TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
.TT .2	...	‘CT	■	.•	V	U	•:	i	9	v	-	H	;r	)'	nw\	£j
za Jug°slavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din. za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnlžtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95*.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 11. junija 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 65.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
V	nedeljo 7. junija, kmalu po 9. uri uri dopoldne so se pričeli zbirati v dvorani »Trgovskega doma« gremijalni odposlanci iz vse Dravske banovine. Videli smo zastopnike trgovstva naše lepe Savinjske doline z g. Jankom Klunom- na čelu, zastopnike mariborskega -trgovstva z g. Fr. Šoštaričem, naše Posavčane z g. Črtancem, Čemetom. in Umekom, naše Dolenjce z g. Kastelicem, Divjakom in Romom; zastopnike našega gorenjskega trgovstva z gg. Sircem, Fiirsagerjem, pa zastopnike iz najsevernejšega dela naše ožje domovine, Prekmurce, z g. Fran Cehom. -Bile so zastopane naše lepe slovenske vinske g-orioe z gg. Vilarjem, Kuharičem, Veseličem in Lenartom na čelu. Prihajali so odlični predstavniki slovenskega gospodarstva, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin, predsednik društva »Merkur« g. dr. Fr. Windischer, gen. tajnik Zbornice g. Ivan Mohorič, tajnik Zbornice in urednik »'trgovskega lista« g. dr. Ivan -Pless, zbornični konzulent g. Fran Žagar.
Ob 10. uri je zvezni -predsednik gosp. Josip J. Kavčič, koasiatirajoč sklepčnost občnega zbora, otvoril zborovanje, ki se ga je poleg zgoraj navedenih gospodarskih predstavnikov udeležil za kr. bansko upravo g. dr. Senekovič in 65 delegatov.
Po pozdravnem nagovoru je bila odposlana udanostna brzojavka Njeg. Vel. kralju in pozdravna brzojavka predsedniku kraljevske vlade g. Peri Zivkovidu in ministru trgovine in -industrije gosp. Juraju Demetrovicu.
Zvezni predsednik g. Josip J. K a v-čič je podal nato pregledno poročilo o splošno gospodarskem položaju in izvajal:
»V preteklem letu se je depresijsko stanje, v katerega- je zašlo gospodarstvo po povojni konjunkturi, ki je trajala do približno 1923, — prelevilo v mnogih gospodarskih panogah v težko, duh in voljo po napredku morečo krizo. Vse naše gospodarsko življenje se je gibalo v znaku padanja cen blagu na svetovnem tržišču. Zlasti občuten je bil padec cen agrarnih proizvodov. Kot pretežno agrarna je tudi naša država v zadnjih letih občutila težke, nepovoljne prilike, ki vladajo v svetovni agrarni proizvodnji. S poostritvijo položaja na -svetovnem tržišču, zlasti v drugi polovici preteklega leta, pa so -se prilike tudi pri nas znatno -poslabšale.
Zaslužki so bili majhni in osobitoseje s padcem skupne moči konzumenta skrčil poslovni promet. Kljub prizadevanjem, da se vzdržijo obrati neokrnjeni, so bila vendar mnoga podjetja primorana omejiti obratovanje in reducirati delavstvo.
Posledica tega splošnega padca kupne moči in cen je pasivnost naše trgovinske bilance za leto 1930.
Pod vplivom teh težkih prilik je naša zunanja trgovina nazadovala preteklo e to za 11-4%; žetveni prinos je padel, kiju ) povečanju zasejane površine, za 11 &% ; železniški- promet pa je manjši od prejšnjih let za 7-6%. pQ vrednosti izkazuje naša zunanja trgovina v 1. 1930. skoraj 50% padec napram letu 1929. — po teži pa preko 11%. Tudi uvoz' je zmanjšan za 9-45% po teži in 836% po vrednosti. Po indeksu cen na debelo smo nazadovali v naši državi od 103‘4 v letu 1927, na 100 v letu 1929 in na 86-6 točk v letu 1930.
Vso težo tega neugodnega položaja pa
je občutil posredovalni faktor -med proizvodnjo in konzumom, — trgovec.
Z znatnim padcem kupne -moči se je -skrčil poslovni promet; -ob ostri medsebojni konkurenci se je znižal zaslužek, ki so ga zopet reducirali davki in druge javne dajatve. Ugotoviti pa moram, da se po konsolidaciji notranjih prilik, ki jo je prinesel zgodovinski manifest Njeg. Vel. kralja, prizadeva kraljevska vlada' da -zaščiti interese -našega narodnega gospodarstva napram inozemstvu. Toda borba -Ha svetovnem trgu, razkosan-ost v evropskem gospodarstvu in vedno češče pojavljajoče se tendence s cilji, ki so prisedli do svetovne vojne, so močnejše od dobre volje naše kraljevske vlade. Neugodno gospodarsko stanje, ki ga preživljamo, je posledica že v gospodarski zgodovini utemeljenih kriz, ki je ob kolosalnem tehničnem in kulturnem napredku človeštva, še težja in zamotanej-ša. S to krizo preživljamo dobo reševanja enega izmed najvažnejših evropsko-gospodars-kih problemov, — problem produkcije in konzuma.
V	trgovsko - političnem oziru smo stali v preteklem letu na -križpotju. Pod pritiskom gospodarsko-političnih prilik v inozemstvu, je pričela uvidevati država, da mora izpre-meniti -in zaščititi interese ogrožene domače produkcije. Tako smo sledili v preteklem letu energičnim prizadevanjem Male antante, da obdrži svoj prestiž; vršile so se konference agrarnih držav v Beogradu, Bukarešti in Varšavi, ki so imele namen -osnovati v zaščito agrarnih interesov — agrarni blok, katero prizadevanje pa ni uspelo.
Konferenca o carinskem premirju, ki se je vršila pričetkom preteklega leta v Ženevi, pa je jasno pokazala, da velike industrijske države ne računajo s sodelovanjem agrarnih držav v urejevanju evropske carinske politike. Agrarne države so bile zato primorane postaviti svojo zunanjo trgovinsko politiko na drugo bazo, da ,se obvarujejo skrajno neugodnih posledic perspektiv, ki so jih kazale Industrijske države. Iz narodno -gospodarskega stališča je zato le pozdraviti stremljenje naše države po kolikor možno največji neodvisnosti od inozemstva in pospeševanju domače delavnosti.
Naša država goji z inozemstvom obširne trgovinske zveze. Podrobnejši pogled na trgovske odno-šaje s posameznimi državami nam kaže, da smo bili v preteklem letu izmed važnejših držav v trgovskem prometu z 8 državami aktivni, z 10 državami pa pasivni.
Aktivni smo bili v prometu z naslednjimi državami: Italijo, Avstrijo, Ogrsko, Grčijo, Francijo, Švico, Belgijo in Bolgarijo, pasivni pa z Nemčijo, Čehoslovaško, Romunijo, Anglijo, Holandijo, Združenimi državami Amerike, Poljsko, Argenti-nijo, Angl. Indijo in Turčijo.
Ta pregled trgovinskega prometa z 18 najvažnejšimi državami torej kaže, da znašajo pasiva iz tega prometa 1 milijardo 234,445.342 Din, -ki -pa so se z aktivno bilanco z drugimi .manj važnimi državami znižale na 180,058.985 Din pasivnosti celokupne naše trgovinske bilance za 1 1930.
S težkimi časi, ki so v letu 1930. pritiskali na gospodarstvo, je vznikla poleg vprašanja popolne izp-remembe smeri naše zunanje trgovinske politike, v gospodarskih vrstah tudi zahteva -po znižanju železniških tarif, -ureditvi carine in -sistematičnega pospeševanja našega izvoza. S padcem cen nekaterih naših najvažnejših izvoznih predmetov na svetov-
nem tržišču, so postale visoke železniške tarife in pristojbine važen faktor pri kai-kuliranju prodajnih cen, ki so, poleg drugega, močno zožile konkurenčno sposobnost naših izvoznikov.
V sistematičnem pospeševanju zunanje trgovine moremo beležiti v preteklem letu napredek z osnovanjem zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, s katerim stoji tudi zvezina Osrednja sekcija lesnih trgovcev v ozkih stikih.
V trgovsko-političnem oziru naj omenim končno sklenitev novih trgovinskih pogodb -s Čehoslovaško, stojimo pa pred pogodbami z Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
IV prometnem oziru v preteklem letu ne moremo beležiti ni-kakega vidnega napredka. Pogoste so bile pritožbe proti neprikladnim železniškim zvezam in zahteve po izpremembi voznega reda.
Junija me-seca se je vršila na Sušaku konferenca gospodarskih zastopnikov, ki jo je sklical župan mesta Sušaka in ki je obravnavala vprašanje čimprejšnje zveze Slovenije z morjem. Nekoliko dni poprej je Zveza na svojem občnem zboru v Kočevju -sprejela resolucijo, naj -se oživotvo-ri ta desetletna težnja zlasti slovenskega gospodarstva. Zgraditev proge je postala tem nujnejša, ker je Italija znižala luške in prevozne tarife. Zato je tem b-olj potrebno, da se kraljevska vlada odloči, ali je za zgraditev proge ali ne.
(Nadaljevanje -sledi.)
Trgovinska pogajanja z Avstrijo.
V pondeljek dne S. junija t. I. ja dopotovala na Dunaj jugoslovanska delegacija, obstoječa iz univez. prof. dr. Milana Todoroviča kot načelnika ter članov: načelnika dr. V. Stojkoviča od kmetijskega ministrstva, dr. Milana Lazareviča od ministrstva trgovine in industrije ter inž. Petra Borisavljeviča od finančnega ministrstva, da nadaljuje preliminarna pogajanja z avstrijsko republiko, ki so bila začetkom maja t. I. v Beogradu prekinjena. Kakor dozna-vnmo, imajo sedanja pogajanja namen, da se ustvari provizorij za trgovinski režim med Jugoslavijo in Avstrijo po
l.	julija 1931, ko poteče sedanja trgovinska pogodba, ki nam je bila od Avstrije od povedana. Zato nimajo vesti, ki jih širijo razni tuji trgovski potniki med našim trgovskim svetom, da naj hitro naročijo ali prevzamejo razno blago, češ, da bo po 1. juliju t. L nastopilo brezpogodbeno stanje med obema državama, nikuke stvarne podlage in svarimo vse interesente, da ne nasedajo takim govoricam.
Oblika provizorija danes še ni definitivno določena, vsekakor pa je interes obeh držav, da ne pride do carinske vojne med Avstrijo in Jugoslavijo.
Provizorna pogodba bo sklenjena le za dobo nekolikih mesecev, da bi se v tem času sklenila nova trgovinska in carin-sko-tarifna pogodba, ki bo potem tekom jeseni, ako pogajanja gladko potečejo, lahko stopila v veljavo.
Kongres gospodarskih zbornic.
V smislu sklepa lanskoletnega kongresa se bo vršil letos kongres vseli gospodarskih zbornic v državi v Velikem Bečkereku. Kongres bo dne 14. in 15. t. m. Glavne točke letošnjega kongresa so: 1. Hidrotebnična služba v kraljevini Jugoslaviji. 2. Potreba jačanja notranjih našili tržišč (referat Zbornice TOT v.Ljubljani). 3. Propaganda za domače proizvode (ref. Zbornice TOI v Zagrebu).
Položaj in težnje našega gospodarstva.
(Poročilo predsednika g. Ivana J el a-č i n a v plenarni seji zbornice o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v dobi od 30.
decembra 1930. do 6. junija 1931.)
V	sredi skrbi in težav, s katerimi se bori naše gospodarstvo, sta nas pretekli mesec razveselila dva svetla in važna dogodka, ki nas navdajata z optimizmom in z zaupanjem v bodočnost. Ta dva dogodka sta bila emisija inozemskega stabilizacijskega posojila in zakon o stabilizaciji dinarja. Inozemsko posojilo nam je omogočilo, da lahko država plača del svojega dolga pri Narodni banki, pojača devizno zalogo in poveča kovinsko podlago naše valute ter poleg tega stavi vladi še znatne vsote na razpolago za financiranje nujnih javnih del. Z zakonom o stabilizaciji dinarja pa je končno sankcijonirano stanje, ki je pri nas že šest let faktično obstojalo.
Prepričan sem, da bo naš uspeh v inozemstvu dal gospodarskim krogom novega poleta in v najširših krogih pojačal zaupanje v dinar. Naša zunanja trgovina se bo sedaj lahko osvobodila vseh omejitev v valutnem in deviznem prometu, kar bo brez dvoma blagodejno vplivalo na pritok inozemskega kapitala, ki ga potrebujemo za dolgoročna in nizkoobrestna posojila. Zavedamo se, da nas čaka še mnogo dela, težkega dela, da dvignemo našo domovino na ono stopnjo, ki jo želimo doseči v socijalnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Dosedanja naša prizadevanja niso bila zaman in inozemstvo je s stabilizacijskim posojilom najjasneje dokumentiralo, da ceni resnost naših stremljenj in gospodarskih naporov ter da jih hoče podpreti. Smatram, da tolmačim razpoloženja cele zbornice, če izrazim kraljevski vladi naše polno zaupanje in hvaležnost na njena prizadevanja in skrbnost, ki jo posveča gospodarskemu napredku naroda.
Gospodarski položaj zborničnega področja se v toku preteklega polletja ni bistveno izpremenil napram lanskemu letu. Oslabljenje kupne moči podeželstva in industrijskih krajev povzroča mrtvilo v nadrobni trgovini, neprodane zaloge se kupi-čijo in industrijski obrati so bili vsled tega primorani znatno omejiti produkcijo. Redukcije obratov so se pojavile celo v tekstilni stroki, o kateri se je še do nedavna smatralo, da uživa razmeroma najpovoljnejšo konjunkturo. Posebno težak je položaj v premogovnih revirjih, v hmeljarskih in vinarskih krajih, pa tudi v lesni stroki. Ob stalno nazadujočih cenah je bil samoumevno tudi interes podjetništva za snovanje novih obratov in za gospodarsko inicijativnost minimalen. Denar je pričel odtekati iz prometa v denarne zavode. Naraščanje hranilnih vlog, ki se ga je z ene strani tolmačilo kot izraz blagostanja in gospodarske zasičenosti je le optična prevara in nezdrav pojav ter posledica gospodarske krize.
V	tej situaciji je bil edini izhod, da se v čim večjem obsegu organizirajo javna dela ter da se vsaj s tem nekoliko poživi celo gospodarstvo. Obseg javnih del v Dravski banovini pa je izvzemši mesto Ljubljano zaenkrat
Cbčni zbor Irg. društva
zelo majhen in skromen. Posebno pogrešamo v resoru železniške uprave potrebne kredite za nujna obnovna, razširjevalna in preureditvena dela, ki so, kakor smo že opetovano na naših sejah razpravljali, v interesu gospodarstva nujno potrebna. Tako je na primer nadaljevanje del za zgradbo drugega tira na progi Zidani most —Zagreb, — kakor izgleda — zopet ustavljeno. Vprašanje pričetka grad-be železniškega spoja Kočevje su-saška proga, ki je bilo od strani agilnega akcijskega odbora v zadnjem času uspešno pokrenjeno, se zdi ponovno odloženo. Ne moremo razumeti, zakaj se otvoritev prometa z Madjarsko na prekmurskih progah, ki je bila že davno obljubljena, zopet zavlačuje, ker to ni in niti ne more biti v interesu železniškega erarja. Na svoječasni predlog glede normalizacije ozkotirne železnice Poljčane—Konjice—žreče tudi še do danes zbornica ni prejela nikake rešitve. Sedanja ozkotirna zveza je za živahen promet industrije, ki se je nanizala ob konjiški progi, nezadostna in stroški, ki jih povzroča prekladanje blaga v Poljčanah, ovirajo izvoz in zmanjšujejo konkurenčno sposobnost konjiškega sreza in sosednih krajev, ki gravitirajo na to progo.
Kakor doznavamo, se ima del inozemskega posojila, ki je bilo najeto, porabiti za financiranje javnih del. Zato smatram za svojo dolžnost zaprositi kraljevsko vlado, da pri sestavi programa za izvedbo javnih del, upošteva naše nujne prometne potrebe, za katerih uresničitev se prizadevamo že od prevrata.
Nekoliko bolje kakor pri železnicah stojijo prilike glede poštnega resora, kjer pričakujemo, da bo prišlo v letošnjem letu vendarle do izvedbe dolgo pričakovane avtomatizacije telefonske centrale na Bledu kot glavne postaje z avtomatičnimi priključki Lesc, Radovljice, Bohinjske Bistrice in Jesenic kot postranskih postaj. Isto tako se nam obeta razširjenje kabelske mreže v Ljubljani in povečanje kapacitete glavne avtomatične centrale, ki je bilo že nujno potrebno. Naše gospodarske potrebe seveda s tem še niso zadovoljene. Potrebne so nadaljne avtomatizacije mestnih telefonskih central v Kranju, Celju in Ptuju. Zato upam, da bo avtomatizacija centrale na Bledu uspešen pričetek dela na sukcesivni modernizaciji celega našega telefonskega omrežja.
Pri tej priliki bi želel v imenu Zbornice na tem mestu naglasiti našo prošnjo, da se vprašanje zgradbe mednarodnih telefonskih kablov, ki stopa sedaj v odločilni štadij, reši v zmislu razširjenega programa, ki ga je predlagala naša zbornica na izvoz-niškem kongresu leta 1929. v Beogradu in to čimpreje. Opozoriti moram merodajne činitelje, da so sedanje zveze v medkrajevnem prometu zelo nezadostne. Za promet z našo pre-stolico imamo samo en direktni telefonski vod na razpolago. Nezadostne so zveze med Mariborom in Zagrebom. Iz pristojbin, ki bi se jih lahko zaslužilo od onih pogovorov, ki se sedaj ne morejo vršiti, ker stranke ne dobijo na svoje prijave pravočasnih zvez, bi se amortizirala cela zgradba novega voda v par letih.
Glede prometa samega moramo priznati, da se je število relacij znatno razširilo in zadovoljuje najnujnejše potrebe gospodarskih krogov.
Vedno bolj pereče postaja vprašanje našega cestnega prometa. Modernizacija uprave cestnega omrežja in preureditev vozišč za motorni promet v naši banovini ne napreduje tako, kakor bi zahtevali nujni interesi tujskega prometa. Vsi smo edini v tem, da je sedanje stanje postalo nevzdržno in da teh del ne kaže več odlašati. Toda način finansiranja, kakor ga je predvideval banovinski proračun, je za sedanje gospodarske prilike bil nesprejemljiv in le obžalujemo, da se ni dalo zbornici poprej prilike, pred sestavo proračuna, da da o finansiranju cestnih del svoje mišljenje.
(Nadaljevanje sledi.)
V	torek zvečer se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI letni občni zbor Trgovskega društva »Merkur«. Zbor je vodil velezaslužni predsednik g. dr. Fran Windischer. Po otvoritvenih formalnostih je pozdravil navzočega predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča, načelnika ljubljanskega gremija trgovcev g. Ivana Gregorca in vse navzoče. S pieteto se je spominjal umrlih članov »Merkurja«, nakar je podal obširno predsedstveno poročilo.
Izredno zanimivo poročilo g. dr. Win-discherja priobčimo v prihodnjem »Trgovskem listu« v celoti.
Sledilo je poročilo društvenega tajnika g. Agnole o živahnem društvenem delovanju.
Iz poročila g. Agnole posnemamo, da se je društvo preselilo v Trgovski dom. Posredovalnica za službe je uspešno posredovala v 47 slučajih. Društvo je priredilo poučne tečaje, katerih se je udeležilo 98 članov (za nemščino, italijanščino, knjigovodstvo in nemško stenografijo). Glasilo društva »Trgovski tovariš« je izhajalo v 1300 izvodih. »Trgovski koledar« pa je izšel v 2000 izvodih. Društvo je priredilo od zadnjega občnega zbora sem osem jour fixov z aktualnimi predavanji. Podrobno je očrtano delo glasbenega, prireditvenega in pevskega odseka. Društvo je štelo na koncu 1. 1930.: 1 častnega predsednika, 9 častnih članov, 32 ustanovnih članov, 24 podpornih čla-nov-nameščencev, 68 podpornih članov trgovcev, 519 rednih članov-nameščen-
Vse gostilničarske organizacije za skupne zbornice TOI.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je poslala Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani povodom izrednega občnega zbora zveze, ki bo v nedeljo v Ljubljani, dopis, v katerem med drugim naglaša:
»Na občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani dne 14. avgusta 1929 ise je tudi dejstvo, da se širi glas
nekako iz južne strani naše države s propagando za ločene zbornice, razmo-trivalo in po zastopnikih vseh v Zvezi včlanjenih zadrug po temeljitem razjas-njenju položaja, soglasno sklenilo priporočati dosedanji sistem zbornic osobito pri nas v Sloveniji z zahtevko, da se pri tej zbornici osnuje poseben resortni oddelek ali sekcija za gostilničarsko obrt. K temu sklepu so se navajali sledeči razlagi: Predvsem razlog, da je Zbornica trgovine, obrti in industrijo v Ljubljani ena najvzornejših te vrste institucij, z neuinorljivim, nepristranskim in korektnim smotrenini delom v vseh panogah z izbornimi strokovnimi faktorji urejena. Nadalje moramo poudarjati, da le krepak zavod, v katerem je zbrano vse obrt-ništvo njegovega delokroga, si lahko lasti in pribori moč veljavnosti na -merodajnih mestih, in slednjič je tudi ne malo uvaževati gmotno stran slehernega obrtniškega stanu vobče, sosebno pa še v dandanašnjih finančno slabih časih, ker bi si morali ločene zbornice z mnogo šibkejšo finančno močjo vzdrževati sami tak svoj milijonsko dragi aparat, kar bi brez dvoma zelo občutno in globoko seglo v pridobitne razmere, dočim se sedanja skupna zbornica sijajno vzdržuje z za posameznika ne pretežkimi prispevki, dočim bi se za vzdrževanje, ako bi sleherna panoga zase hotela briljirati s svojo zbornico, morali prispevki podeseteriti. Glede uspehov pa lahko rečemo z vso točnostjo, bi bili tako majhni, da bi se nas niti vpoštevati 'ne moglo, kar žo dandanes predobro vidimo, da so ravno v onih krajih, od koder ta veter veje, najbolje needini in vleče vsako okrožje teh deljenih institucij po svoje, dočim je nam Slovencem bila doslej v mislih vedno le ena ideja skupnosti in medsebojnega pomaganja eden drugemu. Vse to je bilo povod, da se je vse gostilničarstvo Slovenije dosedaj izreklo še na vseli shodih in zborovanjih za nadaljni obstoj dandanašnje sloge in edinosti v skupni obrtniški, trgovski in industrijski zbornici.
Popolnoma enaka mnenja in sklepe so storile tudi ostale organizacije gostilni-čarstva iz vse države na kongresu v Beogradu. — L. S. Načelnik: Podpis.
cev in 217 rednih članov-trgovcev, skupno torej 860 članov. Društvo ima tudi knjižnico s 1500 knjigami, pa bolj leposlovne vsebine.
Po tajniškem poročilu, ki je bilo sprejeto z aplavzom, se je predsednik g. dr. Windischer zahvalil uredniku »Trgovskega lista« dr. Plessu za naklonjenost, kakor tudi uredniku »Trgovskega tovariša« g. Kavčiču za njegovo vestno in strokovno delo. Nadalje izreka zahvalo tudi g. Pavlu Fabianiju za delo v prireditvenem odseku.
Iz poročila blagajnika g. Kreka posnemamo, da so dohodki društva lani znašali ca. 168.000 Din, nekaj višji pa so bilii izdatki zaradi odpisov knjige »Menično pravo«. Imovina društva znaša ca. 122.000 Din.
V	imenu računskih preglednikov je poročal g. Malenšek, nakar je bil podeljen absolutorij in izrečena blagajniku zahvala.
Glede članarine je bilo sklenjeno, da ostane na lanski višini.
Sledile so volitve. Izvoljen je bil za predsednika ponovno g. dr. Fran Win-disclier, ki se je zahvalil zborovalcem za zaupanje. Ugotovil je, da se žal mladina premalo udejstvuje v organizaciji.
Za podpredsednika sta bila ponovno izvoljena gg. Jos. J. Kavčič in J. Lozer.
V	odbor in razsodišče so bili izvoljeni vsi dosedanji člani.
Ker ni bilo v določenem roku poslanih nobenih predlogov, je predsednik g. dr.
Poravnave in konkurzi.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec maj 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):
1. Otvorjeni konkurzi:
V Dravski banovini 8 (7), v Savski 7 (6), v Vrbaski 1 (0), v Primorski 3 (2), v Drinski 2 (3), v Zetski 1 (0), v Dunavski 13	(20), v Moravski 2 (15), v Vardarski 14 (8), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (12).
2.	Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 22 (1), v Savski 22 (7), v Vrbavski 0 (0), v Primorski 0 (3), v Drinski 7 (1), v Zetski 0 (0), v Dunavski 35 (6), v Moravski 2 (0), v Vardarski 2 (0), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (3).
3. Odpravljeni konkurzi:
V Dravski banovini 2 (5), v Savski
5	(6), v Vrbaski 0 (0), v Primorski 5 (2), v Drinski 6 (5), v Zetski 1 (1), v Dunavski 8 (8), v Moravski 7 (12), v Vardarski 2 (8), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (8).
4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 14, v Savski 4,
v	Vrbavski 0, v Primorski 1, v Drinski 1, v Zetski 0, v Dunavski 10, v Moravski 0, v Vardarski 0, Beograd, Zemun, Pančevo 0.
DELOVANJE ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE.
Ta zavod je izdal pravkar poročilo o svojem delovanju. Iz poročila izvemo, da je dobival zavod svoje informacije od domačih zbornic TOI, od gospodarskih društev in zvez, iz inozemstva pa od jugosl. diplomatskih in konzularnih zastopnikov, od privil, trgovskih agentur Jugoslavije, od inozemskih zbornic in informacijskih zavodov. Vrhu tega je uredil zavod svojo lastno informacijsko službo in je nastavil v inozemstvu dopisnike v značaju častne službe. V preteklem letu je bil ustanovljen v Beogradu trgovski muzej, ki ga hočejo izdatno izgraditi. Zavod je sestavil po državah urejeno kartoteko, ki vsebuje naslove in informacije o tvrdkah, ki se pečajo z uvozom jugosl. eksport-nih predmetov. Dalje je uredil zavod tudi domačo adresno službo in izdaja poleg tega večje število časopisov za praktično porabo tu- in inozemskih trgovskih interesentov.
Na, agrarni kongres v Prago je prišlo nad 1000 delegatov iz 31 držav. Otvor-jen je bil 5. t. m.
Velika konjska razstava se bo vršila od 1. do 5. julija v Parizu. Povabljena je tudi Jugoslavija.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo se obnovijo te dni. Stara trgovska pogodba poteče 1. julija t 1.
Cena bencina v Nemčiji jo zvišana za 6lA pf. pri litru. Obremenitev s carinskim zvišanjem znaša skoraj 7 pfenigov pri litru.
Podružnico Privil. Obrtno banka so
otvorili 7. t. m. v Sarajevu.
Vzorčni sejem v Leipzigu se bo vtfšil letos od 30 .avgusta do 3. septembra. —
Francoski kartel žice je podaljšan do konca tekočega leta. S tem- se hoče omogočiti obnovitev mednarodnega žičnega kartela.
Prva svetovna konferenca plina se je vršila od 2. do 5. t. m. v Londonu ob udeležbi 11 držav in skoraj 1500 delegatov.
Francija in Rusija se bosta pričeli pogajati o ožjem gospodarskem sodelovanju. Menda bodo ostali predvojni dolgo-
vi	izven pretresa.
Produkcija surovega železa v U. S. A. je v maju nadalje padala in se je število delujočih plavžev skrčilo na 105 proti 113 v aprilu; v lanskem aprilu jih je delalo še 183, v maju 180.
Že v 24 urah j*«™, p*«8"?
kemično snazi obleko, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, su5i, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Konferenca o srebru je zopet pokopana, vsaj zaenkrat. Povod k nesklica-nju konference je dala angleška vlada.
Ameriško investicije v inozemstvu so
po predvidenih (računih cenjene na 17 milijard 500 milijonov dolarjev.
Gospodarsko zbližanje severnih držav, ki pomeni nekakšno konvencijo o carinskem miru in ki je bilo sklenjeno na koncu preteklega leta, obsega Dansko, Švedsko, Norveško, Belgijo in Nizozemsko.
Republika Peru v Južni Ameriki je ustavila zaenkrat vsa odplačila dolgov inozemskim upnikom.
Poraba kalija v nizozemskem poljedelstvu znaša vsled gospodarske krize letos samo 70 odstotkov lanske porabe. Torej je tudi bogato Nizozemsko splošna kriza zelo zadela.
Proti devizni špekulaciji v Španiji je izdala vlada ostre odredbe.
Ogromna fuzija blagovnih hiš se bo izvršila v U. S. A.; Montgomery Ward se bo spojil s Slars Roebuck, kar znači letni promet več kot 650 milijonov dolarjev.
Prodaja avtomobilov tvrdke Citroen
je padla v polletju od 1. dec. 1930 do
1.	junija 1931 za več kot 20 odstotkov, od 1023 na 800 mil. frankov. Ce gremo še eno leto nazaj, je padla prodaja za več kot 30 odstotkov.
AngloJPersian Oil Co., na kateri je angleška vlada merodajno udeležena, iz-plačuje 15odstotno dividendo proti 20 odstotkom v preteklem letu.
Portugalski escudo (zlatnik) bo stabiliziran na baai 110 escudov = 1 angl. funt.
Rusija je kupila 25.600 bal egiptskega bombaža po tekoči tržni ceni, kar odgovarja približno vrednosti pol milijona funtov.
Japonska bo posodila Rusiji 50 milijonov jenov, za kar bo nakupila Rusija v Japonski elektrotehniški in železni material ter parnike.
Industrijsko - obrtna in kmetijska razstava v Velikem Bečkereku se vrši od
14.	do 17. junija 1931.
XI.	velesejem v Lvovu se vrši od 5. do 15. septembra 1931.
Fran Windischer zaključil' zbor.
Uspehi XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani.
XI. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom ministra za trgovino in industrijo g. Ju-raja Demetroviča. Vsi razstavni prostori velesejma so bili popolnoma zasedeni. Na velesejmu je razstavilo skupno 816 razstavljalcev, od teh domačih 517 in sicer Dravska banovina 392; Savska 89; Primorska 8; Drinska 2; Zetska 1; Dunavska 11; Vardarska 4; Beograd, Zemun, Pančevo 10; skupaj torej 517.
Inozemstvo je pokazalo tudi letos za ljubljanski velesejem izredno veliko zanimanje. Razstavilo je 299 tvrdk: USA 19, Chile 1, Anglija 9, Avstrija 81, Belgija 4, ČSR 21, Danska 1, Francija 9, Holandska 3, Italija 5, Madjarska 11, Nemčija 121, Poljska 1, Sirija in Libanon 1, švedska 8, Švica 4.
Razstavljenega blaga je bilo 215 vagonov.
Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke, porazvrščeni po strokah, s sledečimi banovinami:
Strojna industrija: Dravska, Savska, Dunavska, Moravska, Vardarska.
Kovinska industrija: Dravska, Savska, Drinska, Dunavska.
Elektrotehnika, fotografija: Dravska, Drinska, Savska, Primorska.
Avtomobili, motorji, kolesa, vozovi: Dravska, Savska, Drinska, Primorska.
Poljedelski stroji: Cela država.
Mlinske garniture:	Primorska,
Drinska, Savska.
Motorji in brizgalne: Dravska, Savska, Dunavska, Drinska, Beograd.
Lesna industrija, pohištvo: Dravska, Savska, Primorska, Dunavska, Beograd, Zemun, Pančevo.
Usnje in konfekcija, kožuhovina: Dravska, Savska, Drinska, Vrbaska, Primorska, Zemun.
Tekstilna industrija in konfekcija: Cela država.
Pisarniške potrebščine, papir, grafika:	Dravska,	Savska,	Primorska,
Dunavska, Zetska, Vardarska, Beograd.
Glasba: Dravska, Savska, Dunavska, Vrbaska, Beograd, Primorska, Zetska.
Stavbena industrija: Cela država.
Industrija živil: Cela država.
Kemični izdelki, kosmetika: Cela država.
Razno: Cela država.
Gibanje razstavljalcev od leta 1921. naprej je bilo sledeče:
1921 1922 1923 1924 1925 1926 Skupno št.:	470	534	776	726	623	646
Domači:	441	384	585	535	480	505
Inozemci:	29	150	191	191	143	141
1927 1928 1929 1930 1931 Skupno št.:	623	706	734	788	816
Domači:	500	534	519	463	517
Inozemci:	123	172	215	325	299
Obiskovalcev je bilo okrog 104.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejmske legitimacije iz oddaljenejših krajev države oziroma inozemstva, torej kupcev, 14.000 oseb in sicer:
Dravska banovina 28-4»/o; Savska 17-5%>; Vrbaska 3-5%>; Primorska 4-5°/o; Drinska 3-7%>; Zetska 0-5%; Dunavska 12-7°/o; Moravska 8-4°/o; Vardarska 1%>; Beograd, Zemun, Pančevo 10°/o; skupaj 90-2°/o. Inozem-cev 9-8°/o.
Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, čSR, Grčije, Italije, Nemčije, Francije in Ogrske, pa tudi iz Rumunije, Združenih držav ameriških, Chile in Albanije.
Razstavljalci in obiskovalci so z uspehom velesejma zadovoljni.
XII.	mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši leta 1932. prvi teden meseca junija.
Od 29. avgusta do 9. septembra 1931 se vrši jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, v katere okrilju bo prirejena tudi velika tujskoprometna razstava.
UBllANSKl
iDLpmpaI(K,
Devizno tržišče.
Tendenca — razen Curiha — padajoča.
V	pretečenem tednu je vladala — upoštevaje četrtkov praznik — na ljubljanski borzi očitna (kupčdjska rezerviranost in so poedini borzni sestanki temeljem sledečih številk:
1. junija 1931 Din 3,232.158-63 Curih-Praga.
2. junija 1931 Din 3,442.824 33 Curih-Newyork
3. junija 1931 Din 1,703.594-87 London-Wien 5. junija 1931 Din 1,571.602-— Praga-Wien zaključili z razmeroma šibkim prometom tako, da je bil doisežen skupni tedenski promet od komaj 9'950 milij. Din. Na posameznih borznih dnevih so prevladovali zaključki Curiha in Dunaja, le deloma pa Prage, Newyorka in Londona.
Narodna banka je dala tokrat več kot tri četrtine celotedenskega prometa (7-560 milij. Din), in sicer največ Curiha (2-819 milij. Din), vso Prago (1-393 milij. dinarjev), večji del Berlina (1-155 milij. dinarjev) ter Newyorka (1-128 milij. dinarjev), dalje Dunaja za 827 tisoč dinarjev, Pariza za 77 tisoč dinarjev, slednjič Londona za 61 tisoč dinarjev. V privatnem blagu je bilo največ zaključenega Dunaja (763 tisoč Din), Londona (726 tisoč Din) in Trsta (585 tisoč Din), zatem znatno man je Berlina (188 tisoč dinarjev), Curiha (121 tisoč Din) ter New-yorka za 73 tisoč dinarjev; poleg tega je bilo perfektuirano še par zaključkov Budimpešte.
Devizno tečajnico minolega tedna obeležujejo nadaljna opadanja malone vseh deviznih tečajev izvzemši Curiha, ki je bil skozi ves teden zaključevan na bazi 1096-80. Vse ostale devize -so utrpele rznatne padce. V naslednjem navajamo notice deviz z dne 1. in 5. t. m. radi lažjega pregleda doseženih tečajnih razlik tekom zadnjega -tedna: Amsterdam 22-815 — 22-76, Berlin 13-46 — 13-4275, Bruselj 7-886—7-8778, Budimpešta 9-8921 do 9-8767 (ob tem tečaju je beležil že 3. t. m.), Dunaj 7-9683 — 7-9464 (na tej bazi je bil trgovan že v sredo 3. t. m.), London 275-66 — 275-25, Newyork 56‘55 do 56-455, Pariz 222-05 — 221 -56, Praga 167-92 — 167-54 in slednjič Trst, čigar notica z dne 1. t. m. je bila 296-69 in z dne 5. t. m. 295-88 za denar ter 296-03 za blago.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca mlačna.
Tečaji vseh na tukajšnji borzi notira-nih efektov so stali tudi tekom prejšnje-da tedna brez sprememb.
V	Blairovih posojilih ni bilo prometa in iso bile notice za 8% 91-50 dne 1. t. m., 90-50 dne 2. in 5. t. m., 90-— pa 3. t. m; za 7% pa 81-50 dne 1 t. m., 80-50 dne 2. t. m. in 81-— na ostale borzne dneve.
Zaključena je bila samo Kranjska industrijska družba in sicer dne 2. t. m', po 308'— dinarjev.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
Situacija se v zadnjem času ni bistveno spremenila. Oddajajo se pač posamezni vagoni tramov, vendar se pa večja komisijska naročila ne morejo efektui-rati, ker so se skladišča kolikor toliko izsortirala. Kupci iščejo sedaj že trame nove produkcije. Trgovina v inozemstvo je radi slabih finančnih razmer zelo negotova. Informacije, ki prihajajo iz inozemstva, so zelo netočne in si v zadnjem času popolnoma nasprotujejo. Nekaj izvoza je v III. smreka-jelka ter v oglju in gorivem drvu. Hrastovine in bukovine se malo producira, pa tudi malenkostno izvaža.
Povpraševanja.
10 do 12 m3 moralov, dolž. 5 in 6 ni, 60/60, 70/70, kubicirano za 2 mm manj.
50 do 60 m3 moralov, dolžina 4 m, kubici-rani za 2 mm manj, vezani v zvezke po 10/10.
Ca. 100 kom., 4-— m, 70/140, kubicirano za 68/136.
Ca. 100 kom., 4-50 m, 70/140, kubicirano za 68/136.
Ca. 100 kotu., 5-— m, 70/140, kubicirano za 68/136.
Ca. 100 kom., 6-— m, 70/140, kubicirano za 68/136.
Ca. 100 kom., 4-— m, 80/160 mm, kub. za 78/156.	v
m, 100/220 nun, kub.
Ca. 200 kom., 4-50 ni, 80/160 mm, kub. za 78/156.
Ca. 200 kom., 5-— m, 80/160 mm, kub. za 78/156.
Ca. 100 kom., 5-50 m, 80/160 mm, kub. za 78/156.
Ca. 100 kom., 6-— m, 80/160 m m, kub. za 78/156.
Ca 100 koin., 5-za 98/196.
Ca. 50 kom., 5-50 m, 100/200 mm, kub. ^a 98/196.
Ca. 50 kom., 6-— m, 100/200 mm, kub. za 98/196.
Dobava tekom 70 dni od naročila. — Cena Iranko meja via Postojna tranzit.
1 vagon bukovih cepanic, brez grč. Franko meja.
Deske smreka jelka III. kvalitete, lepo blago, 15, 25, 40 mm debeline, 4 m dolžine, od 25 cin naprej. Circa 50 m3.
700 borovih drogov sveže sečnje, ravni, ■obeljeni,, najmanjši premer v vrhu 12 cm in največji 16 cm in sicer: 500 komadov 3 m in 200 komadov 6 m.
1 vagon naravne bukovine, suhe, lepe bele za mizarstvo, 1—II kvalitete, od 50—80 mm debeline, od 4 m dolžine naprej. — Cene Iranko meja Postojna tr.
Jelovi odpadki, žamunje (mehka drva), dolžina 1 ni, suho in zdravo, Iranko meja Postojna tranzit.
1 dopijon bordonalov, tesanih uso Trst, zdravi, ravni, izključeno razbito in druge take napake, od 6 m dolžine naprej z najmanj 20 do 25% od 10 do 12 m dolžine, od 28/28 cm naprej, medija 0-900 m3 za komad. Cena Iranko meja yia Postojna tranzit.
oseh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
		
		
Tečaj 10. junija 1931.	Povpra- ševanje	Ponudbe
	Din	Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin IM ...........
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengO
Curih 100 Ir.........
Dunaj 1 šiling .... London 1 lunt .... Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr.........
Praga 100 kron .... Trst 100 lir.........
22-72	22-78
13-4025	13-4325
	7-875
9-8617	9-8917
1095-30	1098-30
7-9314	7-9614
274-64	275-44
56-32	56-52
220-34	222-34
167-09	167-89
294-80	296-80
Za soboslikarska
pleskarska In žrkoslikar-ska dela se priporota
Tone Malgaj
družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 6
Ali ponehuje kriza na svetovnem lesnem trgu?
Znani češkii narodni ekonom dr. K. Uhlig pige: Svetovni lesni trg je menda prekoračil globinsko točko krize. Številke zunanje lesne trgovine najvažnejših dežel kažejo zopet navzgor, potem ko so bile skoz tri leta stalno padale in so bile dosegle v prvem letošnjem četrtletju od leta 1023 dalje nedosežene globinske točke. Izvoz Češkoslovaške n. pr. je padel v letošnjem četrtletju na 29 odstotkov sezijske količine let i925/28, april se je pa dvignil na 33 odstotkov in bi se bil še bolj, če bi vsled brezpogod-benega stanja z Ogrsko ne bil izpadel velik kontingent drv. Uvoz v Nemčijo kaže v prvem letošnjem četrtletju 42 odstotkov proti 126 v začetku leta 1928, april pa že zopet 49 odstotkov. Uvoz Francije je dosegel s 174% svojo najvišjo točko šele v lanskem poletju, je padel v letošnjem februarju na 111 odstotkov in se je popravil v mami zopet na 128 odstotkov. Anglija je imela svojo globinsko točko v letošnjem marcu s 63 odstotki sezijske množine in se je popravila v aprilu na 69 odstotkov. Opravičeno se more misliti, da pomeni to poživljenje prekoračenje globinske točke v svetovni lesni krizi. Ni pa seveda izključeno, da pride zopet kakšna recidiva.
Dopolnilni sporazum med rep. Čehoslovaško in kraljevino Jugoslavijo k trgovinski pogodbi z dne 14. novembra 1928.
Kakor je že znano je bil 31. marca t.
1. sklenjen v Pragi dopolnilni sporazum k že od prej obstoječi trgovinski pogodbi med našo državo in Češkoslovaško.
Ta sporazum, ki je bil sedaj objavljen, pravi v uvodnih določbah, da stopi v veljavo 15. dan po ratifikaciji, ki se naj izvrši čimprej ter da ostane v veljavi še
6	mesecev po odpovedi z ene ali druge strani.
V prilogi k sporazumu so navedene carine pri uvozu na teritoriju republike Češkoslovaške.
iz 35: sveže grozdje v zabojih po 11-5 kg od 1. avg. do
15.	dec.	120—
iz	36:	orehi — oluščeni	90'—
neoluščeni	140-—
iz	37:	sveže sadje, nezavito, jabolka, hruške	svobodno
slive	od brutto teže 8-—
jabolka v zabojih, od brutto teže	25-—
slive v zabojih, od brutto teže	15'—
iz 38: suhe slive v zabojih preko 30 kg	48-—
v zabojih preko 50 kg in
nezavto	svobodno
iz 39: sadje na kakršenkoli način preparinano, marmelada iz sliv brez dodatka sladkorja	100-—
jabolka in hruške	svobodno
iz 43: povrtnina	35'—
zeleni grah	35—
lubenice	svobodno
iz 59: hmelj od brutto teže 700-— iz 62: zelišča sveža	svobodno
sušena	20'—
63: volovi, od 100 kg žive teže 160'— 64: biki	160'—
65: krave	140'—
66: junice	130'—
67: teleta	130-—
70: svinje	80'—
71: konji do 2 let	550'—
73: perutnina živa	56—
gosi žive	33'60
zaklana perutnina	125’—
gosi zaklane	131-25
iz 75: ribe in raki sladkovodni
ter nvorske ribe	svobodno
sladkovodne ribe	110'—
iz 86: čreva	18'—
iz 108: težke alkoholne pijače, likerji, slivovima z največ 45% v sodih	1640-—
steklenicah	2000-—
iz 109: vino v sodih	210-—
v steklenicah	420’—
iz 118: klobase iz mesa, salame 850'— iz 110: sir: trapist	294'—
bohinjski, somborski,
kočkovalj	210'—
iz 121: soljene ribe razen polenovke	svobodno
sušene ribe razen pole- ' ( novke	svobodno
iz 131: jedila v hermetičnih
škatlah, sardine,	360-—
fileti iz sardel v olju 180'— iz 162: oirsej, persio, ekstrakti
iiz lesa	svobodno
rujav ekstrakt	8'—
iz 329: goveja in konjska koža
v naravni ali čmi barvi 700'— iz 428: surovo železo	svobodno
iz 546: elektrode	24'—
iz 600: spojine kalcija, kalcijev
cijanamid, od brutto teže 21'—
V prilogi B so navedene carine pri uvozu na teritoriju kralj. Jugoslavije.
iz 9: sočivje in perutnina 12-50 iz 42: sladkorna pesa in cikorija 5-— iz 121: pivo v sodih	30’—
v steklenicah	40-—
iz 143: konserve	40'—
iz 277: gladke tkanine	120-—
preko 50—80 nitk	140’—
preko 80 nitk	180'—
katerih 1 m3 tehta preko 60 do 120 g	180	—
preko 50—80 nitk	180-—
preko 80 nitk	200'—
katere imajo v 1 m3 teže 60 g	200'—
vela	180	—
preko 50—80 nitk	200-—
preko 80 nitk	240'—
iz 293: 'predivo	5‘—
surovo	6'—
iz 294: predivo iz jute surovo	7"—
predivo surovo preko No. 7 :	'■ j/ .	8'—
iz 296: tkanine iz lanu, če imajo preko 18—36 nitk v 1 m*	•	120—
če imajo 36—60 nitk	270'—
tkanine za izdelavo
modrocev	260'—
če imajo preko 60 nitk	350*—
za izdelavo m od ročev	340'—
preproge za tla, tkane	, 160-—
ostale	120'—
navadne	150’—
fine v obliki žameta	600-—
na drugi način tkane	350'—
čelad (grobe odeje; nad 700 g	■	'	120’—
nad 700 g in pobarvanimi robi	200"—
volnene tkanine preko 700 g	180*—
preko 500—700 g	230 —
preko 300—500 g	280 —
300 g ali manj	300'—
pozamenterija iz umetne svile	'	■	800'—
pokrivala	160-—
fesi brez čopa	svobodno
usnje, j ulit v kosih	130'—
ostalo	DO-—
306:
iz 316:
317:
iz 339:
iz 348: 365: iz 370:
se neomenjeni,
iz 345: izdelki surovi barvani, politirani
za
iz 494: opeka iz samote,
Mir osa
504: porcelanina bela ali enobarvna večbarvna
iz ostalega keramičnega materijala večbarven iz 512: steklo z žico ter ostalo zeleno belo
belo neprozorno z reliefnimi okraski
od
brušeno barvano kristalno 523: umetne cvetlice, statue barvane
izdelki iz stekla, krogle in senčniki iz 560: posoda iz litega železa iz 562 posoda iz pločevine iz 585: galanterijski izdelki
od
iz 686: muzikalni instrumenti iz pločevine V prilogi so določila veterina' sporazuma in zaključni protokol.
50-— i)0'— 100 kg
1'—
25— 40-—
20-—
35-—
10'—
20-—
26-— 31 — 47-—
100 kg 63 — 00'— 100-— 400-— 90—
60— 35— 130— 160— 100 kg 150— 150'— rskega
Vpisale so se ižpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Št. Jakob ob Savi.
Besedilo: Pečnikar, avtoprometna družba z o. z .
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 8. maja 1931. se je zvišala osnovna glavnica od dinarjev 120.000'— na Din 300.000'—, ki-so v gotovini polno vplačani in se je zadevno spremenil odstavek Tretjič družabne pogodbe z dne 12. februarja 1930.
Izbriše se poslovodja Pečnikar Ivan.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 16. maja 1931.
Firm. 467 — Rg C IV 134/3.
Sedež: Pesje.
Besedilo: Ivan in Karolina Detiček.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Družbena oblika: Javna trg. družba od 23. februarja 1929. Družabniki: Detiček Ivan, trgovec, ter Detiček Karolina, pos. in trgovka, oba v Pesjem št. 34.
Za namestovanje upravičen: družabnik Detiček Ivan.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje družabnik Detiček Ivan sam.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 20. maja 1931.
(Firm. 267/31 — Rg" A III. 116/2.)
Izbrisala se je) nastopna firma:
Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo: Tvornica ovratnic Rozi Hribar & Comp., družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Izbrisala se je vsled končane likvidacije.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne '13. maja 1931.
Firm. 248/31 — Rg C I 5/10.
—o—
Veletrgovina
A. Šarabon
IhJL , \ jJ JL !w-
v Ljubljani
o
'OC
m
a
H
U
m
o
a
v
O
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
It	e ‘ 1
'i	i, i
e f o n 26-66
Tri
TRŽSH CKSfrV CEf*?f M dne 1. junija 1931.
Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste Din 16—18, II. 14—16, III. 14, kravjega mesa 12—14, vampov 8, pljuč 12, jeter 12, ledvic 16, loja 8.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 20, II. 18, jeter 20, pljuč 18.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 22, II. 18, III. 16, pljuč 14, jeter 12, glave 12, slanine I. 17, II. 16, na debelo 16, suhe slanine 20, masti 18, šunke 23, prekajenega mesa I. 23, II. 22, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 23.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 30, de-brecinskih 40, iirenovk 30,safalad30,posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih F?5, braunšyiških 15, salami 70—90.
5=1'
\
Vinocel
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni Izis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo 1
Tehnično in higije-niino najmoderneje urejena kitarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la II. nadstr.
Telefon štev. 23-89
Perutnina:	Pišanec majhen Din 14,
večji 20, kokoš 30—35, petelin 30—35, domači zajec, manjši lo, večji 20,
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, kisle smetane 14, 1 kg suro-ega masla 36—40, čajnega masla 48, masla 32, bohinjskega sira 25—28, trapi-stovskega sira 24, ementalskega sira 28, sirčka 14, eno jajce 1.
Pijača: 1 liter starega vina Din 20, novega vina 10—16, piva 10, žganja 35.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 5, pol-belega kruha 4'60, črnega kruha 4'30, žemlja mala 0-50, velika 1.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 24, orehov 8, luščenih orehov 30, suhih češpelj 7—10, suhih hrušk 8, ena limona 1.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos -52, Rio 40, pražene kave I. 92, II. 78, III. 48—64, čaja 68 do 140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, anedu 16—20, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 10, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 16—30, bučnega olja 18, vinskega kisa 5'50, navadnega kisa 3, petroleja 7-50, špirita denat 10, 1 kg soli 2-50, celega popra 44, mletega popra 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 (na debelo) Din 3-50, št. 0 3-50, št. 2 3‘25, št. 4 3’10, št. 5 2-85, št. 6 2'60, ržene enotne moke 3‘20, pšeničnega zdroba 3'80, koruznega Zdroba 2-45, pšeničnih otrobov l'35—l-60, koruzne moke 1*85, ajdove moke 4-40, kaše 3-40, ješprenja 3-80, ovsenega riža 7.
Žito: q pšenice Din 200, rži 160—170, ječmena 160, ovsa 220, prosa 250, koruze 165, ajde 250, fižola 300—350, graha 1400, leče 1200.
Kurivo:	q	premoga	črni	trboveljski
Din 47, zabukovški 49, rjavi 25, 1 kub. m trdih drv 130, 100 kg trdih drv 34, 1 kub. meter mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28.
Krina: q sladkega sena Din 70, pol sladkega sena 60, slame 55, prešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 komad glavnate solate Din 0-50—1,	1 krožnik zgodne
drobne solate 1—1*50, 1 kg ohrovta 16, karfijola 10, špargljev 16, l krožnik špinače 1-50, 1 kg kumar 12, buč 12, graha v stročju 6, čebule 5, česna 12, krompirja 1-50 Din.
BAJSSE NA TRGU LANENEGA OLJA.
Na trgu lanenega olja se je pojavilo v zadnjih dneh močno gibanje navzdol. To gibanje je deloma posledica izredno velike ponudbe v kitovem olju, deloma pa posledica bogatih zalog v Laplatskih državah. Evropska pristanišča so prenapolnjena, in samo v holandskih pristaniščih je sedaj okoli 20.000 ton neprodanega lanenega semena. O novem pridelku doslej še ni zanesljivih poročil, ozna-čajo ga pa kot zelo ugodnega. Promptno blago se ponuja po neprestano padajočih cenah; ker so se pa mogli držati tečaji zaenkrat še razmeroma dobro, je diferenca v ceni med tema dvema dobavnima vrstama izredno velika.
čBrzoiavi: ŽKrispercoloniale JCjubljana — Gele/on st. //OJ
An4. Krisper Coloniaie Camtnik: Josip Verlič Ejublitma
^MUn^aZišaZ"' Bunajskd CCSta 33 MintTaL vode.
^aoČna postrežba 'Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
♦
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARNA MERKUR
l)UBt|AWA, GregorčiceVia kitica 25
Telel. 2552. Za večja naročila zadevajte proračune!
kuverta«
■iublianaI
TVORNICA KUVERT IN
KONFEKCIJA PAPIRJA
KASTELIC in DRUG
- - 1-1 tfrgovina s papirjem na veliko
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta š<- 9
pritličje leV«
4glavne zasic&slvc je« Slovenije:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Tv ff ovci 1 5Varcca/fe ^ago pri fvvdhalM,	vcgla*
šajc> v „fFgovsfeein lislu“
Ureja dr. IVAN PLESS.   Za Trg©v»ko - indu»trij»ko d; d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.