Lato vi., it. 10, P*ilttfna pfa&Mi v V Iju&lfani, v sobot© 14, lanuarja 1922. Possm. it, 50 par. ivoMvaa -f. tBtts*GztsnmMB HbfREJ Glasite Socialistične strank« Jugoslavije. Rusija. Jugoslovanska politika nasproti sovjetski Rusiji je že dve levi odkrita sovražnica. Ml smo bili tozadevno v svojo nai-večjo Škodo na,(ponižnejši vazal Francije in smo podpirali zvesto vse od Francije za boj proti Rusiji najete caristične vojske, tudi petem ko je bilo že vsakemu jasno, da caristični generali ne bodo zavladali nikoli več nad Rusijo. Te dni prihaja iz Pariza vest, ki osvetljuje še bolj lasno, kot vse podpore, ki jih daje naša vlada Wranglovim častnikom, v kakih vodah plove naša politika do Rusije. Lansko leto je bil sklenjen med Francijo in Japonsko tajen dogovor za nastop proti Rusiji V tem dogovoru je omenjeno med drugim, da more računati SntervencionistiČna politika tudi na podporo Madžarske in •— Jugoslavije, ki raz-'jiolagate obe z dobro discipliniranimi armadami. Izgloda torej, da so šli naši državniki v tajnih razgovorih že dalje, kot je to splošno znano. Ni dvoma, da so morale biti pri nas sile, ki bi bile pripravljene iti tudi z zadnjimi sredstvi v boj za ono ono brezglavo in zločinsko politiko, ki jo vodi naša diplomaciji! nasproti Rusiji. Kaj pa nam zapad daje, da mu tako Hlapčevsko sledimo? Vsa naša zunanja politika je dolga vrsta samih ponižanj. Visokoletečim na-dam in otroškemu zaupanju v samoodločbo narodov je sledilo trdo spoznanje: Mi .smo vazali zmagovite antante in naša zemlja naj bi postala po načrtih visokega vrhovnega sveta kolonizacijsko ozemlje zapadInih, v prvi vrsti italijanskih kapitalistov. In cim bolj se upiramo, tem slab- še je za nas. Kdor presoja naš položaj trezno, ra bo iskal s strahom zaslombe pri narodih, s katerimi nas sorodne koristi bolj vežejo kot z zapadnimi kapital I-sičnimi velesilami. In taki narodi so v sredini in na vzhodu Evrope. Svet se deli vedno bolj v narode izkoriščevalce in v — narode premagance. Naša država je sicer v svetovni vojni napol zmagala --a nas zemljepisni in gospodarski položaj, pa tudi naše nasprotje do Italije nam odkazuje mesto vedno bolj na strani narodov, proti katerim se obrača nenasitnost kapitalističnega zapada. Nobenega dvoma ni: tudi mogočna beseda francoskih in angleških državnikov ne bo ubila za trajno pri celiii narodih odporne sile in napravila iz milijonov in milijonov, ki so bili vajeni drugačne usode črede brečutnih sužnjev. Sužnji se bodo zopet zbrali, kolo sreče se vrti in sužnji postanejo morda zopet tako močni, da zapad ne bo mogel iti preko njih. Mislimo, da je ni sile na svetu, ki bi mogla zabraniti, da bi narodi Srednje in Vzhodne Evrope ne iskali zveze med seboj. Nj težko prorokovati, da se bosta skušala ponižana in premagana Nemčija in težko preizkušana Rusija v bodoče enkrat najti in da bosta vstali. Mi bomo v sredi med dvema silama: med zapadnim kapitalističnim nasiljem, kot katerega mandatar nastopa proti nam vedno oči-vidneje Italija, in med severom in vzhodom Evrope. Tu pa ni težko uganiti, kje so naši pridi m lije nam je iskati stikov in zvez. Celo s stališča meščanskega diplomata bi to ne bilo težko uganiti. Toda — zdi se nam, da so naši diplomati bolj kapitalisti kot diplomati. In kot taki še da- h kronike »Gosposvetskega prestola**. (Konec.) Izvrševala! odbor je pozval za dan '2S. decembra vodjo Orlov, največjega genija v katehetskih vrstah, gospoda ka-plhaa Naduta z Dunaja. Omenjeni bo vodil veliko krdelo Orlov, kojih večina ni bila rekrutirana, ker je izdal g. Kandut geslo, „da Orlom ni treba služiti vojake Srbom“. Vodja bo prišel v kroju vojnega kurata, tako da se bo lahko pošetal tudi s kakim Orlom ženskega spola. Oddelek iz t. Danijela se ne bo mogel udeležiti, ker se je preveč uživel v nazore omenjenega gospoda in so na preddan vpoklica v vojaško službo, t. j. 18. idecembra, juri-šall wrovŽ v št. Danijelu. V Št. Danijelu je namreč župnik, poštenjak skoz in skoz, ki ljudstva ne farba, zato ga spravljajo učenci njegovega sobrata v življensko nevarnost in naslljstvo. Oseba v obleki vojnega kurata je tudi izustila poštenemu duhovniku v bivši coni, da naj bo vesel, da ni v Jugoslaviji. Rekel bo kdo, zakaj se takšni slučaji ne javijo načelniku odbora — to je vladnemu svetniku! Četudi bi mu to javil kak policist, bi bilo brezuspešno, ker policisti imajo nalog, šikanirati samo poštenjake, ki so izvršili neštevilo del za državo, ali ovaditi ljudi, ki ženi gospoda svetnika — Dunajčanki, katera ne zna slovenski — ne ugajajo. Zasledovati rušilce države iz vrst SLS, to seveda ni delo detektiva in tudi ne šefa, leer prvič tega noče, drugič zaradi SLS tudi ne sme. Ce bi sc pa ua-šel kak naivnež in kako neumnost izblek-nil, imajo vedno pripravljen zapisnik, kamor se to zapiše, kar je treba pozabiti. Odbor javno obžaluje, da ne bo mogoče predstaviti idejnega velikana »Ščurka**, katerega vežejo vzgojevalna opravila na vzgojevališču, da bi raztolmačil gospodu pokrajinskemu namestniku rajsko idejo, „da je v enem oziru dobro, da smo plebiscit zgubili". Njega bo zastopal jrRapr; govoril ne bo veliko, ker ima Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnišLvo: L j u bbja tw. Frančiškanska ulica 6-1. Stan« mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. 1 topise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. nes ne morejo preboleti silnega strahu, ki je stresal pred poldrugim letom njihovo pregrešne kosti, ko so bile sovjetske čete na pohodu proti Varšavi. In ta strah ic menda še danes za našo zunanjo politiko merodajen. Mi pa smo mnenja, da strah in ljudje s strahom in predsodki v teh časih ne smejo biti naši krmarji. V Rusiji se je izvršil preobrat, ki v svoji gigantnosti prekaša francosko revolucijo. Njegove prve grozote so premagane in mlada Rusija pričenja z velikansko silo v.a novo graditi. Kako naj ne bodo naše* naklonjenosti ria strani veličastnega novega grajenja, ki se na vzhodu pričenja? Ali smo iskali mi dosedaj kakih zjscz z iztokom? V Londonu je Krasili. pri nas je Wrangel. To je simbol. Ce je Krasin v Londonu, najbrž že v Londonu vedo. da Wrangel ni zvezda bodočnosti. In mi bi imeli več razloga, da bi te> že enkrat razumeli kakor London. Tudi takrat več razloga, če ne bi zdi s tistim upom in strahom na izstok, s katerim gre delavstvo na težko borbo prve delavske republike. Tudi kot zakrknjeni meščanski diplomati ne bi mogli ravnati drugače: Zakaj to bi moralo biti tudi tem diplomatom jasno —> da nismo narod francoskih bankirjev in angleških kapitalistov — ampak ponižna, za kolonijo določena deželica. Kako dolgo, Belgrad, boš trpel to diplomacijo? In delavno ljudstvo Jugosla-vije, kako dolgo boš na to molčal o ? Delavstvo, zaposleno v vojaških podjetjih. Med delavstvom, zaposlenem v državnih zavodih, so najslabše bili plačani delavci v vojaških podjetjih. Mezde tega telesno hibo in težko dohaja kristalno čiste nazore strankinih genijev o avtono. miji in o ..balkanski” srbski nekulturi. Ce bi bil tudi ta slučajno zadržan, nastopi na njegovo mesto takoi kakor v gašperl-tea-tru gospod „Cuk“. Na bister pogled skozi ..zimska okna“ in po majhnem umivanju rok po vzorcu Pilata od strani svojega šefa, bo ta gospod takoj izginil ob devetih študirat brevir. Ce bi se pa le zakasnel, obleži gotovo na stopnicah in dobi pri-hodni dan za ukor nalogo, agitirati od zore do mraka. „Cukati“ (to se pravi po mariborskem kuhldajču „schnackerln‘0 pa ga nikakor ne sme, ker bi to pomenilo, da je toliko kot pomočnik svetnikove oblasti. Častni stan tajništva bo zastopal „Robat*‘, človek, ki je pri oblasti to, kar sv. Peter v nebesih: potom njega prideš namreč do najvišje inštance. Toda ta sv. Peter je že, kakor kaže njegovo ime, zelo robatih manir, ki jih še ni odložil s svojo avstrijsko feldvebelsko suknjo. Marsikateri nesrečnež, ki je čutil te grom-besede, bi se najraje zatekel pod okrilje delhvštva so. bilo urejene zadnjic mese- T ca oktobra 1920 in že takrat niso pokri-\ate dnevnih potreb. Draginja je rasia ! vsak dan višje. Na pritisk in dcputacije so vedno odgovarjali, da ,,ncma para“. Poviševale so se draginjske doklade (tožnikom, policajem in ostalim državnim nameščencem, pri čemer so pa bili delavci po vojaških podjetjih vedno zapostavljeni. Finančni minister sc je izgovarjal, da so bile temu delavstvu draginjske doklade že urejene s posebno nared-bo leta 1920. Kljub vsem nakanam iti izigravanjem tega delavstva po svojem delodajalcu državi, je Zveza kovinarjev Jugoslavije napravila vlogo na ministrstvo za socialno politiko, ki je šla po Delavski zbornici v Belgrad in zahtevala, da se sestane komisija za ureditev dravinjskih doklad na podlagi tržnih cen. Komisija se je sestala dne 28. decembra 1921 pod predsedstvom delegata ministrstva za soc. politiko. Vojno ministrstvo je bilo zastopano po 6 delegatih častnikih in ministrstvo financ z I delegatom. Delavsko zbornico je zastopal sodr. Lapčevič n sodr. Obradovič. Zvezo kovinarjev je zastopal tajnik sodr. Bračinac. Mesta, kjer se nahajajo vojaška podjetja pa so poslala osrednjemu tajništvu kovinarjev v Belgrad pismena poverila. Sodrug Bračinac je obrazložil položaj tega delavstva, v katerem sc nahaja od poslednje ureditve dravinjski h doklad, ser pokazal na draginjo po zadnjih tržnih cenah. Na koncu štiridnevnega dela komisije je prišlo do sporazuma, da sc draginjske doklade odrede na osnovi, kakor je fo odrejeno za vse državne uradnike in uslužbence, razdeljene na 5 draginjskih okrajev. (Ljubljana spada v 111. draginjski razred.) Nato so vzeli v pretres ostale točke, nakar se je sestavil naslednji sporazumni zapisnik: 1. Priznano je, da je potrebno zvišati-'draginjske doklade. 2. Delavstvo naj dobiva te doklade za vsak dan v mesecu. 3. Delavci (dnevničarji) imajo pravico 'do dopusta iti sicer: Za eno do dovršenega tretjega leta ]to 7 dni, od tretjega do dovršenega petega leta 10 dni, od petega leta in dalje za vsako naslednje leto IS dni. Pravico imajo samo oni, ki so stalno zaposleni v vojaških podjetjih. Jv. njegove milostljive, ki kot rojena sloveti- j ska Korošica danes govori sedmero jezi- j kov — a vse nemške. Najvišja oseba premogokopnega re-\ ija ima prilično javiti, da so rovi tako zanemarjeni kot po kakem potresu in da zelo ugodno upliva, da ima med strašnimi „boJjševiki“ tudi uradnika, ki je sedel po posredovanju naših vojakov na ljubljanskem gradu. Na jako impozanten način se predstavi pokrajinskemu namestniku mojster „Bockhorn" kot specialist v vsaki zadevi svinčene zemlje. Imenovani si je zatekel neštevilo zaslug v piiberškem okraju, tako da ima toliko masla na gla- vi, da mu ni bilo mogoče iti za plebiscita na solnčna tla. Za „ncštevilne zasluge” so um nakazali začasno 80.000 kron vojne odškodnine za izropano opravo, katero so mu po invaziji kmetje večinoma vrnili. Znan je že po svojem protidelu pri prosvetnih, obrambnih in humanopatriotskih organizacijah. Znan bo tudi gospodu pokrajinskemu namestniku po trikratni prošnji za gmotno podporo svoji osebi. slučaju, da se prekine delo za krajšo dobo brez krivde delavstva, imajo vseeno pravico do dopusta. 4. Število praznikov se sporazumno skrči, da ima delavstvo več delavnih dni. 5. Draginjske doklade se razdelc na 5 draginjskih razredov, kakor je to pred-videvno za častnike in uradnike. 6. Rodbinska doklada se raztegne na vso državo in sicer po 5 Din. za za- ' konsko ženo. zakonske otroke, pastorke, za očeta in mater, če so nesposobni za delo in če nimajo nobenih dohodkov in če jih sin ali hči resnično vzdržuje. Za otroke gre doklada do 16. ieta, če se pa šolajo, do 24. leta. 7. Bodoče odredbe za draginjske doklade bodo enake tistim za vojsko in mornarico. (Nadaljevanje jutri.) Halo! Vrhnika? Tovarna konzerv Leg v ari. Neverjetne in škandalozne razmere v tovarni konzerv na Vrhniki so privedle delavstvo do ustanovitve strokovne organizacije živilskih delavcev. Na resolucijo je »inšpekcija rada« poslala v nedeljo. 8. t. m. komisijo, ki je ugotovila, da ie tovarna odpustila 4 odbornike strokovne organizacije brez povoda, ker so sc organizirali: ugotovila je grozno nečistočo v prostorih (slamnjače več mesecev neoprane, brez rjuh, polne iz svetovne vojne dobro znanih šesteronožnih živalic), eno kuhinjo v takem zanikrnem stanju, da je popisati nemogoče. Zastopnik tovarne, g. Klemenc, delovodja, je komisiji obljubil, da tovarna prizna strokovno organizacijo, prizna zaupniški sistem. dovoli delavstvu, da samo nadzoruje kuhinjo itd. Račun je bil gotov, toda brez krčmarja, v tem slučaju brez predsednika tovarne konzerv, zloglasnega g. Lcgvar-ta. Vsegamogočni, dobro rejeni Lcgvart pride 11. t. m. v tovarno, odpusti iz službe od delavstva izvoljenega odbornika v kontrolo kuhinje. Pod pretvezo in na de-mmcijacijo nekega Kreča. da si je dotič-nik prisvojil nekoč tri pare hrenovk', pokliče Legvart — menda tudi poglavar orožnikov — iste ter pusti odbornika P. okleniti, rekšf. da .ga naj tako ukleneio, da bode kri brizgala izpod nohta. Vodili so ga potem nklenjenega kot »reklamo demokratičnih razmer v Jugoslaviji« po \ Zamolčati je pa na vsak način, da je i vodja črnega konzurna, ki izkazuje prav viden plus. Omenjeni bo koj pri sprejemu obljubil, da zapoje njegov pevski zbor odslej ob priliki državnih praznikov tudi himno „Bože pravde", katero so se pevci naučili 17. decembra od šolarske dece iri ki jim poprej ni šla v glavo. Pri čajanki l»o skozi okno deklamiral davčni šimel predpotopne sonete in recitiral satirično novelo o državnih nastavljencih — ..pohajkovalcih", ki ničesar ne delajo, uživajo pa bogate dnevnice, pri tem se pa niti na »Vrh razglednika« ne dvignejo, * Kronika še dostavlja: Poteklo je veliko vode po Dravi, a smrdljiva ni bila nikoli tako, kakor v tem času; pa k sreči | r.e bo gledal g. pokrajinski namestnik skozi ponujena mu črna očala, temveč bo očistil nesnago radikalno, da bo tekla odslej namesto črne luže bistra kristalna voda. vsej Tovarn?. Ko pridejo Trjfe zaupnllt! prositi pojasnila, izda Legvart orožnikom povelje, aretirati še trojico zaupnikov. Lc razsodnosti teh zaupnikov je pripisovati, eh. ni došlo do kake pobime, ker je bilo vse zbrano delavstvo razburjeno vsled netaktnega postopanja poveljnika orožniške postaje. On ne pripozna strokovne organizacije na Vrhniki, dokler bo on Vrhniko strahoval. Legvart in Klemenc Mudi ne, izjavila sta, da zameta tovarno, če ostane delavstvo organizirano. Ko bodo tovarno odprli na novo, bodo sprejeli edinole neorganizirane delavce. Predstojnik vrhniškega sodišča je vse 4 aretirane odpustil iz zapora, dobro znamenje za aretirance, slabo pa za orožniškega poveljnika. Slednjemu pa povemo, da.se je organizacija ustanovila zato, da bo združeno delavstvo stopilo v mezdno gibanje. S 3 in 4 kronami na uro, ka-koršno plačo imajo nekateri delavci in delavke, sc dandanes ne more živeti. Vprašali se bodete, zakaj tovarna ne upošteva nobenega zakona, zakaj nima strahu pred »inšpekcijo rada«, pred sanitetno oblastjo, okrajnim glavarstvom itd. Zato, ker je akcionar tovarne g. Gabrijel Jelovšek, intimni prijatelj gospoda Ivana Brinarja, pokrajinskega namestnika. Ce pa ta ne bi pariral, misli si vodstvo tovarne. pa ovajajmo strokovno organizacijo in mezdno gibanje kot gibanje državi nevarnih elementov in tako drdra, med tiskanjem teli vrstic, odposlanec tovarne v Belgrad ... Delavci in delavke! ostanite složni v st oji organizaciji, ker je vaša vest čista, črna je pa vest onih, ki se skrivajo za bajonete žandarjev. Kadar si priborite iz-lndjšanje vaših mezd, takrat ne jjozabite nesti vaše groše v novo ustanovljeno lmpcx-ovo »Slovensko (!)« banko, obresti 4! -j ... tako vam je govoril g. Legvart, ne pa pisec teli vrstic. Pr. N IT. 3/22-2. Razsodilo, V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek Ml., kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva v Ljubljani po zmislu čl. 13 ustave razsodilo: 1. Vsebina dne S. januarja 1922 izišlega dnevnika ..Naprej" besedilo članka „Nečuven škandal, ki kriči do neba“ ustanavlja v delnem obsegu in sicer od besed „na ta škandalozen slučaj" do besed „iu natezalnice!‘‘ objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 133 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in S Cio. a k. z. 11. Potrjuje se torej po zmislu člena 13. ustave in po !t 489 k. pr. r. zaplemba imenovanega člauka. 111. Po zmislu člena 18. in 138. is^c ustave se prepoveduje razširjanje zaplenjene tiskovine. IV Po §§ 36. in 37. tisk. zakona se odreja, da je uničiti vse izvode te tiskovine, ki so se že zasegli, kakor tudi or.e, ki se še zasežejo. ,V. To razsodilo je objaviti. Razlogi. Besedilo gorenjega članka ustanavlja v gori oznarnenjenem delnem obsegu, objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 138. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker po § 65. a k. z., ker se | predbavica vladi, da je ona sama z nesramnim režimom^ zakrivila pobuno rudarjev v Kreki (Tuzla), koje sedaj hoče kaznovati kar z obe.šcnjem ali ustreljc-njem. Dalje, se tam tudi trdi, da vlada siromašnim delavcem pripravlja vešala m natezalnice, dočim druge visoke glave, Rl so 2 neverjetnimi zločini zaslužili, tTa se jih potegne na kandelaber, pusti proste. S tem se pa poživlja čitatelje k preziranju, mržnji in sovraštvu države v cc-loti. kitrpitako vlado. (§ 65..a k. z.). Deželno sodišče v Ljubljani, odd. VII., dne 10. januarja 1922. Dn@wn@ vtsfS. Zaplenili so nam »Naprejevo« številko z dne 8. t. tu. Ker smo razložili z našega socialističnega stališča brzojavko, ki je poročala o kazenski obravnavi proti 355 rudarjem, nam je državno pravdni-štvo zaseglo izdajo, dotične številke in nam poslalo razsodilo, ki ga tudi priobčujemo na pristojne!)! mestu. Brzojavka sc je glasila natančno takole: »Dne 10. t. m. sc prične pred okrožnim sodiščem v Tuzli kazenska obravnava proti 355 rudarjem, ki so 22. decembra prošlega leta proglasili generalni štrajk rudarjev v Kraki ter uprizorili pravcato pobuno, pri čemer je nrišlo do ostrih spopadov med orožniki in Strajkujočimi delavci. Državno pravdni-štvo obtožuje kot glavne krivce te pobu-ne Karla Železnika, Ivana Bračuna, Frana Mariča in tovariše. Za nekatere obtožence zahteva državno pravdništvo smrtno kazen z obešenjem. odnosno z ustrelje-njem-. V našem poročilu z naslovom: »Nečuven škandal, ki kriči do neba«,- smo poleg razlage omenjene brzojavke tudi pozvali predvsem naše socialistične poslance, da se naj takoj zavzamejo za nesrečne rudarje. Vse naše športnike vabimo, da poselijo Bohinj, ki ima ravno sedaj nad vse krasne dneve. Vsakdo bo prišel na svoj račun, kjer goji lahko že v. Bohinjski Bistrici sam vse ziinsko-športne panoge. Športna zveza bo no kavarnah in po izložbah objavila še koncem tedna zadnje vremensko poročilo. Liubiiaita. Nesrečne »Peterčkove poslednje sanje«! Vse dosedanje ocene so se izrekle .odklonilno o Pavla Golic božični novesti v štirih slikah, pri uprizoritvi katere so se igralci povečini skušali z deklamator-skim naskokom prenesti preko vsebine igre, ob kateri bi slepec obupal in bi k večjemu glušec jo uganil. Režija je napravila iz sanjske igre kostumski in ku-lisni stvor. Zgodilo se je celo, da je ugotovil ne le samo naš, temveč tudi »Slovenčev« kritik, da so bili kostumi in scenerija tako razkošni, da bi od njih živelo najmanj petero izvirnih, recimo slovenskih del. Sedaj se na vse ocene opravičuje dramski ravnatelj P. Golia z dopisom, ki ga lojalno priobčujemo in iz katerega je razvidno, da pade krivda za uprizoritev »Peterčkovih poslednjih sanj« na dramaturga Otona Župančiča: ^Iz poročil o »Peterčkovih poslednjih sanjah«, priobčenih v »Napreju« še pred uprizoritvijo, v »Slovencu« pa 11. t. m., sklepam. da so pisci teh poročil o sprejemanju in odklanjanju dramskih del napačno nodučeni. Zato izjavljam, da dramaturg Narodnega gledališča, gospod Oton Zn-nančič, soodloča dramski repertoar in da ne ostane nobeno dramsko delo neupri-zorjeno. če je on za to, da se uprizori. — Pavel Golia. ravnatelj drame.« ledenski zdravstveni izkaz od 1. do 7. t. m. izkazuje IS novorojencev (11 m), enega mrtvorujenca in 25 umrlih oseb (12 m), in sicer je umrlo: za jetiko 4 osebe, za pljučnico 1, za ošpicam 1, za srčno Hibo "4, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 10, za nasilnimi pa 2. Ošpice se širijo, ker so prijavili 6 novih slučajev; javili so tudi po en slučaj davice, griže iit trebušnega legarja, 2 pa Škrlatice. Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi g. člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 15. t. m. točno ob 2. Dopoldne pri g. Mraku, Rimska cesta 4. V zadevi »obrtne nadaljevalne šole« je sestanek važen in obvezen. — Karel Kor-delič, načelnik. Cefe Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Celju naznanja vsem svojim rednim in podpornim članom, da sklicuje za 16. januar svoj redni občni zbor v kovinarskem tajništvu pri »Jelenu« ob 7. zvečer. Dnevni red: I. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Predrugačenje društvenih pravil. Podružnica živilskih delavcev v Celju poživlja vse sodr.Uge na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, 15. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni »Ban Jelačič«, Prešernova ulica C\ Ker je na dnevnem redu volitev, poziva odbor sodruge, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. ps&re. Zagreb, devize: Berlin 162 — 163, Milan 1225 — 1250, London 1230 — 1235, Ne\vyork ček 276, Pariz 2300 — 2400, Praga 455 —465, Švica 5550 — 5650, Dunaj 4.20 — 4.30, Budimpešta 46 — 47.50; valute: dolarji 275 — 279, avstrijske krone 4.50, češke krone 460. rublji 20 — 25, 20 K v zlatu 1050, franki 2375, napoieoni 970 — 995, marke 150 — 156, leji 220, lire 12.40, madžarske krone 47. westBiik. Iz gledališke pisarne. Tiste p. n. gg. abonente, ki še niso plačali drugega obroka najemnine za tekočo sezono, vljudno opozarjamo, naj takoj poravnajo najemnino, ker smo sicer primorani prodajati njihove prostore pri dnevni blagajni. Henri Barbusse: Ogenj. (Dnevnik dc-setnije.) Poslovenil Anton Debel,ak. V Ljubljani, 1922. Založila Tiskovna zadruga. Strani 340. Cena broš, 18 Din., po pošti 2 Din. več. — Izšlo je pravkar kot 5. knjiga »Prevodne knjižnice« gorenje delo slovečega francoskega socialstičnega pisatelja. ki je živel kot prostak. poldrugo leto v .svetovni vojni. O delu še spregovorimo. Društvo sluš. filozofske fakultete priredi na univerzi predavanje v nedeljo, dne 15. januarja ob pol 11. Predava g-univ. prof. dr. France Veber: Resnica in spoznanje. (Tradicijske in sodobne rešitve spoznavnega problema. Tomažev, Piatouov in Kantov pojem resnice). »Akad. socialno - pedagoški krožek: priredi v pondeljek, dne 16. jan. ob S. uri zvečer (I. nadstr. moškega učiteljišča) svoj redni sestanek, kjer bo prof. dr. K. Ozvald poročal o novem zakonskem načrtu za srednje šole v kraljevini SHS. Žepni koledar za leto 1922. je izšel in ga dobite pri pokrajinskem tajništvu SSJ v Ljubljani za 5 Din. Vsebina njegova je zelo mnogovrstna in zanimiva in bo našemu delavstvu prav dobro služila. So-'. drugi, naročajte si koledar! * stranke. Ljubljana. Diskusijski večeri se nadaljujejo redno vsak petek ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Pragersko. Dopisnik v »Kmetijskem listu« št. 52 iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici si je moral hudo razbijati svojo brihtno glavico, ko se je spodtaknil nad mojim opisom »Slike iz življenja kmečkega proletariata«:', ki je bil objavljen v »Naprcju« št. 283. 1.1., drugače skoraj ni verjetno, da bi mogel priporočati, naj se prepričam, kaj vse so naredili lepega in dobrega za našega kmeta in sploh za vse. Rečem samo, če je vse tako podlo in laž-njivo, kakor je omenjeni njegov članek, mu priporočam, da se umije v gnojnici, s katero izliva .'-Naša vas«, ki jo izdajajo njegovi nekdanji pristaši, ki jih siromak, nevedni na duhu, tako hvali. Več odgovarjati na ta skoz in skoz zlagani dopis bi bilo odveč. Ali te je kaj sram? In če imaš še kaj vesti ali boš molčal? Kje so srake v pavovem perju? Na svidenje. — Štefan Bračič. HgiR®wešše. POSLEDICE KAPITALISTIČNEGA1 GOSPODARSTVA V AVSTRIJI. LDU. Dunaj, 12. jan. Pri današnji seji so razpravljali o predlogu zvezne vlade giede zvišanja osebnih in blagovnih tari-fov avstrijskih zveznih železnic, kakor tudi zasebnih železnic, ki obratujejo na račun zvezne vlade. Predlog zvezne vlade se tiče nastopnih zvišanj tarifov. ki naj stopijo v veljavo 1. februarja. Vozne cenc za osebe in odpravite cene za prtljago se zvišajo za 300*%•, odpravite cene za ekspresno blago za 150%.. Vozninski postavki splošnega razreda blagovnih tarifov. kakor tudi voznhiskih postavk za sol in koks se zvišajo za 150%. Za premog,' ki je bil dosedaj klasificirali po postavki 23 kron se bodo odslej pobirale za 150% zvh šane tarifne postavke specialnega tarifa 3. V podrobnem je se pripomniti, da se dodatki za uporabo D-vlakov zvišajo za 300%. V blagovnem prometu so zvišajo vsi izredni tarifi za 150% Izjemni tarifi za sadje in premog se ukinejo. Prav tako se ukine obstoječa klasifikacija za pivo. mast, sladkor, meso, žito, mlevske izdelke in stročje, kakor tudi znižanje voznine za čebulo in česen. K temu predlogu zvezne vlade je stavil poslanec Fldersch več izpreminjevainih predlogov. Glavni od-* s ek je sklenil, da bo sklepal o tem na svoji seji, ki se bo vršila jutri ob 15. TRIDESETLETNA MADŽARSKA VOJNA ODŠKODNINA. LDU. Budimpešta. 12. jan. »Pesti Nap!o« javlja, da je reparacijska komisija zahtevala razen plačila vrednosti pečuj-skega premoga, ki sc ima v zmislu trn anouske mirovne pogodbe izročiti. Jugoslaviji, tudi to, da izroči Madžarska bivšim sovražnim državam 30 leta vsako leto 2S.000 glav goveje živine, 25.000 konj in 26.000 ovac. KOLIKO MORE NEMČIJA PLAČATI DO 15. FEBRUARJA. LDU. Pariz, 12.^ jan. Kakor poroča ; Peiit Parisien« iz Cannesa, je Ralhena« snoči reparacijski komisiji izjavil, da Nemčija ne more plačati več kot 200 milijonov mark v zlatu, od tega zneska 80 milijonov 15. januarja in 90 milijonov 15. februarja. Ust doznava, da bodo pogajanja z nemškimi odposlanci jutri in pojutrišnjem ^določila. ali je počakati, da se povrne Briaifcl. Rathenau je zaprosil vr-< kovni svet, da bi ga zaslišal. Stodrugi! Ali se nahaja »NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ? ZANIMIVA' ANGLEŠKA SPOMENICA FRANCOSKI VLADI. LDU. Pariz, 12. jan. Kakor poroča »Agcnce 11avas“ iz Cannesa, vsebuje spomenica, ki jo je Lloyd George izročil Briandu, med drugim 1 o-le: Angleška vlada želi, da konferenca v Cannesu jasno izrazi, da sta Anglija in Francija v miru ravno tako zjedinjeni, kakor sta biii med vojno. Po mnenju angleške vlade obstojita v Franciji dva vzroka za bojazen. Prvič se vznemirja javno mnenje Francije glede reparacij. Francija si prizadeva vzpostaviti svoja opustošcua ozemlja. Za to potrebno vsoto more in mora plačati Nemčija. V drugi vrsti se vznemirja francosko javno mnenje radi bodoče varnosti Francije. Prebivalcev je v Franciji še vedno za 20 milijonov manj kakor v Nemčiji. Potrebno je za Francijo, da se njeno in Nemško prebivalstvo zjednačita. da bo njeno ozemlje zavarovano. Tudi Anglija ima resne vzroke za vznemirjenje in nezadovoljnost. Njena trgovina je bila ravno tako uničena, kakor francoska tla. — Anglija ima dva milijona brezposelnih, katerh vzdrževanje znaša na teden dva milijona funtov šterlingov. Francija trpi manj vsled brezdelice in propada mednarodne trgovine. Drugi narodi Evrope pa trpe vsled vojne ravno tako kakor Anglija, Italija in Belgija. V Srednji in Južni Evropi je polom in zmešnjava normalnih funkcij v gospodarskem življenju še zuačilnejša. Milijoni ljudi žive v pomanjkanju in bedi. Rusija se bori z gladom. Iz človeških razlogov in interesov lastnega blagostanja je neobhodno potrebna vzpostavitev Rusije. Velika Britanija poživlja Francijo k sodelovanju pri tej veliki človekoljubni nalogi. Vsako od-laševanje bi imelo za posledico ogrožanje civilizacije. Angleška vlada mora znati angleškemu ljudstvu povedati, da bosta obe deželi korakali skupno, da obnovita gospodarsko organizacijo Evrope in splošni napredek. Kar se tiče reparacij, je angleška vlada pripravljena, držati se sklenjenih dogovorov. Varnost zoper, vpad sovražnika smatra Anglija kot zadevo, ki se tiče tudi njenih lastnih interesov. Anglija je radi tega pripravljena sprejeti obveznost, stopiti Franclji ob stran s svojimi vojnimi silami, ako napade Nemčija Francijo, ne da bi ta izzivala. Taka jamstva ne bodo le dosegla varovati Francijo v slučaju nemškega vpada, temveč bodo povzročila, da bo nemški napad skrajno neverjeten. Nemčija ne bo sanjala o rcvanži, ako bo zagotovljena, da se Bo Anglija v Bodoči vojni Borila oT5 strani Francije. Ofenzivna in defenzivna zveza bi ugovarjala britanskim tradicijam. Nasprotno bi se mogel garancijski dogovor, po katerem bi se Anglija in Francija borili ramo ob rami, postaviti zoper neizzvan nemški napad na francosko ozemlje. — Spomenica opozarja na potrebo popolnega sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo. Gospodarski polom srednje in južne Evrope je za sedaj najresnejši faktor v vprašanju evropske trgovine in sc ne bo mogel vzdržati, ako sc ne odpre svetu produkcija in trg Rusije. Angleška vlada predlaga nastopni dve načeli: 1. Vsi narodi se morajo obvezati, da se vzdrže vsakršne propagande, ki bi rnogla izpodkopati red in politični sistem, ki obstojita v drugih državah. 2. Vse države sc morajo zavezati, vzdržati se vsakršnih napadov na svoje sosede. Angleška vlada želi pojasniti vsa vprašanja, v katerih bi bilo možno nasprotstvo rned obema državama. Posisl. Kje je pravica? Kje je pravica, kličemo in vprašamo vojn. invalidi v invalidnih domovih! Ker sc nahajamo v vedno težjem položaju, smo prisiljeni, da se obrnemo do javnosti, naj ona sodi. Invalid dom-učencem, kateri se učimo pri raznih mojstrih ter imamo učne pogodbe po dve, po tri leta, se nam krivično razveljavljajo pogodbe. Pribijemo, da to ni koristno in ne upravičeno, ter tudi ne bo imelo dobrega uspeha; gospodje, to ni socialno delo, s tem nam odvzamete veselje do učenja, če pomislite, da se človek, ki je že v letih in razen tega poškodovan telesno in duševno, v teku enega leta ne bo izučil. Vprašamo invalidski odsek, zakaj se ne upoštevajo tudi oni členi v uredbi o pomoči invalidom, ki so v našo korist, ko se v polni meri uporabljajo oni, ki služijo proti nam! Nahajamo se v omenjenih zavodih tudi invalidi, kateri za-manj čakamo, da se nam podele primerne službe. Invalidski odsek nam tudi tega ne priskrbi, da bi se naše prošnje sprejemale nekolekovane, ko si s pokojnino, bolje rečeno miloščino, ne moremo nabaviti niti najpotrebnejših stvari, če je kdo tako srečen, da vloži prošnjo za službo, čaka mesece in mesece, naposled dobi odgovor: „Vaši prošnji ne moremo ugoditi". Razna društva imajo prosto vožnjo, ali za nas invalide je ni. Invalidski odsek nima časa, da bi preučil razmere, v katerih se nahajamo, da nam pomaga iz tež- Tcega poloSafc.,