Predsednik Beneš gre... Številke niso življenje Kdo izmed nas nima dan na dan prilike slišati o bajnih podvigih tehnike in gospodarskega napredka, ki ga v nekaterih državah dosegajo in o blagostanju, ki tam vlada! Dovolj je obleke, dovolj obutve, hrane celo preostaja in ljudje se duše v izobilju. Mi, ki vse to poslušamo in od časa do časa tudi beremo v kakem listu, se sprašujemo, kako je to sploh mogoče. Naša zemlja ni sicer bogata, a sorazmerno nam veliko daje, če znamo s svojim delom izkoristiti njeno dobroto; kljub temu pa nam hrane ne preostaja. Tudi tovarne imamo, v katerih se izdeluje blago in usnje. Celo dovažajo nam, a vseeno nam ničesar, kar dobimo, ne preostaja. Nočemo se sicer hvaliti s številkami, ter s tem vzbujati pozornost. Smo običajni ljudje, kmetje, delavci, tudi inteligence imamo nekaj. Vsi delamo, kolikor pač moremo, da si g tem služimo vsakdanji kruh. Zadovoljni smo, če lahko od svojega dela pošteno živimo in uživamo svoj mir. Spočetka nam je bilo sicer slabše, danes pa se razmere že urejujejo in prepričani smo, da bomo z vztrajnim delom tudi mi dosegli urejene razmere. Če ob tem svojem delu poslušamo uradna poročila o prevelikem blagostanju drugod, o blagostanju, ki bi si ga skoro v raju ne mogli boljšega želeti, postanemo nehote pozorni. Nismo sicer tako naivni, da bi vsemu verjeli, a kljub vsemu se temu čudimo. Vzroka zato dalj časa nismo vedeh. Danes pa nam je znan, zato tudi na to blagostanje nekoliko drugače gledamo. Ob velikih številkah, ki jih po uradnih poročilih dosega proizvodnja, se nehote spominjamo premnogih pisem, ki prihajajo do nas od ljudi, ki so toliko „srečni“, da smejo v tem „raju“ živeti. In kaj pravijo ta pisma? „Prosimo, pošljite nam nekaj sukan* ca, ker si nimamo s čim prišiti hlačnih gumbov. Tudi s staro, ponošeno obleko nam bi ustregli, ali če imate kake stare čevlje, ki jih lahko pogrešate; vse nam pride prav, kar nam morete poslati. Delamo od jutra do večera, tudi ob nedeljah in prostem času. Gradimo železnice, Zvišujemo proizvodnjo, neizmerno smo navdušeni ob pogledu na blagostanje, kateremu naproti hitimo, vendar, da Vam povemo na uho, tudi bele moke bi bili veseli, ker se nam koruza polagoma Že tudi upira. Sicer nam je dobro, a saj Veste, da se od samih številk ne da živeti.“ Razumljivo, da pričnemo ob čitanju takih pisem dvomiti o resničnosti uradnih poročil. Vendar si s tem niti dosti ne belimo glave. Živimo v drugem, pravijo sicer da v „nazadnjaškem“ svetu, a Brno kljub temu srečni, številk res ne Pridelujemo, imamo pa zato kruh, od Katerega živimo, in zavest, da smo svobodni ljudje. Gor. V ponedeljek je sporočil češkoslovaški dal predsednik dr. Beneš ostavko. Ta žalostni dogodek spominja na dva druga dogodka, v katerih je Beneš pravta* ko igral glavno vlogo. Prvič je bilo to dne 5. novembra 1938, ko je pod pritiskom Adolfa Hitlerja moral po* dati ostavko. Tedaj je po radiu govoril svo* jemu narodu ter dejal: »Demokrat sem in ostanem. Vsled tega moram oditi.« To se je dogodilo 10 let preje, a je sedaj čisto aktualno. Drugi dogodek je nastopil leta 1929, to* rej pred 19-timi leti, ko je bil Klement Gottwald izvoljen za narodnega poslanca ko* munistične stranke. Takrat je ta stranka še ministrski predsednik Gottwald, da je pobila nepoznana in nepopularna na češko* slovaškem in njega nihče ni poznal. Ko je prišel v skupščino, je imel svoj prvi govor. Obrnil se je tudi na Beneša in druge ter dobesedno dejal: »Vsi nas sprašujejo zakaj smo tukaj. Mi smo tukaj, da vam bomo zrastli črez glavo. To vam svečano obljubljam.« To svojo obljubo je do kraja izpolnil. V ponedeljek je sporočilo češkoslovensko poslaništvo v Parizu, da sta poslaniški svetnik, dr. Vaclav Beneš, nečak Edvarda Beneša in njegov sodelavec Karel Hanus podala ostavke, takoj po ostavki predsed* nika Beneša. Dr. Vaclav Beneš je izjavil: »Vsi češkoslovaški državljani, ki imajo svobodno izbiro, naj se odcepijo od seda* njega režima v Pragi.« Po zadnjih vesteh iz Prage je dr. Gottwald že podpisal novo ustavo, kar je Beneš namreč odklonil. Zanimivo je, da je tisk že dolgo pripravljal javnost na Beneševo ostavko, s tem da je stalno navajal, kako slabo je njegovo zdravstveno stanje. Vest o odstopu predsednika Beneša je na večji del češkoslovaškega naroda vplivala pretresljivo. Mnogi niso mogli niti verjeti in ko so slednjič vest uradno potrdili, je bilo videti na ulicah ljudi s solzami v očeh. Predsednik italijanske levičarske socija* listične skupine, ki je pri zadnjih volitvah nastopila skupno s komunisti, Pietro Nenni, je izjavil ob vesti o Beneševem odstopu, da je zgodovina pokazala rešitev vprašanja nemožnosti sodelovanja demokratične države s Sovjeti, ne da bi se ista morala odreči pravi demokraciji, s tem, da je dr. Masaryk izvršil samomor, dr. Beneš pa odstopil. Molnja v Marshallovem načrta Odbor za. nakazila pri ameriški reprezentančni zbornici je v četrtek skrčil vladni načrt za pomoč svetu, ki je zahteval šest in pol milijard dolarjev, za-500 milijonov, tako da ostane še šest milijard. Poleg tega je še določil, da mora ta vsota zadostovati na* mesto za 12 mesecev 15 mesecev. Na ta na* čin so skrčili vsoto za okrog 25 odstotkov. Najbolj so skrčili Marshallov načrt, ki je predvideval 4245 milijonov dolarjev, a jih dobi na podlagi nove odredbe samo 4000. Nakazil za zasedeno Nemčijo, Avstrijo, Ja* ponsko in Korejo niso zmanjšali. Malo verjetno je, da bo senat ta sklep odobril, ker bi to pomenilo novo napako re* prezentančne zbornice na zunanjepolitičnem področju. Na tiskovni konferenci je zunanji mini* ster Marshall izjavil, da bi imel predlog za znižanje skupnih nakazil za gospodarsko pomoč, če bo dokončno odobren, zelo resne posledice za politični in gospodarski polo* žaj Evrope. Ko so ga časnikarji prosili, da naj poda podrobnosti, jim je Marshall do* volil objaviti sledečo izjavo: »Stališče ministrstva in moje osebno mnenje o tem vprašanju sem že tolikokrat povedal, da mislim, da tega ni treba več po* jasnjevati. Po mojem mnenju bi predlaga* no znižanje spremenilo značaj evropskega obnovitvenega načrta iz obnovitvenega programa v navadno podporo.« Bivši hraij Peler i Ameriki Bivši jugoslovanski kralj Peter, ki navadno živi v Londonu, je v drugi polovici maja obiskal Združene države. Dne 21. maja je bil s kraljico na obisku pri predsedniku Trumanu v Beli hiši, kjer se je razgovar* jal z raznimi političnimi osebnostmi. V Washingtonu se je srečal tudi s kmetskim voditeljem dr. Mačkom, s katerim je imel daljši razgovor. Na svečanem sprejemu, katerega je priredil v nekem Washington* skem hotelu, so bili navzoči razni jugoslo* vanski politiki, med drugimi bolgarski kmečki voditelj dr. Dimitrov in drugi. nja inozemskih interesov v Nemčiji in pri* poroča ustanovitev posebne komisije ude* leženih vlad, ki naj zavzame do tega vpra* sanja stališče. Poročilo poudarja, da: ta pri* poročila nikakor ne izključujejo dokonč* nega sporazuma med štirimi velesilami gle* de nemškega vprašanja, temveč bodo ta priporočila sporazum le olajšala. Sporazum šestih držav o Nemčiji ■ Podajamo besedilo uradnega poročila o zaključku konference šestih držav o Nem* čiji: »Razgovori zasebnega značaja med pred* stavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije ter treh držav Beneluxa o Nemčiji, ki so se pričeli v Londonu 23. februar* ja, bili prekinjeni 6. marca in se nadaljevali 20. aprila, so dovedli do sestave skupnega sporazuma in predlogov, ki se tičejo vseh obravnavanih predmetov. Te predloge bodo predložili v odobritev zainteresiranim vla* dam, kot je to predvideno v poročilu z dne 6. marca.« V uradnem poročilu so objavili priporo* čila londonske konference šestih držav o Nemčiji. Ruski vojaški guverner v Nem* čiji, maršal Sokolovski, je že dobil prepis tega poročila. Priporočila konference, ka* tera morajo ratificirati vlade onih šest dr* žav, ki so se konference udeležile, predvide* vajo: 1. Nadzorstvo Porurja. Ustvanoviti je treba mednarodno oblast za nadzorstvo Porurja. To oblast naj se* stavljajo zastopniki Velike Britanije, Zdru* Ženih držav ameriških, Francije, držav Be= neiuxa in Nemčije. To ne pomeni politične Mednarodna socialislifna konferenca na Dunaju V prisotnosti zastopnikov socijalističnih strank iz 17 držav se je pričela pretekli pe* tek na Dunaju mednarodna socijalistična konferenca. Pri prvi seji so sklenili sprejeti Saragatovo italijansko socijalistično skupi* no kot polnopravnega člana mednarodne socijalistične konference. Zastopnik Nen* nijeve skupine pa bo ostal ko konca junija, ko bo imela Nennijeva skupina svoj sestanek v Genovi, le opazovalec, Majhen odbor so poverili z nalogo opazovati razvoj odno-šajev v Italiji in nato poročati o tem. Vsi udeleženci konference so želeli, da pride v Italiji zopet do skupnosti v italijanskem so* cijalističnem gibanju na demokratični pod* lagi. Soglasno so sprejeli resolucijo, ki obsoja takozvane »ljudske« demokracije, ki stvar* no niso nikakšne demokracije, temveč neke vrste diktature ,ki ne nudijo svojim držav» Ijanom nobenih pravic in ne svobode.'V teh državah je državni kapitalizem zame* njal privatnega, V neki drugi resoluciji je kongres zahteval, da izvedejo v Grčiji nove volitve. Nato je izrazil svoje zadovoljstvo glede doseženega sporazuma o bodočnosti Nemčije, kajti to je prvi korak za obnovo Evrope. delitve Porurja od Nemčije. Nadzorstvena oblast naj bo pristojna za porazdeljevanje proizvodnje premoga, koksa in jekla v Po» rurju. Ustanovi naj se takoj in delovati naj začne še pred sestavo začasne nemške vlade. Odločitev bodo sprejeli s sklepom večine. Združene države. Velika Britanija, Francija ih Nemčija naj dobijo po tri gla* Sove, Holandska, Belgija in Lexemburg pa vsaka po enega. Dokler soudeležene vlade ne bodo prišle do drugega sklepa, naj izvajajo glasovalno pravico Nemčije države, ki so odgovorne za upravo onega dela Nem* čije, v katerem Porurje leži. Mednarodna nadzorstvena oblast bo odločala, koliko od* stotkov proizvodnje bo ostalo za potrebe Nemčije in koliko za izvoz. Dokler bo trajalo mednarodno nadzor» stvo, bodo izvajali sklepe mednarodne nad* zorstvene oblasti vojaški guverniji, v koli* kor je to združljivo s pogodbo o denarni pomoči Nemčiji, ki so jo sklenile razne soudeležene vlade. 2. Ustavodajna skupščina za Zapadno Nemčijo. Ministrski predsedniki treh zapadnih con naj bodo opolnomočeni, da smejo sklicati ustavodajno skupščino, ki naj izdela ustavo. Kako bodo posamezne dežele volile čla* ne skupščine, bo določil vsakokrat deželni zbor prizadetih dežel. Ustava naj bo sestav* Ijena tako, da bo končala trenutno razde» litev Nemčije, vendar pa ne tako, da bi mogla zopet ustanoviti centralistično državo ; ustanovijo naj zvezno vlado. Glede spo* jitve B cone s francosko cono ugotavlja konferenca, da se popolna gospodarska spojitev teh treh con ne more izvršiti toliko časa, dokler niso napredovali pri sestavi skupnih ustanov za celotno zapadno Nem* čijo. 3. Varnost. Poročilo ponovno podaja odločno mnenje britanske, ameriške in francoske vlade, da njihovih čet iz Nemčije ni mogoče umak* niti prej, dokler se niso popolnoma zedinili in mir v Evropi ni zagotovljen. Poročilo potrjuje nadalje prepovedi, ki veljajo za nemško vojaščino in pravico vojaške vlade za nadzorstvo razorožitve in demilitariza* eije, nadzorstvo industrije in znanstvenih raziskovanj. Konferenca priporoča ustano* vitev urada, ki bi izvedel in zagotovil razo* rožitev in demilitarizacijo zapadnih con. 4. Mej e. Vse tri delegacije so se sporazumele glede predlogov za malenkostne začasne sprembe nemških zapadnih mej. 5. Inozemski interesi v Nem* čiji. Poročilo potrjuje načelo nediskrimiliira* Po zemeljski obli | AVSTRIJA Na predlog zveznega ministra za zunanje zadeve je sklenil avstrijski ministrski svet poslati vladi Sovjetske zveze noto z ozirom na vprašanja avstrijske državne pogodbe. Minister Helmer je sporočil ministrskemu svetu, da je dobil sporočilo, po katerem čaka več sto avstrijskih vojnih ujetnikov v taborišču Marmaroš-Szigetu na povratek v Avstrijo. Preteklo soboto so objavili v zveznem av* atrijskem zakoniku zakon o amnestiji manj obremenjenih nacijonalsocijalistov, katere* ga je dovolil zavezniški svet v Avstriji. S tem je stopil ta zakon v veljavo. Lord Pakenham, dosedanji odgovorni bri* tanski minister za nemške in avstrijske zadeve, katerega so imenovali sedaj za mi* nistra za civilno britansko letalstvo, je poslal ob priliki svojega odhoda avstrijske* mu zveznemu kanclerju dr. ing. Figlu poslovilno poslanico. V njej je izrazil željo, da bi Avstrija našla pot v srečno bodočnost. FINSKA Finsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je sovjetska vlada črtala del še neplačanih finskih reparacij Sovjetski zvezi v višini 70 milijonov dolarjev. Finski predsednik Paasikivi je sporočil, da je ponudila Sovjetska zveza Finski pet* milijonsko dolarsko posojilo z odplačilom dveodstotnih obresti. JUGOSLAVIJA Z odlokom jugoslovanske vlade so uvedli obvezno predvojaško vzgojo, ki se bo pri* čela že v šoli in se je bodo morale udeleže* vati tudi ženske, ki še niso stare 27 let in nimajo otrok izpod sedmih let. Cilj tega ukrepa je, napraviti državo za slučaj vojne vojaško sposobno. Jugoslovansko veleposlaništvo v Londo* nu je sporočilo, da je jugoslovanska vlada odpoklicala iz Londona svojega veleposlani* ka Ljuba Leontiča na njegovo lastno željo, ker se želi umakniti iz jugoslovanskega di* plomatskega življenja. Govornik jugoslovanskega veleposlaništva je izjavil, da je Leontičev povratek v domovino presenetil vse člane jugoslovanskega veleposlaništva. Jugoslovanska poročevalna agencija Tanjug poroča, da so odpoklicali tudi jugoslo* vanskega veleposlanika v Ankari, Simiča. JUŽNA AFRIKA Novi južnoafriški ministrski predsednik dr. Malan je v četrtek sporočil sestavo svo» je nove vlade. Nova južnoafriška vlada vse* buje samo Bure. Dr. Malan bo v tej vladi prevzel tudi mesto zunanjega ministra. FRANCOSKA Francoska narodna skupščina je sprejela zakonski osnutek za odpustitev 150.000 dr* žavnih uslužbencev s 353 glasovi proti 188. Sirija je sklenila prekiniti diplomatske odnošaje s Francijo. ZDRUŽENE DRŽAVE Ameriška reprezentančna zbornica je do* volila nakazilo tri in pol milijard dolarjev za mornarico Združenih držav. Zunanjepolitični odbor reprezentančne zbornice je sprejel zakonski osnutek, ki določa stališče Združenih držav napram orga* nizaciji Združenih narodov. Zakon daje vla* di Združenih držav pooblastilo, da posodi Organizaciji Združenih narodov 65 milijo* nov dolarjev za graditev uradnih poslopij v New Yorku. Združene države hočejo s tem zakonom dati pobudo za regionalne pogodbe v smislu Listine Združenih na« rodov. , Ameriški senat je odobril zakonski osnu« tek za pripustitev 200.000 evropskih begun* cev v Združene države tekom prihodnjih dveh let. Predsednik Truman se je podal na propa« gandno volilno potovanje po Združenih dr* žavah, kjer namerava imeti vrsto javnih govorov. Ameriška reprezentančna zbornica Je sprejela v petek predlog finančnega odbora, za 25 odstotno skrčenje načrta za pomoč inozemstvu s 148 glasovi proti 113. Med debato so predlagali tudi, naj se Ye* lika Britanija popolnoma izključi iz načrta za pomoč inozemstvu, ker vodi v Palestini protižidovsko politiko. Ta predlog pa so odklonili s 149 glasovi proti 12. Predlog bo« do predložili senatu. Ameriški senat je ratificiral pogodbi o prijateljstvu, trgovini in plovbi z Italijo in Kitajsko, ki naj pospešujeta posle trgovine in kulturne odnošaje med tema državama fn. Združenimi državami. Senat je tudi rati* flciral mednarodno konvencijo o telekomu* nikacijah. VELIKA BRITANIJA Britanske politične stranke in javnost pričakujejo z napetostjo odločitev vlade glede smrtne kazni v Veliki Britaniji. Predlog glede spremembe kazenskega zakona je šel sedaj zopet nazaj v spodnjo zbornico. Javno mnenje je še vedno v veliki večini proti spremembi kazenskega za* kona, kar je posledica v zadnjem času izvršenih zločinov. Kraljevska hiša je sporočila, da britan* ska prestolonaslednica, princesa Elizabeta, od konca meseca junija naprej ne bo več hodila na javne prireditve, ker bo postala koncem oktobra mati. MADŽARSKA Po poročilu madžarskega notranjega mi* nistrstva je napadla 3. junija petstoglava množica občinski svet vasi Petspetri, ko se je ta posvetoval glede podržavljenja šole. Notranje ministrstvo je istočasno s tem po* ročilom obtožilo temošnjega župnika, da je on pripravil upor. Župnika in 28 mož so aretirali. Madžarski minister za kulturo je takoj poslal kardinalu Mindszetiju pismo, v katerem ga poziva, na j preneha z agitacijo Cerkve proti državi. Notranje ministrstvo obtožuje Cerkev »reakcijonarnega delovanja,« in ji grozi, da bodo postavljene vse osebe, ki bi tako delovanje še naprej vodile, pred sodišče. Jasno je razvideti iz tega, da komunisti iščejo dokaze, na podlagi katerih bi mogli nastopiti proti kardinalu, katerega poseb* no mrzijo, ker se je odločno uprl podržav» Ijenju šol in je narod na njegovi strani. GRČIJA Že ponovno so svetovno javnost opozorili na škandale, ki se dogajajo v komunistič* nem predelu Grčije z otroki. Pod pretvezo, da evakuirajo otroke iz zdravstvenih in člo* večanskih razlogov, pošiljajo komunisti otroke v razne države z ljudsko demokraci* jo. Grška vlada je že večkrat opozorila na to, da hočejo komunisti na ta način izvajati politični pritisk na starše, posebno še na žene. Pred časom so iz Albanije, Jugoslavije in Bolgarije poročali o prihodu grških otrok, katere so spravili v taborišča. Sedaj se je komisija za Balkan s tem vprašanjem ba-vila in ugotovila, da so odvedli otroke brez dovoljenja staršev in s tem kršili pravico staršev in državne neodvisnosti. V poročilu komisije za Balkan pravijo: »Če zahtevajo razmere v partizanskem bojnem področju evakuacijo otrok in če grška vlada ni v stanju nadzorovati evakuacije, potem naj sporočijo komisij, ki bo s tozadevnimi med* narodni uradi razpravljala o evakuaciji.« Uradni grški krogi v Londohu so v petek izjavili, da je Grčija sporočila komisiji Združenih narodov za Balkan svojo pri* pravljenost za pogajanja glede sklenitve mirovne pogodbe z Albanijo. Ko je leta 1940 Italija napadla Grčijo, je napovedala Grčiji vojno tudi takratna al* banska vlada, in smatrajo da je Albanija še danes v vojnem stanju z Grčijo. ZDRUŽENI NARODI Vojaška komisija Varnostnega sveta Združenih narodov je sporočila, da še ni končala, proučitve poročila, ki ga namerava predložiti Svetu glede skupne oborožene sile in glede sestave predlagane mednarod* ne policije. S 1. junijem je prevzel predsedstvo od* bora za vojaške zadeve Združenih narodov general Piere Billotte, član francoskega od* poslanstva. Doslej je imel predsedstvo kitajski general Mov Pong Su. PALESTINA Voditelji katoliških občin v Jeruzalemu so objavili besedilo brzojavke, katero so poslali v Vatikan. V tej brzojavki protestirajo proti Židom, ki so en dan, predno je bil britanski mandat nad Palestino končan, zasedli samostane in se v njih utrdili. Ker so iz teh utrdb streljali kar povprek, so ubili več duhovnikov, samostanskih sester, žensk in otrok ter poškodovali cerkev Bož* jega groba. V brzojavki pravijo, da so Arabci svojo obljubo držali in upoštevali ustanove med* narodnega rdečega križai. Če pa so Arabci zasedli nekatere samostane, so storili to le v namenu, da branijo sveto mesto pred židovskimi napadalci. Predsednik ameriških cijonistov dr. Neu* man je v petek kritiziral Varnostni svet, ker daje odposlancem Velike .Britanije in Arabcev pravico glasovati v zadevi, v ka* tero sta obe državi zapleteni in da povrhu tega vodi predsedstvo odposlanec Faris el Kouri. TURČIJA Turška vlada je r torek odstopila radi nezaupnice, ki jo je izrekel parlament. Sestava nove vlade je povjerjena dosedanje* mu min. predsedniku. ČEŠKOSLOVAŠKA Vrhovno vojaško sodišče v Pragi je prejšnji petek obsodilo nekega majorja češkoslo. vaškega letalstva. Obtožnica navaja, da je izdal vojaške tajnosti izvidniški službi ar* made Združenih držav. Kakor že v dveh drugih slučajih sličnih prestopkov, so tudi temu obtožencu kazen spremenili na 16 let prisilnega dela. Major Josef Hnatek, star 38 let, je bil ob* tožen, da je ilegalno prekoračil mejo ter iz* dal vojaške tajnosti armadi Združenih držav. Raziskovanja so potrdila, da je ma* jorja Hnateka, čim je prekoračil mejo, zaslišal neki častnik ameriške armade ter ga nato oddal nemškemu častniku obmejne straže. Eden izmed prič je tudi izjavil, da so Nemci predali ujetnike češki policiji, na* mesto, da bi jih odvedli na določena mesta v ameriškem zasedbenem ozemlju Nemčije. Poročevalec češkoslovaškega notranjega ministrstva je sporočil zastopnikom tiska, da je po uradnem štetju zbežalo v inozem* stvo 1280 oseb. Če se všteje še one osebe, katerih imensko še niso navedli, znaša šte* vilo češkoslovaških beguncev po februarskih političnih dogodkih okrog 3000. Pri poizkusu bega iz češkoslovaške so ujeli na meji 1017 oseb. Do sedaj se je vr= nilo 52 oseb. Med begunci je 30 poslancev in ministrov. 5 ministrov so pri poizkusu pobega na meji ujeli. Češkoslovaško notranje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri obtožuje Združene države, da izvajajo na Češkoslovaškem špi* jonažo. Pravijo, da se bo moralo v krat* kem zagovarjati 50 oseb pred praškim ljud* skim sodiščem zaradi svojih zvez z nekim špijonažnim uradom. Opolnomočenec za ameriško pomoč ino* zemstvu je sporočil, da so se zvišale do* bave Avstriji na 22 milijonov dolarjev. * Združene države in Velika Britanija sta odgovorili na italijansko noto, v kateri pro* si italijanska vlada za posredovanje pri re= šitvi vprašanja meje med Italijo in Jugo* slavijo, , v pritrdilnem smislu. * Bivši rumunski kralj Mihael in prin* česa Anna Bourbon=Parmska se bosta poročila koncem tega tedna v Atenah,« je izjavil major Vergotti, Mihaelov adjutant v švicarskem mestu Lausanne. »Poroko bodo slavili v kraljevskem sti* lu v palači v Atenah,« je dejal, »in sicer v soglasju z zakoni grške pravoslavne serk» ve in po ustavi za člane rumunske kraljev* ske družin Znani ameriški časničar Walter Lipp-mann piše v listu »New York Herald Tri* bune«: V daljši bodočnosti bomo bolj veseli kot jezni zaradi tega, da je francoska vlada zavzela odločno stališče proti takojšnji ustanovitvi države Zahodne Nemčije s pre* stolnico v Frankfurtu. Gospodarske prednosti, ki bi jih lahko dala ustanovitev take nemške vlade, so stvarno male in teoretične, če se jih pri* merja z razprtijami in neredi, ki bi ned* vomno nastali v notranjosti Nemčije in po celi Evropi. Ustanoviti nemško vlado v Frankfurtu pomeni pozvati Sovjete k ustanovitvi dru* ge nemške vlade v Berlinu. Zagovorniki na* črta za ustanovitev zahodne nemške drža* ve običajno zatrjujejo, da nameravajo Sovjeti na vsak način ustanoviti nemško vlado, neglede na to, kar bomo mi napravili. To je mogoče. Ali do zdaj so bili Sovjeti tako zviti, da niso hoteli biti prvi, ki bi to napravili. Mi moramo biti enako zviti. De* jansko bodo imeli ono vlado, ki bo prva ustanovila kako nemško vlado, odgovorno za razdelitev Nemčije. Če bi mi priznali nemško vlado s sede* žem v Frankfurtu, bi ta vlada imela vse od nas — gospodarsko podporo, politično moč in prenehanje vojiaške uprave. Vse druge njene perspektive pa bi zavisele od politike sporazuma s Sovjetsko zvezo in od njene trgovine z Vzhodno Evropo. Mi bi izigrali vse naše najboljše karte, Sovjeti pa bi imeli svoje še v rokah. Prva posledica ustanovitve vlade s sede* žem v Frankfurtu bi bila ta, da bi postal naš položaj v Berlinu izredno težak, če bi mi napravili iz Frankfurta namesto iz Ber* lina prestolnico one Nemčije, za katero imamo interes, bi bilo težko prepričati ame« riški narod in nemogoče prepričati francoski narod, da moramo vztrajati n?, pravici našega vztrajanja v Berlinu tudi za ce* no streljanja. Norveški zunanji minister je izjavil pri zborovanju danske socijalistične stranke, da so za obrambne namene države vnesli v proračun za leto 1948 še nadaljnih 100 mi* lijonov kron. _________ KOMPONIST »DENACIFICIRAN« Kakor poroča nemška novinarska agen* cija je' bil Richard Strauss, komponist nemškega porekla, ki bo ta teden dopolnil 84. leto, oproščen pred sodiščem za dena* cifikacijo v Garmisch=Partenkirchnu. Izid razprave, ki se glasi »ni kriv«, so mu brzojavno-sporočili na njegov dom v Montreux, Švica. V STO LETIH JE PREBIVALSTVO ANGLIJE IN WALLESA NARASTLO ZA 27 MILIJONOV »London Press Service« poroča, da je pre» bivalstvo Anglije in Wallesa v zadnjih sto letih narastlo od 16 na 43 milijonov. Eden izmed glavnih činiteljev, ki so pri« pomogli k temu napredku, je bilo zmanjša* nje otroške umrljivosti, ki je lani dosegla najnižjo mejo, ki je bila kdaj koli. Drugi činitelj pa je bila daljša življenska doba. Danes je povprečna življenjska doba mož 59 let in žena 63 let, dočim so pred sto leti možje dosegli povprečno starost 40 let in žene '42 let. POPRAVEK LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV? Predvidevajo, da bo odbor reprezentanč* ne zbornice za odnošaje s tujino odobril predloženi zakonski načrt, ki zahteva okre* pitev organizacije Združenih narodov in dovoljuje Združenim državam udeležbo pri organizacijah za skupne obrambe, kot pred* videva to listina Združenih narodov. Zakonski načrt, ki so ga sestavili po dvotedenskih razgovorih in po treh tednih zasedanj, predvideva tudi, da naj Združene države v predhodnjih posvetovanjih z osta* limi državami zahtevajo revizijo listine Združenih narodov. FRANCOSKO PODROČJE NEMČIJE PRISTOPILO K EVROPSKEMU OBNOVITVENEMU NAČRTU Z izmenjavo pisem med francoskim ge* neralom Guillaumejem in ameriškim vele* poslanikom v Franciji Jeffersonom Caffe* rvjem je vojaška uprava francoskega zasedbenega področja v Nemčiji izrazila svoj pristop k načelom, ki jih je določila ame* riška uprava FCA za svoje podpore k ev* ropskemu obnovitvenemu načrtu. Tako je francosko področje Nemčije po* stalo šestnajsta vlada zahodne Evrope, vštevši zahodna področja Nemčije, ki so že poslale takozvana pisma o namenu sodelo* vanja v tem smislu, ki bodo služila, dokler ne bodo sklenjeni dvostranski sporazumi in to najkasneje do 3. julija. Takšni pismi pa doslej nista poslali edino le še Švica in Por* tugalska, ki pa za zdaj ne potrebujeta ameriških podpor. Mi smo v Berlinu, ker je Berlin prestol* niča Nemčije. Če bo Berlin prenehal biti prestolnica Nemčije in če se bo »Nemčija« zmanjšala na Zahodno Nemčijo (brez fran* coske cone), ne bomo imeli za naše vztra* janje v Berlinu večjih razlogov, kot bi jih imeli za naše bivanje v Lipskem in Draž* danih. Vlado, ki jo hočemo ustanoviti v Frankfurtu ,imenujejo federalno vlado. To vlado pa bi morala imenovati ustavodajna skup* ščina, izvoljena v celi zahodni Nemčiji * ljudskim glasovanjem, volitve pa bi mora« lo proglasiti vodstvo političnih strank. No* ben pristen federalni sistem pa še ni bil ustvarjen na ta način; nemška ustava, kot jo imajo v mislih naši funkcijonarji, bi de* jansko ustvarila unitaristično državo; ki bi odstopila nekatere svoje oblasti raznim dr* žavam. Končno bi bili nosilci nemške su* verenosti državne stranke pod enotnim vodstvom in posameznim državam odstopljena oblast bi se lahko preklicala, kadar bi te centralizirane stranke to hotele. Po mojem mnenju hi pametno prenagliti se z nemškimi volitvami to leto. Od teh volitev bo za viselo, če imajo Nemci za prido* biti več, če se obrnejo proti vzhodu, ali več, če se obrnejo proti zahodu ali pa če posku* šajo lavirati v sredi. Izgleda v tem trenot* ku, da bi odgovorni politiki storili bolje, če bi besno volilno bitko v srcu Evrope odla* gali in ne pospeševali. Neumno je mislitb da bi v razburjenju, ki bi ga povzročile vo* litve — gre za celo vrsto volitev — Nemčija lahko postala produktiven člen evrop' ske skupnosti. Volitve bi le povečale strasti v Nemčiji in vstvarile napetosti v celi Evro* pi, vse to v veliko škodo zaupanja in gospo* darske obnove. Naravno se Francozi upirajo temu na* Črtu zaradi svojih državnih koristi. Toda Francozi so sosedje Nemčije in v Evropi n* more biti miru in edinosti, če ae presdr* francoske narodne koristi. Ne more priti dd splošne evropske ureditve, ako ne verujej? v njo Francozi in ako je oni ne podpirajo.* Problem Nemčije Kakšno je življenje v USA - NAPREDEK AMERIŠKEGA LJUDSTVA V ZADNJIH ŠTIRIH DESETLETJIH idtutUkik dtäwak Ametike »Richmond Times Dispatch« opisuje v daljšem članku prizadevanje ameriškega človeka za srečnejše življenje. Člankar se strinja s pokojnim Henryjem Fordom, ki označuje zgodovino kot zbirko datumov, ki ■ so za večino ljudi nezanimivi in ki pratično služijo le zelo ozkemu krogu ljudi. Henry Ford je imel prav vsaj v toliko, v kolikor gre za zgodovino, kot so jo poučevali ta= krat, ko je Ford hodil v šolo. Takratna zgo= dovina je bila obširna zbirka datumov o pričetkih in koncih vojn, revolucij, verskih vojn, fevdalnih vojn, zavojevalnih vojn, ko* lonijalnih vojn in državljanskih vojn. Za novejšo zgodovino človeštva v širšem smislu pa lahko rečemo, da je zgodovina borbe posameznika za dosego boljšega življenja, v katerem vlada služi posameznikom, ne pa, da ga izkorišča. V tej nikdar končani borbi je človek dosegel slavne zmage in trpke poraze, kar je bilo odvisno od posebnih raz* mer, od človekove energije in sposobnosti, oziroma nesposobnosti za sprejemanje ali odklanjanje modrih nasvetov, ki so mu jih dajali sposobni voditelji. Kritiki iz vrst totalitarcev nam pripove* dujejo, da je ameriški način življenja zgrešeni sen in da je v tem sistemu tretji« na ljudstva slabo oblečena, da ima slabo hrano in slaba stanovanja. Toda tudi za to tretjino Amerike, ki naj bi bila najbolj na dnu življenja, je postalo življenje nepri« merno znosnejše in upanje veliko bolj uresničljivo kakor v totalitarnih sistemih. Totalitarci nam tudi pripovedujejo, da je revolucija ali državni udar edina možnost, s katero si more ta »tretjina ljudstva« izbolj- šati svojo usodo. Le ene stvari pri tem ne omenjajo: da bi morali ti ljudje po. tem upogniti koleno pred diktaturo. Totalitarci nam že stoletja pridigajo ta krivi evsnge« lij. Zgodovina Amerikanca kot individua pa jih postavlja na laž. Pred nekaj dnevi smo objavili program, ki ga je leta 1912 sestavila ameriška socia« listična stranka. Takrat smo ugotovili, da so bile v večini držav uresničene skoro vse točke njihovega programa in to ne z revo« lucijo ali diktaturo, pač pa jih je uresničilo ljudstvo samo z evolucijo preko svojih vlad. Te točke so: 1. Osemurni delavnik; 2. Sta« rostno zavarovanje, bolezensko zavarovanje in nezgodno zavarovanje; 3. Posebna zakonita zaščita moških, žensk in otrok v trgov« skih in industrijskih poklicih; 4. Odprava uporabe in izkoriščanja otrok pri delu v to« varnah; 5. Policija se ne sme uporabljati za preprečevanje zakonitih stavk: 6. Nad« zorstvo nad tovarnami v pogledu razsvet* Ijave, kurjave, ventilacije in zdravstvenih ter higijenskih prilik, kakor tudi uvedba varnosti naprav za zaščito delavcev pred nezgodami v tovarniških obratih; 7. Usta- novitev svobodnih delovnih uradov po mestih; 8. Preskrba dela za brezposelne, kakor na primer javna dela v obliki tlakova« nja in popravljanja cest in ulic, razširjanje parkov ter javnih nasadov, igrišč itd; 8. Razne javne naprave za delavstvo; 10. Znanstveni načrti za razvoj mest, da bodo imela zlasti zdrava stanovanja za vse slo« je; 11. Higijensko nadzorstvo nad živili; 12. Zdravstveno skrbstvo in nadzorstvo; 13. Brezplačna zdravniška pomoč in zdravljenje delavcev v bolnišnicah; 14. Ustanove za skrbstvo in dobrodelnost za otroke; 15. Po* sebna skrb za odpravo jetike; 16. Javna kopališča, parki, igrišča in telovadnice; 17. Pokojninski sklad za učiteljstvo;. 18. Brez* plačne šolske knjige in potrebščine za de« lavske otroke; 19. Brezplačni šolski obedi za potrebne otroke; 20. Brezplačni zdrav« niški pregledi po šolah; 21. Šolska kopa* lišča in telovadnice; 22. Počitniški večerni tečaji za odrasle; 23. Šole, ki bode služile kot središča za specialne državljanske in okrepčevalne namene; 24. Socializacija pro« meta z alkoholom. Ta borba za izboljšanje življenskega stan« darda je v razmeroma kratki dobi 36 let rodila velike uspehe. Takozvana kapita- 30. MÄJ „SPOMINSKI DAN' Čeprav neprenehoma potekajo meseci in leta, odkar se je končala najbolj tragična vojna sveta, človeštvo še ni našlo toliko za* želenega temelja za nerazrušljivi in pravični mir. V vsej ponižnosti želimo prizna« ti, da potrebujemo božje pomoči. Preds. Truman. T rans/ordanski kralj Abdullah na obisku svojih cet v Palestini, ki se borijo proti Judom Kot znano, proslavljajo tridesetega maja v Združenih državah dan padlih. Ob tej pri* liki krasijo v Združenih državah in v kaki deseterici drugih dežel, na pacifiških oto* kih, na raznih vojaških pokopališčih gro« bove v vojni padlih Američanov. Američani proslavljajo že kakih osemdeset let 30. maj kot spominski dan v čast padlim. — Ta dan prvič proslavili 26. aprila 1866 na malem pokopališču v Colum* busu, državi Mississipi, kjer so bili pokopani v državljanski vojni padli vojaki Kon* federacije in Unije. Žene iz Columbusa so ta dan polagale cvetje na grobove vojakov. Potem pa so pozabile preteklost in s cvet* jem okrasile tudi grobove bivših sovražni« kov. Ta kretnja je ganila javno mnenje, ki je zahtevalo določitev posebnega dneva, ki naj bo posvečen spominu padlih. Poveljnik Velike vojaške republike je določil nato 30. maj za spominski dan. Ta dan proslavljajo z okrasitvijo grobov, z verskimi svečanost* mi, z raznimi prireditvami v korist vojnih invalidov ,vojnih povratnikov in bivših bojevnikov. Pri tem sodeluje vse narod. * Na predlog kongresa in zaradi tradicije, ki izhaja še izza ameriške državljanske voj* ne, je predsednik Truman izdal proglas, s katerim postavlja 30. maj kot »Spominski dan,« posvečen spominu padlih v vojni in ki ga bodo praznovali po vsej državi z molitvami za mir. listična družba je praktično izpolnila vse pravkar omenjene socialistične zahteve. To je naš odgovor komunistom. To je neizpodbiten dokaz, ki opravičuje delo Amerike, da more edino resnična demokracija z evoluci* jo zagotoviti človeku dostojno življenje, kije vse kaj drugega kakor revolucionarna enakost komunističnih podanikov v rev« ščini, ki izhaja iz marksističnega sistema. iiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiimMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMinmimi 1 MBCLÖVEK I Če pogledamo v potek zgodovine zadnjih | let, opazihio, kako je mnoge mislece, filo« 1 zofe in fanatike navdala ideja nekakšne* | ga »nadčloveka.« Že grška mitologija je = poznala »nadčloveka.« To so bili Titani, ki | so se borili z bogovi za človeško srečo. | Znan je Titan Prometej, ki je s ponosom = prenašal vse muke, ker je prinesel ljudem | ogenj. V novem veku je bil veliki filozof | Niztsche tisti, ki je zopet vrgel med člo* | veštvo idejo »nadčloveka«, katera je za« i strupljala mnogo velikih mož. Te ideje so 1 se poslužile tudi tri največje ideologije (fa* | šizem, nacizem in komunizem) 20. stoletja | in vsaka od teh bi hotela napraviti lastnega | »nadčloveka,« na podlagi katerega bi mogla = ustvariti povsem novo človeštvo. | Komunisti kakor tudi nacisti in fašisti = odločno odklanjajo ideal normalnega in | običajnega človeka. Oni ga popolnoma pre« | zrejo in v tem preziranju se popolnoma | strinjajo. Toda ideja »nadčloveka« med ita« | lijanskim fašizmom je popolnoma propadla, | kajti italijanski narod, eden jiajstarejših | latinskih narodov, je zvest čuvar rimskih 1 izročil in ga ni mogoče kar tako pretvoriti | v nekaj drugega. Italijanski narod hoče | ostati, kakršen je, in uživati to, kar ima. | Drugače pa je bilo z nacističnim »nadelo* | vekom«, kajti ta ideja sama se je porodila = v germanskih možganih in ni bila tuja ene* | mu delu germanskega naroda. | Komunisti prav tako skušajo ustvariti = svojega »nadčloveka.« Toda ta poizkus ni | uraden kakor pri fašistih in nacistih. Ko-| munistični nadčlovek je povsem poseben tip = delavca udarnika, kateri je nadvse srečen, | da sme garati od zore do mraka, kateri pre* = kipeva od veselja, kadar sme namesto spa-I nja delati vso noč, ki je najsrečnejši takrat, = kadar prekorači predpisano normo za 10%. | On ni nikdar utrujen in čim več dela, tem 1 več moči dobiva za delo. Čim pa dovrši | delo, je njegovo edino razvedrilo, da se zo* | pet razgovarja o delu in uči drugega, kako 1 naj dela. Ta idealni delavec je velik svet-! nik nekakšne nove »vere,« ki tudi hoče | imeti svoje svetnike in svoje bogove. Ti bo« | govi so željni človeškega znoja. Toda na = vrata trka že nekaj povsem novega —■ | atomska doba — in kdo ye kakšnega no* = vega »nadčloveka«, si bo izmislila ta. Hjer &e kuje moda . . . Sprehod v politična središča sveta. ... pri udarcu na gong je bila ura deset. Prinašamo poročila: Predsednik Truman je na današnji tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil... Kremi je odgovoril na noto Združenih držav... Uradno poročilo britanske vlade o današnji seji v Downing Street=u ... Vedno znova slišimo že dobro znana ime* na nekih hiš ali ulic in radijski poslušalec natančno ve, da gre pri teh imenih za sve-tovnovažna politična središča, kjer se vodi politika in odloča usoda človeštva. Le malo* kateri poslušalec pa ve, kakšne so te hiše po svoji zunanjosti in notranjosti. DOWNING STREET io Sedež in urad britanskega ministrskega predsednika. Ta hiša je bila po umiku pri Dunquerque duša odpora proti napadalnosti in prispodoba osvobodilnega boja človeštva v odločilnih vojnih letih 1940=41. V za* klonišču tega častitljivega starega poslopja je Winston Churchill s svojim vojnim kabinetom kljuboval nemški »bliskoviti« vojni. Trinadstropna, ozka in nekoliko staro* modna je hiša št. 10 v ulici Downing Street. Pročelje na ulico je široko komaj tri okna. Vrh poslopja, ki je po svoji zunanjosti povsem enostavno, so tri podstrešne sobe. Spodaj nad vhodnimi vrati je majhna stre* ha s starinsko železno svetilko. Ozka hišna vrata imajo staromodni tolkač z medenina* sto ploščico, na kateri je uradni napis: »First Lord of the Treasury«. Če vstopiš, se s poštovanjem oziraš po teh prostorih, v katerih se je od leta 1735., ko je Sir Ro* bert Walpol bil prvi angleški ministrski predsednik, kovala angleška zgodovina. »First Lord of the treasury« — to pomeni pravzaprav »zakladni minister« — je prvotno bil naslov predsednika angleške vlade. Napis na hrastovih vratih so obdržali iz spoštovanja do tradicije, katera pa v sejni dvorani itak govori in diha iz vsakega pred« meta. K tem starinsko pomembnim predmetom spada predvsem vaza z vresjem, ki je staroangleški simbol sreče in ta vaza v kotu na kaminu nikdar ne zapusti svojega mesta. Predstavlja pa pravzaprav edini okrasek te enostavne resne sobe s prevladujočo belo barvo. Sredi sobe je dolga ze* lena miza in okrog nje z usnjem obloženi stoli. Za to mizo je 200 let — od Walpola do Attlee*ja — sedem in petdeset angleških ministrskih predsednikov vodilo' vladne seje. Stara znamenita imena ožive in postaja* jo zgodovinska stvarnost. Tukaj je sedel Disraeli, ki je svoji kraljici indijsko krono položil pred noge. Tu je preživel kos svojega življenja Lloyd George, ki je zmagovito pretolkel prvo svetovno vojno, Stanley Baldwin, Winston Churchill — to je Dow* ning Street 10, poslopje, katerega okna so bila pogosteje razbita kot katerega koli drugega v Londonu. QUAI D'ORSAY Diplomatsko letalo potrebuje za pot iz Londona v Pariz samo tričetrt ure. Quai d’Orsay je čudovito lepa ulica ob levem bregu reke Seine, od kod.sr je najlepši po* gled na prekrasne pariške palače. Po tej ulici se imenuje palača francoskega zunanjega ministrstva: Quai d’Orsay; Palais Elysee — Elizejska palača, sedež predsed* nika francoske republiko, pa vas pozdravlja iz elegantnega parka v srcu Pariza v bližini trga de la Concorde. Medtem ko v Londonu pred Downing Streetom 10 na na* sprotni strani ulice stoji le kak posamezen avtomobil, so za pariško vladno četrt tipi* čne policijske straže po dva in dva s svojimi ohlapnimi pelerinami. Če pa se znajdeš v sejni dvorani ene izmed francoskih vlad* nih palač, moraš ugotoviti neko arhitektonsko sličnost z notranjščino vladne palače na Dunaju: enaka dolga zelena miza, z mede« nino okovani stoli, oljnate slike velikih dr* žavnikov z okvirji temno-zlate barve, viso* ka ozka vrata, velika tišina — iz državnih pisarn in ministrskih sejnih dvoran veje neki svojski duh ... BELA HIŠA In sedaj potujmo v mislih preko azijske celine in Tihega oceana v Ameriko. Naš cilj je Bela hiša, ime, pod katerim je treba ra= zumeti politično središče Združenih držav Sev. Amerike. Predno pa naš avtomobil zavije v prekrasen park, mora prevoziti dolgo avenijo Pennsylvania ter pustili za seboj vojno ministrstvo, državno zakladnico ter množico impozantnih bančnih palač. Bela hiša, središče Amerike, pa se nam predstavi takale: dvonadstropna, belo ple* skana stavba v novogrškem slogu in z ameriškim zvezdnatim praporom na strehi. Ne* ka široka, zadovoljna mirnost diha iz te stavbe. Državni policisti v civilni obleki površno pregledajo naše dokumente, ogromen zamorski vratar pa vodi goste v sprejemno dvorano. Iz stene nas najprej pozdravi velika slika pokojnega predsednika Roosevelta, družbo pa ji delajo slike ostalih slavnih prednikov sedanjega predsednika Trumana. Najpomembnejši prostor te najznamenitejše hiše v Združenih državah pa je z rdečim broka» tom obloženi salon, kjer predsednikova so* proga — »the first lady of Amerika« — sprejema svoje goste. Važnejša politična posvetovanja se vrše v sejni dvorani, oblo* ženi z zeleno svilo, vsi vozli moči Združenih držav ameriških pa se stekajo v sred-njeveliki predsednikovi delovni sobi. Ta leži v najmimejšem traktu tega obsežnega poslopja in smejo do nje le najožji sodelavci. Mesto s kupolami ob Volgi, krasna vila v srcu Washingtona in neznatna hiša v eni izmed tihih, stranskih londonskih ulic — tri stvari in trije pojmi, v katerih pa se zr* calijo sistemi in predstavljajo ključ do uso* de narodov in držav. Samo tri poslopja so, in vendar dnevno na milijone ljudi z napetostjo pričakuje, kaj jim iz njih poročajo. KREML Do Moskve tam na vzhodu je pa že precej dolg skok. S svojimi več sto stolpiči, mogočnimi zidovi in čudovito lepimi kupo* lami štrli v nebo Kremi kot srce in možga» ni velikanske države Z. S. S. R. Starinski, častivredni zidovi Kremla s svojimi skriv* nostnimi vrati in vratci oklepajo pravcato mesto. Ime Kremi samo je neka staroslovanska označba za prvotno naselbino, nekak grad, okrog katerega so kasneje zrastle druge stavbe. Stoletja ruske zgodovine so Kremlu vtisnila svoj pečat. Tukaj so sto-lovali ruski vladarji, ki so ustvarjali velesilo Rusijo. Ruski državni poglavar tudi danes stoluje v Kremlu. Iz sobe generalissi* ma Stalina je lep razgled čez trg, okrog ka* terega stoje najvažnejša ministrstva. FRAN MASELJ-PODLIMBARSKI: Kako sem prvikrat romal Do Šentilovega je bilo še teden dni. Ta teden se je neznosno vlekel kakor beda človeška. Gonil sem dimko na pašo, sanja= ril in ogledoval goro. Ali dimke nisem po= zabil; besede tetine, da »pojdejo samo pridni otroci na goro,« sem si vtisnil dobro v glavo. Tiste dni so se mi zbudile želje iti v svet, potovati od kraja do kraja. Zavidal sem to vsakemu popotniku, ki. je šel mimo mene, poigravajoč s palico in požvižgujoč; rad bi se mu bil pridružil, s popotno kljuko v roki in s torbico na rami bi mahal po beli cesti, ogledoval se, žvrgolel ip šel da= Ije, dalje, tja do visokega Triglava, o ka= terem sem mislil, da stoji na koncu sveta. Dan pred svetim Tilnom je že vse kazalo na gorski shod. Prišli so medičarji na svo» jih težkih vozeh in najeli v naši vasi lahke voziče, na katerih so peljali svoje blago dalje na goro. Otroci smo ogledovali te ime» nitne može ter njih kovčege in živo smo si v mislih slikali lepe stvari, ki se bodo pro» dajale na gori. Z medičarji so prišli berači, ki so, gredoč na goro, obirali hiše po dolini. Popoldne so začeli vreti romarji od vseh strani. Po njih številu so vaščani sklepali, za koliko bo obogatela cerkev, koliko bodo raztočili krčmarji, prodali mali trgovci, in ali bo kaj prida beračem ali nič prida. Gor» ski zvonovi so tisto popoldne pritrkavali tako ubrano in so vabili tako milo, da ro» marji niso nič utegnili postajati pri dolin» skih krčmah. Vsak je pospešil korake, da bi čimprej prispel k cerkvi, v kateri stoji svet» nik, ki vedno rad pomaga. Napočilo je šentilovo. Ob eni zjutraj je na gori pritrkavalo imenitnemu dnevu. Ti» ste čase sem spal na podu v dišečem senu. Teta me je hodila zjutraj klicat, ko se je na oknu že hladilo kislo zelje. Ali težko ji je bilo me sklicati, šentilovo jutro pa me je teta lahko sklicala. Precej sem bil na nogah, ko gern zaslišal njen gles: »Hej, Franček, na goro pojdeva!« Tekel sem na ulico, se umil pri koritu in brž sem bil v hiši, kjer me je čakala teta že opravljena. Nadel sem si klobuček, vzel pod pazduho v majolika» sto ruto zavit štrukelj, spečen nalašč za brašno, in hajdi z Bogom na božjo pot. Jedva sem prestopil hišni prag, že sem pogledal na goro; Navajen sem jo bil videti v zeleni obleki, sedaj pa stoji pred menoj temnovišnjeva in na njej se odlikuje cer» kev S svojo živo belino. »Lepo vreme nam bo dal vsemogočni Bog!« je dejala teta, ko se je nagledala cerkve. V naši dolini je že taka navada, da kmet, če se pride zvečer ali ponoči pred vežna vrata hladit, vselej po» gleda na gorsko cerkev in ugiblje, kakšno vreme se bo zverižilo za prihodnje dni: če je videti gorska cerkev temna, bo vreme slabo, deževno; če pa je bela in svetla, bo vreme dobro in jasno. Udarila sva po stezi črez travnike mimo kupov dehteče otave. Teta je imela nad šestdeset let, drobnela pa je kaj gibčno pred mano; nje bistro oko je tudi v temi zapazilo vsak vodotoč, vsako strugo in brv, lužo in krtino. Bila je lepa noč, kakor ustvarjena za romanje. Mesec je bil že za gorami, a njegov mehki odsvit se je razlival trepetaje po vsem nebosklonu. Lahki, redko razstlani oblački so mrleli po obzorju; med njimi so rojile drobne, svetle zve» zde, potujoč prek sinjega nebesnega oboka kakor romarice po zeleni planini. Prek pla» njave je frlela kresnici podobna luč, ki si je z njo zgodnji romar razsvetljeval še temno peščeno pot. Zavila sva po stezi v goro. Iz doline se je slišalo ropotanje mlinskih koles, petelinje petje, pasji lajež in zdaj in zdaj bitje cer» kvene ure. Teta je vžgala treske, ki jih je nesla s seboj, da je svetila po poti. šel sem tiho za njo. Spomnil sem se štruklja in oglasil se je v meni črv poželenja. Prema» gala me je želja po štruklju, začel sem s prsti vanj dolbsti in nositi sredico v usta. Od vseh strani so se jeli zgrinjati ljudje na goro, povsod se je čulo iz teme govorje» nje, tu pritajeno, tam živo. Bilo je še zgodaj v jutro, ali berači so bili že pri svojem živahnem poslu. Teta jim je metala novce na levo in na desno. Gorska ura je bila počasi in slovesno štiri, ko sva se približala cerkvi. Pri zna» menju, stoječem pred cerkvijo, je teta po« kleknila in mi namignila. Pokleknil sem, toda ne njej ob stran, ampak za nje hrbet. Zbal sem se bil razkuzmanega berača Fi= kuža, ki je sedel poleg znamenja. Fikuž je bil poglaviti malhar naše doline; otroci smo se ga bali, kakor da nosi v svoji malhi tiste preklicane Srebrnjake, ki jih je bil Iškarjot dobil za Kristusa. Teta je hotela iti mimo njega, kakor bi ga ne videla, ali bistrooki Fikuž je ob pravem času spoznal radodar» nico ter je, iztegnivši roke, pojoče zavpil na ves glas: .»Oj ljubi prijatelji in prijateljice, romarji in romarice te svete božje poti, po» glejte na mene siroto, obdarujte me siromaka božjega!« Nekako grozno se je raz» legalo to moledovanje po temini. Teta ga je obdarila. * Prišla sva k cerkvi. Tik grmovja je gorel ogenj; okoli njega je sedela gruča romar* jev in prepevala pobožne pesmi. Teta je vrgla nedogorele treske v ogenj. Po deskah in na vozičih so spali romarji in trgovci. Krotek odsev prve zarje je naznanjal, da se bliža dan. Stopila sva v cerkev. Po klopeh in pri stranskih oltarjih je dremalo dokaj ljudstva. Sredi svetišča je čepela zgužena postava Petračkovega Boštjana poleg kebla pitne vode. Ta farizej je ob shodih studen* čnico prodajal, podnevi pred cerkvijo, po* noči po cerkvi. Ko se je teta priporočila pri stranskem oltarju pred podobo svetnika čudodelca, me je potegnila za sabo pred ve* liki oltar, kjer sva pokleknila. Gledal sem po širokem prostoru okoli in okoli. Vse je bilo tako skrivnostno, slovesno in neslovesno. Ob stenah in v kotih je kraljevala gosta tema; iz nje je gledal tu in tam podkovan črevelj, kuštrava glava, stisnjena pest, žensko krilo. V visečih sve* tiljkah so brlele rdeče in zelene luči; njih žarki so se otrinjali ob zlatih opravah sve* tnikov in svetnic. Rožljale so brojanice, loputale duri, odmevali so.koraki vstopajočih romarjev. V klopi nad menoj je slonela ženska in globoko dihala, tiho kimaje z glavo, poleg nje je hrkal in hropel romar. Skoz okno je padala mrkla svetloba na oltar, žarek sve» tiljke se je opiral naravnost ob obličje le* šene podobe svetnikove. In ta svetnik je gledal tako drobno in naperjeno name! Do takrat še nisem bil nikdar ponoči v cerkvi; toda dostikrat sem slišal o grozah, ki se dogajajo ob nočnih urah tam in na pokopališčih. Oživela je otroška domišljija, spomnil sem se takih pravljic in groza me je prevzela. Pogledal sem na teto, ali je tudi nje kaj strah, ali ona je šepetala svoje mo* litvice in se ni zmenila zäme. Zdrknil sem počasi na kolena, se poravnal, položil roko na kamnato stopnico in prislonil uho. Tru* den zadremljen... Sanja se mi, da svetnik izteza roko po meni... Hotel sem zakričati na ves glas, a tu me je prebudila teta, polo» živši roko na mojo ramo.. Vstal sem, segel po štruklju in klobučku, in ne da bi se ozrl v oltar, sem bežal za teto venkaj na beli dan. Precej sem pozabil težke sanje, ko sem ugledal jutranje solnce in toliko pražnje oblečenega ljudstva. Od vseh strani so lezli romarji po peščenih potih in stezah na go* ro, po vseh straneh so razodevali berači svoje pretege in žalosti radodarnemu človeštvu in kazali svoje govorniške sposobnosti. Fikužev glas, dasi nekoliko hripav, je za» tapljal vse druge. Trgovci so že razprostrli, razobesili in razpoložili svoje blago. Večno bi človek stal pri teh razstavkah in pasel pogled ;pa teta ni hotela. Vedla me je za cerkev, kjer so delovala kupčijska bitja ni* žje vrste. Tu je suhljat dedek mrcvaril in rezal kuhanega koštruna na majhne kose; pomagala mu je nadušljiva ženska, ki je pobirala novce od gostov in jim delila juho. Poleg te dvojice je imela starikava ženska poln jerbas prijetno vonjivega pšeničnega kruha naprodaj; in da bi bilo vse pri roki, kar okrepi in poživi pobožnega človeka, se je utaboril precej za jerbasom Petračkov Boštjan z dvema kebloma pitne vode. Pa Boštjanova kupčija je bila slaba, ker je bilo še prezgodaj in ker se trudnemu romarju prilega dosti bolje vino nego voda. Tudi kave se je prodajalo obilo. Neka ženica je teto klicala k svojemu ognjišču, toda teta je odmignila z glavo in z roko. Po nobeni ceni ni marala kave in kupila je rajši juhe. Ko sva se okrepčala in prezračila, sva od» šla zopet v cerkev, ker se je pričela prva maša s pridigo. Dalje kakor drugi sva se s teto pomudila v cerkvi. Ko sva stopila iz nje, je bila pri lopah in medičarskih šatorih že prava gneča. Vse je ogledovalo, pretipavalo in kupo» valo. Pririla sva se do medičarja in stala sva pred deskami, obloženimi z vsakršnimi sladkostmi za otroke. Kako lepe stvari so ležale in visele pred mano! V vseh mogočih barvah so se mi vrtele pred očmi, kakor da je navihani medičar božjo mavrico ukradel z neba in jo razprostrl po belih prtih. Teta mi je nakupila konjcev in kolesec, kolikor jih je poželelo srce, in sreča se je priselila k meni. Daije in dalje sva se rila s teto vedno mimo raznovrstnega blaga in zgo» vornih prodajalcev. Pri nekaterih lopah sva postala in teta je ogledovala posebno rute. Tu in tam je katero potipala, poduhala in povprašala po ceni, ali kupila ni nobene. Kupila pa je podobo svetega Valentina, ki sva o njem slišala toliko lepega tisto jutro v pridigi. Tako sva počasi prilezla do dedka z bravjimi porcijami. Ko sva prišla poleg ognjišča, me je teta vprašala, ali sem kaj lačen. »Nič!« sem odgovoril kratko in veselo. »Kako bom lačen, ki imam polno ruto konjcev in kolesec!« Pri Petračkovem Boštjanu sva stala sko» ro četrt ure. Teta se je rada posmejala te» mu bore človeku, ki se je med smejočo drhaljo pulil, suval in pehal za uboge nov» ce, da mu je lil pot raz rjavo lice. Ko se je teta naveličala teh burk, je pogledala na sonce, ki je stalo že visoko na nebu, in se domislila, da bode čas, se odpraviti na obratno pot domov. Ali nerada se je ločila od gorske cerkve. Počasi odhajäje se je ozi» rala po hramu božjem in po zvoniku, do» kler ni odvrnilo nje misli znamenje, pdieg katerega je taboril Fikuž. Tok! Tok!... Nekdo trka. ,»Oče... obisk!« Siao, moj stari vratar mi pomoli poset» nico mandarina Wanga. »Je mandarin?« »Ne, oče, tri majhne gospe, zelo lepe.« »Tako? Gotovo so se zmotile.« »Ne, oče! Prosijo, da bi jim pokazali Svo» jo hišo: še nikdar niso videle evropske hiše.« Vstopijo. »Plemeniti misijonar, me, ponižne služabnice podprefekta Wanga, bi rade videle vašo lepo hišo.« »O, gospe, moja hiša je tako skromna!« »Ne, ne, kar očarane smo nad njeno le* poto in njeno arhitekturo.« »Oh, gospe, res ne zasluži vaše hvale!« »Zasluži, zasluži!« Tri so; smešna starka jih spremlja. Ena njih bi jih imela okrog štirideset; ta je zakonita žena, drugi dve sta čisto mladi: dvajset in petindvajset let. Te dve sta po* stranski ženi, siao, male sestrične, kot jih naziva ljudstvo. Vse tri se zde kakor sta» rejša sestra in dve mlajši ali kot mati in dve hčerki. V brezhibni toaleti so. Malo ri» žnega pudra, lahno barvane obrvi, za noht rdečila na licih in ustnicah, oči, iskreče se od radosti. Ob pogledu nanje bi se spomnil na nežne cvetke, vzklile v toplem cvetlič* n jaku. Drobno stopicajo s svojimi umetno skvarjenimi nogami; svilena obleka šumi, njih smeh zveni srebrno, njih domisleki so otro* čji. Na zapestju jim visi srebro, v ušesih jim pozvanjajo zlati uhani, iz umetno zvitih črnih last izhlapeva oster jasminov vonj. Jaz, star, kmečki misijonar, pa te male gospe v svojem bogatem okrasju; kakšna razlika! Moja stara hiša se čudi. Te male gospe niso boječe. Ko so si ogledale in očudovale v pritličju slike, svete po* dobe, obrabljeno pol evropsko, pol kitajsko pohištvo, hočejo videti še nadstropje. Ni vi» soko, to moje nadstropje, vendar je treba gor po polžastih stopnicah. Male lutke poskušajo s svojimi skvarje* nimi nožicami navzgor, a zaman. Prešla* botne so njih nožiče. Kako smešno-žalostna je ta moda! Najmlajša jo pogodi. Vrže se na kolena in začne lezti po vseh štirih navzgor. Njeni sestri, soženi, ali kako naj jih imenujem... pa za njo. Ta prizor ni za vsak dan. Tri lič* ne lutke kobacajo po štirih ... Njih široke hlače iz rdeče svile pometajo prah, njih kratka tunika se jim zapleta pod kolena. Plezanje je dolgo in mučno, a vse tri se smejejo svoji nemoči... »Vaše sestre v Evropi ne poznajo takele telovadbe,« je pripomnila zakonita. »Dolga in široka stopala imajo; njim je lahko.« »Toda, vrle gospe, zakaj si tudi ve ne privoščite takih stopal?« »Fej!« se je namrdnila, »takšno ostud* nost!« Pogovor je zastal. Zadnji napori. Vesel smeh. Na vrhu so. Nadstropje je bilo podobno pritličju: so* be, skromna knjižnica, majhen hodnik. V kapelico z Najsvetejšim jih nisem maral peljati, a tedaj so iskreno zaprosile: »Vrli oče, vaš Bog mora biti pač dober, ko vam je dal poguma, da ste se naselili v Povratno pot sva ubrala prek samotne in tihe leščeve doline, da bi se ognila lju* dem, ki so iz bližnjih krajev trumoma vreli na goro k deseti maši. Zajela je naju go* sta šuma. V leščevi dolini sva počivala. Teta je se* dla v zeleno mejo in mi je vzela majolika-sto ruto. Izvila je štrukelj in zmajevala z glavo, videč, da je votel. Napela je ustne, kar je bilo znamenje, da tli v njej tiha je* žica. Toda moja teta ni imela moči, izreči karajočo žal besedo, ki bi ostro zadela grešnika. Kmalu se je razkadila nje mehkotna jezica in tem lepše je posijalo solnce spra* ve. »Glej ga, Francka!« je dejala s pose* bno milobnim naglasom, ki je svojstvo mehkim, brezsilnim ljudem; »kako je iz» luščil in izvrtal sredico; skorjico bi bil po» hrustal, skorjico — skorjica ni za moje zobe!« Take besede so me pomirile. Teta je v mojem pogledu brala, da se kesam greha, in ko je razpolovila skorjo, mi je podala večjo polovico. Zagnal sem se v leščevje iz-tikat za lešniki. V tem, ko sem se potikal po dehteči hosti ter zobal maline in nabiral lešnike, je teta molila in se križala, kadar* koli je pozvanjalo na gori. Zapustila sva pot in lezkoma sva se spuščala navzdol po temnih, s preperelim list» jem nastlanih drčah in stezah. Med potjo me je poučevala, kako koristno in Bogu ugodno je, če gre človek s pravim name» nom na božjo pot. Solnce je stalo že na temenu gore, ko sva prišla v dolino. Družno sva korakala po prašni cesti, srčno vesela in zadovoljna, da sva opravila Bogu všečno pot. našem revnem selu Uan»Ngan ... celo on sam je tu.« čudim se, odkod vedo, da je moj Go» spod tu. »Res, gospe, naš Bog je dober. Le eno ga boli, da ga ves svet ne pozna.« »Oh, oče, pokažite nam tega dobrega Boga!« Vstopimo. Pokleknem in se dvignem. Presenečen sem! Tudi one so na kolenih, tesno druga ob drugi kleče vse zbrane. Celo ustnice premikajo. Pustim jih za trenotek in še sam pomolim. S smehom, vesele nad mojim preseneče* njem, se dvignejo. »Oče,« je rekla najmlajša, »molile smo.« »Zares smo, Eul-Fei (druga žena) zna brati in nam razlaga krščanski nauk. Celö molitvenik ima.« »Da, jaz poznam dobrega Boga; tam no* tri v zlatem ciboriju je... Tamle v ličnem okvirju je pa Mati božja. O, kako je lepa!« Eul»Fei je postala zgovorna in vneto razlaga. »Za kaj ste pa molile, če smem vprašati seveda,« sem rekel. »O, zakaj ne, saj ste zastopnik Gospodar« ja nebes,« so odgovorile vse tri. »Jaz,« je rekla najstarejša, »sem prosila otrok, ker jih nimam.« (Največja nesreča za kitajsko ženo!) »Jaz,« se je oglasila druga, »sem prosila vašega Boga za svoje otroke.«. (Ona jih je imela edina od vseh treh.) »Jaz pa,« dostavi najmlajša, »sem prosi* la vašega Boga, da me napravi kristjane. Seveda za zdaj ni mogoče, vi ne dovoljujete mnogoženstva, toda pozneje kdaj ... tako mlada sem še, on je pa tako dober, vaš Jezus.« Lepa ta ženska, komaj dvajset let ji je; iz oči ji sije razum. Da, zakaj ne!... pozneje morda, ko jo bo Bog osvobodil vezi- Obiskovalke ne govore več, ta obisk pri našem Bogu jih je zelo ganil. Nekaj čutijo v srcih in boje se, da ne bi prazne besede tega uničile. Poslovijo se. Vesele se vračajo domov, ker so mogle moliti »pravega Boga«. * Odšle so, nikdar več jih nisem videl, a večkrat sem mislil na njih uboge duše; vsa* ka je nosila svojo bridkost in na svoj način iskala olajšanja; vse tri pa so čutile, da bi našle olajšanje v krščanski veri. M. K. Za dobro voljo Oženjen »No, kako je, ko si oženjen?« »Ko sem se ženil, sem jaz govoril, ona je pa poslušala. Ko sem se oženil, je ona go* vorÜa in sem jaz poslušal. Zdaj pa govoriva oba, sosedje pa poslušajo.« Srečenosno petje Barba( domov prišedšemu možu): »Ko sem zapela eno kitico pesmi ,Kaj pa je tebe treba bilć’, je priletel tale čevelj skozi okno.« Mož: »Brž zapoj še eno kitico, ta čevelj je meni kar prav!«