List
25.
Tečaj
XLII.
i
na

Jzhajajo vsako sredo po eeli poli. Yeljajo v tiskarniei jemane za eeio leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold., pošiljane
po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ij ubijani 18. junija 1884.
0 b s e g : Obdelujmo umno naša polja!
in izkušnje.
V
Studij e o povzdigi našega kranjskega sadjarstva. (Dalje.)
Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.)
Kmetijske novice
stave v državnem zboru 16. maja. (Dalje.)
Govor dr. Bilinskega o šestem oddelku obrtnijske po-
Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Obdelujmo umno naša
polja !
Spisuje V. Rohrmann, pristav deželne kranjske vinařské in sad-
jarske šole na Slapu.
Zakaj orjemo 11a ozke kraje ali grede?
Mnogo se je uže pisalo o umnem poljeđelstvu
ki
vendar naš kmetovalec jo de-
mnogo, kako bi se pospeševala rodovitnost zemlje vir vsega vžitka
loma kot tako še premalo pozna in čisla, kar nam
kaže obdelovanje njeno. Veliko kmetovalcev je še, ki žalibog orjejo zemljo, da je le izorana, jo povlačijo, da povlečena, se poslužujejo orodja, katero danim njim razmeram ni primerno itd. Velevažni pomen jakosti obdelovanja ni jim dovolj jasen, dokazov v to đajejo
nam tu m tam v ozbilje naši domaći kraji.
Ne mislimo si naše zemlje kot mrtve stvari, ki v stajališče služi rastlinam, mislimo si jo marveč kot naravno delavnico rastlinoreje, katera tem bolje iz-delke daje, čem bolj z umnimi pripomočki ji kmeto-
valec streže! Ona je najbolj gotovo naložen kapital za kmetovalca, kateri tem večje obresti daje, čem bolj ona rodovitna. Večjo rodovitnost zemlje pa tudi mi lahko dose-ako zemljo umno obdelujemo, kar izdatno plo-
zemo
donosnost njeno pospešuje, povekša. Naj nam služijo v izgled naši severni bratje Čehi. kojih gospodarstva
hitreje osuši; rabi se pa tudi pri zeló plitvi plasti da zamorejo rastline, sosebno one z daljšimi koreni
?
nami, vspešno rasti. Prvi namen je opravičen le v posameznih slučajih in sicer na težki zemlji s plitvo gornjo plastjo, kjer je spodnja plast neprodrljiva in v legah, kjer leži površje polja malo da ne enako visoko s površjem blizo tekoče vode, kakor to vidimo po Dolenjskem na nižje ležečih poljih, ki se prostirajo poleg Krke, na pr. od Belecerkve doli proti Dobravi itd., ki bi o času izstopa celemu pridelku polja pri drugačnem načinu obdelovanja še bolj škodovati zamogla, kakor uže sedaj škoduje.
takem položaji držati se mora naš kmetovalec vodila, da čem bolj mokra in neprodrljiva je spodnja plast, tem manj široki in manj plitvi, toraj bolj ozki in bolj visoki kraji so boljši. Slednji se tudi zbokajo da odstrs
pomore.
ali ekonomična situvacija veleva omenjeni način obde
»
preobilne mokrotě tudi veter lažje pri tem slučaju, to je, ako nam dane razmere
lovanja na ozke kraje, naj se namenu primerno tako postopa, da se razori nekaj globokejši naredijo, kakor
?
je dosedaj navadno, kateri razori potem tako činijo kakor odprti jarki pri ođpeljavanji vode (drenaži). Da se razori globokejši naredijo, poslužuje naj se po plugu še lopate; boljše se pa tovnapravi z osipovalnikom, kakor v posameznih krajih Češke delajo, kjer so ozki kraji na mestu. Razori se naj zraven tega naredijo po padu zemljišča, da se voda lahko
odteka
?
ne pa
da v njih zaostaja in nabíraje se škoduje rasti zelišč.
Ker pa takih razmer ne najdemo tako splošno po
so res izgledna v tem oziru! Umno obdelovanje zemlje Dolenjskem, naj se toraj posnema v ugodnejših legah
pa v raznih krajih kaj različno in se ravna po ob- umni gospodarji in prestopi se k oranju vsaj na široke
nebji, krajevni legi. jakosti zemlje, vrstenji rastlin itd.
kraje
v prid. Obdelovanje je pri ozkih krajih bolj
splošno rečeno po krajevnih razmerah (ekonomični si- nepravilno , kajti navadno pride v sredi kraja rodo tuvaciji). Te razne razmere je neobhodno potreba do vitna zemlja skupaj, med tem, ko jo pri razoru,
so
drobnega spoznavati in si na podlagi natančne pre- sebno pri plitvi plasti, čisto primanjkuje ; ravno tako iskave in merodajnega izkustva izbrati pravi način godi se z gnojem, ako nismo tako previdni
da pri
obdelovanja — način, koji nam osiguri kolikor možno raztrosenji pustimo v sredi kraja progo in ga tudi v
..............* *	razor dajemo. Sejanje navadno trpi. Podorano seme
kupici se navadno v sredi kraja, podvlačeno pa pri
največji in najbolj izdatni vspeh!
Ako pogledamo naša polja, vidimo po večjem
govorim sosebno o Dolenjski — oranje na ozke kraje, zbokanih krajih bolj proti razoru
Vpliv
a ci a ni
Gotovo se nam takoj rodi vprašanje čeno ali ne?
Deloma da, deloma ne!
>
je
to opravi- enak in velja to sosebno o toploti, kar pa je odvažno
za rast zelišč. Plevel, sosebno isti, kojemu ugaja mo-
K
krota, se rad vrine pri razoru in se prostira dalje
*	^ i	v«	»v	i »i	yi
Namen oranja na ozke kraje je hitro odpeljavanje temu pridruži se pa večinoma še ona velika škoda ali odvračanje preobilne mokrotě, da se mokra zemlja da se rastoče mlade rastline vsled odtekajoče se vode
?
196
ki se pa navadno vsled slabo speljanih razorov v teh
nabira, v rasti zadržujejo in celó poginejo.
O vsem tem rečenem prepriča se lahko slelierni, ako prehodi naša polja o času mlade setve — našel bode gotovo te izjave opravičene.
Koliko prostora pri razoru praznega, koliko površja pomanjkljivo posejanega, kako zanikrna, slaba rast pri razoru! Nasprotno pa posamezno kaka gosta, pregosta rast — na korist slame — v sredi kraja! koliko zrna zametanega, ki bi nam dalo umno vporab-
ljeno lahko boljše žetve!
In čem bolj ozki so kraji, temveč je škode, tem-
več je prostora praznega — tembolj se zmanjša plošča plodonosne zemlje! Ni ta škoda izdatna dovelj, da bi se v ugodnejših legah oranje na ozke kraje zapustilo in pričelo orati na široke kraje. Polja postanejo iz naštetih vzrokov — po izkustvu umnih kmetovalcev —
dosti bolj plodonosna.
Naredijo se ti kraji navadno po 18—20 in več brazd široki. Površje krajev se delà ravno in njih lega naj bo po padu zemljišča. Brazde orjejo se tega del enako globoko in razori speljajo naj se dobro, da se voda lahko odteka. Pri strmi legi naredijo se kraji se ve da v navpični meri na pad zemljišča, da nam
ne odnaša vodayprsti.
Vodilo: „Čem manj razorov je, tem bolj se po-
vekša plošča plodonosne zemlje", pripravilo je umne kmetovalce k oranju brez krajev — se ve da v najbolj ugodnih legah, ki pa Dolenjski tudi ne primanj-kujejo popolnem. Za odpeljavanje preobilne mokrotě spelja se pa pri tem načinu obdelovanja po potrebi ena ali več brazd s plugom, kateri se po strani drži, da naredi bolj trikotni jarek. Te brazde naredijo se vestno po padu zemljišča in treba jih je večkrat čistiti. Dobro speljane brazde za odtekanje vode nado-mestujejo razore pri polji, katerega smo na kraje orali. Na Českem in drugod je tako oranje na ugodnih legali splošno, radi kojega njim zemlja tudi dosti večji vži-tek daje.
Preisknjmo tudi mi dáne nam razmere in izvolimo si pravi način obdelovanja v tem oziru in pokazati se hoče, za koliko bolj smo se okoristili z umnim obde-lovanjem.	(Dalje prih.)
Spisal R Doléne, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske
sole na Slapu.
(Dalje.)
V dostih krajih je bilo tudi slučajno, da je učitelj z drevesnico prav resno. in dasiravno po velikih za-
prekali, tudi z vidnim vspehom začel, toda premestili so ga; ali si je pa sam na boljše mesto pomagal ; njegov nasleđnik — ali pa uže celó naslednica! — je pa vse zopet opustil.
In tako je od večine nekdajšnjih drevesnic ljudskih šol danes le še prostor, katerega ima kdo v na-jemu, ali pa še tega ni. So sicer v tej zadevi tudi izjeme, to je, najde se še sem ter tje kaka drevesnica ljudske šole, pa v koliko slučajih bi bilo boljši, da bi niti teli ne bilo, bodi-si zaradi tega, ker so v takém stanu, v kakoršnem bi nikakor biti ne smele, ali pa zaradi tega, ker so povod razprtijam, neslogi med učiteljem in srenjo, ali pa med učitelji samimi. Prvo je navadno tam, kjer si misli učitelj, da ima pravico ker je bil drevesca izgojil, jili tudi prodati ; drugo pa
tam, kjer je po več in vrh tega še oženjenih učiteljev na eni in isti soli nameščenih.
Navadno ima namreč šolsko drevesnico le eden učiteljev v oskrbi, in čestokrat ne tišti, kateri o stvari največ razumi, ampak morda tišti, kateri je le gotovim gospodom najbolj pri srci, če tudi o stvari le malo. ali morda še celó skoro nič ne razumi. Ko pride čas za oddajanje drevja, oddaja ga za denar, od katerega le málokdo ali pa tudi nihče ne vé. kam se steka. kako zaračuni itd.
Sicer se pa tudi po takih drevesnicah in to ne redkokrat, uže odrastlo rodeče đrevje nahaja. nahaja se v njih tudi lahko velik, ako ne še celó prevagljivi del prostora s krompirjem, fižolom, salato, mogoče še celó z večletnimi kuhinjskimi rastlinami, kakor so špargeljni, zasajen, kar je ravno vse kaj rado povod razprtiji, in stvari — šoli — škodljivo. Da se nam ne bode od katere strani krivična sodba o drevesnicah ljudskih šol očitala, liočemo priznati, da je mogoče. da se nahaja kje tudi kaka ; katera je v vsakem oziru brez graje toda — viděli je še nikjer nismo.
Današnje drevesnice ljudskih šol ne morejo toraj po vsem tem toliko zađostiti, da bi se sadjarstvo v zadostni meri po deželi udomaćilo, ker prvič so kakor rečeno, naši gospodje ljudski učitelji še v prevagljivi večini stroki, to je sadjarstvu dosti premalo kos, in drugič bi trebalo tudi, da se drevesnice ljudskih šol. to je, da se njih oslcrbovanje v vsem prav postavno določi in uredi, ker sicer ne bodo nikdar do prave sistematične trdnosti dospele.
Da se gospodje učitelji v stroki zadost.no podpró, bi bilo pred vsem potrebno, da se na pripravnici kme-tijski strokovnjak namesti previđen s potrebno drevesnico , kateri bi sadjarstvo temeljito teoretično, in posebno pa praktično podučeval. Žastran današnjega kmetijskega poduka na pripravnici si niso učitelji pač prav nic na boljšem, kajti, kakor se iz popolnem za-nesljivili ust sliši, opravi zdajšnji gospod profesor na-
ravoslovskih predmetov in ob enem kmetijstva, vse sadjarstvo v pol drugi uri(J). To je pač nič in
trikrat nič, in kak čudež potem, ako pride se ve da v mestu rojen in izrejen gospod učitelj na deželo, kateri ni v stanu pšenice od rži ločiti, pa tudi ne hru-ševega drevesa od bukve, kaj še le od jablane.
Ljudske učitelje na pripravnicah v vsem kmetijstvu temeljito podučevati , je pač nemogoče pa tudi čisto nepotrebno, kajti kje in kedaj pridejo oni v položaj. na deželi v vsem kmetijstvu vspešno podučevati, ker za to niti nimajo.
Prav lahko bi se pa učitelji na pripravnici v sadjarstvu, trtoreji, gnojeznanstvu in čebelarstvu temeljito podučevali; oni pa tudi prav lahko v teh pred-metih potem z vspeliom na deželi uže bolj odrastle učence, posebno pa postav ne kmetovalce poduče, in ako to storé, store kakor ljudski učitelji pred Bogom in ljudmi dovolj, več od njih zahtevati je neopravičeno in tuđi skoro uže nespametno.
Ker je slavni deželni zbor-^previdel, da se na ljubljanski pripravnici učitelji res tako malo, tako iz-ginljivo malo kmetijstva in osobito sadjarstva naučé, da niti od njih (ako se privatno ne potrudijo, kaj več se navađiti) zahtevati ni mogoče, da bi na deželi z vspeliom za povzđigo sadjarstva kaj storili ; ustanovil se je, in to na predlog in prošnjo vrlega ljudskega učitelja gosp. Matije Ranta na Slapenski vinarski in sađjarski šoli, poseben tri tedne trajajoč učiteljski kurs. Ta kurs je, ako ođ pravih, za stvar resnično ljubezen goječih slušateljev obiskan, kajti z onimi, kateri , kakor bi Dunajćan rekel, le „der Hetz wegenu na Slap pridejo, ni stvari čisto nič pomagano, ampak
197
le škodováno.*) Vsa čast gospodom, kateri so v pre-teklem letu v slapenskem kurzu bili, in Bog dal, da bi vidno le taki va-nj zahajali. Da ne more ta kurs toliko koristiti, kolikor bi pravi temeljiti poduk na pripravnici sami kořistil; no, to se razumi pač samo o sebi, in zato je pač „pravična želja" , da se temu prej ko le mogoče opomore.
(Dalje prihodnjiě.)
*	Da je trtna uš tudi uže na Kranjskem, poroča vodstvo ljudske šole v Véliki Dolini okrajnemu glavar-stvu na Krškem. Vsled poročila imenovanega glavarstva na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, podal se je 11a pregled dotičnih Vinogradov přetečeni ponedeljek tajnik c. kr. kmetijske družbe in popotni učitelj Gustav Pire.
* * *
*	Po poročilih hrvatskega uradnega lista pokazala se je trtna uš (Phylloxera vastatrix) v Okičanskih vinogradih. Po mnenji tajnika hrvatsko-slavonske kmetijske družbe g. Kuralta se je nevarna uš vgnjezdila uže po vsih vinogradih okoli Brdoveca, Plješivice in okoli Jaske.
X * *
*	C. kr. finančno ministerstvo je naročilo oskrbni-štvu salin v AYieliczki, da razpošlje za poskušnjo po novem načinu narejeno živinsko solana nekatere gospođarje na Ceskem, Moravském, v Sleziji in Galiciji. Od teh poskušenj bode odvisno, ali se bode
nova živinska sol vpeljala ali ne.
«
* «
* Kako se zamor ej o sodi, v katerih je bil hranjen spiritus ali žganje, porabiti ali pripraviti za vino; tako-le
popisuje goriški „Gosp. List": Navadno so taki sodi trdni pavpo nizki ceni, zato jih radi kupujejo tudi vi-norejci. Ce je bil v sodu špirit jako ščiščen, rektifi-ciran, potem zadostuje, da se sod z vodo splakne, preden se z vinom napolni. Drugače pa je treba posto-pati s sodom, ako je v njem bil špirit nizke vrste, nečist, še poln patoke, kar tudi lahko z nosom spoznamo. Kedor ima parni stroj na razpolago, to lahko izvrši, namreč da spusti soparja ali puha v sod, sopar prešine vse doge in treba to izhuhanje tudi parkrat ponavljati, dokler teče iz soda voda brez duha po pa-toki. Žal, da je to sredstvo le velikim posestnikom na razpolago, mali vinorejec si mora pomagati s tem, da vlije v tak sod vrelega luga, s katerim kota sod sem ter tje in to ponavlja, dokler teče iz soda voda brez duha. Prav tako je treba po nasvetu J. Riïdin-gerja ravnati s sodom, v katerem se je hranil rum, sicer dobi vino po njem duli in to bo slehern lehko spoznal ali pa lahko sumičil, da se je vino umetno ponareje-valo. Res boljšega od izparenja z vodno paro za iz-ciščenje sodov ni.	P.
*) Tako so nekateri, pa le nekateri slušatelji I. kurza na Slapu 1. 1882. po svojem izstopu, prav surovo v rajncem ,,Brenceljnu" čez pisatelja teh vrst, tadajšnega adjunkta sole, in sploh čez celi kurz zabavljali. No, s tem so se ve da le svojo surovost svetu razodeli.	Vred.
.\arodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Ker je član državno-železničnega sveta za Trst, g. Teuschel, predlagal, naj bi se kolikor možno cene zvezne tarife dosegle, je to dalo povod poročevalcu g. K. Luckmannu, da je gospode opozoril, da take znižane zvezne tarife časih morejo škodovati trgovini in obrtu ob progah v provinciji. Tako so nizke vozne cene za blago za Trst od strani južne železnice skoro popolnem uničile našo trgovino z žitom in mlinarsko obrt. Ker so se na pr. v južno-severno-avstrijsko-ogerski zvezni promet sprejele postaje Trst, Reka, Gorica in Zagrado, a Ljubljana ne, so vozne cene za imenitne reči iz Oeske v Trst in v Gorico veliko nižje, kakor za skoro 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano; za žagan les iz Selzthala v Trst za daljino 517 kilometrov se plača skoro ravno toliko železniške vozarine, kakor za enako prevažanje od kranjskih postaj v Trst pri polovični od-daljenosti; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) je vozarina za žagan les uže viša, kakor iz Selzthala; lesovna tovarna v Tržiči mora za. lesovino, naloženo na železniške vozove, od Kranja v Trst skoro 25 gold, za voz več plačati vozarine, kakor pa 79 kilometrov bolj ođ-daljena postaja Thôrl v Trst.
Ta krivica in poškodba trgovine in obrtnije, kateri nastajata vsled tarifnih anomalij, sta. dali gosp. poročevalcu povod, da je stavil naslednji, tarife zadevajoč predlog: „Slavno c. kr. ravnateljstvo naj razmišlja, če bi se tarife južno-severno-avstrijsko-ogerske zveze in refakcijske (odbitkovne) tarife ne mogle tako spreme-niti, da bi se odpravile vse nerednosti (anomalije) ter da bi na eni prometni črti v tisto mér vkupni prevozni troškovi za bližjo postajo ne bili višji, kakor za bolj oddaljeno".
Ta predlog se je živahno podpiral ter se oddal odseku za tarife, naj izrazi o njem svoje mnenje ter o tem poroča. Gospod poročevalec je imel v seji odbora za tarife zopet priliko, sostavljeni predlog obšir^o ute-meljevati ter posebno na težavno tekmovanje tukajšnje trgovine z manufakturnim blagom, s sladkorjem, z lon-čenino m steklenino, s porcelanom itd. nasproti Gorici in Trstu; na težavni obstoj kanditne továrně v Ljubljani nasproti tekmovanju v Gorici, katera ima sadje doma, in sladkor iz Ćeske mnogo ceneje dobiva, kakor veliko bližja tovarna v Ljubljani, tako da se je slednja bavila uže z vprašanjem, bi se li v Gorico preselila, kar bi se ve da za naše mesto ne bilo neprijetno. Dalje je opozoroval na škodo, katero trpijo lastniki gozdov in trgovci z lesom v Kranjski, ker je za tako oddaljene postaje v Selzthalu vozarina v Trstu tako zeló nizka, da se vsled tega cene v Trstu znižajo ter se tekmovanje oteži.
Kranjska, katera ima dve tretjini gozdov, izgubi vsled teh prednosti vso to dobroto, da leži blizu morja, kajti za bolj oddaljene dežele je nižja vozarina, kakor za-njo. Da-si gospodje iz principijalnih vzrokov gore-njega predloga od besede do besede vzprejeti niso hoteli, so vendar vzprejeli naslednji predlog:
„Ravnateljstvo se prosi, da preiskuje kvarne slučaje, katere je objavil član g Luckmann, po katerih slučajih škodo trpijo posamni izdelki trgovine in obrtnije na nekaterih prometnih progah vsled tega, da zá-nje veljajo neugodnejše tarife, kakor za bolj oddaljene, ter naj skuša te kvarne slučaje kolikor možno odpraviti, oziraje se na prometne razmere."
Ta predlog se je enoglasno vzprejel.
198
Ko je c. k. ravnateljstvo obljubilo pomoč, je gosp. Trst ali Gorico. Vse manufakturno blago se pošilj
v
poročevalec sestavil spisek v opomin, kateri sodržuje
Trst in v Gorico mnogo ceneje
kakor v Lj u bij ano
Po
do tedaj mu znane pritožbe trgovcev in obrtnikov iz sebno se čujejo tožbe o železniški vozarini za sladkor; Kranjske ter gaje poslal c. kr. ravnateljstvu. Oziraje trgovci trclijo, da ne morejo vzdržati tekmovanja na-
še na svoj, tarife zadevajoč predlog, kazal je gosp. go
sproti trgovcem v Trstu in v Gorici, ker se sladkor za
vornik na posamne nerednosti pri tarifah ter na nepra- 30 do 60 kr. za 100 kilo ceneje pripelje v Trst, Zagrad vilno ravnanje pri dejanji prednosti in sicer po posa- in Gorico, kakor na 160 kilometrov bližjo postajo Ljub
mičnib vrstah blaga in tarifnih podstavkih :
ljano
A.
Ker se bodo za zvezne postaje dale še večje
Refakcije in prednosti pri lesovi ni in lesnih prednosti, bode ta razmera pozneje še slabejša
krovcih za papirščino. Tako: Thorl-Maglern v Trst
Kanditna tovarna
Tschiukelnovih sinov v Ljub
(256 kilometrov) 25 gold. 20 kr. za voz. Nasprotno pa Jjani dobiva sadje iz Gorice in Vipave, sladkor pa iz mora, na pr. K. Moliue, kateri je pred kratkim usta- Češke; ker so v Gorici enake tovarne, katere pa imajo
novil v Tržiči továrno za mlenje lesa ter odpravlja
sadj
kar doma, sladkor pa iz Ceske
mnogo ceneje do
v • 1 •
posilj
lesne krovce za papirščino s postaje Kranj v Trst, okolo bivajo, je ljubljanske tovarne daljni obstoj v nevarnosti 80 gold, za voz plačati v oddaljenosti samo 177 kilo- ter izrekla je uže, da bode r:rimorana delovanje v Ljub metrov. To je vendar anomalija, če se mora na krajši progi Kranj-Ťrst za voz plačati vozarine okolo 25 gold, več, kakor na 79 kilometrov daljši progi Thôrl-Trst, in ta anomalija je gotovo Kranjski v veliko škodo. Pa po-
gledimo v Koroško ! Tako se mora iz Špitala v Trst primerna koncesija pri
(315 kilometrov) pri sivih in rujavih lesnih krovcih za se s^tem zavezala, cla bi vse blago na Dunaj
opustiti ter je preložiti v Gorico. Ta tovarna raz-svoje izdelke večinoma na Dunaj in na česko, posebno mnogo zmletih fig na Česko, kar se večinoma
pošilj
po južoi železnici, in če bi se dala tej tovarni
za sladkor iz Češke
bi
posebno
papirščino 136 gold., pri belih 64 gold, plačati za voz; na Česko v bodoče ne pošiljala več po južni železnici, iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) pri vseh lesnih krov- marveč po državno-železničnih progah.
cih za papirščino enako za voz (vagon) 114 gold.
Kranjska bila je tako nesrečna, da je vsled ne-
B.
Refakcije za pošiljatve žaganic in žaganega lesa. enake uporabe tarif in tarifnih prednosti izgubila velik
Tako so se objavile za pošiljatve žaganega lesa iz Selz- del svoje industrije, osobito mlinarske industrij
thal-Trst naslednje cene:
HHHHHPBHHHHRHHHHPHIBVs-
ta neenaka uporaba tarif revni deželi kranjski ne vzame
pri 400 vozovih 85 gold.
5
slednjega ostanka industrije in trgovine
je
w
>5
600 800
»
80 75
»
Î7
poročevalec
pregovoril
Luckmann v slednji seji državno-že
lezničnega sveta besedo Kranjski v korist
(Dalje prihodnjie.)
Slovenska
Matica.
Odborová seja „Slovenske Matice
u
Selzthal-Ljubno-Trst = 511 kilometrov, Selzthal-Ljubljana-Trst = 517 kilometrov.
Vsled teh prednosti trpijo vsi trgovci z lesom in lastniki gozdov v Kranjski in Koroški škodo, ker ta zeló niz&a vozarina na železnici za ono lesovje pro-vzroči takoj slabo kupčijo na tržaškem lesnem trgu. Koroške postaje, od Trbiža više, morajo za mnogo manjšo oddaljenost plačevati višjo vozarino, in kranjske postaje za veliko krajše proge plačevati isto vozarino. Trgovci z lesom v Trstu tožijo, da se s tako refakcijo pri 800 vagonih vstanovi za prednostno firmo monopol,
ker more taka prednostna firma., katera ima tam svoje bornikov (med njimi dva vnanja žage in je sklenila z državo pogodbe, da sme sekati Luka Svetec). les, veliko množino iz Selzthala dobivati ; drugim firmam	Gospod predsednik naznanja, da je prvega junija
je to nemogoče, in tako ne more žaganega lesovja pri closedanji tajnik svojo službo ostavil in da zvršuje za-Selzthalu ali na Gizelini železnici nihče drug kupiti, časno tajniške posle gosp. prof. Senekovič, kar odbor
Imperatorski universitet v Kievu vabi „Matico" k udeležitvi velike slavnosti, katero ob-
li. dne t. m.
Odborové seje dné 11. t. m. se je udeležilo 15 od-
. Janko Krsnik in

kakor prednostna firma. Tržaški trgovci želijo, da bi na znanje vzame. se refakcija napravila splošna in
ne bila navezana
na toliko vmnožino. Producenti iz Kranjske, Koroške haja v prvi polovici meseca septembra povodom svojega in južne Štajarske, kateri svoje izdelke na trg v Trst oOJetnega obstanka.
Gosp. Jan Lego
uradnik če
privažajo ter morajo s prednostno firmo tekmovati, od-	skega muzeja, je poslal nekoliko čeških knjig, katere
ločno želijo, da bi se take prednosti odpravile ter upajo,	so Matici darovali deloma dotični pisatelji, deloma stro-
da se bode to zgodilo, ko preteče čas, do katerega so	kovnjaška česka društva; ob enem naznanja, da predane te prednosti.
C.
vzame poverjeništvo Matice slovenske v Pragi, nasve-Južno-severno-avstrijsko-ogerska železniška tuje pa tudi, naj Matica stopi v vzajemno zvezo s če-
zveza.
to zvezo so se vzprejele postaje Trst, Gorica, skimi društvi:
Zagrad in Reka, v tem, ko se je za Ljubljano-Ljubno, českých filologů,
Král. česká společnost nauk,
spolek
spolek architektů a inženýrů ve
česki zvezni promet, tarifa z dne 20. novembra 1883. království českém, 4) jednota českých mathematiků. Od-napravila. Razloček med podstavki vozarine za Gorico- bor hvaležno sprejme ponudbo g. Lega in se bode pis
Trst in na drugi strani za Ljubljano na češke postaje	meno obrnil do imenovanih društev, da zamenjavajo
in s čeških postaj je neki tako znaten, da bi za neka-	svoje publikacije z Matičnimi.
tere pošiljatve blaga napotovanje v Trst ugajalo in bi	„Glasbena Matica" se je pismeno obrnila do Mase potem nazaj poslalo v Ljubljano, vsled česar so tr-	tice, naj nj ej ta oddá proti primerni najemščini od sv.
govci in obrtniki v Ljubljani na škodi ter trclijo

da
Mihaela naprej stanovanje v svoji hiši na Bregu, ka-
njej posebno ugajalo za njeno
„glas
bodo primorani, svojo industrijo, oziroma trgovino pre- tero stanovanje bi ložiti na bolj oddaljene postaje Gorico in Trst. Porce- beno šolo". Po daljši debati je odbor z izdatno večino lan, lončenina, steklo vsake vrste, na pr. iz Hajde v sklenil, da tej želji „Glasbene Matice" ne more vstreči,
Gorico ali Trst velja 3 gold. 28*4 kr. za 100 kilo
5
IZ
ker nima nobenega vzroka, sedanjemu najemniku odpo
Hajde v Ljubljano pa 4 gold. 84*3 kr. za 100 kilo, soda vedati stanovanja, ker si misli, da bi bila najemščina
veljá baje 2 gold, za 100 kilo več v Ljubljano kakor v za to stanovanje „Glasbeni Matici" prevelika, in ker
199
upa, da dobi „Giasbena Matica" za svoje namene prav	je odbor v protistavji teh dveh oddelkov gledé dolžnosti
lahko cenejše in še bolj pripravno stanovanje.	posluževal najnatančnejega nobenostranstva.
Važen ukrep je tudi ta, da se tiskarska delà za to	Drugi oddelek, gospoda moja, zadeva pa tako zvane
leto ne bodo razpisala, in sicer zaradi tega ne, da se	pristavke oziroma přistavné dolžnosti, ki izvirajo iz raz-
omogoči društvene knjige ob pravem času dovršiti. Le-	merja učnih let.
topiš se izroči v tisk narodni tiskarni, ako ga prevzame
Znane so tožbe, kako da učenstvo propada. Vzrok
lucus
€1
a non
lucendo
vse
pod istimi pogoji, pod katerimi je tiskala društvene sta oba, mojster, ki
knjige lansko leto in pod katerimi tiska tudi za tekoče drugo delà, le podučuje ne, in pa učenec oziroma nje leto II. del „Lovčevih zapiskov".	i—««« i,«*™ ——• —-m...	. ........
Tretja knjiga, katera govi zastopniki, stariši ali oskrbnik, katerim je le na
se bode za to leto izdala, izroči se v tisk drugi tiskarni, tem ležeče, da bi se fant prej ko prej oprostil. Nič jim ki je voljna jo tiskati po isti ceni, kakor tiska národna ni mari, da bi se izučil kakega rokodelstva ali pa,
da
Izvršitev tega ukrepa se izroči g. predsed-
tiskarna. niku in začasnemu tajniku.
bi postal ročen tovarniški delavec.
Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bilo pretre- odpravi.
tem oziru sprejel je odbor vse le mogoče v přistavné določila, da se zló
sovanje načrta prenarejenih pravil in opravilnega reda
>
Učna pogodba mora se skleniti pred obrtno go
katerega je izdelal poseben pododbor in kateri se je bil sposko, čas poduka se natanko določi, za nravno, stro
uže poprej vsem odbornikom tiskan izročil.
tem na
kovno in šolsko izgojo se skrbi, odpoved sme se
v
črtu sta javila pismeno svoje mnenje tudi vnanja od- jako redkih slučajih dati, prestop od enega rokodelstva
bornika
Celji.
profesorja Erjavec v Gorici in Žolgar v
k drugemu se otežkoči, takojšna porušitev pogodbe
Je
. splošni debati predlaga gosp. odbornik Svetec jako omejena, spričevalo in pa delavska knjižica sta pa
prehod na dnevni red, poudarjaje, da slabega napredka pred vsem potrebna. Z eno besedo, vse se je zgodilo Matice niso zakřivila obstoječa pravila
j
ampak druge
za povzdigo učenstva; lahko mi je izreči nado, da, ako
razmere.
Njemu pritrjuje tudi g. odbornik, prof. Marn. se bo ta postava strogo izpolnovala, bomo po potu
Predloženi načrt pa zagovarjata odbornika Suklje in po- spretne izgoje učencev dospěli do dobrega, spretnoga
obrtniškega stanu.
ročevalec Senekovič. Konečno sklene odbor z 8 glasi
proti 5 (dva odbornika sta bila v tem času odšla) preiti Sedaj pridem k tretjemu oddelku, ki obsega določbe v podrobno debato. Ker je bil v tem čas uže zeló po- o katerih se je uže več prepiralo. Mislim namreč pri
tekel
*
sklene se, podrobno debato nadaljevati dné 14. stavke pod A in B ozirajoče se na mlađostne pomagače - — Ta nadaljevaina seja pa se ni mogla vršiti, ker iQ na ženske, kakor tudi na odrastle delavce. Nečem se ni bilo sešlo zadostno število odbornikov; k tej seji se dalje spuščati v pretres, ali je bilo potrebno v tem
m.
se je zbralo namreč le 9 odbornikov , ki so o svojem oziru rokodelstvo od továren ločiti.
razgovoru izrazili željo, da bi se podrobna debata o
znanstvenom oziru je stvar deloma řešena, v po-predloženem náčrtu pravil in opravilnega reda vršila v stavodajstvu pa popolnem, ker prvi odsek nove obrtne
prihodnji seji, ki bi se imela sklicati še pred zaključ- postave užeta razloček delà in tudi določuje, kako naj
kom šolskega leta.
se posamič v dvomljivih slučajih postopa.
praktič
nem življenji razloček med rokodelstvom in továrno ni
řotitíéne »tvari.
ravno težak. Ako se pa vprašamo, če li je bilo dobro ta razloček tukaj dognati, rečem dà, ter se strinjam v tem oziru s Praško trgovinsko zbornico, kateri se v tem obziru neka veljava ne more odrekati in katera se je na dotično vprašanje visoke vlade za to oglasila. Če pa rečem dà, s tem nikakor ne trdim, da bi se moralo ravno pri obrtniji vedno več in več zla vkoreniniti.
Přiznávám, da so na pr. mnoge tovarne za zdrave
in svitle prostore uže skrbele in še skrbé.
Da
5
še
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Dalje.)
dalje si upam trditi, da pri tej ločitvi še ne bomo ostali
Imajo pa delavci mnogo ceneji in priprosteji pripo-	ter se bomo morali sčasoma tudi domače obrtnije po-
moček, ako hočejo podjetnika oškodovati in to je pre-	prijeti, ona je po pravici ločena iz obrtnijske postave,
lom delavne pogodbe. Ta prelom delavne pogodbe	kolikor se je ta, kot domače obrtnije dotika, katera nas
rak, ki razjeda sedanjo obrtnijo in rokodelstvo, ker	preskrbljuje za domačo potrebo, kjer se pa kakor pri
je pomočniku vsak čas lahko pobegniti v kako bližnjo	prostem nadaljevanji tovarniške obrti še strašneje reči
*
?
továrno in toraj ni mogoče, da bi se razvil krepak stan	godé, kakor pri veliki obrti sami. Toraj ne zaradi tega
rokodelskih pomočnikov. Ravno tako je pa tudi pri in-	temveč iz nekega prav navadnega vzroka bilo je po-
dustriji, kjer je tekmecu (konkurentu) prav lahko mo-	trebno rokodelstvo od tovarne ločiti, ker je namreč
goče věrolomně delavce za konkurenco pridobiti, s ka-	vendar-le bolj naravno, da tisto, kar veljá za meha-
terimi se nasprotni konkurent potem počasi ugonobi. nično po naravni sili leto za letom v večnem gibanji Da se to zabrani, sklenil je odbor posilno vpeljavo de- nahajajoče se delo, vsaj po besedi ne more veljavno
lavskih knjig, in sicer posilno v ti razmeri, da mora biti za izdelke, ki jih roka izvršuje; in da se tisto, kar celó v duplikatu poslednja služba razvidna biti in to je potrebno za tište razmere, kjer delavec ne more ni-bo v pregled, ali se dotičnik ni uže kje vdeležil vero- kakih pogojev staviti, temveč le v krepko sostavo to-
loma nad pogodbo. Nadalje je le v posamičnih slučajih	varne vstopi, vendar ne more po besedi obračati na obema strankama dovoljeno pogodbo vničiti, predno po-	razmere, kjer se kakor ravno pri obrtniji nahajajo poteče odpoved in obe morate plačati odškodnino, ako bi	sebni odnošaji med podjetnikom in delavcem. Samo iz to določbo prelomili. Delavcu je pa v tem slučaji do-	tega vzroka in le toliko, kolikor je bilo razločka po-
ločena tudi še kazen poleg odškoclnine, Kakor tudi za-	treba, ga je odbor naredil in usojal si bodem razložiti,
pade kazni tišti podjetnik , kateri bi se hotel z vero-	v čem da obstojí razloček, ki se je tu naredil za mla-
lomnostjo svojega konkurenta okoristiti, naj uže potem	dostne pomagače, za ženske in za odrastle in kje pa
v svojo službo verolomnega delavca sprejme ali pa naj	so zopet določila splošno veljavna.
ga
verolomu zapelje.
Kar se tiče mladostnih pomagačev, se menda ne
Mislim, da se bo visoka zbornica prepričala, da se bo nihče spodtikal, da se je za skrajno mejo določilo
300
šestnajsto leto. Tukaj nahajamo za továrno in za ro-kodelstvo v noveli za mladostne pomagače več skupnih določil. Najprvo tako določilo je to, da se morajo taki
Zabavne stvari
delavci le za lajša delà rabiti; dalje, da vlada mladost
nim pomagačem pri nekaterih obrtnijah delo lahko popolnem prepové ali pa le pogojno dovoli; konečno pa določila o pogojni prepovedi delà ponoči, pogojni, ker se je popolnila z vladnimi pooblastili, ki ima pa kljubu temu v mladostni starosti dotičnih delavcev svoje vzroke. Nasproti temu se je pa napravila razlika, da se pri ro-kodelstvu delo uže po dokončanem 12. letu pričeti sme, v tovarni pa še le po dokončanem 14. letu. Toda tudi rokodelstvo ima dve omejitvi, in sicer prvič, da se ne
Noč pred sv. dnevom.
Maloruska povest.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški.
(DaJje.)
Naměřilo se je, da je pastir Timiš Korostjavi přišel med staruhe, ko so govončile o tem. Tudi sam ni zabil povedati, da je pred letom dui, po leti, ko je bil otep
sme več delati

kakor
osem ur na dan in drugič pa
da delo ne zadržuje šolskega poduka.
Odločilna pri tej razliki je bila misel, da je to ro-kodelstvu in vstoplemu delavcu na korist, ako ne pride prepozno do samostojnosti, kar se pri tovarniškem delavcu nikdar ne more zgoditi. Kar se tiče tovarile, je bil za-njo merodajen vspeh ênkete , ki je bila lansko
slame priredil, da mu bode zglavje, legel spat v staji da je z lastnimi očmi videl, kako je čaralnica razple-tenih las in v sami košulji jela mlesti krave, sam pa
da ni mogel ni geniti
tako je bil očaran, in da ie
leto tukaj.
Toliko se je o tej ênketi govorilo, in tolikrát so jo obsojali, da bi si vendar-le dovolil, vsaj nekaj besed o njej spregovoriti. Rad priznam, da, ako bi se bili dr
natrla mu ustni z neko smrajo, da je še druzega dne pljeval.
Ali vse to je bilo jako dvomljivo, ker je Soročin-skega sodstva prisednik imel to moč, da je spoznaval čaralnice, zato so vsi znamenitejši Kozaki oclmajevali z glavami o takih razgovorih. „Te pretete baba senja-
njoi

to je navadno bila njih opomnja.
žali izbornega načela domovine vseh ênket, Angleške,
bil vspeh
Ivo je bila Soloha zlezla z ognjišča in popravila

in bi bili le vse križem vprašanja stavili
morda še zdatněji.
Kdor pa, gospoda moja, trdi, da ênketa, katero je gospod poslanec iz Opavě včeraj imenoval „famozno" ni bila vspešna, o tistem si moram misliti, in prosim ne zamerite mi , če si to mislim , da ni čital tega-le zvezka tukaj. Kajti, kdor ga je bral, bo rad pripoznal, da ima ênketa množico dát. in jasnega razgleda na naše socijalne razmere, ki so jako pomenljive vrednosti.
Celó odnošaj, da je nekaj delavcev zagazilo na so-cijalistično polje, kar je gospod poslanec brnske trgovinske zbornice nekdaj imenoval „oznanovanje socijalnoga prevrata" , celó o tem je bil v odboru razgovor
obleko
j
jela je, kar mora vsaka dobra gospodinja
po
izbi pospravljati in vse razrejevati; ali ni se doteknila nobene vreče: Vakula jih je donesel, naj jih bode tudi sam odnesel! Hudobec jse je bil o vhodu v dimnik slučajno ozrl in videl je Cuba, da v družbi s kumom ide, oprt ob njega ramo, in da je uže daleč od svojega doma
na poti
djaku.
Kakor bi treuil, zginil je z ogajišča
?
pretekel jima pot in začel na vseh stranéh raztepati kupe zmrzlega snega. Strašno je začelo mesti. Ves bel
je bil zrak.
vseh
strani se je sneg
kadil
višku in
pretel je, da popolnem zamete sploh popotnim očí, usta in uha. Pa hudobec se je zopet v dimnik vrnil krepko
na vsak način bolj nedolžno, kakor pa, če bi
5
se
preverjen, da se takoj vrue tudi Cub s kumom vred, zalóti kovača in pretepe ga tako, da dolgo časa ne bode mogel v roko vzeti čopiča in malati razžaljivih spak.
taki nauki oznanjevali po skrivnih kotih. Toda ne ozi-raje se na to, vas lahko zagotovim, da je vspeh zdaten, kar vam hočem dokazati, in sicer ne iz govorov tistih
socijalistov, temveč sklicevati se hočem na izreke go- briti narávnost v očí in rezati, uže je Cub kesal se
zakaj se je prenaglil ; nategnil je čapko niže čez uha
Res je bilo: jedva je bilo začelo mesti in burja jela
spodov podjetnikov, ki so bili pri enketi.
Posebno pri določilih gledé mladostnih pomagačev in rotil sebe.^hudobo in kuma.
ta nevolja je bila le
■■fll ■■■ Do
po tovarnah oprijel se je odbor popolnem izrekov go- navidezna. Cub bi bil jako rad strpěl ta metež, spodov podjetnikov pri ênketi navzočih. Izjave tište so djaka sta imela še osemkrat tako daleč, kakor sta bila
se razcepile na vse strani. Najpoprej so podjetniški iz-
prišla.
Pa vrnila sta se. Burja je brila v tilnik jima;
vedenci zahtevali, da naj za mladostne pomagače ne	se snegom je melo tako, da ništa viděla prav nič. napravljamo nikakih posebnih omejitev gledé časa. Go- »Postoj, kume! Podoba kaže, da sva zablodila!"
spodje so trdili to raz stališča, da bi, kakor je na An-	oglasil se je Cub stopivši malo na stran
gleškem skušnja pokazala, omejitev delà pri mladostnih	vidim ne ene hiše.
7J
jaz ne
Uh, kakov metež je to ! Kreni, kume
i
pomagačih , dejansko vstvarila normalni delavnik tudi malo na stran, ne najdeš li ceste; a jaz pogledam na odraslim pomoćnikom, se ve, da le, ako bi se strogo tej strani.
Kaka
spaka je náju zmotila,
da se lomiva
postave držali in bi mladostne pomagače le pri onih po taki vijavici (schneegestober) ! Ne zábi, zakriči, če
mnogobrojnih obrtniških strokah rabili, ker ondi odrasli najdeš cesto, pomoćnik ne sme čez čas delati, tudi ne, če bi prav
Uh
>
koliko snega mi je
hudoba puhnila
v oči!"
hotel

kar zopet dokazuje, da nima proste volje.
On
Ali ceste ni bilo videti. Kum, ki je bil odšel na stran, brodil je v svojih visokih črevljih na desno in
se mora tovarniškim razmeram vdati.
Následuji gospodje izvedenci svarili so odbor v na levo, naposled pa je pribrodil prav h krčmi. To na-
euketi pred omejitvijo delavnika za mladostne poma- ključje ga je razbodrilo tako, da je zabil na vse, in ko
je bil sneg otresel raz sé, stopil je v krčmo, ni mu bil
gače, in sicer: gosp. poslanec mesta Judenburg,
poslanec mesta Aussig, gosp. poslanec mesta Rumburg, na mari kum, ki je bil zaostal na poti. V tem se je gosp. poslanec VII. okraja na Dunaji, razun teh pa še Cubu zazdelo, da je našel cesto. Ustavil se je in začel
izvedenca
Hartwanger in Siegmund.
(Dalje prihodnjie.)
je kričati na vse grlo, pa ker ni oglasil se mu kum, sklenil je, da pojde sam dalje. Ali ni šel daleč, kar zagleda svoj dom. Cele kopice snega so bile okrog njega in na strehi. Ko je bil otrl vsled hude zime otrpli roci, jel je trkati na vrata in kričati in hčeri ukazovati, naj odpré.

201

Kaj pa hočeš?!"
zahudil se je ná-nj kovač, ki pri roparskem umoru Eisertove družine. Obsodila
bilv přišel k vratom. Cub je
kovača glas: stopil je ne-
poznal mlađega
koliko nazaj. „To ni mogoče, da bi bil moj dom
u
Î
ga je zato k smrti na vislicah.
kar ni bilo dokazanega rekoč, da vsi njegovi tovariši anarhisti.
Morilec tajil je vse, so tako dogovorjeui
opomnil je sam sebi

v mojo hišo se ne upa kovač
priti. Ali če prav vidim, to tudi kovačeva hiša ni.
Ce-
gav bi bil ta dom?
Aha,
nisem poznal ga !
To je
hiša hromega Levčenka, ki je nedavno pozakonil se s tisto mladenko. Njegov dom je ediu, ki je podoben mo-
jemu domu. Zato sem se čudil, kako bi bil tako brzo přišel domů. Ali Levčenko ta trenotja sedí za djakovo rnizo, to znam: česa pa išče todi kovač?... Bès te
Pohaja za mlado Levčenkovo soprogo! Da bi te!
voliluega
Poglavitna polajšava no-
reda je ta, da mesta in trgi tudi pri vo-
o m a. kakor so uže do
lópi ! dobro je
sedaj umejem vse.
t;
n
Kedo si in zakaj se klatiš todi?"
vprašal je
kovač osornejše, nego prvič, in stopil je še bliže.
«
Ne, ne povem mu, kdo sem
u
pomislil je Cub,
a
zakaj bi mu povedal to,	saj bi me še otepel, ta ni-
čemnik!" — pa proměnil	je glas in djal: „to sein jaz.
dober člověk, došel sem	vam na zabavo malo pokole-dovat pod okna."
Volil ne borbe so povsod zeló živahne.
Ljubljane. (Spremenjen volilni red za Kranjsko dezelo), kakor ga je sklenil deželni zbor v zadnjem za-sedanji, dobil je najvišje potrjenje vsled najvišjega sklepa
od dne 29. maja 1884
vega
litvah za deželni zbor volijo d
zdaj volile pri volitvah v državni zbor.
i
{Rešnjega Telesa procesije) minuli četrtek morale so skoraj povsod izostati zarad liudega deževanja, tako so se v Ljubljani v šenklavški cerkvi vse duhovna opravila vršila v cerkvi. Po deželi je tu in tam prisilila katera procesija nekaj evaugelijev na polji. — Proce-
katere so bile minulo nedeljo, imele so izjemoma
lepo vreme. To nedeljo bil je sploh prvi
• ♦
nas

Idi se solit sè svojimi koledami!"
zakričal je
sije pri
dan brez dežja po sv. Medardu
( V posvetovanje nacrta postave za pogozdovanje
Vakula srdito. „Kaj se obotavljaš? takój ^se poberi izpred vrat!"
Ali ne čuješ?
Krasa) sklical je za minul
s
redo
Cub je bil uže sam skienil to po svoji modrosti
sedni k ba izrekli
pod dežel
pred
Winkler zbor strokovnjakov , kateri so mnenje o načelih nove postave. Kakor ču
Li kj j ^ Ull SJLlaKJ O Cil AI HÍVIVUll Ij\J J/ V/ O T v J 1 UIWUlUOU *	' -----J	~ ---w----— v v	, w,	^ ~ - ~
ali zdelo se mu je zaničljivo, da bi moral slušati gnjus- jemo, pritrdili so sklicani strokovnjaki predloženim jim
nega kovača ukaz.
Podoba je kazala,
kakor bi mu bil načelom, katera se vjemajo z onimi, po katerih so iz
hudobni duh segnil pod pazuho in povedal, kaj naj odgovori. ;;Kaj godrnjaši" — ogovoril ga je s poprejšnjim
delane enake deželne postave za Trst in Gorico
glasom

jaz hočem tù koledovati, pa je!"
Preč. gospod Janez
eden najstarejših
»
Ná, ker nečeš molčati!
u
\ I -*- I ISW 'J WO^/LÍW U lA/IVUňS JLSWl/K/ J j	I I V^ IJ. il CVJ OlUll ^J Uill
časnikarjev slovenskih, umri je přetekli teden. Pokojni
-> t
je Cub začutil hud udarec po plečih.
Précej po teh besedah bil je neomahljiv narodnjak, spreten pisatelj, in zarad
pati se!
„Da. dej, kar vidimJn čutim, začel si uže prete i« _
opomnil je Cub in malo odstopil.
en.
»
Poberi se!"
kriknil je kovač in drugič oplazil
Guba
(Dalje prih.)
blažega srca in prijaznega občenja sploh spoštovan in
Bodi mu zemljica lahka!
(Danica) hudo razsaja v gornji Siški tik Ljub-Upamo, da bodo za to poklicaue gosposke z
ljaue.
všemi silami skrbele , da se ta huda morilka ne bode
še bolj širila,
pomoči zoper bolezen samo zdravniki
Naši dopisi.
m.
Dunaja 15. jun
Minulo sredo sem „Novicam
na kratko naznanil najvažnejše novice, katere moram
danes deloma pojasniti, deloma dopolniti
Volil
tako do zdaj še niso našli.
(Toča) je v Trebnem in v okolici dne hudo poškodovala polje in vinograde. Kakor čujemo, potolkla je toča daleč okrog proti mokronoškem okraji. Ubogi kmet! malo trenutkov nesreče pokonča mu sad
klic tukajšnjih veleposestnikov napravil je vsled svojega miroljubnega duha v odločilnih krogih najboljši
trdega delà
vsega leta!
v	v
(Stefan Subie, daleč okrog po Slovenskem dobro
vtis in uže zdaj se sme soditi, da vspeh oklica gotovo znan po dobar), oče slavnoznanih dveh slikar jev naših, ne ostane brez vspeha. akoravno
bilo
drugi strani umri je 9. t. m. na svojem domovanji v Poljanah.
Do
movina zgubi s pokojnim marljivoga obrtnika, zvestega
preveč nadjati se, da bi zmagali vsi v njem pnporočani kandidati. Načelnik tukajšnjih konservativnih velikih sina, sinovi pa nenadomestljivega očeta. Večni mu bodi
posestnikov grof Franc Falkenhayn je pravi mož na spomin! tem mestu in vpliv njegov raste od dne do dne
pravdi zarad „Pratike" imam dostaviti
, da je
pred dveini leti Bamberg naenkrat dal tiskati na prvo stran svoje ..Pratike" marko ravno na tisto mesto in
(Trtna uš) prikazala se je, kakor nam naznanja
g. Gustav
pismo od dne 8. t. m. v Veliki Dolini na Dolenjskem.
Preiskavat in ogledavat to nevarno prikazen podal se
je přetekli ponedeljek tajnik kmetijske družbe pri površnern pogledu po vsem podobno marki Bias- Pire na Véliko Dolino.— Kakor se nam poroča, našla
nikove „Pratike" (sv. Jožef), ne da bi bii dal ono zna- je za to sklicana komisija trtno uš v Véliki Dolini na
menje vpisati za svojo marko. Blasnikova tiskarna is- Dolenjskem in oblastnije takoj ukrenejo vse potrebne
kala je zoper to žaljenje svoje marke na podlagi postave naredbe zoper razširjenje tega nevaraega mrčesa.
(Deželna razstava goved) bode koncem meseca
m
gosposki. Pa deželna vlada je razsodila, da i kot duševni izdelki ne morejo varovati z
pomoči se tiskov
marko, ki varuje le obrtnijske izdelke. Trgovinsko ministerstvo pa je vsled pritožbe spoznalo, da vživa tiskovina enako varstvo obrtnijskega izdelka, kakor tudi
i i
varstvo za pisateljske izdelke
in
P
dnij
septembra t. 1. v Gorici. Kakor naznanja predsedništvo tamošnje kmetijske družbe.
(Slovensko bralno in podpor no društvo) priredi dne 6. ju lija o priliki blagoslovljenja svoje zastave veliko svečanost, zjutraj slovesno sv. mašo, opoludue banket in zvečer veliko „besedo".
je minulo sredo v soglasji z izjavo pravosodnega ministerstva po vsem pritrdila ministerski razsodbi.
Pravda zoper anarhista S tell mâcher ja bila je	— (Vrsta porotnih obravnav) v včeraj pričetem za-
sklenjena uže minuli torek in sodnija spoznala je fan-	sedanji je sleđeća: Dne 16. junija: Jože Cjuha iz Ko-
tastičnega, po vsem spridenega brezvernega hudodelnika	zarij zarad hudodelstva uboja; 17. junija: Janez Kern,
krivega umora policaja BI och a in pa tudi sokrivega	hudodelstvo težke telesne poškodbe; 18. junija: Janez

Osolin, hudodelstvo uboja; 19. junija: Marijana Benda, otroški umor; 19. junija (druga obravnava): Tone Fine, hudodelstvo tatvine; 20. junija: France Benedik in Fr. Dagarin, hudodelstvo ropa; 21. junija: Lovro Slamnik, hudodelstvo uboja; 23. junija: janez Delovc, hudodelstvo uboja; 24. junija: Janez Aljančič, hudodelstvo težke telesne poškodbe ; 25. junija : Janez Hribar, hudodelstvo uboja; 26. junija: Karol Treo, hudodelstvo umora; 27. junija: France Zadnikar, hudodelstvo težke telesne poškodbe; 27. junija (druga obravnava): Matevž Komar, hudodelstvo uboja; 28. junija: Jurij Hace, hudodelstvo uboja; 30. junija: Vincencij Cegnar, hudodelstvo ropa; 1. julija : Gašpar Pažar, hudodelstvo poskušenega ro-parskega umora, hudodelstvo izvršenega ropa, hudodelstvo razžaljenja Nj. Veličanstva in hudodelstvo motenja vere in 2. julija: Ferdinand Suhadobnik (ureduik „Ljudskoga Glasa") in Maks Ivanetič, učitelj v Mengšu, pre-grešek zoper varnost časti.
— ( Vreme.) Danes kaže se, da nam bode prvi lep delavnik po dolgem đeževanji. Včeraj nastavilo se je vreme lepo, pa popoludne prišla je huda nevihta s točo, katera je zadela velik del Ijubljanskega močvirja med Ljubljano in Krimom , pa tudi v Ljubljani bilo jo je nekaj.
Novičar iz domaćih in tujih dežei.
Z Dunaja. — Přetekle dni umrla sta tukaj v zgo-
dovini avstrijski zeló znana in vplivna generala. — Karol grof Griinne, kapitan cesarske telesne straže, general konjikov itd. (urađen list našteje dolgo število 39 vrst njegovih redov in častnih naslovov) umri je preteklo nedeljo ob 9. uri zjutraj po kratki bolezni vsled mrtvouda, 76 let star. Pokojni bil je prvih deset let vladanja našega cesarja najbolj vplivna oseba na cesar-skem dvoru. — Franc baron VI asič, feldzeugmeister, ki je namestoval večkrat sedanjega vojnega ministra, umri je minuli ponedeljek zjutraj ob pol 3. uri še le 57 let star. On je bil siu bivšega bana hrvatskega in se je po pravici prišteval našim najbolj zaslužnim generalom.
Drugih dunajskih novic prinaša nam naš današnji dunajski dopis; tukaj samo omenjamo, da po vseh pri-kaznih, katere zadnji čas opazujemo, ni več dvornljivo, da je „združena levica" popolnem razdvojena v staro avstrijsko s Herbstom , Clumecky-jem na čelu in pa v nernško-narodno, katero vodita Plener in Sturm in pa katere namene najbolj jasno razkriva poslanec Schónerer.
Iz Trsta se piše, da se pričnejo v tamošnjem pri-tišji na kresni dan velike vaje našega vojnega brodovja, katerih se ima vdeležiti tudi cesar in pa cesarjevič. Vaje bode vodil namestni-admiral baron Sterneck. Za vaje zbranih bode 7 velikih vojnih bark, en manji brod s topovi, eden s torpedo in 6 čolnov za torpedo. Vse brodovje imelo bode nad 70 teških, 46 lahkih topov in 38 mitrajlez, 90 častnikov in 3000 vojakov.
Gorica. — Tukajšnji deželni zbor mirno razpravlja svoja redna gospodarska opravila.
Istra. — Obravnave deželnega zbora vršé se letos
mirno, novoizvoljene tri slovanské poslance, ki so obljubo oddali po hrvatsko, izvolila je laska večina tudi vsakega v en odsek. — Kaže se, da je lahonski deželni glavar Vidulić s svojimi prijatelji sprevidel, da se Slovanstvo v Istri ne dá z besedami in demonstracijami spraviti s svetá, zato pa prikrivajo svoje nasprotstvo in bodo svoje namene skušali dosegati na tihem.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in
Dalmacija. — Přetekli ponedeljek bil je odtvorjen
dalmatinski deželni zbor. — Cesarski namestnik nagla-šal je v svojem nagovoru, da je vladi pri srcu duševni in materijelni napredek dežele in da bode rada podpírala tako prizadevanje deželnega zbora.
Tirolska. — Tudi tirolski deželni zbor je pričel
dne 16. t. m. svoje redne obravnave.
Hrvatska. — V razpravi o poročilu enajsterih poprijel je v deželnem zboru besedo tudi v imenu vlade sekcijski načelnik grof Sermage naglasujoč, da se morajo tudi hrvatski politiki navaditi pozabiti kaj, ako večina nahaja v dogodbah minulega leta kaj nepostav-nega, naj to izreče v adresi, pa v kolikor moč rahlih besedah. Zastavo Starčevičevo pa je imenoval za Hrvatsko pogubno, ki poclpira tudi socijalizem.
Mestni odbor je zagrebške deželne poslance: Kre-stiča, Andrijeviča in grofa Pejačeviča pismeno pozval pri buclgetni razpravi deželnega zbora potezati se, da ostane Zagrebu in narodu zagotovljena hrvatska opera.
Ogerska. — Volitve v državni zbor, katerih večji-del se je vršil minuli petek, niso-kazale toliko podobe vojske, kakor se je bilo po krvavih pripravah za volitve, — pa se ve da le za to ne, ker so se vršile pod var8tvom brezštevilnih bajonetov. — Do sedaj znan izid volitev kaže, da bode sicer večina vladine Tisza-ove stranke gotova, pa ne z lepo večja, kakor do sedaj, temveč prej manjša. Vladina stranka si je sicer pri-borila veliko novih okrájev, pa jih je še več zgubila. Dosedanji izid volitev je sledeči : Vladina stranka šteje 201 poslanca, zmerna opozicija jih ima 53, skrajna levica 61, antisemitev je 17, narodnjakov 12, brezstran-karjev pa 10, v 59 okrajih volitve še niso gotove.
Nemška. — Državni zbor razpravlja načrt postave o zavarovanji zoper nezgode. Vlada je predložila pred-' log o podpori nemškega brodarstva, katero brodi v iz-hodno Azijo in Avstralijo. Iz diplomatičnih krogov se čuje, da nameravajo Nemška, Avstrija in Ruska posredovati med Srbsko in Bolgarsko. Upamo, da bode to posredovanje vspešno.
Francoska ima Angleško še zmiraj v pestéh zarad Egipta. V dogovoru med obema državama je baje ustanovljeno, da Angleška čez leto 1888. sme s svojo vojsko samo tedaj ostati v Egiptu, ako v to privolijo brez iz-jeme vse evropejske države. Poseben dogovor zarad neutraliziranja sueškega kanala se ne bo předložil konferenci.	;„	Ï r[ Í ■ ' - ; ;; - ^ í ^
Belgija. — Uradili „Moniteur7 proglasil je včeraj
sledeča imena novega ministerstva: Malou predsedni-* štvo in finance; Bernaert poljedelstvo in industrijo; Jacobs notranje ; Woes te pravosodje ; M or eau vnanje; Pont u s vojno; Van den Peereboom železnice, pošto in telegrafe; razun teh so za državne ministre imenovani: Thonissen, Pir mez in Nothomh. Nove volitve za senat, kateri se razpusti, imajo biti 8. dné julija.
Žitna cena
v Ljubljani 14. junija 1884.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 80 kr. — banaške 8 gold. 36 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — soršice 6 gold. 70 kr. - rzí 5 gold. 53 kr. — ječmena 5 gold. 3 kr. — prosa 5 gold. 36 kr. — ajde 5 gold. 53 kr. — ovsa 3 gold. 25 kr. — Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov.
založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.