti. Pozneje je popil kavo in ob jed-nem mu je všla v grlo tudi mala bilka. ki je bila padla v kavo, ne da bi je delavec opazil. Takoj drugi dan je čutil bolečine v grlu in se je obrnil do zdravnika, a bilo je že prepozno. Vrat mu je začel vedno bolj otekati in slednjič ga je oteklina zadušila.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20 .50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna ]H»šiljatev registrirana.
Kretanje parnikov.
V New York so dospeli:
Koenigin Luise. 18. avg. iz Bremena
s 1191 potniki. Kaiser Wilhelm II., IS. avg. iz Bremena s 15">:$ potniki. Patricia. 1<>. avg. iz Hamburga '
S17 potniki. Oceanic, 19. avgusta iz Liverpoola 1220 potniki.
Dospeti imajo:
Auguste Victoria iz Hamburga. La Bretagne iz Havre. I inbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. Cymric iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Ethiopia iz < Ilasgowa. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Friedrieh der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama.
Odpljuli so:
St. Louis 19. avg. v Southampton. Ryndam 15». avg. v Rotterdam. Bremen 20. avg. v Bremen. La Savoie«20. avg. v Havre. Vaderland l'o. avg. v Antwerpen.
Odpljuli bodo:
Pennsylvania 22. v Hamburg. Columbia 2. avg. v Glasgow. Campania 22. v Liverpool. Oceanic 2G. avg. v Liverpool. Noordam 2't. avg. v Rotterdam. New York 2<I. avg. v Southampton. Koenigin Luise, 27. avg. v Bremen. Auguste Victoria 27. avg. v Hani-burg
La Bretagne 27. avg. v Havre. Cymric 28. avg. v Liverpool. Kroonland 2!». avg. v Antwerpen. Ilohenzollern 29. avg. v Genovo. Patricia 29. avg. v Hamburg. Umbria 29. avg. v Liverpool.
Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni se izvestno na: FRANK SAKSER 109 Greenwich 81. K«w Yc rk.
BOLNIKI,
ki so se zanpljito obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE,
se zsuli-v-aJ-j-cLjejo.
. .	South Bend, Ind., io. aprila loot.
Vel<?cenjeni gospod profesor-
Pet let Sfm trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi ,drav-niki so me Zdravil,, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po vporal.i samo enrga zabojtka po Express, mi poslanih Zdravil, sem ozdravel: veru;~ mi, da vam bodem za to vedno hvale/en.
Peter Skorja.
_	...	San Jt>se, C al., 3. maja loot.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Nsšel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahva-lWem-	•	Jakob 1'rbas.
Copper Cliff Ont , Canada.
Hlagorodni gospod:
S svojimi =3 leri počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t-ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspesno. le k., sen. začul elas o vašem za vod Ui pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. Izčistil sem si tudi kri s temi idravili.
Martin 1'ehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešča k o v, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku vešča k u, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SR(NE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA OCEH, UŠESIH, NOSU, VRATU. ALI NA PRs.H — AKO ZGUBITE LASE - AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. - AKO IMATE HEMER0I0E — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBSEVANJU — AKO STE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje ]K»svetoval se Ixxle ves v tem zavodn nahajaj« hm se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vrni to t	1 p, : in
naznani da ne meče e brezkoristno vašega drazega denarja. Ako ste p^ .......... ni J .0-
fesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da ii!..r_te takoj > ; v-ljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Ekspresu takoj odposlal v kterikoli kraj Zjed. driav, Kanade ali Mehike. Le ta p»> Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na nas zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč. pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Ta vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan r d 10 d » 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
KJE JE?
Terezija Flis, doma iz Gornje Straže pri Novem mestu. Za njegov naslov bi rad zvedel njen brat: Jch'i Flis. Sayreton. Alabama. (lOaprl
Službo dobi POMOČNIK
V PRODAJALKI
Naročujte in priporočajtf .Glas Naroda".
kteri zna tudi kruli peči ter govoriti slovenski in italijanski.
Natančneje se izve pri Joseph G a č n i k - u. Diamontville, \Vyo.

Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino vred.
Ra z 11 e v e st i. Srbbki uradni list je priobčil kraljevo uaredbo, da kralj ne sprejme več nikakih daril ne iz Srbije, ne od drugodi. — V Ljubljani se je vstrelil vojak-domobranee Ant nn Fijavs iz Loč 11a Štajerskem. — Z Bavarskega poročajo o velikih povodnjih, ki so napravile mnogo -~k<xle. — V Vidmu se je obesil bivši katoliški duhovnik Biasutti. Pravijo, da se 11111 je zmešalo. — V Stubici na Hrvatskem so se pojavili novi nemiri. Iz Varaždina so poslali tja es-kadron ulaneev. V zadnjem času so hili v okoliei Varaždina pogostoma požari.
Nova vojaška. Inžener francoske mornarice, Laratte, je izumil novo puško, ki jo je predložil ministru mornariee. Ta puška je napravljena po popolnoma novem sistemu. |H»sehno kar se tiče zatvornice in mehanizma. Nabaše se naenkrat s 2" patrotiami ter sploh jednostavno vporablja. Ni pa že znano, kako težka je nova puška in kako jo bo mogoče rabiti v vojni.
Denar v nogi. Leta 1870 je bil neki gozdni čuvaj v Ardenih zadet od krogle. Kroglo so mu izvlekli a kljub temu se je rana vedno gnojila ter je sedaj .po 33 letih bil mož v nevarnosti za življenje. Dr. Coulou je možu v svojem zavodu nogo pre-
OGLAS.
Slovensko katoliško podporno društvo sv. Janeza Krstnika št. :J7, (Me-j veland. O., združeno z J ugoslovan.sko kat. Jednoto. je pri občnem zboru Ki. avgusta 1903 izvolilo sledeče odbornike :
Frank Spelko. predsednikom (1130 St. Clair St.); Ivan Poš, podpredsednikom (:i.r> Diemer St.); Ivan Pirnal. I. tajnikom (1738 St. Clair St.); Iv. Alinee, II. tajnikom (104 Case Ave.); Frank Milav.c, blagajnikom (9 Lyon St.); Jos. Perko, zastopnikom (17!)"); St. Clair St.). Odborniki: Antoni Oeepek (52 lveiper St.); Frank Kra-šove<* (1H Spil ker St.); Ivan Anzelc (204 Willson Ave.). Pregledovalei računov: Ivan lirodnik (1133 Lake St.); Ivan Novak (983 St. Clair St.). Ivan Vovk (983 St. Clair St.); Ivan Zakrajšek (4 Carry St.). Vratar: Ferd. Fifolt (8ti Munich St.).
Josip Perko, zastopnik.
DO IMA ZELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
!	Vsakemu takemu priporočamo samo jednega zdravnika, namreč DR. E. G. DRAKE, prvega zdravni-
škega upravitelja NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, kakor tudi zdravnika vseučilišča države New ! ^ ork in Pennsylvanije, kteri je po 311etnem vspešnem delovanju dokazal, dani težke, stare in zanemarjene bolezni, pa liodisi pri inožkih, ženskih ali otrocih, da bi je on sigurno in vspešno ne ozdravil.
Da se njemu posreči vsako resno in težko liolezen ozdraviti, prihaja od tod, ker je on posvetil vse svoje življenje in svoj ]M>ziv zdravljenju bolnikov; dočiui je njegovo glavno načelo, da jih ne le samo ozdravi, temveč popolnoma ozdravi ter reši muk in bolečin. On jamči, da ozdravi vsacega bolnika, kteri se mu poveri v svrho zdravljenja, in sicer v najkrajšem času, kar zamore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo spodaj objavljena pisma. Zato mu pa tudi vsaki dan pišejo neštevilni po več tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo za pomoč. Zadostuje jedno pisino; v njem opišite bolezen, kako se počutite in kje vas boli. Pismo pošljite po pošti na zdolaj označeni naslov, na kar bode on temeljito pregledal vaš slučaj ter vam poslal iskreni nasvet in naznanilo, je li mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj DR. DRAKE je z vršil 7. najboljšim vspehom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si je v največjih bolnišnicah in zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri so niu za zasluge darovali naučno povelje ali diplomo priznanja* On zdravi sani vsacega Iiolnika, kteri se nanj obrne, in sicer ne le s svojim pomožnim zdravnikom, temveč vedno le s špecijalistom strokovnjakom.
POSEBNO PA NAGLA&AM0, DA NA SVETU NI ZDRAYNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI BI ZAM0GEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. 0 SIJAJNEM VSPEHU ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!
Tu objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
PRODAM
dvoje povsem novih
—: HARMONIK :—
na štiri glasove. Basi in ostali glasovi so troredni. Harmonike £'> opremljene z najboljšo kovino in lesom. Meh je usnjat in kovan na vogalih. Delo je solidno in izvrstno. Basi: bombardon. Velike harmonike so import i rane iz Nemčije in s > tako lepe, da lepših sploh ni. Cena $85.00.
Prodam tudi manje italijanske harmonike na dva glasa za $15. Prve imam dva tedna, druge 3 mesece. Prodam jih, ker odpotujem v staro domovino.
(20ag) Matevž Kollar Box 236, Castle Shannon, Allegheny County, Pa.
Dano 13. julija 1903.
Stanujem 101 2nd Ave., Johnstown, Pa. Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl. zdravniškega upravitelja dr. Drakeja, kteri me je pc večmesečnej bolezni, namreč kaiaru v g'avi, v par dnevih ozdravil, dasiravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg lega me pa dr. Drake ni niti videl kajti jaz sem mu s samo jednim pismom naznanil moje mojo bolezen, na kar me je popo'noma ozdra vil. S spoštovanjem	Andrej Slava
Pittsburg, Pa., 15. julija 1903. Spošt. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače, nego da se vam javno zahvalim za plemenitostj da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Nikolaj Ljubič.
Indianapolis, Ind., 12. jul:ja 1903. Visokospoštovani g. zdrav, upravitelj!
Na svetu ni peresa, s kterim bi zamogel opisati našo zahvalnost, ktero sem vam dol-len jaz in moja soproga, kajti njej ste rešili življenje, ktero bi zgubila radi resne bolezni na maternici. Zdravilo jo je več zdravnikov, ali pomagal jej ni nihče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela jo je maternica, ledja in kosti* a vi, kteri jo niste niti videli, ste jo po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravili. Hvala vam!	Janez Petrovič iji^oproga.
Ako ste bolni! Ako bolujete za kterokoli, resno, staro, zanemarjeno boleznijo, potem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jeziku glavnemu zdravniškemu upravitelju DR. DRAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure popoludne in ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
national medical association
34 WEST 26th ST, NEW YORK CITY, IN- Y.
HLdLs^fcols:-
Bratje in sestre.
Spisal lingo Bert s eh.
(Dalje.)
Kraj kočo bil je kup peska, kteropa so čuvale bli/.njo smreke pred nevihto. Po sledovih na kupu je bilo opaziti, da so se tamkaj otroci običajno ifrrnli ; Tom so je temu prosto-ru skrbno izognil, odšel na s travo obrašeeni prič, kjer se je v legel in gledal kroj* seln-. Potem si je obrisal znoj raz čelo. Nad skalnim prelazom je četrtinsko svetil mesec, kteri je bil že blizo za pada. Xoe je bilf» jasna in precej mrzla. Vse naokolu vladala je grobna tišina. Nebeške zvezdice so jokale nad dolino, nad kočami, mul ljudmi, kteri so nesli svoje grehe celo v najdaljšo divjino
Tom je pogledal na uro. Dvanajst. Na to je vstal, šel zopet h koči, kjer se je zaklenil v kuhinjo. On je namreč slišal šum, kteri je prihajal vedno bližje iu bli/.je. Končno je razločno sli>al >meh, govorjenje in lahko-miseljno vedenje. Sedaj je nekdo odprl vrata. Peter in njegova žena sta vstopila. Ptujea sta takoj ugledala; s«tlel je mirno kraj mize.
Spočetka sta se nekoliko prestrašila. Peter bolj. nego ona. Tom je vstal in povedal, kodo je on. Oba sta ga pozdravila. Peter je svojej ženi predstavil svojega svaka Toma iz New ^ orka iu potem svojo soproiro jeduorokemu. Na to se je pričel opro-šeevati. ker je tako malo časa žaloval po svojej prvej soprogi.
Toni mu je vse oprostil in pristavil, da mnogo vdovcev niti toliko časa ne čaka; pri tem odloča po navadi vrednost umrlih soprog. Petrii se je to dozdevalo povsem naravno, vendar je pa bil svojemu svaku za oprostitev po pasje hvaležen. Tom je gladil psa po hrbtu. Toni je bil najboljše volje. Tom je bil premoten iu ni hotel igrati z odprtimi kartami, kajti namen njegovega potovanja v deželo medvedov so bili posli, ktiT" je hotel izvršiti s svojim svakom in njegovo soprogo. C emu naj bi -;e jima takoj pri prihodu zameril in tako za vedno prepreči! izvršitev svo jih načrtov.
On je ostavil vso resnico v čakalnici iu si je vsilil nekako lizunstvo. Pred vsem je svojega svaka pohvalil radi njegovega okusa uri izberu nove gosi>e Daly. To je vzbudilo veselje v vsej kuhinji. Potem je storil korak naprej in pričel vse vrline njegove soproge hvaliti, tako, da so so Petrove obrazne poteze hipoma spremenile in postalo gladke, in tako, da so vsi predmeti v kuhinji imeli dvojno senco — o<l luči in Petrovega obraza.
Končno postalo je lizunu od samega lizunstva slabo; kajti žena kraj njega ni bila nič druzega, nego na duši in telesu bankerotna vlačuga. ktera se ni nikjer drugje zamogla oddati, nego v taborišču med igralci pijanci in duševno zanemarjenimi rudarji; bila je petdesetletna rejena koketa. ktera se je umela z vsemi sredstvi in nekakim posnemanjem slike preinačiti, ktera je bila slieu.i kači, iz koje prihaja strup, še predno se je dotakneš. Samo jedna nepre mišljena beseda — in vojska bi se pričela. Da si je med tolikimi rudarji izbrala baš Petra, to nikak >r ne s ved oči o njegovej pameti.
Toni je zmagal, zmagal, kakor je želel. On je pridobil koketo za svoj opravek — pričel je govoriti, tolmačiti in pripovedovati. Govorilo se je mnogo, razpravljalo in prevdarjalo. Peter jo bil trdovraten nasprotnik načrta; najbolj se j«* protivil, ko se je govorilo o "Williju. Končno se je pa vendar vsako protislovje poravnalo in ko je bila bitka končana, so vse stranke zmagale, it i rov na pogodba s«' je glasila :
Prvič." Peter Daly nima nikacega premoženja, temveč dolgove. Edina Petrova ž« lja je potovanje v Klon-dyke, ktero pa stane za njega in ženo «1 vest o dolarjev. Peter Daly in njegova soproga potujeta toraj v Klon-dyke.
Drugi«": Tom Pratt plača Petr1' Daly ju takoj sioinpeideset dolarjev iu petdeset dolarjev tekom dveh tednov, kieri denar l>ode dvignil iz bar. ke ob Iiudsonu. Vse to skupaj s IV trovo mesečno plačo, ktero dobi due 15. junija, bode zadoščalo za izselitev
Tretjič: Peter Daly odstopi vs« I pravice do svojih petero še živečih otrok Tonili P m t tu.
Jodnoroki je vzel iz žepa lepo popisano polo, pero in tudi črnilo in ko sta Peter in soproga listino čitala. naštel je $150 na mizo.
"Kje pa si dobil ves ta denar?" vprašal je Peter začudeno; o tem j« že tudi preje vprašal.
"Morska zvezda!" odvrnil je Toni in se smejal. "Le vzemi I"
Peter je s tresočo roko podpisa'. Potem je vzel denar in ga s tresočimi rokami izročil svojej "Marjani".
Zakonska sta se zahvalila in kup čija j«- bila sklenjena.
Ko je Tom podpisano listino spravil v žep, se takoj spremenil. Njegovo preje prijazno lice postalo je mrzlo. Ne da bi spregovoril kako besedo, je vstal, vzel klobuk in odšel
iz hiše.
Peter je izmučen od dnevnega dela. plesanja in pijančevanja, kakor tudi vsleil razburjenostiligel na kuhinjsko klop ter se pričel s spanjem pokrep čevati. '"Marijana" je še enkrat pre štela kopico denarja in se pri tem radovala.
JJila je tretja ura zjutraj; noč je bila tednu a. M i sec ie zašel. Ob tej uri dospel je do koče voz, v ktereg-i sta bili dve muli vpreženi. Vozu je sledil jezdec na t ret jo j muli. Prisedši do koče, je lahkonogo razjašil, izročil vajeti vozniku in odšel v kočo. Par sekund na to prišel je zopet vini. Nosil je dečka zavitega v posteljni odeji in spečega. S pomočjo voznika, kteri je z svetilko svetil, položil ga je v slamo na vozu.
Takoj na to je zopet odšel v kočo in prinesel venkaj mlajšega dečka, zavitega v cunje. Tudi toga je položil v voz. Potem je ropar prinesel spečo deklico, kacih pet let staro. V četrtič prinesel ji- Štiriletno deklico.
Petič--
"Marjana je sinrčečega Petra pričela tresti, toda on je spal nadalje. Končno ga je potegnila raz klop in mu zakričala v uho: da je nekdo ukradel njegovih pet otrok in da je oni nekdo, jednoroki. Na pol probu-jen. je nesrečnež spoznal položaj, v tako niilej obliki, da je s zdehanjem in stegovanjem svojih udov odgovo ril. On j«1 celo mislil, da bog ve ka.i žrtvuje, ako se po koncu na klop vsede.
"Peter, tvoje otroke ti je vzel!" kričala je mačeha. '"Vzel je Willieja. Toma. Lilli. Kozi —"
Sedaj je prišel Tom Pratt z Molly in šolskimi knjigami, slikami, zvezki, pismi in drugimi spomini v naročju k vozu in je skušal bežati.
(Dalje prihodnjič.)
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, N. Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zal«>go
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, Čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal 1'ress), žepnih pečatov (1'ocket Sea> Press), gumas.ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igrclnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc. ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od tz.oo dalje.
Grafofoni, fonografi, amoteur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 918, NEW YORK CITY, N. Y.
BABI
telefon kadar dospeš iia kako postajo v New York in veš kako priti k Fk. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Ccmoapie Generale Tran^tantiflMP,
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBHUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO t
na dv» vijaka__________________ 13.000 ton.
.. .» » ........... ..... 12.000 „
Matija Pogorele,
prodajalec V
Nad 3 ) let so jo olm&šal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SiDRO"
Pain Expeller
kot najbol jši lek zoper
REUMATIZEM, • P0K0STUIC0, PODAGRO itd.
in razno r en matično neprilike.
SA.no: 25ct. In 50ct. v vseh lekarnah ali pri
Ad= Bichter & Co.
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knji<; in zlatnine jiošljein pošt nine prosto. Pište ponj.
Cene uram so naslednje:
Ni kol ure 7 Jewels	$f>.—
1"» dowels Walt li am	8*.».—
Srebrne tire z enim pokro-
voin	$12.—
Srebrne ure z 2 pokrovoma 810.— m višje.
Boss case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$15.—
?? v	»	—
1 ioss case 2."* let garancije:
1G Size 7 Jewels	$25.—
» „ 37 „	830.—
,,La Lorraine'«, i'iLa Savoie", r? La Touraine'', jL'Aquitaine«*, ,,La Bretagne",.. „Lsi Champagne" ,,La Gascogne", .
jPamiki odpljujcjo od sedaj naprej vcdr?c c<b
uri dopoludne.
Pamiki odpljajajr> is pristan *tv 42 >: -rth 9. * r
La Bretagne	27. augnsta 1903.
*La Lorraine	3. sept. 1903.
*La Touraine	10. sept. 1903.
*La Savoie	17. sept. 1903. La Gaseoirw
IO.OOO IO.OOC 8.000 8-Cxxi
3.000
La Bretagne *La Lo rame
La <'liampa^iie *La Touraine
35.000 kor>}ikih miJH. 25.000 ,, f,
13. OOO „	,,
f&.OCO „	t,
9.000 ,, ,. 9.000
:f tftkih ۥ
f*t

24. sept, 11« >3.
L ok t. H M »3. <»kt<»l»ra 19<>3.
s. «»kt. 1003.
17». okt. 19<>3.
1!). sept. 1903. *La Savo-e Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po d a vijak.:.
61iv»i agencija: %i BROAPWAV, MA YORK
O pom ba. Vse zlate tire so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali VValtham, kakoršnega kdo želi. Blago poši- !
13jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Raz prod ajaleem knjig1 da jem rabat (jMtpnst) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se jioši Jjajo v poštnih znamkah. Naslov v naročijo knjig je napraviti:
M. P0G0RELC, Box 22«, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo po<l naslovom:
1	Care of B. Schuette,
. FOgOrelC? 52 State St^ Chicago, 111.
Holland-America Line
(H0LLANB- VM K I? IŠ K A (1ST > vozi kraljevo nizozemsko in ; Zi»-J , h držav
med NEW YORKOM m EOillRDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
215 Pearl Street, New York
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom ■voj
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post reži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršuo dobiš j»ri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
IP Govori se v vseh slovanskih jezikrh. Priporoča se rojako:. in drugim bratom Slovanom	Martin Oersir, last ni i
saloon,
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodein točil sveže pivo, fflnakaliforniSka Tina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptnjcem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Jaco"b S-tcoHLiol^-,
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom 51oveiu-ein in Hrvatom, da imam svoj h'po urejeni
SALOON,
49S Corner 4th A. Bryant Street,
Sau Franeisco, Oal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, iiue smodke itd. Preskrbiiu stanovanje 111 hrano z najboljšo postrežbo.
r obilen obisk se priporoča: (3ldc)	John Puhek.
Math. Grahek,
'201—1203 0or. M jsa in Santa Tee Avč..
PUEBLO, COLOKATJO, »riporoča slovenskemu in hrvatske-nu občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svoio bogato zalogo
pcerijstop Mep
"n železnine; v zalogi ima tudi Tr? ierjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser. jem v New Vorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik
1
vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Saksf.r, 109 Greenwich Str., New York.
Naroču j te in priporočuj te "Glas N&r«U". Za celo leto stane le $3.00
E. Maclison Street.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
(Jena uram:
Nikel ura.......$ <>.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00 Ako Želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 10 " 15 44 $18.00 IS " 7 " $14.00 IS " 15 " $17.00 0 Size ura za da~ne 5 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s^ najt>r»ljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se oriporočam.
Chiea^o, 111.

Jacob Sfonicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. (|

NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija st. 31. J. S. K. J. v Brad-<loeku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matev/ Ivikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. 1'a.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zpfonc. Frank Šetina, .Takob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Trolia, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj doljr, ali pa da se pismeno obrnejo do T. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki ajfitirajte v prid društva!	ODBOR - ** - 4 app 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Radeče vino po 4.T ct.	belo
po Cf> ct. pralon. Nsi j boljši domači drožnik Štiri galoiie za $1-1. Z:i Ohio, Peiuisylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je na jlM»Ijše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 pralon. 1'ošljem gr ne manj kot 25 galon.
Naročilom je priložiti denar.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija	STATEKDAM, parnik z dvojnim
kom, lii.."»oo ton.	. . ,, 1A . ,,
nuunau -t I • - ■•	\ljakolll. 10,.>00 t Oil. RYNDAM, parnik z tlv«»jniui vija-
kom, 12,500 ton.	, . .
POTSDAM, varnik z dvojmm vija	ROTTERDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	vijakom, SliOO ton.
Naj cenej a vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Kad i ceno glrj na jn>š<*lM'j objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST. 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO. Krona.
P a miki od p I j 11 j o j o: Tz rOTTKliDAMA vsak četrh-i in i/ S V. W VOH K \ vsako sredo
—— .. _	__ oi> jo urj zjutraj.	__2
HOLLAND-AMERICA L^NE.
:19 Broadway, NEW YORK. 90-2 nrarltnrii St.. ( IIK ACO, 11,1,.
mm m §tae
(»'r^koir.orska parobrodna drnž.ha . .•• z* : ia")
posreduje redno vožnjo s p. Štnirni parniki rued
New Yorkom in Antwerpcnom, * ' ^ + + * * * * * Philadelphia in Antwerpenom.

Prevaža potnike s sledečimi poslu i m i parniki:
VADERLAND dva vijaka 11809 ton.j KROONLAND..........12700 ton.
ZEELANB............11905 ton. ■ FiNNLAND...........12700 ton.
Pri cenali za medkrovje s<» vjM»ši«'to ^so potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez A nt werpen j«» jedna najkrajših in nnjprijctiicjšili za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, štajersko, Koroško, Prhnorjt*, Hrvatsko, I>almacijo in um^e tlele Avstrije.
Iz NEV\ YORK A otlpljnjejo parniki vsako so1m»U> «»b 10. uri dopoludne <mI pomola štev. 11 ob vznožju I'ulton Strci-t. — I/. PII1LA 'DELPHI.TE vsiiko dru^o sredo <h1 pomola ob vznožju Washington St.
Glede v p r a š a n j ali k u p o v a n j a v o ž n j i li list k o v se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., C HI ('At K). ('or. *>rd iS: I 'ine Sts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FliANC1SCO, ali na njene zastopnike.
i iiiftiinii mmm itTiniiliiiiilfiiiiriiiiiiiii"ifrrji "i r iimi i	■
i. tiiimiVMii ITH -twiii