tforlca" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Irfdiiiätvo se riahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetttirini St. 9, kamor je naslavljati pisnia. Vifrankiraiia pinnia se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. llokopinl dopisov se ne vračajo. „Gorica* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravniätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Ij'a o«lane se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoNameziiK Itevilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 59. V Gorici, v torek dne 2(1 julija 1910. Leto XII. ______________________________________________________________________L____________________.__________________________ K vprašanju uravnave kolonskih razmer v 6oriško-6radiščanski. Ministersko predsedstvo je raz- poslalo ta le komunike: Sledeč mnogini vspodbudam in razpravam v jednem parlamentariških odsekov, je v letu 1907 tedanji minister za poljedelstvo poslal dvornega svelnika profesorja dra. Schullern-a na (ioriško- (iradiščansko. da tain prouči deine na- jemninske pogodbe, ki se jih na kratko o/.nača kakor kolonske pogodbe. V sprcmstvu nekega funkcijonarja okraj- nega glavarstva je ta učenjak prepo- toval ozemlje. ki priliaja tozadevno v postev, ter nabiral potrebne poizvedbe o resničnih razmerali. Da si pridobi nepristransko sodbo, je povsodi prihajal, no da bi bil poprej napoveual svoj pri- hod. Zadobil si je informacij iz vseh interesiranih krogov in vrhu tega vedno povdarjal, da njegova naloga je le ta, da nabira poročila, ne da bi se iz tega sinelo izvajati kakoršna sibodi pričako- vanja. 0 vspehih svojih poizvedb je dvorni svetnik pi. Schullern podal ob- sežno tiskano poročilo. proti katercga vsebini — kolikor znano — ni bilo uporekanj. Ker je iz teh poizvedb izhajalo, da je kolonsko razmerje tekom časa tu pa tain zadobilo forme, ki ne uteg- nejo povspeševati deželne kulturc. in da se v gotovih slučajih dogajajo tudi zJorabe, so v ministerstvu za poljedel- stvo izdelali zakon, ki stremi za teni, da >e ob kolikor le možni svobodi za sklepanje pogodb odpravijo oni zli učinki in nepriličnosti. Zato se tudi ne nanaša na najem- ninske pogodbe v obče, ampak le na delne najemninske pogodbe. Načrt je bil podrobno proučen skupnos 6 držav- nimi poslanci dežele, večkrat spreme- njen, a potem predložen v ministerijelno posvetovanje. Kakor referentski načrtje bil končno predmetom razprave poseb- nega odbora, sestavljenega v Gorici. Kolikor znano, obstoje razun tega tudi pri deželnem odboru izdelani načrti, kar pač dokazuje, da he od mnogih sirani priznava potreba 'reforme toliko for- inalne, kolikor m'aterijalne strani ko- lonstva. —- V maju t. 1. pa je dvorni svetnik pi. Schullern na prošnjo „Svobodne zveze za državno znanstveno nadaljno izobraževanje" pred svojini odhodom v Primorje na dunajskein vseučilišču pre- daval o kolonstvu in podal krakk pos- netek iz poročila o svojeni potovanju ter je opozarjal toliko na razvcseljive. kolikor na žalostne pojave. (Jotove slu- čaje škodljivega i/rabljanja te institu- cije je oiiienjal kakor le skrajno izjemne slučaje. Predavatelj pa je tudi naglašal, da v mnogočem kažejo razmere še pa- trijarhaličen značaj, ali pa se nahajajo v razveseljiveni prehodnem procesu. — Sicer pa se je dvorni svetnik pi. Schul- lern omejal na to, da je naglašal tista določila kolonskili posjodb, ki so — ako se sploh nahajajo v pogodbah in jih posestniki porabljajo -— po njegovem mnenju škodljiva in zato tudi nedo- pustna — torej tista določila. proti ka- terim se omenjeni zakonski načrt obrača v prvi vrsti. Potem pa so brez njegove ved- nosti prišla v razne liste poročila o njegovem predavanju, ki pa seveda — ker so bila na kratko stisnjena in so naglašala le. kar je bilo novega in in- tcresantnega — niso mogla podati jasne sliku. ali pa so v mnogih slučajih vsebovaia direktno krivo razumljenih podatkov. Poslediea temu je bila. da se je udeleženih posestniških krogov pola- stilo veliko razburjenje, ki se je po- ojstrilo še s tern, da so od drtigih strani to stvar od čisto stvarne jej pod- lage potisnili v politično strugo ter jo tako odtegnili čisto stvarnemu razprav- Ijanju. S tern pa je prišlo zopet raz- burjenje tudi med kolone. in so menda sledila navskrižja. V interesu stvari treba to najbolj obžalovati — in to tern bolj, ker se s tern približuje nevarnost, da bi reformna akcija začela zastajati na veliko škodo deželne kulture, vseh prizadetih krogov, veleposestnikov in kolonov. To reformno akcijo si je ministerstvo za poljedelstvo s svojimi uradniki mislilo in jo vodilo izključno v tern smislu. Najbolji dokaz za to je okolnost, da so tozadevni za- konski načrt v svrho posvetovanja pri- občili vsern možnim faktorjem. ter da je bil tudi nedavno temu kakor neob- vezen referentov načrt podan goriškemu odboru na razpravo. Temu odboru so pa sicejL gotovo predloženi tudi drugi načrti. Hudo razburjenje, ki se jepojavilo v seji veleposestnikov v üorici dne 10. t. rn., se daje pojasniti z napačnimi domnevanji. ki naj jih pa tale izvajanja popravijo. Kar se ima zgoditi. naj se zgodi kolikor le možno v sporazum- ljenju vseh prizadetih krogov in na ko- rist obeli interesiranih skupin. ne pa jedne same ! Poglauje o učifeljslvu. V zadnjih letih priliaja iz učiteljišča vedno vec, izprašanih učiteljskih kandidatov. Še pred kakimi desetimi leti je bilo pomanj- kanje učiteljev precej izdatno, a dandanes so zasedena že skoraj vsa učiteljska mesta. Posebno dobro je priskrbljen goriški okraj. Banjške planote in v naš okraj spa- dajočih kanalskih hribov so se še pred ne- davnim casoin ogibali celo začetniki in stalo je mnogo prigovarjanja, predno je bilo mo- goče spraviti v te kraje vsaj kakega izmed niladih učiteljev. Tudi ti so se držali le malo časa in si že po enem ali dveh letih po- magali v bližino mesta. O zaporedni inenjavi učiteijev bi nani znale potožiti vasi Lorn, Kal, Banjšice, Lo- kovec, Srednje in druge. Seveda se tega ne more odobravati iz učnega stališča in go- tovo, da bi si pridobili nadarjeni otroci na- ših vilih bribovcev v soli mnogo več za živ- ljenje potrebnih naukov, ako bi se odpravila vedna menjava učnih moči. Zdi se nam, da korakamo v tern oziru proti boljšim časom. Potrebno število uči- teljev v našem okraju bo kmalu krito in s tern preseljevanje ueiteljev vsaj omejeno, če ne končano. Velika krivda radi sedanjih zmešnjav pada seveda na naš okr. šol. svet, o cemur bomo govorili v eni poznejših številk. Za danes se nam je bavitiz drugim vprašanjem, ki se im«T; resits v doglednem času in za- deva v Livo z fiaitii misleče učiteljstvo, pa tudi naäe4jud8^vo: v NoŠa dolžnost^e, opozoriti pravočasno merodaftje" f^ktorje f^a opravičene zahteve našega l^clstva in V- ta namen pišemo na- slednie vrsfi^:>, "¦ Ze dve^ieti opažamo namreč pri na- stavljanju učitdijstva, da oddaja okr. šol. svet v našem okraju službe !e takim pro- silcem, ki so pokazali že za časa dijaške dobe svojo odločno liberalno mišljenje. S tern hočejo spraviti nekateri gospodje v naš okraj kulikor le mogoče mnogo liberalnih ueiteljev, ki naj bi zvesto služili za prigafijače ljud- stva v liberalni tabor. Ti gospodje dobro vedo, da bodo črez par let zasedena vsa učiteljska niesta gori- škega okraja, zato hite kolikor mogoče z invazijo liberalnega učiteljstva. Dve leti smo že to opazovali in mirno gledali, a danes smo prisiljeni spregovoriti v tern oziru resno besedo. Liberalnih ueiteljev imamo v okraju že več kot preveč — zato dovolj s protežira- njem ljudi takega kalibra. Gospodje pri okr. sol. svetu naj bodo previdni pri oddaja'nju služb v seji. ki se ima v kratkem vršiti. Kakor slišimo, se itnajo letos nastaviti na novo 4 ueitelji. Pravočasno povemo, da nikakor ne trpimo, da bi se uganjala ob te] priliki taka politika, kakor dosedaj. Upraša- samo na tern mestu, zakaj so se v zadnjih dveh letih-zapostavili taki prosilci, o katerih se je slutilo, da utegnejo biti našega mišlje- nja? Načelo pravičnosti in nepristranosti ni k temu gotovo nikogar sililo. Ali se res dobe pri okr. sol. svetu ljudje, ki hočejo na izzivalni način vzbuditi v ljudskih vrstah vero v pristranost tega urada ? Dokazi za to se množijo in danes lahko rečemo, da jih imamo že dovolj. Še enkrat povemo, da hocenio v okr. sol. svetu pravičnosti in nepristranosti. To zahtevamo v imenii našega ljudstva, to zah- tevamo v imenu dobre stvari, to zahtevamo, ker ne trpimo, da bi se na račun naših davkoplačevalcev sejal na umeten način pre- pir v našem okraju. Letošnja nameščenja hočemo imeti pod strogo kontrolo in opozarjamo na to že se- daj visokorodnega gospoda grofa Attemsa in gospoda nadzornika Finžgerja. Bog ne dajr da slepec izpregleda. Bolgarski: Aleks Kostantinov. (Dalje.) II. Konzul ni poslal Slavka takoj v tujino, ker ga ni hotel odtrgati od rodne grude, nego ga je pustil celih pet let v bolgarski učilnici. Od časa do casa ga je priganjal, naj piše roditeljem, in priložil je pismu tudi kak dar. Ko je bil dovršil bolgarsko ueilišče, ga je poslal v inozemstvo, da nadaljuje svoje študije. Nastanil ga je v nekem vzgojeva- lišču in ga dal zapisati v gimnazij (latinske sole). Oblekli so Slavka v kroj (iiniformo) se zlatimi gumbami, dali ga fotografirati in Poslal je ta svetlopis roditeijem. To je bila rLdost in ponos za ta bedne seljane, gle- dali so ter poljubljali sliko, in jo pokazali vsakemu, ki je šel mimo. Slavko se je podpisoval izprva: „Vaš Pokorni sin — Slavko" in opisoval je na dolgo in široko svoje življenje v penzijonu (^avodu). Pozneje pa je pisal bolj na kratko in suho in se podpisoval: „Vaš sin Edvard . Še kasneje so bila pisma bolj in bolj redka. Nazadnje, ko je bil vstopil v institut za vzhodne jezike, se je oglasil s pisemcem z nekoliko vrstami in podpisom: „Vaš Hd. Belokrvski". Potem niso čuli ničesar več o njem.... In glej, kaj se je zgodilo : Slavko se je vrgel z glavo navzdol v kipeče morje šumnega, gostoljubnega društva, in ko so ga vrgli valovi na breg, je čutil, da ga deli celo morje od nekdanjosti. — Mislil je, da je — aristokrat.... Gospod Belokrvski je dokončal institut. Konzul se je bil že postaral, ali vzdrževal ga je do zadnjega v zavodu in naposled nut je priskrbel dovoljna sredstva ter mu pri- poročil, naj se vrne nazaj v domovino. Ali Belokrvski ni poslušal tega sveta in zahteval je še nekolikokrat denarja od svojega do- brotnika. Ta pa mu odgovori, da mu hoče pomagati samo pod pogojem, da se vrne v svojo domovino: Tedaj pa mu napiše naš di- plomat grobo pismo ter munaznani, dapre- trga ž njim nadaljno zvezo. Ali konzul tudi tu ni izgubil srčnosti; služil je dolgo časa na vzhodu in je poznal grobost in neolika- nost vzhodnih ljudi: in da bi izpolnil svojj dolžnost do konca, upotrebil je svoj upliv in oskrbel Belokrvskemu mesto v neki opra- vilnici v Carigradu... Bolgarski trgovci so hodili v Carigrad, ter prodajali ovne. Srecali so se s tern in z onim, pa se pogovorili to in ono, beseda je dala besedo in nazadnje se je izvedelo, da je v nekem konzulatu neki Bolgar Belo- krvski, enakovrsten s konzulom. Pa so se vračali bolgarski trgovci nazaj v Bolgarijo, pa hodili od sela do sela in nabirali ovne, pa so pripovedali in razslulo se je po Bol- gariji, da je uslužben v nekem konzulatu v Carigradu Belokrvski enakovrsten s konzu- lom. In to se je izvedelo tudi v Petkovem selu. „Kdo je neki ta Belokrvski ? Kaj pa. seljani, ali ni to dete Petka Belokrvčanina, kaj ?" Pa vprašajo deda Petka: „Nu pa ti, ded Petko, kje je tvoj sin sedaj?" — „Oh, neznani, ded, . . . neznam ; pisal mi je ne- kaj časa, pisal, pa je nehal, učil se je za konzula, tega ne vein." — „Živ je. ded Petko, živ je. V nekem konzulatu v Cari- gradu je, istovrsten s konzulom." — „Ali res, kaj ne, seljani?" — „Resnica, ded Petko !•• III. Ded Petko proda njivico, vzame ne- koliko denarja, dene kruha v torbo, vzame palico in reče ženi: „Z Bogom !" — „Zdravi, seljani!" „Z Bogom mož moj!" — „Na dobro srečo, ded Petko!" Pa odpravi se proti Carigradu.... Ves sključen trudnosti in trpljenja i od starosti.. koraka ded Petko proti Carigradu!... Pride do Gabrovo, pa mimo njega da dospe do Balkana.,. Oh, dete ! ali si to ljubo dete !... Preide mimo Sv. Ni- kola mimo Šipke, Kazanlika Zagore... Ustavi se, počiva, oddahne si, naspi se pa gre zopet dalje... „Ali je daleč stričko, v Cari- grad ?" vpraša ded Petko delavce-vaščane. „Daleč je, ded, daleč !*' — „Ali kako, da si se napravil celo do Carigrada, ded?" — „Oh, veste, sina imam tarn, sina, enak je konzulu in tarn je v konzulatu!..." Pride ded Petko do Drenopolja. Mesto je veliko, da se Cioveku kar glava zamaje!... Vidi sta- rec studenec, pa se ustavi, pa si namoči odrevenele noge, pa si lije ir.rzlo vodo na glavo, pa sede, da se odpoč.je malce tarn pri kaki kolibi, potem pa zopet potuje dalje. Vpraša, poprašuje kristjane, i Türke, kod pelje pot v Carigrad in pohiti, da pride iz mesta, in da se tarn na polju prespi ter se tako povrnejo moči stareku. (Dalje' pride.) Brez tfiilostj inpardona bomo razkrin- kali javnosti vse krivičnosti in nerednosti v okr. šol. svetu, če se takoj ne neha s seda- njim sistemorn. Gradiva za (o imamo toliko, da bo marsikdo kar strmel. NaŠa potrpežljivost je brezmejna in Če se nam potisne v roko bojno kopje, po- kažemo, da ga znamo dobro rabiti. Moč je na naši strain', kajti ljudstvo je z nami. In v imenu našega ljudstva povemo jasno in glasno, da mora politika v našem okr. Šol. svetu — prenehati. X. Y. Dopisi. Iz Mirna — Prihodnjo nedeljo bo pe! novo sv. mašo v naši farni cerkvi naš domačin č. g. Vincenc Šta nta. Omenjeno bodi, da ni pel nove sv. inaše v Mirnu uže 49 let noben domačin. Zadnji novomašnik v Mirnu je bil preč. g. Vtik, sedanji vikar v Lipi na Krasu. — Č. g. novomašniku kli- čemo vse najbolje o priliki veseiega do- godka! Iz okolice. Minolo nedeljo podala se nas je večja družba v Grehovlje, kjer je napovedalo tamošnje izobraže- valno društvo veselico. Domačini in bližnji okbličani so napolnili MozetiČevo dvorišče. Na'stopilo je 50 telovadcev pri prostih vajah. Novost je bila, da so se proste vaje proizvajale po taktu petja mešanega zbora iz Mirna. Telovadba na orodjih je vzbujala pozornost. bnako velike skupine. Nastopali so razni pev- ski zbori tako iz Bilj. iz Oreliovelj. iz Mirna ter tamburaški zbor. üovoril je tudi biljenski preč. g. kurat Abram o organizaciji mladine. Igra „Tri sestre", katero so igrali domači igralci in ig- gralke.se je dobro igrala. — Sploh se opaznje napredek v naših društvih, naj- sibodi pri telovadbi. petju ali pri dra- matičnih nastopih. Mladina se čedalje bolj zaveda zahtev sedanjega napred- nega časa. zato hitrimi koraki hiti po poti resnične izorazbe. Udeležnik. Iz Št. Mavra. Novi železni most za pešce med Št. Mavrom in Solkanom bo skoro dodelan. Čuditi se je podjet- nosti in vztrajnosti g. F"onzarija, s ka- tero se je lotil težavnega in s tolikimi stroški zvezanega dela. Občinarji smo mu prav hvaležni ; prejšnji prevoz z la- dijo je bil mogoč le o majhni vodi. Če je Soča količkaj narastla, pa iiismo mogli v Solkan. Most bo v veliko ko- rist tudi gorenjim Bricem. ker precej skrajša pot na postajo; posebno pa pride prav goriškim izletnikom, kajti v goriški okolici ni lepšega sprehoda, kot je izlet skozi Pevmo v Št. Maver in po solkanski strani nazaj. Strokovnjaki brez izjeme hvalijo lepo in solidno izvršitev mostu, kar je zopet v cast g. Fonzariju, ki je sam napravil načrt in vodil vse delo. Sredi avgusta se most blagoslovi in slovesno izroči prometu. Iz Lokovca. Da smo Lokovčani zapuŠČeni in ločeni od sveta, to vedo tisti, ki so uže obiskali naše zapuščene kraje. Občina raztrošena na Široko, poti slabe. Do cerkve nimamo nič manj kot eno in pol ure. Pot do cerkve je pa tako slaba, da še žival, ki ima štiri noge, ni prav varna na njej. Ako imamo kaj za prodati, moramo vse na naših plečah znositi. Kaj to pomeni, ve tisli, ki tako delo opravlja. Tako slabih poti menda ni po vseh hribih. — Pa tudi zdrave vode nimamo. Da bode svet ve- dei, kako vodo pijemo, povemo, da pi- jerno vodo z naših gnjilih slamnatih streh, ki se steka v takozvane Šterne. Potem si lahko mislite, kakšna mora biti ta voda. Najbrže, da prav zdrava ne. Da bi videli, kakšno barvo ima, kakor bi bila od dima. Županstvo se za nas nič ne briga, zlasti župan ne. Lastni žep mu je vse. Pravi, da naš dušni pastir ne uči prav. Seveda ne, kajti resnica oči koije. Da ne mara naš župan rnnogo za cerkev, govori jasno to, da, ko zvoni k maši, se navija pri njem .gramofon, ki kliče ljudi v njegovo gostilno namesto v cerkev. On ceni bolj gramofonove valčke kot duhovnikovo božjo besedo. 0 da bi naš preč. g. kurat Klanjšček učil, naj gredo ljudje namesto v cerkev v župa- novo krčmo, bi bilo pri našeni županu vse prav. Tako je pri nas vse narobe. Nič se ne skrbi za javno blaginjo občinar- jev. Le da si polnijo nekateri žepe z denarjem revežev, pa je vse dobro, tudi če drug! lakoto trpe. Dobro bi bilo, da bi naše predobro lokovsko ljudstvo spoznalo kačo. ki pije srCno kri . . . Lokovčan. Polifični pregled. Cesarjeva osemdesetletntca. V Berolinu se govori, da name- ravajo cesarju ob njegovi osemdeset- letnici čestitati skupno neinski zvezni vladarji. Dvorni dunajski uradi tega ne verujejo, ker niso za to še dobili nika- kih ukazov. Gotovo je le, da obiščeta vladarja nemški cesar in belgijski kralj. Spomenik cesarju Fraa Josipu v Karlovih Varih. Odbor nemških zdraviliščnih gostov iz rajha z baronom Alanteuffel-om na čelu je sklenil napraviti v Karlovih Va- rih bronast kip cesarja Fran Josipa o priliki SO letnice njegovega rojstva in 30 letnice obstanka zveze med Avstro- Ogersko in Nemčijo. Hrvatska kriza. Cesar je vsprejel v soboto ogrskega ministerskega predsednika grofa Khuen- Hedervary-ja v Ischl-u v avdijenci. ürof Khuen-Hedervary je poročal cesarju o demisiji hrvatskega bana Tomasic a. Kakor se je pa že naprej vedelo, ni cesar sprejel banove ostavke. Kako se bode sedaj poravna! spor med koalicijo in banom, tega še nikdo ne ve. Ban upa. da bo spor za sedaj rešil na ta način, da bo odločitev v Aranickijevem vprašanju odložil do jesenskega skli- canja hrvatskega sabora. medtern pa bo koalicija vladni voz pridnovlekla dalje. Ako pa to ne, pa da bo za svoj načrt pridobil vsaj večino koalicije in s tern provzročil razkol v svoji večini ter se tako na lep način rešil manj ljubih ele- mentov v nji. Koalicija pa pravi banu, da iz te moke ne bode kruha, Ona naglaša, da vlada v njenih vrstah sloga in da je možno razpor med njo in med banom le s tern poravnati, ako ban izpolni vse točke pogodbe, ki je bila svoj časskle- njena med koalicijo in banom. Ogerski državni zbor. Zbornica je v soboto nadalievala debato o indemnitetni predlogi. Posl. Stefan Pop (Romun) je rekel, da smatra narodnostna stranka dovolitev indemni- tete kakor zaupno vprašanje. Stranka pa nima do vlade nikakega zaupanja. Menjava viadnega zistema ni prinesla narodnostim nikake spremembein ni v ničemer zboljšala njihovega položaja. Tudi izjava ministerskega pred- sednika o volilni reformi ni pripravna, da vcepi njegovi stranki zaupanje. Govornik je potem govoril o vo- lilnih zlorabah in se je pritoževal, da so še sedaj vsi volilci; ki so glasovali za kandidate narodnosti, izpostavljeni preganjanju. Govornik je odklonil pred- logo. — Pogajanja zasklcptrgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo dovršena. Med avstro-ogrskimi in srbskimi delegati je bilo v soboto doseženo po- polno sporazumljenje in sedaj je le še urediti sestavo pogodbe. Nova trgovin- ska pogodba temelji na isti podlagi, ka- kor ona iz leta 1908 in je le njen ob- seg ožji. Na svršetku se je minister za unanje slvari dr. Milovanovic, ki odpo- tuje v Marijine vari, poslovil od avstrij- skih delegatov. Pogodba bo bržkone podpisana sredi tega tedna. Bojl na turško-črnogorski meji. Vsak dan se vrše spopadi med Črnogorci in turškimi vojaki na čnio- gorski turški meji. Pri boju v petek sta bila na turški strani ustreljena dva tur- ška vojaka in trije lahko ranjeni. Ruskl poslanik v Belgradu. Vesti inozemskih listov, da je ruski poslanik Hartvig zapustil Belgrad in da se več ne vrne in sicer zaradi tega. ker srbska vlada neče ugoditi želji Rusije, da bi kralj Peter šcl osebno čestitat knezu Nikoli na Cetinje ob pri- liki 50-letnice vladanja, so popolnoma izmišljene. Poslanik Hartvig je nastopil svoj običajni vsakoletni dopust, ki traja mesec dni. Atentat na bivšega španskega mini- sterskega predsednika Maura. V noči od petka na soboto ob 11. uri in pol je z brzovlakom dospel v Bar- celono iz Madridabi všiministerski pred- sednik Maura, ki se jes parnikom „Mi- ramare" poda! v Pal mo na otoku Ma- lorca. Na kolodvoru so ga pričakovali načelniki oblastnij. Ko je Maura stopil z voza in objel nekega prijatelja, je neki skromno oblečen mladenič trikrat ustrelil nanj z Brownigovim revolver- jem. Maura je bil ranjen na roki in na nogi. njegov prijatelj pa na nogi. Rane so lahke. Antentator, neki Emanuel Posa Roca, je bi! aretiran in v avtomobilu od- veden na generalni kapitanat. Mauro so odnesli na parnik „Miramare", kjer so mu nudili prvo pomoč. Italijanska iredenta in nemške aspi- racije na Trst. Znana „Schlesische Zeitung" pri- naša svoja razmotrivanja o italijanski irredenti in prihaja na podlagi znanih demonstracij v Xtaliji in v Avstriji do logičnega zaključka, da vsa 30ietna zveza med Italijo in Avstrijo ni dovela Ita - lijanov do zavesti, da se morajo pošteno odreči Trstu in Trentu. Zato pa tudi maujka realnih pogojev za pravo tro- zvezo. Razmerje Italije do trozveze je samo platonično kajti: ako bi se Italiji ob kaki mednarodni komplikaciji nudila nada, da dobi Trst in Trentin, bi se gotovo brez vsacega pomisleka posta- vila na stran sovražnikov svojih dose-- danjih zaveziiikov. Darovi. Društvu zapodporo izpuščenih kazn encev in njihovih nedolžnih rodbin v pokneženi grofiji goriško-gradiščanski so darovali: C. kr. ministerstvo K 400, velerodna gospa A. vdova baronica Löhneysen K 50, ter go- spodje: Ivan Ventrella K 2, L. Boufadin K 2, Josip Vittori K 1, Ant. Castellan K 2, R. Turus K 1, Iv. Valle K 1, Ant. Brumaf K 1, Avg. Baudera K 1, L, Doliach K 2, Grofica Attems K 2, I. Piccinini K 2, E. vd. Condon K 3, preč. g. Max pi. Pelca K 1, Fr. Peterin K 2, preč. g. Ant. Concion K 2, Iv. Mosettig K 1, Fr. Cantarutti K 1, Val. Movia K 1, M. Visintin K 1, Iv. Berghinz K 1, R. Mocchiut K 1, I. Viola K 1, Josip Comelli K 1, E. Fermann K 1, Ed. Castel- lan KI, M. Berto K 1, Fr. 1. Chierego K 1, Jos. Mitri K 1, Ant. Bello K 1, I. Monta- nari K 1, Ar. Fami K 1, Iv. Romboni K 1, Adolf Preschern K 1, Marija vdova Collarig K 1, Šilvij K 1, Marija Franzot K 1, Ev- gen Preschern K 3, vsi iz Gradiške ob Soči. Slavna „Narodna tiskarna"" in „Hilarijanska tiskarna" so skrčile račun. Za zasebno slov. gimnazijo v G o ri c i je sklenilo starešinstvo v Kanalu prispevati 300 K. Tudi občini Štandrež in Solkan ste že sklenili prispevati s primernimi svotami. Domače in razne vesfi. Novo sv. mašo je danes pel v Go- rici c. g Anton P i s k ; v sredo 27. julija bo pel novo sv. mašo pri čč. šolskih se- strah pri soškem mostu č. g. Miroslav Gla- vič; due 30. julija č. g. Pavel Zavadlal na Bledu; v nedeljo 31. julija bodo peli novo sv. mašo in sicer : č. g. Vincenc Š t a n t a v Mirnu, č. g. Frančišek Močnik v Cerk- nem, č. o. Valerijan S a r t o r i j, kapucin v Gorici in č. o. Zofron Kozlevčar, fran- Čiškan v Zatičini; dne 5 avgusta bode pel novo sv. mašo v Drežnici Č. g. Anton Ru- tar. - Vseiu ČČ. gg. novomašnikom, ki stoje na pragu resnega dela v diis'ni blagor Človeštva, kličemo : Bog blagoslovi Vase delo! Vaša setev naj obrodi obilen sad! „Slovenski Narod" v Ljubljani je čutil potrebo, priobčiti mintili teden članek o goriski politiki in njenih stran- kah. Clankarju se na prvi nip vidi, da bi rad zakril nekaj, česar se na Go- riškem ne da več storiti. — Zakriti bi hotel praznoto in brezdeljo goriške liberalne slranke, ki spi spanje pravič- nega in je vse njeno „delovanje za ljudstvo" v rokah urednikov „Soče" Damira Fajglja in Ivana Kavčiča. Clan- kar v „Slovenskem Narodu" vidi v nasi stranki vse razdejano, vidi prepire za prvenstvo, gniloho itd.. o čemur ne vemo mi pravnič. V liberalni stranki pa vidi harmonijo, le še nekaj mož inanjka, ki bi šli med ljudstvo. No, mi ki poznamo liberalno stranko, vemo, kaj je ta vredna. Dela ne ničV ker nima mož za to. Ako kaj naredi, se uže hočejo s tern „deloirr okoristiti razni „izvrševalni" člani. Stranko in izvr.^evalni odbor flikaj.o in r'likajo, vsako leto preustrojajo, reorgani- nizirajo in organizirajo, popolnjujejo in volijo, nazadnje pa je vse skupaj za nič. Flika na fliki, na fliki pa luknja. Tukaj je prava disorganizacija, prava politika lenobe. drugače kot v „Slov. Ljudski Stranki". — Sicer pa sečudimo „Slov. Narodu", da je dal prostora ta- kemu članku, ki bi bolj pristojal raz- meram v kranjski liberalni stranki ka- kor naši. Tam je eel ravs in kavs med mladimi in starimi in je preprir uže javno bruhnil na dan. Da. da, kakoršen je kdo sair., tako misli o drugih. „Delati se mora vspešno le, če so sposobni delavci pa v zadostnem šte- vilu na razpolago" — piše. Tukaj in- direktno priznava sam člankar, da v li- beralni stranki ni sposobnih delavcev, da je vse za nič. Kdo pa bo delal kaj v stranki lenobe in zabavljanja, kjer se dela „za narod" le če dobro nese, sicer se živ krst ne zmeni za nič. „Treba je zasnovati novo, veliko delo na široki podlagi, demokratični, socialni." — Sa- prament, to pa to! Torej do sedaj ni bilo vse skupaj za nič, kakor smo mi uže večkrat pribili. No, nakrat pa pride „Slovenski Narod" in še on vrže kamen na leno liberalno stranko. Celo demo- kratično podlago hoče člankar za novo delo v liberalni stranki. Pa tudi social- nega naslova ga ni več sram. Kaj pa poreko rdeči sociji, ako jim liberalna stranka ukrade naslov „socialna demo- kratična." Joj, celo demokratični bi ho- teli biti naši liberalci ! Kmalu pridejo do tega, da bodo zahtevali, naj liberalna stranka strogo sloni na krščansko-so- cialni, socialno-demokratični, liberalno- napredni in svobodomiselno - brezverski podlagi. Saj so uže vse poskušali, pa ni nikjer nič. Deželna zavarovalnica proti po- žaru. Komaj se je ta ideja sprožila, Že so se je gospodje liberalci pri „Soči" ustrašili in si mislijo: Ti Šmentani kle- rikalci nameravajo spet nekaj, kar bi bilo koristno za deželo in vleklo ljud- stvo v njih stranko. Zato moramo uže zgodaj začeti ruvati proti temu. Kakor da bi bili podkupljeni od židov (Mo- goče so! Op. st.) zagovarjajo milijonske privatne zavarovalnice proti požaru, ki odnašajo vsako leto stotisočake iz naše dežele. Njimje Ijubše, ako utikajo nem- ški židje tisočake v njih žepe kakor pa naša dežela. — Liberalci so dosledni nasprotniki vsakega koraka, ki bi dež. finance zboljšal. Spominjamo se na užitnino, kaj so vse uganjali, potem boj proti hipolečnemu zavodu, sedaj proti nameravani deželni zavarovalnici proti požaru. Oni bi hoteli v resnici finančni polom dežele. PeČe jih namreč to, da ni še prišlo do tega poloma, kajti znano je, da finačno polomljenmunasprotniku najbolj dobro de, ako vidi tudi tega in onega v denarnem polomu. Ker so sami v velikem denarnern krahu, ki je pri- kuka! na dan pri ranjki „Mizarski" in škili še kje drugje na svitlo, zato bi radi videli vse v finančnem polomu. — — Zaganjanje liberalcev v.naiiieravano deželno zavarovalnico ni nič drugega, kakor strati, da bi vspevata. Na veliko jtzo liberalcev pa uža danes poveino, da se bo ta stvar resno vzela v poštev in bodo o stvari govorili možje, ki vsako rcč razumejo bolje kakor „So- čini" zabavtjači. Socialni demokratje (ioriške so priredili minulo nedeljo izlet v Trst. Priredili so poseben vlak. Z lepaki so vabili na ta izlet, ki pa se ni obneset kakor so pričakovali. Z Goriškega menda jili ni prišlo v Trst niti 400. Večina iz- tetnikov z Goriškega je bila seveda Slo- vencev, ki so bili laškirn socialistom le za štafažo, kakor navadno. Pravijo, da so laški socialni demokratje kričali po tržaških ulicah „abbasso i sciavi !" Lepo sicer to ni, a vsekako značilno za internacionalize.m socialnih demokratov, katerega povdarjajo ob vsaki priliki, da slepijo s tern slovensko delavstvo. Llberaluo gospodarstvo. — V da- našnjem „Piccolu" čitamo: V blagajni cest- nega odbora v Idriji, ki se nahaja v rokah slovenskih radikalcev (liberalcev), so prišli na sled primanjkljaju 63.000 K. Kranjski de- želni odbor je vsled tega odredil revizijo upraye vseh avtonomnih korporacij. Vprašamo „Sočo" : Je li res to, kar piše ,,Piccolo" ? Iz socijalnodemokratskega tabora. Kakor poroča „Fachzeitung", glasiio socialno-demokraških usnjarskili delav- cev, 14. julija t. 1., se je v osrednjem odboru socialno-demokraške strokovne zveze usnjarskili delavcev sklenilo 25. junija 1. 1910, da se vloži proli naeel- niku krajevne skupine Dunaj XX. sod- nijska ovadba, ako v teku določenega roka štirih tednov ne poravna vsote, ki maujkajo v društveni blagajni. In po tern naj stranka, v kateri je na stotine defravdantov, s.odi druge in uči nrav- nosti. Marsikomu, tudi zaslepljenemu slovenskemu socialnemu demokratu, se bodo odprle oči ter bo videl, koga redi s svojimi težko prisluženimi vinarji. Cesar ob osemdesetletnici. — Ofi- cijelni organ skupne vlade na Ogrskem, „Pester Lloyd", javlja, da nifmerava cesar Franc Jožef ukreniti ob svoji osemdesetlet- nici tri znamenite cine milosti in naklonje- nosti in sicer: 1. Ranžirati častniške dolge potom Albrehtovega fonda in fonda, kate- rega ima vojaški red Marije Terezije. 2. Od- pustiti neznatnejše sodnijske kazni in 3. in- direktno upeljati petintridesetletno službeno dobo za častnike in sicer na ta nacin, da bi se štelo dvanajst aktivnih sltižbenih me- secev za petnajst — a prirastek ne sme znašati več kot 5 let. Od te ugodnosti pa bi bili izključeni skladiščni častniki in vseh vrst vojaški uradniki. Sedraa lekarna v Gorici. Nasproti mestnemu vrtu v tek. Verdi se odpre začetkom priliodnjega leta sedma le- karna v Gorici. Lastnika ji bodeta Tromba & Bartoli. Toča se je vsula v n'ekaterih ob- činah v goriški okolici v nedeljo zjutraj, ki pa ni napravila škode, ker je prišla z dežjem in ne debela. — Iz Flumičela se poroča, da je tamkaj toča minuli teden pobila poljske pridelke. Škoda je velika. Z Vipavskega nam poročajo, da je tudi tam bila spet toča minolo nedeljo zjutraj ob 4. uri. Prišla je s kraške strani preko Prvačine in pobila h ^o v občinah Gradišče, Prvačina, Osek, bem- pas, Črniče, Sv. KriŽ, Sv. Tomaž, Loka- vec itd. Vzela je polovico vinskega pri- delka. Posestnik iz Šempasa nam je povedal, da uže mnogo, mnogo let ni toča prizadjalatako škodo imenovanim občinarn kakor minulo nedeljo. Trgatev bo ničeva. Kar ni vzela peronospora. je toča potolkla. Grozna nevihta s točo, silnim nali vom in gromenjem je razsajala v ne- tieljo zjutraj ob2.uri tudi na Bovškem. Na gorah je padel novi sneg. Vode so silno narasle.. Temperatura se je občutno znižata. Tudi burja je stra- šansko razsajala Slaba letlna v Istrl. — PoroČa se, da je v zadnjih tednih uničila toča skoro vso žetev v Istri. Stiska je zelo velika, a bo še večja. ko bo že itak revnemu prebivalstvu nosla Se lanska zaloga. Vladna pomoč je nujno potrebna. Strela je udarila med nedeljskim ne- urjem zjutraj v dimnik županove hiše v Vrtojbi. Poškodovala je nekoliko zid in ubila psa. D:uge nesreče ni bilo. Razpis natečaja. — V šolskem letu 1910 1911 podelita se dva državna šti- pendija, vsaki v znesku letnih K 500 (pet- sto kron) in sicer za dobro redno zvršenih študij, dvema mladeničema rojena in pri- stojna na Primorsko, ki se obvežeta, da po dokončani višji šoli za sadje in vinorejo v Klosterneuburgen ali poljedelske sole „Fran- cisco Josephinum" v Müdlingu ter temu sle- dečem praktičnem službovanju pri kmetijstvu, se posvetita najmanj za pet let službi poto- valnega učitelja za kmetijstvo na Priinor- skem. — Prosilci za enega teh štipendij naj ulo- žijo svoje prošnje naslovljene na c. kr. mi- nisterstvo za poljedeljstvo najkasneje do 15. avgusta t. I. na c. kr. namestništvo v Trstu ter opremijo iste s sledečimi prilogami: 1. krstni list; 2. dokaz pristojnosii k eni primorskih občin (domovinski list); 3. spričevalo z dobrim vspehom do- vršenega 4. razreda gimnazije ali realke; 4. spričevalo izdano od uradnega zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju ; 5. izjavo, kateri gori navedenih učnih zavodov želijo obiskovati; 6. Obvezna izjava prosilce^ oziroma njih starišev ali postavnili varuhov, da se po redno dovršenih študijali ter po teh sle- deči kmetijski praksj posveti najmanj za dobo 5 let službi potovalnega učitelja za kmetij- stvo na Primorskem ne da bi pa s tern do- bil kako pravico do državne službe. Novi glavni ravnatelj južne že- leznice postane sekčni načelnik želez- niškega min.dr. Avguštin vitez pi. Weeber. Čeh rektor na švicarskem vse- učilišču. Kakor poročajo češki listi, je bil za rektorja vseučilišča v Freiburgu izvoljen Vincenc Zapletal, moravski Čeh. Novi stokronski bankovci. — Avstro-ogrska banka bo izdala z 22. avgustom t. 1. nove stokronske ban- kovce z datumom 2. januvarja 1910. Stare 100-kronske bankovce od 2. ja- nuvarja 1902 se more zamenjati do 31. avgusta leta 1912 pri avstro-ogrski banki. Novi bankovci so 16.3 cm dolgi in 10.8 široki. 115 doktorjev prava je bilo pre- tekli teden promoviraniti na dunajski univerzi. To je doslej najvišje število, ki se je kdaj doseglo na tej univerzi. Velik požar na Dolenjskem. V pe- tek je vpepelil ogenj na 'Potoku v ob- čini Šmihel-Stopiče desetim gospodarjem hiše, gospouarska poslopja, žito. ki se je nahajalo v kozolcih in krmo, ki je bila že v skednju. Enemu gospodarju je zgorela 20 mesecev stara hči, krava in drugo. Škode je za 40.000 K. Vsi go- spodarji skupaj so bili zavarovani za 10.000 K. Strašno neurje na Ogerskem. — V soboto ponoči je razsajal v komitatu Arva na Ogrskem strašen vihar z moč- nim nativom. Mesto Also Kubin je ¦ ilo skoraj celo pod vodo. Na nekaterih me- stih je bila voda 1 m visoka. Voda je izrula drevesa, tudi mrtvo človeško tru- plo so našli. Polje je popolnoma opu- stoŠeno. — Ogenj Je uniöil na kolodvoru v Gyertyamos skladišče z vsem blagom, ki je bilo v njem. Škode je 50.000 K. Gikton v Lombardiji. — Iz Milana se poroča o grozni nevihti, ki je raz- sajala v petek po Lombardiji. 50 mrtvih in na stotine ranjenih se je konštati- ralo Mnogo his je podrtih. Tovarne so težko poškodovane. Vozove je kar neslo s ceste. V mestu Mazzate je bila taka toča, da je ponekod dosegla višino 1 m. Škoda je velikanska. Mnogo družin je brez strehe in hrane. Letovlščarj! na begu. Na KoroŠka letovišča je prižlo tudi letos precej tuj- cev, a obstanka jim tam ni. Letoviščarji kar beže in sicer kar trumoma, ker je letos na Koroškem toliko moskitov, ko- marjev, strupenih muh in takega mr- česa, da ljudem ni obstali. V tetoviščih kjer je časih bilo težko dobiti najskrom- nejšo sobico, so zdaj cele vile in hiše kakor izumrle. Samomor na morju. Kapitän Che- rubini parnika „Argentina" Avstro-Americane je naznanil minulo soboto pristaniščni oblasti v Trstu, da je na poti iz Njujorka v Sre- dozemskem morju skočil s krova potnik III. razreda Ivan Trenz. Kapitän je dal parnik takoj ustaviti, ter storil vse mogoče, da bi nesrečneža rešil, a brezuspešno, ŠtevilO Slovanov. — Češki profesor Ljubov Niederle je izdal povodom sofijskega vseslovanskega kongresa knjigo „Slovanski svet". V tej knjigi je naštel profesor Niederle 94 miiijonov Rusov, 17,661350 Poljakov. Čehe in Slovake smatra pisatelj enim na- rodom in ceni jih na 9,500.000 skupno s Čehi v Rusiji, ostali Evropi in Ameriki; v Avstriji jih je 5,955.897, v Nemčiji 115.000, na Ogrskem je 2,019.641 Slovakov in 50.000 Čehov, v Ameriki 800.000, v Rusiji 56.100 in v ostali Evropi 20.000, Slovencev je okolo 1 in pol milijona, in sicer v Avstrij 1.192.780, na Ogrskem in Hrvatskem 102.000, v Italiji 35.000, v AmeriKi 100.000. Srbov in Hrvatov je po Niederlu okolo 8 in pol miiijonov in sicer: v Avstriji 711.382, na Ogrskem in Hrvatskem 2,839.016, v Bosni in Hercegovici 1,700.009, v Črnigori jih je 250.000, v kraljevini Srbiji 2,298.551, v Stari Srbiji in Makedoniji 300.000, v Alba- niji 100.000, v Ameriki 300.000. Iz tega spiošnega števila je po računu Niederle-ja 2 in pol milijona Hrvatov in okolu 6 miii- jonov Srbov. Bolgarov šteje okolu 5 miii- jonov in sicer v sami Bolgarski 2,855.379, v Makedoniji 1,200.000, v drugih turških pokrajinah 600.000, v Rumunski 90.000, v Rusiji 180.000. Lužiških Srbov je po nje- govem računu okolu 150.000. Vseh Slo- vanov skupaj je 136 miiijonov. Te številke so sestavljene na podatkih ljudskega štetja v letu 1900. Ker se pa letno množijo 1*4 odstotkov, je danes to število naras'O na okolu 160 miiijonov. — Analfabetov je naj- več med Rusi 77%, a najmanje med Čehi 623J/0. Analfabetov je nadalje med Srbi 74%, Bolgari 71° 0, Hrvati 54%, Poljaki 41%, Slovenci 23%. Slavnostno odkritje spomenika spesnitelju hrvaške narodne himne „Liepe naše domovine" se bo vršil dne 7. avgusta t. 1. v Klanjcu na Hrvaškem. Z od- kritjem je združeno veliko narodno slavlje s petjem, predavanji in kresovi. Spomenik Antona pi. Mihanoviča je izklesal kipar Ro- bert Frangeš-Mihanovic. Cesarske vojaške vaje. Nekateri listi so prinesli vest, da so letošnje cesarske vaje odpovedane. „Fremdenblatt" pa piše, da je ta vest neresnična in da cesarske vo- jaške vaje se bodo vršile in da bodo le prenešene na drugo ozemlje, ako bode to potrebno. Zgorajšnja vest je nastala namreč vsled tega, ker se je v nekaterih krajih na Ogrskem pojavila konjska smrkavina. Hudi mesarji. — Mesarji v Klo- sterneuburgu so napadli ženske, ki so stale na straži, da občinstvo ne pre- lomi štrajka proti mesarjem ter so Žen- ske, ki so opravljale službo stavkarskih paznikov, pretepli. Policija je s težavo napravila red in mir. Dolgovi odvetnlških kandidatov. Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je povodom nekega revizijskega rekurza odločil, da ne more biti sprejet v listo odvetniških kaudidatov, kdor ima toliko dolgov, da jih ne more plačati. Osebno dohodninski davek je pri- nesel državi leta 1908 72 2 miiijonov kron torej 68 miiijonov kron več kakor leta 1907. Prvo leto, ko je bil ta davek vpeljan t. j. leta 1898 je nabrala država 44*6 miiijonov kron; v 11 letih so dohodki na tern davku poskočili za 276 miiijonov kron. Davek na osebno dohodnino plačuje 3,405.447 ljudi, to je 1216% vseh prebi- valcev. Od teh odpade 309 miiijonov na dohodnino od zemljišč, 4195 miiijonov od stavb, 11995 miiijonov od samostojnih pod- jetij, 1700 miiijonov od plač, 579 miiijonov od kapitalov in 60 miiijonov od drugih dohod- kov. Razne dežele plačujejo in sicer: Gor. Avstrijska 33 98 mil., Solnograška 560.904, Štajerska 312 mil., Koroška 699.476, Kranj- ska 589.263, Trst 1.75 mis)., Istra 376.124, Gonško-Gradiščanska 288.533, Predarlška 399.320, Češka 194 mil., Moravska 479 mil., Šlezija 1-5 mil., Galicija 56 mil., Bu- kovina 878.601 in Dalmacija 387.159 kron. Samo mesto Dunaj je leta 1908 placalo 304 miiijonov kron osebno dohodninskega davka. Kdo bo monaškl knez? - Grškega princa Jurija smatrajo kakor kandidata, ki ima največ nade, da postane monaški knez, ako monakovci ne proglasijo republike. Kakor znano, je kne^ Albert razdedinil svo- jega edinega sina Ludvika. DrobHnice. Ivan Orth živ? Iz Pariza poro- čajo: Vsled v listih proglašenega poziva radi proglasitve bivšega avstrijskega nadvojvode, poznejšega Ivana Ortha, mr- tvim, se je oglasil nekdanji mornar Re- naux na ladji „Margareta." ki trdi. da je Ivan Orth še živ in da se pri znani nevihti s svojo nevesto ni pogreznil z ladjo v morje. ker je že preje zapustil ladjo. Tudi je baje on oddal na Ivana Ortha neka pisma v času, ko se je ladja že zdavna potopila. Ivan Orth da je na- menoma pustil raztrositi vesti. da se je pri omenjeni nevihti s svojo rodbino vred potopil. ker je bil s svojci v sporu. Ivan Orth da je radi tega že prej se izkreal iz Iadje, ker je prišlo med njim in kapitanom Iadje do prepira. Pa so se baje hoteli že prej poskusiti trije aten- tati na njega. Poročilo Renauxa je zelo fantastično in konča s trditvijo. da živi ivan Orth sedaj v Južni Ameriki kot na- vaden kmetovalec. čin blaznega. Višji županijski sod- nik Janesa je pripeljal svojega I81et- nega, na živcih bolnega sina v Sibinj, da ga da zdravniško preiskati. V hotelu je bolni sin napadel očeta ter ga sku- šal zadaviti. Le z velikim trudom se ga je oče ubranil. Sin je na to hitel k oknu ter skočil z okna na cesto, kjer je obležal mrtev. Grozen čin očeta. — Poštni sluga Alolnar v Budimpešti je potem, ko je odstranil ženo iz stanovanja. z britvijo sei nad svojih pet otrok v starosti 2 mesecev do 8 let in vsem prerezal vra- tove. Na to je izvršil še sam nad seboj samomor. Žena je zblaznela, ko je. pri- šedša domov, zaznala za grozno de- janje svojega moža. Vzrok je bila baje velikanska beda. Cela družina zastrupljena z go- bami. V Wessenheimu pri Höchatu je Fjuarilo! Sshirht-ouo müo |e prauo samo z imenom «Ujcht in z znarnfco „Tele n' obolela družina delavca Reinemerja vsled zavžitja strupenih gob. Dva otroka in mož so že unirli. Ostalo družino so prepeljali v težkcm stanju v bolnišnico. TolstojevI rokopisi pogoreli. Na posestvu Tolstojeve hčerev Tulskem guvernementu jc nastal požar. ki je med drugim uničil t.tdi petdeset Tolstojevih rokopisov. Tolstoi jjh je bil posodil svoji stari prijateljici Schmit, ki je bila na posetu njegove hčere Tatiane. Amerika proti Avstrlji. Ameriški poslanik je obvestil avstrijsko vlado, da ameriška vlada nikakor ni voljua mirno gledati boja. ki ga vodi Avstrija proti ameriškim lastnikom petrolcjskih vrel- cev. AmeriSka vlada bo Awstriji na to odgovorila s svojim strogim postopa- njem nasproti izscljencem iz Avstrije in z vpeljavo špecijalnega tarifa za av- strijsko blajjo na amoriškem trgii. Najvišja gora na svetu. — Uče- njak in raziskovalec dr. Tom Longstaft' je preštudiral Karakorunsko hribovje v Aziji in našel. da se nahajajo tain gore, ki so višje od Gavrizankarja, ki je veijal dosedaj za najvišjo goro na svetu (8800 m). Najvišji vrh je krstil učenjak na Teram-Kangri, in kakor meni. je ta vrb visok 9420 m. KnjiževnosL Prcšernovo balado „Povodni mož je znani skladatelj, okrajni glavar g. Viktor Parma v Litiji uglasbil za soli, zbor, or- kester. Loterijske Stevilfce 28. jiilija. Dunaj 88 S3 7 5 17 (iradec 54 1 61 25 21 ZANVALA. Iz ijlobine srca zahvaljujejo se podpisani na izka- zanem socutstvovanju povodom smrti naseiia bla^'eiia. dobrcr'a in ljubljencti'a soproira. očeta in tasta Josipa Sfiligoj pOk. Ivana veleijosestniho v Drnouhu in biušega žup no y Biljoni. Posebno zahvalo izrekamo domačemu pree. ^. žup- niku Kumarju za obilne tolažilne obiske za časa dol- Uotrajne bnkzni in za vodstvo poyreba. pree. g. žup- niku iz Smartneya, preč. g^". vikarjem iz Kozanc. Vipolž in (iradncya ter č. g. bo^osluveu Reja iz Dobre za spremstvo predra^ega pokojnika k večnemu po- čitku Nadalje pree gospodu župniku iz Hiljanc za pnljiv ^ovor ob odprtem ^robu na pokopališču, (ü'o- spodu ŽLipanu s slavnim obcinskim starešinstvom iz Biljane, ^ospodoma župancjma iz Medanc in Kojskega, kakor tudi ostalim L>"ospodom briskim županom. Xa- dalje iskrtmo hvalo biljanskemu pevskemu zboru pod sprctnim vodstvom ^ospoda Kožlina za prekrasno in milo petje pred hišo žalosti. v cerkvi in na pokopa- lisču. C. #. kaplanu iz Sempasa Stef. Kcdermac, ki je, ne boječ se daljuve in yrozne vročine. prihitel, da pokropi v slovo truplo dra^e^a mu prijatclja Dalje vsem gg. veleposestnikom, posestnikom, učiteljem in uradnikom. sosedom in vsem sorodnikom in znan- eem, ki so prišli iz ct-lih obširnih Brd spremit nepo- zabnega pokojnika k večnemu počitku, ter s tern pri- pomogli, da se je pogreb vršil na tako velečasten in dostojen način. Bog vsem stotero povrni! Drnovk-Gorica, dne 22. julija 1910. Žalujoče rodbine Sfiligoj, Kabaj in Muzič. Cevljarsba zadruga v Mirnu naznanja sL občinstvu, da je odprJa proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vog*alu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoca za obilno narocbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema narosiila po wm- zmernih cenah. -w Naroči si kuharsko kuj'igo, da se ne le ttaučiš Pekatete pravihto kuhati, tetnvcč da tudi isveŠ it a koliko rastlidnih načinov se dajo />ri- /travljati. Po&Ije ti jo breaplačno Prva kranjska tovarna testenin v II. fit strict. 10 kron na dan ^K prav lahek način. Požljitc na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob König, Dunaj Vll.p- PoStni urad o.l Rnisifi! si)omlnJaJte se ob vsakl nUJdlll . priliki wšolskega Doma-,, Prosiva aahtevatl listko! Največja trgovlna z zelezjem KO3VJEDIC ^ ZAJEC GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ^traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto) železno pociiikano rnedeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstiia orodja. C e ii e i) i z k e, s o 1 i d n a, postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikaiiske b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! naslednik T. Slabanja srebrar in pozlofor u Gorici ulico IHorelli IZ odikovan z zlato svetinjo se priporoca vsem a\ cerkvenini oskrbništvom za \sakovrstna izgotoviia cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izkfjučena. Ceuike gratis franko na dorn. Cenj. dame in gospodje —pozor! imate ?e svalui s'jcj? Ai'o ga inirate. omislite si najnovejšo uiarko „Original- Viktoria'1 in najholjšega izdelka Pr dolgoletriih skušnjah sva prišla do prepri- čaniH, pa ostane „Original" vedno le naiboliši. Original Victoria st^oji ¦JelHju *e i>u 10 'o ::a]pnpraviiejš! '.ä urneiiio vezeuje (rek annranje). Tvnlka ätavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje »rcz- plačno. Original Victoria stroji su uaiLioljši i/ileieii 'sell du- »edaj obstoječili tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zaniudi priliko ügledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga ,Original- Vic torja" strojev in drugib šivalnili strojev, dvokoles „P u c h " orožja, municijein vseb lovski|,i priprav pri tvrdki Ker^evani & Čuk -- Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drustev v Gorici resiHtro\aiiH zadruga z omojeno zavezo pcsreflüje pri iikipi kmetijskih potreMi in pri prosiaji 'v *v- */v kaietijSti priäelkov. ^x^ »v- ^v- Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERPI ST. 32. n ' I "I podpirajte nOJ3KI! slov. šolstvo IZ v Gorici! zi Priporočamo našim gospodinjam pravi i^^^K^XOV- kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. ¦I U«m n,Yll61,18:911. V. ToY»rniöka znamka.