Dopisi. Iz Ribnice. (Veseli občni zbor.) Bralao društvo je prvi ob<*ni zbor z velikim veaeljem in z občno navdušenostjo prav sijajao obhajalo v lepo okinčaai hiši g. Lipa Strajharja. V soboto večer uže je strelba močao donela po bribih vesele in prijazne Ribnice, ter s tem napovedovala dan, ko se bode bralao draštvo zacelo. Od poldae v nedeljo do hladaega večera ae je spet ališal strelbe glaa od prijaznega griča nad Kahelnikovo hišo, pozdravljajoe Slovence, ki ao od raznib krajev šli pozdravljat milo slovenako društvo. Prvi 8e pripeljajo Vahrečani a svojim č. g. žapnikom, ki je bil glavni in navdušeni govornik, pridražil se je č. g. kaplan Marenberški, za temi narodnjaki iz Lehaa, tadi od av. Antona so prišli nekateri. Po koačanih večernicah ae pripeljajo domači č. g. žapaik, a svojim č. g. kaplanom, za kojimi je prišlo prav mnogo vrlih in zvestib zanesljivib narod- njakov a svojim žapanom, vsi ao prej dali Bogu čast v cerkvi, potem veaelje domoviai, kar je posebao lepo ia vse hvalevredno. Vai ae zberejo pri slavoloku, ki je bil z venci okiačan in imel napis: nBog živi Slovence!" S strehe pred darmi je plapolala dolga ceaaraka zastava z lepo slovensko, koje ao vrlo pozdravljali pridni narodajaki. 0 pol četirih je godba zaavirala cesarsko pesem in živahni ,,Naprej" v znamenje, da se zbor bralaega društva začne. Predsednik g. Lipa Strajbar pozdravi veaelo in prijazao s svojim nagovorom vse, ter izroči besedo vlč. g. A. Kocavanu, ki je razvijal namen bralnega draštva, katero bode budilo ljabezea do domoviae in braailo resnice sv. vere, saj smo Slovenci in kriatijaai. Pol drugo uro je trpel jako mikaven ia navdašen govor, ki je bil nepreaehoma a alavaklici pohvaljen. Mile besede so segale globoko v narodna arca in bodd gotovo obilea sad rodile, aaj ao vsi pričajoči pred cesarsko podobo enoglasno priaegli oatati vedno zveati: veri, domovini in ceaarju. Trikratna slava je zadonela na konou govora preavitlemu ceaarju, slava domovini, našim poslancem, vrlim Slovencem, bralnemu društvu in njegovemu predaedniku. Po programu ae je volil odbor z 9 udi; predsednik je gosp. Lipa Strajhar, namestnik L. Drzečnik, tajnik gosp. Miklavec, namestnik č. g. Kavčič itd. (Konec prih.) Od Donačke gore. (Šolski proračun, raztrgano prejemno potrdilo.) V aredi meeeca novembra 1. vl. je bila sklicana aeja za tekoče leto 1886/7. Slo je po redu do 3. točke, v tretji točki predlaga g. aeitelj Klajašek, da bi se mu dovolila za nameatilo učiteljakega atanovanja svota 137 gld. 50 kr. Ker pa mu odbor ni mogel pritrditi, kajti ima g. učitelj v šolakem poslopja zadosti lepo arejeno iz zanj zdaj, ko je v samskem stanu, proatorno atanovanje, ako ga le v redu drži, razardi ae goap. učitelj, vrže kredo v kot in odide. Tako tudi aolaki oče. Povedali amo vam, g. učitelj, da po dvakrat atanovaaja za vaa ne moremo plaoevati, ker g. Tombosko ne da avojega poslopja narazen v najem, toraj moramo celo poslopje za šolo v najemu obdržati. črez kakih 10 minut potem se povrne g. učitelj ter naroči šolskemu denarničarju Simonu Koresu, da je aedaj 8ekvestirano avoto 44 gld. od občine av. Roka za nekoliko aem ašolanih otrok prejel in jih hoče torej njema proti nasprotnici vrooiti. Crez kakih par dni ma prineae Simon Kores po občinskem tajniku narejeno prejemno potrdilo, ta pogledapotrdilo, ga raztrga, ter pravi, da denarja ne da, ako bi se eeli šolaki odbor na glavo poatavil. Zoper to smo se pri okrajnem aolakem aveta pritožili. Vprašamo, vaa g. učitelj: kdo vas je postavil za denarničarja, da tako nepostavao postopate iq {voresa. lalite, ter mu po nepotrebnem pota napravljate. Ali se a takim poatopanjem ae amešite sami? Za aeeaega gospoda se atejete, pa zmirom zdaj proti enema, zdaj proti dragemu rovate! Dokler ste ae z Rogačkimi goapodi prepirali in vam je moral g. Lechner naravnost vhod v svojo gostilao prepovedati, ta čaa ste se nam hlinili, zdaj ate ae pa z Rogačkimi goapodi apravili, zato pa nas zvananje pri vaaki priliki obirate, ter celo na ceati uatavljate. Svetajemo vam. da oatanete pri avojem kopitu. Skrbite šolskim otrokom za pravi in to krščanski podak, da bodo memo gredoče ljudi pozdrav]jali. ne pa jih z nearamnim krieanjem nadlegovali. — Toliko za zdaj, drago pot povemo, kako je pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo vložil proti na novo izvoljeaemu žapana in odboru, pa kakor smo iz gotove^a vira izvedeli, brez uspeha, ia pa kako je delil šolskim otrokom aemškefrajmavrarske knjige.*) Iz Črešnjevec pri Radgoni. (Čudai zbor.) Malo ae čita po vašem lista iz gornjeradgonakega okraja, kakor da bi tu spali, ali vaaj podremavali. Ali je vse dragače, aaj to se vidi pri volitvah državnega ia deželnega poslanca, pa tudi krajnega šolskega sveta. Tukaj ae č. g. Fr. Janear veliko tradijo za blagostanje alov. šole. Pa še aekaj dragega takaj najde pri naa dragi čitatelj! To je tiati nemški ,,baaernverein", ki ga aekteri visoko ceaijo vsi, ki so k omikaaim štejejo. Tu vara pa ho5em te omikance pokazati, ki ao 23. t m. imeli avoje prebavljanje pri g. Kremplju. Tu začne g. Bračko tisto omiko predavati o soli, ki jo, dragi čitatelj, že davna znaš, ker že v 47. atev. 1.1. ,,Slov Goap." se lehko prepričaš o nje ceni. Po tem zacne pa ta po aloveaskih poslancih odrihati, da ae mu le aline cedijo. Pred pa, ko konča svojo omiko, predstavlja aeka dva velika gospoda iz Maribora, vae se je oziralo po hiši, pa jib. ni bilo. Sedaj pa se vzdigae edea izza mize, pa kako se ti možje začudijo, ko vidijo, da je to siromak, ne gosood, tak, kiseje a pametjo skregal. Po tem jo pa pobrišeta v Maribor, ko bi tam ae bilo boljših gospodov, bi se ža meato porušilo. Mi se le čadimo, da tisti bauernverein, take reoi prehavlja, pametaemu človeku pa ni nič do njih. Iz Središča. (Naša ,,Edinost".) Tukajšaje bralno društvo ,,Edinost" imelo je v nedeljo, dne 9. januvarija t. 1. svojo letošnjo glavno akapščino, pri kojej se je poročalo o delovanji ia stanji draštva ter se je volil nov draštveni odbor. — Iz poročila tajnikovega posnamemo, da je imelo draštvo v preteklem leta skupaj 5 1 adov. Izmed teli bilo je 38 pravih in 13 podpirajočih. Za duševno hraao akrbelo *) Neradi ali zavoljo spoat. osebe g- dopisuika smo vzprejeli te vrste. g. iičitelju pa damo radi prostora za odgovor, ako ni vse tako, kakor stoji v tem dopisu. Ured. je druatvenikom 8 različnili časopiaov in knjižnica, koja obaeza blizo 90 raznih elovenekih ia hrvatskih knjig. Poročilo blagajnika natn je pokazalo, da smo v pretečenem leta še precej vrlo gospodarili, kajti pribitka bilo je nekaj nad 18 gld. Po poroeilu blagajaikovem sledila je volitev novega odbora. Izid te volitve bil je sledeči: Gosp. Makso Robič, predsednik, g. Anton Kosi, tajnik, g. I. Kolarič, denarničar, g. Josip Dogša, knjižaičar, č. g. Vilibald Venedig, g. Iv. Koeevar ter g. Jarij Dogaa odborniki. — Ko se določi, da se bodo k časnikom, na koje smo bili že vlani naročeni, še ,,Rogač", rMir" in ,,Agramer Tagblatt" omislili, aledijo razni predlogi in naaveti. — Kakor še vsako prejšnje leto, priredi tadi letos društvo ,,Edinost" dne 13. febravarija veselico s petjem, tombolo, deklamacijo ia plesom. Toliko na kratko o našem bralaem draštvu. — Bodi še nam konečao dovoljeao, da se na tem mestu prav iakreno zahvalimo v imenu draatva vsem tiatim gospodom, koji ao v preteklem društvenem letu ,,Edinost" z večimi denarnimi doneaki blagodušno podpirali in ti so bili: č. g. Josip Ileaič, kaplaa pri av. Petra blizo Radgone, g Fran Kočevar, viaaki trgovec v Mariboru in g. Ivan Kočevar (atarejši), tržan v Središči. —s—-. Od sv. Petra pri Radgoni. (Vsega priporočila vredna družba av. Mohorja.) Ker bode apet kmala potekel čas, ko bo dražba av. Mohorja završila poberanje svojih doneakov, ne bode odveč, ako nekaj o tej toli prekoriatni dražbi spregovorimo. Dragi rojaki, Sloveaci! ne zamudite časa, da bi v prav obilaem številu ne pristopili k Mohorjevi družbi. Oaa vam bode, kot dobra mati, v jesen zopet prav obilo duaae hrane doneela, ter vas z lepimi knjigami apet razveselila. Le pomialite, dragi rojaki, koliko lepega in koristnega branja, ai zamorete za jedea ubogi goldinarček kupiti. Ali bi ne bila to nehvaležnost, ko bi mi Sloveaci te tolikaaj lepe dražbe, ktero so nam naš nepozabljivi, za alovenski napredek zmirom goreoi vladika Slomšek, s tolikim trudom uataaovili, ia ktero početje je Bog tako čudovito blagoalovil, ne podpirali s prav obilno udeležbo ? Pritecite torej, mili rojaki, prav obilno pod zastavo Mohorjeve dražbe, naj se vam ne umili ta goldinar, kterega bi hoteli za to blago družbo žrtvovati, saj si za ta denar nikjer toliko koriatnega blaga kupiti ne zamorete, kakor ga pri ti družbi dobite. Rekel mi je enkrat nek naroden ačitelj, da bi ne amelo Mohorjevih bukev manjkati pri nobeni hiši. Res blage beaede, dobra miael, in koristae želje ao to, naj bi ae torej uže tudi kmalu spolnile, in da bi ne bilo akorej več hiše po mili Sloveniji, kjer bi se ne prebirale Mohorjeve bukve. Poaebao zdaj, ko uže vaak otrok šolo obiskiije, aezite, slovenski atariši, radi po teli knjigah, naj vam jih bero otroci doma po nedeljah in praznikih, ako vi aami ne znate brati, škodovalo to ne bode vam, in gotovo tudi otrokom ne, saj ai bodo pri tem čitanju biatrili um, ter ae bodo uže zgodaj navadili svoj narod in jezik apoznavati in ga ljubiti. Pa morebiti bode eden ali drugi čaatitih bralcev teh vratic djal aam pri aebi: Da, pisati in priporočevati kako reč, to je labko, ali težko prisluženi denar dajati na vae kraje; to je pa druga. Resnica je to, kar tudi jaz priznam, toda. prijatelj čitatelj, le počaai! Ozriva ae nekoliko krog sebe in videla bova, za koliko do3ta manj potrebnih reči, naše ljudstvo avoje, v potu avojega obraza zaalužene krajcarje izmeta. Kam neki jih po nevrednem izdaje? bode pa apet ta ali uni rekel. Prvo je tobak, koliko za to vražjo zel naše ljudstvo denarja porabi, no pa, ako že jeden ali drugi brez tobaka prebiti ne more, naj bi si vendar vsak tjeden 2 krajcarja pritrgal, bi uže akozi celo leto toliko akupil, da bi ai lehko naročil bukve Moborjeve. Druga je loterija, kamor tudi Slovenci mnogo avojib žuljevih novčičev iznoaijo. Rojaki, atavite te denarje raje v družbo av. Moborja, tam bote gotovo zadeli. Tretje pa je, rekel bi akorej najbuje, — nesrečno žganje; ponarejene pijače ae popije po naši domovini, da je človeka groza. ako to premišljuje. Slovenci, ako vam je ae količkaj mar za razvitek našega milega naroda, popu8tite vae nepotrebne reči, in žrtvujte, kolikor premorete, za blago Moborjevo družbo, zakaj kesali ae za to gotovo nikdar ne bote. V to pomozi Bog in sv. Mohor! Ivan Duh. Iz Trnovelj pri Celju. (Nove v o 1 i t v e.) Cesar ne bi nikdo pričakoval, zgodilo seje, namreč, da ao ovrgli volitve v občini Škoflja vea. pri katerej amo narodnjaki aijajno zmagali. Vzrok je baje ta, da bi ae moralo po postavi voliti 24 odbornikov; zadnjič pa je okrajno glavarstvo dalo jih aamo 18 voliti. čudno, da okrajno glavaratvo ni prej znalo, kaj poatava pravi. Naši nemškutarji ao ae začeli za novo volitvo vže ailno pripravljati. Kakor pa nemškutarji nikdar ne znajo pošteno delati, tako tudi tukaj ne. Edina alepnja in laž je, ki jim še tn in tam potegne voz iz blata in jim pomore na konja. Začeli ae toraj nemškutarji slepartti, češ: le volite zopet slavnega Okorna, drugače bodo občinako pisarno, ki je bila dozdaj v Škoflji veai, preneali na konec občine v v Trnovlje. — No kaj takega ni nikdo mialil. Ko je narodna atranka zadnjic zmagala, ao ae izvoljeni takoj dogovorili, da mora pisarna oatati v Skoflji vesi, ker je tako za vse najbolje prav. Ravno tako je z županom. Tudi za to mesto ae bo našel mož, ki bo povsem sposoben, kateri pa ne bo lazil okolu celjskih nemskntarjev, ter se tem uklanjal. Zatoraj vrli slovenski kmetje, ki ste vže zadnjič tako lepo sebi in Slovencem na čast volili in izbrali vrle narodnjake v odbor, ne dajte se begati ter ne verjemite nemškutarakim lažem! Saj veste, da ao nemškutar tolikokrat zlaže, kolikorkrat zine. Slovenci bodimo složni, pa bodemo pri novih volitvah še vse huje vrgli pešoico naših nemškutarjev ob tla!