^1\nsK/ -
“ 'it* P p n n
poučne-za davili Ihl 5 pcboSami za ylcvomf;e binžim.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K„ za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st.
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." v Rojanu pri Trstu, štev. 3.
Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139.
Ob 50- letnici tržaško-koperskega vladike
Dr. FRANČIŠKA KS. N A G L- A
Pred pol stoletjem si zazrl Ti luč sveta, vladika mili, modro 'vladajoči, zazrl si luč sveta kraj Beča stolnega, v palači krasni nc-le v borni koči !
Morje učenj preplid si mamo, — svečenik Najvišjega željan in vnet postal si, še dalje Te je gnal po lepem znanju mik, tja v večni Rim z veseljem se podal si.
Od tam v domovje zopet so Te klicali, da vodil bi mladino v vsej zvestosti v osrčju Avstrije, kot Ti srce veli : po trdni poti znanja in kreposti.
V domačem si podnebju žil le dvoje let, ker zopet v Rim dolžnosti so Te zvale in mladež tamošnjo so v modro vodstvo sj)et za dobo celih trinajst let Ti dale.
Cenili tam so koj vrline Tvojih del, in slavni Leon z radostjo veliko na />rsi Ti zaslug svetinjo je pripel :
»Za cerkev in glavarja,« Tebi v diko.
Tn isti Leon spet pred tremi leti Te za Trst kot »angela miru« izbere, da čredo božjo tukaj vladal bi, ki je jezikov raznih, a le ene vere.
Spoznali v Tebi so pastirja dobrega Slovani z drugorodci, vsak po svoje, ker rad izkazal svoje si za vsakega, in vsi imajo znak ljubezni Tvoje.
Resnice vehie sluša rod na rodnih tleh iz Tvojih ust zdaj zdaj v svoji žc besedi, ker rad ulil si sc jezikov naših dveh, vladika mili naš, tu v naši sredi!
Za časopisje naše se zanimaš tod, mar tudi naša društva so Ti todi, in rad še videl našega rodu prerod na vere temelju bi Ti povsodi.
Zato se li na petdeseti rojstni dan poklanjajo Slovani črede Tvoje, želeči trdno, da Slovan, ])ovsod teptan, vsaj v cerkvi vžival bi pravice svoje !

Prihodnja številka izide 7. decembra.
Brli in pečat iržaško-koperske škofije.
(Pisal M. S.)
Sedanji tržaško-koperski škof Frančišek Ksa-verij je devetdeseti škof tržaške škofije, kolikor se more dognati na temelju zgodovine. Nobeden teh 90 višjih past rjev nima pred svojim imenom znamenite črkice s , t. j., da bi se prišteval svetnikom, toda brezdvomno je njih večina pridružena nepregledni vrsti zveličanih duhov.1)
Prvi rinn katoliški škof v Trstu je bil: Fru-gifer 1. 524, imenovan za časa vladanja Gotskega kralja Teodorika. Njegovo hne se bere na listini iz 1. 547 (?), ko je Ravenski škof Maksimijan podelil samostan sv. Andreja ap. in cerkvi Matere božje v Pulju (Pola) nekoliko posestev v navzočnosti oglejskega škofa Macedonija, tržaškega škofa Frugifera2), bolonjskega Germana, puljskega Izacija in brešjanskega škofa Teodora.3)
Frugifer je poleg stare, na temelju poganskega t< mplja zgrajene cerkve Matere božje v Trstu postavil novo cerkev, posvečeno sv. mučencema Justu in Servulu Pri popravljanju 1. 1842 se je našel na mozajiku pri altarju sv. Justa v stolni cerkvi monogram (samopis-pečat) Frugiferov:
Najznameniteji izmed tržaških škofov je Enej Silvij Piccolomini4 * * * * * *) čigar petstoletnico
') Ko se po smrti blagopokojnega škofa Andreja Sterka dolgo časa ni moglo zbrati naslednika, so neke pobožne duše opravile devetdnevnico na čast vsem zveličanim svetim škofom tržaškim, in isti dan, ko so končale devetdnevnico, je bil imenovan v Rimu Frančišek Ks. Nagi škofom tržaško-koprskim.
2) V knjigi: Gradivo za zgodovino Slovencev itd. Dr.
F. Kos, se imenuje „Trugifer“, kar je nesmisel. Frugifer
pomenja: plodonosen, rodovit'
’) Gradivo itd. stran 32.
*) O tem možu je mnogo gradiva v knjigi, katero je izdal tržaški magistrat 1862. 1. „ln Onore e Memoria dei tre Vescovi di Trieste Enea Silvio dei Piccolomini, poi papa Pio II (1447) Andrea dei Rapicii (1565) e Rinaldo Scarli-chio (1621) per occasione di dedicazione di tre busti enei al duomo di Trieste.
Jc-li Enej Silvij znal kaj slovenskega? V nobenem
spisu nisem čital, da bi bil znal, pa ker je bil župnik v
Starem trgu (Slovenjem gradcu — VVindischgnitz) na Štajerskem, se je menda tudi kaj malega naučil slovenščine. Saj se je, da bi turškega sultana Mohameda II. spreobrnil k krščanski veri, učil arabščine, da je čital koran ?)
Rapicius = Repič je bil bil gotovo Slovan in isto
ako Scarlichius = Škrlič.
rojstva obhajamo letos, ker je bil rojen v gradu Gorsignano dne 19. oktobra 1405. Njegov priimek: „možičeka laže, ker je bil velikan učenosti v tedanji dobi. V Trstu je škofoval od dne 19. aprila 1447 do 21. januvarja 1451, toda večinoma je bil odsoten. V svojem pismu z dne 16. januvarja 1651 je oznanil stolnemu kapitelju v Trstu, daje od sv. očeta papeža Nikolaja V. premeščen na škofovsko stolico v Sieno, v svojo domovino. Kardinal 1456, in po smrti Kaliksta III. je dne 19. avgusta 1458 poslal vrhovni vladar sv. rimske katoliške cerkve z imenom Pij II. Umrl v Jakimi (Ancona) dne 16. avgusta 1464. Živel je le 58 let, 9 mesecev in 28 dni. Zapustil je 45 tisoč v zlatih Petrovega novčiča za pomoč v vojski proti Turkom. Kardinalski zbor je oddal denar benečan-skemu kapitanu Krištofu Mavru, ki je dva dni pred smrtjo Pijevo z 11 ladjami (galere) prijadral v Jakin, da ga deloma vporabi za vzdrževanje vojnega brodovja, deloma pa odpošlje Ogrskemu kralju Matiji (kralj rMatjaž•‘), ki se je mnogo vojskoval proti Turkom, zakletim sovražnikom krščanskega imena. Rodbinski grb Piccolominov je križ s petimi polmeseci, ke.- se je mnogo trudil, da bi krščanski vladarji vzdignili križarsko vojsko proti Turkom. Pečat škofijski pa je že tačas drugačen, kakor je razvidno iz dveh kožnic (pergamen), listin, ki se hranita v pismohrambi v Tomaju Dne 13. julija 1450 je Enej Silvij, tržaški škof posvetil podružno cerkev sv. Jurja m. v Dutovljah (-con-secratio Ecclesiae in viha Dotoian alias Ditaendorf suh plebo Tomaj-*), istega leta 1450 dne 3. maja pa podružno cerkev sv. Križa pri Tomaju, (ecclesiae positae in viha Stae Crucis suh plohe To-maj). Pod to kožnico se je ohranil pečat: na podlagi čebelnega voska je na rdečem pečatnem vosku vtisnjen mož v škofovskem ornatu, ki ima na desni drevo (?) in na levi pod roko škofovo kapo (intulo) in nad roko kakor nek čebelin panj (?) — Rob se je omrvil, vendar se še pozna : P ccolomini.
Cesar Friderik III je podelil Tržačanom nov grb 1 1464 potem ko je bil posredovanjem papeža Pija II. mir sklenjen med Trstom in Benečani. V grbu je v zgorn em polju cesarski orel in v spodnjem sulica sv. Sergija, tržaškega zaščitnika. Isti je še dandanes. Škofje tržaški so potrjevali uradne spise s svojim rodbinskem pečatom, ako so bili plemenitaši, ali pa s pečatom sv. Justa muč. Sedanja naša tržaška škofija je sestavljena iz štirih škofij : Trst, Koper, Pičan (Ped- na) in
*) V škofijskem listu : Curia Episcopalis 1905 pg. 147 piše nekdo: ,.I tem mense inlio 1450 Ecclesian paro-chialen (!) S. Georgii M. in Dutovlje consecravit11. — Dutovlje ni bila še nikoli župnija, a utegne še kedaj samostojna duhovnija postati.
Novomesto (Cittanova), in bi moral torej grb imeti znamenje vseli šterih, odkar so skup združene: Piranska škofija (sedaj dekanat) od 1778, Koper-ska od 1828, Novomeška od 1838 Toda z odlokom višje e. kr. dvorne pisarne (Hofkanzlei) na Dunaju z dne 26. aprila 1834 je za tržaško-ko-persko škofijo vstanovljen poseben pečat:
Grb je razdeljen na tri polja • glava, ali nekako celo, je modre barve in v njem se križate dve škofovski palici ("pastorale), v sredi ju drži roka V spodnji desni polovici so štiri lehe: zgornja zlata ima črnega cesarskega orla druga in retrta sta rudeči in tretja sreberna (bela). Preko treh poslednjih staro znamenje trža škega mesta: sulica sv. Sergija. V levi polovici st ji sredi zelenega polja podolgato-okrogli srebrni škit z Meduzino glavo, okoli kater ■ se vijejo kare, znamenje koprsko. Na zgornjem desnem voglu je zlata, z biseri okinčana, škofova kapa (infu a ah mitra), na levem voglu pa zlata škofova pastirska pa ica (pastorale) V sredi roba, med mitro in palico, je vsajen srebern križ s krajniki, v podobi triperesne detelje. Obrobljen je grb z zlatimi okra ski. Vrhu vsega pa je nad srebrnim križcem zelen škofov nizek okrogel klobuk s širokim obodom. Spod klobuka ob desni in levi strani se vijeti dve zeleni vrvici, ki se končujeti s šesterimi .cofi". — Ta grb se brez posebnega dovojenja naj višje oblasti ne sme premeniti.
Peti katoliški shod na Dunajiio
Sedaj, ko nas v razkosani Avstriji sk ro. vse razdružuje, je kaj tolažilno videti, kako se hočejo avstrijski narodi na katoliški podlagi organizirati in zbliževati se v enakopravnosti in priznavanju upravičenih teženj.
Od 18. do 21 t. m. se je vršil na Dunaju peti splošni avstrijski katoliški shod, kakoršnega ni bilo že zadnjih 12 let. Navzoči so bili trije kar dinali, dolga vrsta Škotov visoko plemstvo kmetje, delavci in še dragi stanovi. Predsedoval je shodu predor ski deželni glavar Rhomberg Med tajnike je bil izvoljen poleg drugih tudi naš domačin, č. g Josip Ant. Ujčič.
Po pozdravnih besedah kardinala Gruscha, krepkih govorih nižjeavslrijskega deželnega maršala Schmolka in dunajskega župana Luegerjg ter zastopnikov raznih avstrijskih narodnosti, je govoril v imenu Slovencev Dr. Lampe.
Povdarja krepko katoliško organizacijo med Slovenci ki vedno bolj razširja svojo moč. Našemu katoliškemu shodu se vidi, da nam ne manjka temperamenta, a v praksi često zaostajamo. Zato moramo pa v konkretni obliki izvajati lepa katoliška načela. Mi, katoliški Slovenci, smatramo katoliško idejo kmečkega prebivalstva, in zato snujemo kmetijske zadruge. Katoliško idejo smatramo kot idejo obrtnikov, in zato jih dramimo k obrtnemu združevanju. Mi smatramo katoliško idejo kot idejo delavskega stanu, in zato pomagamo delavstvu v njegovih strokovnih društ ih. Pri tem postanemo mi demokratični, delavci pa katoliški. Mi smatramo katoliško idejo kot idejo naše inteligence, in zato se trudimo na vseh po-Ijih književnosti in žrtvujemo vse sile za časopisje. Tako postanejo gole misli žive, silne in zmagovite. In da so te ideje pri nas zmagovite, to je na Dunaju v drž. zboru javno povedal slovenski liberalec, ki je izjavil, da zato ne glasuje za splošno in enako volilno pravico, ker bi po njej bili izvoljeni na Kranjskem sami .klerikalci*.
Dva izreka, ki sta bila izrečena na ustanovnem zborovanju — pravi dr. Lampe — mora še posebno omeniti! En govornik (deželni maršal nižjeavstrijski) je izjavil da katoličani ne poznajo razločka med gosi oskimi in med hlapčevskimi na’odi. Gospodje, po tem načelu se ravnajte in mi imamo temelj za avstrijsko katoliško stranko Drug govornik (dr. Lueger) je izrek 1 duhovito misel, da so nasprotniki katolicizmu izkušali u-krasti njegove vzvišene ideje o svobodi, enakosti in bratstvu. Tu smo danes zastopniki vseli avstrijskih narodnosti in zahtevamo krščansko svobodo, enakost in bratstvo v rasi državi pod zastavo katolicizma! Kakor so Slovencem njihovi katoliški shodi bili vir najkoristnejše organizacije, tako naj tudi splošni avstrijski knlolišk shodi do-neso državi mir. vsem sinjem in narodom pa srečo in blagoslov !
V	nedeljo so sledila zborovaju mnogoterih društev, slavno-tni shodi i t. d. Razni shodi so bil tako nagromadeni nn raznih krajih mesta, da se je bilo možno udeleže« ati le tu in tam kakega zbora Splošno je vladala lepa edinost in sloga ter navdušenje za katoliško organizacijo
V	d glednem času smemo pričakovati lepih sadov petega katoliškega shoda na Dunaju, če bomo v katoliških načelih ne le govorili, ampak tudi krepko delali
Najvažnejše, kar se je sklenilo, je pač ustanovitev katoliškega tiskovnega društva za celo Avstrijo. Imenovali je bodo menda Pijevo društvo. Ono naj bi povzdignilo katoliško časopisje vseh avstrijskih narodov. Nemci so obljubili varovati
Slovanom enakopravnost v časopisju. Sklep je bil sprejet z velikim navdušenjem. Nabralo se je koj 8000 K v to svrho.
Za nas pomenljivo je pa to. da so Slovani tu jasno in odločno zastopali svoje stališče. V tem vidimo torej lahko začetek bolje bodočnosti naše države.
(Speval — Zvonimir Masle.)
Ko spe v naravo deklič lic veselih, tu pisan, tam obilen cvet ga miče, in trga ga in v šopek zal ga stiče in dalje zopet spe korakov smelih
Kopriv in drugih ni'nežev vzcvetelih se njega skrbna roka ne dotiče : pod listjem skrite imajo trniee, strupen sok. vso nevrednost v kopah celih.
Ko včasih se dekletu kaže sreča, če ni lažnjiva, dobro naj presodi, popredno bližje cveta s srcem hodi!
Slab cvet je jetničar, življenje ječa, jetnica vjet deklič — ki bol pereča, brez zidov in verig, ga žge do groba .. .!
Brusni kamen.
(Povest. — Spisal 1. F. Starogorski.)
(Konec.)
Vrlinovi kosci so zopet prijeli za kose. „Dajmo poskusiti, kdo je boljši,* reče Blaž. „Nekdaj sem vlekel koso, da je padalo za tri druge! Pa tudi sedaj še mi ni kdor bodi kos!“ .Pri jeziku že ne,* reče Lojzika.
„Pri košnji pa še manj!“
Postavili so se in kosili. Silvester, dober kosec in močen je bd kmalu daleč spredaj. Dekleta so se norčevala iz Blaža. Ta se je jezil, sopihal in konečno vrgel koso.
.Vraga ! Če mlad človek ne bi bolj vlekel kakor star, bi bilo grdo !“
Franica je z veseljem gledala Silvestra, kako korenjaško je podiral travo. On je čutil da ga opazuje in je tem silneje pritiskal. Ali nesreča ne počiva ! ... Ko je brisal koso, da jo brusi, mu je spodrknilo — pogledal je v stran k Franici — in zarezalse je med palcem in kazalcem globoko v meso
Nu, ženske, ako vidijo curek krvi so takoj splnšene. Nastal je vrišč in gn.eča krog Silvestra, ki je imel krvavo vso roko. Zato seje videlo še vse huje. Rekel je in trdil, da ni nič hudega ter hotel k potoku, ki je tekel zraven, da si opere rano. V tem čut, da ga je nekdo prijel za roko in velel:
čaj Silvester, da ti operem rano in obvežem !
Nežen glasek je bil Franičin. Hipoma, ko je zagledala kri, jo je nekaj zaskelelo pri srcu. kakor bi bila ona ranjena, a ne Silvester. Skočila je k njemu, da mu pomore. On se je dal voditi od nje. Malone veselil se je, da se je vrezal, akoravno, ne bo mogel nekaj časa nič delati
Deklica mu je oprala rano in jo obvezala s svojim belim robcem. Dejala mu je, naj drži roko visoko, da ne bo kri preveč silila vanjo in iz rane. Uprav zdravniški nasvet. Vprašala ga je, če ga zelo boli in mu gledala v oči On je zanikal in jo gledal, srce mu je pa bilo polno nečesa in utripalo hitreje. Več sicer nista spregovorila, vendar je bilo obema lažje pri srcu.
BHa!-‘ je jel zopet Blaž. .Mislil sem, da bo trebalo po gospoda, tak vrišč so zagnale. Bila je pa le mala ranica Nu, saj veš, kaj ne, Jakob, kako je P *
..Gotovo !“ je odvrnil ta malomarno in pljunil. Še tisti dan sta mlada soseda tu pa tam kaj spre-govoUla. Ona mu je rano vnovič povezala, on jo je pa vprašal, kako ji naj povrne robec.
,.Saj jih imam več! Vrzi ga proč, ko ga ne boš več rabil !'1
.Raje ga shranim v spomin !“
Ona ga je pogledala in v tem pogledu je bilo vse. On se ji je pa nasmehnil.
Blaža sta pa vjezila, ker nista hotela poslušati nasveta, naj dene na rano pajčevino, ali ži-lasto travo. Godrnjal je, da je njegova rajnca tako delala in je vsakokrat rado zacelilo in ona je vedela mnogo, kar ti mladi prevratniki ne vedo.
Drugi dan sta pa oba travnika samevala. Puščen je bil prcstor za mlado travo, za otavo.
IV.
Čelin je imel še velik travnik. Ležal je na koncu vasi, in se mu je reklo .za Rakitjem.* Travnik za Rakitjem je rabil precej rok, da so ga pokosile in spravile seno. Sedaj pa še Silvester ne more nič. Stari Cetin se je praskal za ušesi (Nadaljuje na 6. strani.)



I
I
Dr. Frančišek Ks. Nagi,
tržaško-koperski škof.

in se jezil nad sinovo nerodnostjo. Vrlin pa, kot dober sosed, je vedel, da Cetin ne more sam in da manjka delavcev, zato mu je priskočil na pomoč. On je bil že s svojim delom gotov. Sosedje si pa radi pomagajo.
Tako sta Vrlinov hlapec in sin Jurij šla pomagat kosit, drugi dan pa je šla Franica spravljat seno, ki je dišalo prijetno.
Silvester je opravljal le lahka dela in bil zraven delavcev. S Franico sta tudi govorila, čim dalje zaupneje. Sicer navadne stvari, vendar sta bila vesela, da sta se tako sporazumela.
Zadnji voz sena so srečno naložil, akoprav jih je zalotil mrak. »Zdravo Marijo* je že odzvonilo in vsak je pomolil zase tako na pol in hitel grabiti ostanek in ga metati na voz. Ihijeten hlad je obletaval pridne ljudi in božal znojna lica.
Stopajočim za vozom se jih je polastila zopet zgovornost, katero so odložili med delom. Bilo jih je lepo videti! Ženske v belih jopicah, s pisanimi predpasniki in kratkimi krili, z robci večinoma v rokah in z grabljami, so korakale za vozom. Istotako moški. Voz je pa drobil kamenje in se počasi gugal na to ali na ono stran, da so se včasi morali celo upreti. Tu pa tam je zadonela vesela pesem, kakor odmev slavčeku in kosu, ki sta v grmu žgolela vsak svojo. Iz gozda starih bukev in smrečja se je pa oglašal čuk. Po zraku so prhutali netopirji in kresnice so svetlikale ter pisale svetle ko obarje po vzduhu. Junijski večeri so krasni...
Silvester in Franica sta šla najzadnja. V sredini je pa Blaž pripovedoval Jakobu, in kdor ga je hotei poslušati, svoje znanosti in izkušnje.
,Ko je bila moja rajnca še nasvetu, je dejal Blaž in si obrisal čelo z rokavom . ni bila rada sama doma, ako so se oglašali čuki. Trdila je, da kličejo čarovnice, ki se skrivajo sedaj za duplinami, da idejo na zborovanje !“
»Blaž, bežite no,* je rekla Lojzika. „Saj še čarovnic ni bilo ne!"
,Kaj ti veš,* odvrne Blaž. ,.Dandanes že tako ne verjamejo ničesar še na pekel ne : Ča rovnice so bile in bodo, ampak manj jih je že sedaj, ker hudič ne rabi toliko pomočnic 1 Duše mu kar lete v kremplje, čemu potem še vzdrža vati dekle ! Ampak, povej mi, kdo pa pa je naredil stari Urši v Žalovem vrhu, tam kjer je tista mlaka, da ni mogla dva dni govoriti V"
„Jej, to je bilo hudo ! Povejte, kako je bilo 1“ silijo nekatere.
»Kako ?! — Urša je šla domov v mraku in čuki so vekah. Pa je začela od dolgega časa žvižgati. Ko pa je prišla do mlake —• saj veste
kje ; tam, kjer zavije klanec v ono dolino in kjer pravijo, da so se tam enkrat krvavo stepli, pa je jeden padel v mlako.*
«In je vtonil?*
»Kaj še ! Le rešil se je, da ni dobil po glavi — ker je mesto da bi bilo po njem, zabredel v vodo. Še sedaj pravijo mlaki ,.udri mlaka.“ — Toraj, ko je prišla Urša do »udri mlake,* pa glej šmenta, so začele čarovnice tako plati vodo, da je bila vsa premočena. Kričale so kakor kavke. Od strahu ni mogla govo iti dva dni. K sreči ji je neka beračica nasvetovala naj pije nekoliko vode iz »udri mlake." Urša je storila in tako zopet dobila glas.*
„Jej, jej,* so zastokale nekatere in se hotele križati. »Tedaj imajo ti nočni ptiči tako moč ?“ »Imajo, imajo ! Rajnca mi je večkrat pravila: »Blaž, ko se bo drl čuk, vzemi vselej šentjanževe rože ali praproti seboj, drugače te čarovnice oskubijo.* Jaz sem jo seveda ubogal in nosim vedno seboj nekaj praproti in šentjanževih rož Zato se pa tudi ne bojim teh zlekov!*
»Ali verjameš ?“ vpraša tihoma Silvester Franico.
,,Ne vem, bi ali ne! je odvrnila.
On se je nasmejal.
.Kako moreš verjeti kaj takega, Franica? Kaj pa je čuk? Ptič, kakor drugi, s-amo da ima zoprn glas in se oglaša po noči. Čarovnice so pa hudobni ljudje in nikdo drug!*
»Kaj pa Urša ?»
»Kaj ! ? Preveč se je napila in pijana padla v vodo, kar ves svet ve, pa se ji je zdelo, da so po nji metale vodo. Le ne bodi tako praznoverna.
. . — Veš, kako čarovnico pa jaz poznam ? Pa ta ni hudobna . . .'■ Obmolknil je in jo pogledal. »Kakšno in katero ?
»Takšno, ki mi je začarala srce in —“ Franica je zardela, a ni odbežala od njega, ampak se mu še bolj prbližala. Čemu bi naj bežala saj mu je že enkrat povedala, da ga ima rada Greh pa menda ni, ako gre kraj njega ? !
,.in — in, ki me ima tudi rada, čeprav me je odpodila, ter se jezi nad menoj.*
„Saj ni res, Silvester!11 je dejalo dekle. »Kaj, ti jo poznaš? se je začudil poredno Silvester in jo prijel za roko.
Nu, sedaj mu je pač hotela zbežati, ker jo je tako vlovil. Pa on jo je držal za roko. Zardela je pa močno.
»Franica, ali se res ne huduješ več ?*
.Ne zameri, Silvester, jaz sem se prenaglila. Obljubljam ti, da sem sklenila se poboljšati. Res sem preveč razdražljiva, ali odvaditi se hočem! Samo povej, če nisi nevoljen name!?*
♦ Kriv sem le jaz, ker sem se napil in nisem
vedel, kaj sem delal!*
,Ne, ti nisi kriv nič, ampak jaz sem kriva vsega, ker bi morala vedeti, da se lahko vsak zmoti!“
Tako je! Ako se zopet po mali nevihti sprijaznita dva, pa hoče biti vsak vsega sam kriv Kako velikodušnost izkazuje nedolžna, prava ljubezen, povsod, ne samo v takih slučajih. Nedolžna ljubav. ... ona blaži srce človeka, ona ga vodi, kakor angelj, ga varuje zla ! Ali žal, ker je tako malo nedolžne, prave ljubezni, ker jo premalo poznajo ali nočejo poznati ! Zlorabljajo jo v svoje sebične namene. — Trinogi..,!
Ker nista mogla priti na čisto, kdo je kriv, je rekel Silvester:
„Pa naj bo 1 Kriv je brusni kamen ! Ako bi ga ne bi kupil takrat, se ne bi zgodilo nič podobnega ! Tako si pa dobila tega, slaščice so pa ples-nile v mojem žepu 1"
»Nič ne de,“ je odvrnila Franica, „vsaj naučila sem se, da mora človek prej mnogo pretehtati, prevdariti in premisliti, predno koga obsodi, ker se mu lahko zgodi krivica. Zato sem tudi sklenila, da bom drugačna!"
Silvester jo je stisnil k sebi in vprašal:
„Kaj bi rekla, Franica, ako bi prišli k vam in bi rekli, naj bi šla k nam?*
Pogledala ga je, kakor bi zalesketali dve zvezdi.
a Ali bi šla?*
BBi,“ je odvrnila tiho in povesila oči. Nato se je srčno nasmejala
Silvester je pa zavriskal od veselja, da so se vsi ozrli češ: ,.Kaj pa je, ali si nagloma o-dravel.“ Še čuk je vtihnil.
.Dobro znamenje, dobro znamenje,“ je kimal Blaž. „Guk je vtihnil, ko je zaukal Blaž ! Moja rajnca je vedela mnogo. Ako vtihne čuk, če se oglasi človek, pomeni srečo!*
»Si čula,“ vpraša smeje Silvester.
„Cula sem ! Ali je res ?“
»Gotovo ! Ne sicer, da bi nama čuk oznanjal srečo, ampak Bog nama jo da !'1
»Kakšno srečo pomeni,* je vprašala Lojzika.
‘Kakšno ? Srečo, bodisi, kakošno koli. Da se nam ta voz ne zvrne, da bo Silvester kmalu ■ozdravel.... hehe, da se bo srečno oženil in druge stvari! O, Blaž ve marsikaj!»
Silvester je vnovič vprašal Franico, če je cula.
Na nebu so pa lesketale zvezde migljale in ža ile. Kresnice so pa švigale sem in tja in hladen vetrič je hladil vzduh. Tu pa tam se je od daleč slišalo ukanje in petje, voz je pa počasno škripal..
Franica in Silvester sta se pogovarjala in čutila, da jima srce bije lahkeje in zadovoljneje, čutila, da je svet lep in prijazen Blaž je pa pri-
povedoval o svoji rajnci in čarovnicah, ter tu pa tam vjezil ženske. Nu, Lojzika mu je danes vse zavračala, da včasih ni vedel kam z besedo.
V.
Mošt, katerega je sv. Martin komaj prekrstil v vino, je bil pripravljen za gostijo.
Stari Cetin je dal sinu gospodarstvo in mu svetoval naj si poišče nevesto.
‘Katera bi vam bila všeč,* vpraša sin, dasi je vedel, da druge ne vzame, ka or sos dovo Franico.
„Všeč bi mi bila marsikatera, hm, pa jaz se ne bom ženil! Kakor si postelješ, tako spiš! Ampak, iz dobre hiše mora biti, pridna in da ne bo gledala nas starih po strani! Brez dote bi je seveda tudi ne videl rad, ker to veš, da se kamenje ne da jesti, ako nimata nič ! “
Toraj katera ?“
.Katero pa si že mislil izbrati?*
Sin zmaje z ramama.
„Ne taji, ker stare oči tudi niso slepe!-Sosedova Franica je pridna deklica in brez ničesar tudi ni! Ti si večkrat pogledal za njo, ona pa za teboj 1“
,Da, oče, Franico bi imel, nobene druge! Ali mi jo da stari Vrlin?*
,.Zakaj bi ne dal ? ! Ali smo mar slabši od njega? Dal jo bo, samo vprašaj!* --
In tako se je naredilo, da se vzameta še pred adventom... .
Nu, gostija je bila en dan na domu neveste in dva dni pri ženinu. Tudi Blaž je bil pozvan, kjer je pripovedoval o svoji rajnci, ki je v vicah in o čarovnicah.
,.Hehe!‘ se je smejal, ko je napil starešina na srečo mladima poročencema. »Ali nisem pravil takrat, ko smo peljali seno iz Rakitja zvečer? Ti Silvester, si imel obvezano roko ! Dejal sem, da pomeni srečo, ker je čuk vtihnil, ko si zavriskal ! Slutil sem, kaj te je gnalo do vriskanja, pa sem bil tiho ! ,Hehe !“
»Blaž, je vedel, živijo, Blaž !» so vzkliknili nekateri, on pa je trkal in zapel:
„Star in pa nevoljen sem, delati ne morem, jesti, pili, plesati, to pa še premorem!*
In natočil si je ter izpil. Nato se je delal kot bi hotel plesati in je pel taktu primerno :
»Pleši, pleši, Tine, da ti žalost mine, kratko le je veselje, hajd na ples, noge!“
Dolgo sem '/zdihaval, po noči okoli taval,
Minka je dejala: šlek, šlek, šlek,“ da sem moral v keg!
Oj, joj
Blaž se ,je pačil, in pel, da so gostje mislili, tla ga lomi božjast. „Oj, joj.je tako dobro zapel in se nakremžil, kakor bi mu kdo ko! porinil v čreva. On pa je pel v občnem smehu :
„To rani mene hudo, da Minka za norca me ima, se smeje Miha — haha !
Oj, joj ....!“
Jlehe!	- Kaj pravim ? 1 Moja rajnca je
vedela marsikaj 1 Vedela je, da je dobro, ako mlada deneta iod zglavje, ko idola prvikrat spat kot mož ir žena, vejico blagoslovljenega lesa! To odganja uroke in blagoslov je vedno nad hišo! Otioci so zdravi in pridni! Hehe ! Res je res! Rajnca je vedela!" —
Silvester se je nasmehnil in smejal z dru-g mi. Franica je pa zardela in se tudi morala smijati.
Lojzi a pa, ki je pomagala s reči, je rekla, da bi rada enkrat zaplesala z Blažem. Gotovo je moral biti enkrat dober plesalec 1
,Lej jo no 1“ se je čudil BRž. „llesalec sem bil, da mi ni bilo dvoja (para) ampak sedaj ne plešem več !“ Ni znal namreč plesati, pa tega ni rad povedal. »Stare kosti bi ti trosila po hiši V ! Na k 1“
.Toraj nečete?‘
»Nočem! Lej jo no! — Nimam prapioti, ne šentjanževih rož pri sebi, šment, kd ■ ve, če bi mi ne začarala ? ! Ženskam ne verjamem ničesar! Moja rajnca me je dobro učila!'*
„Plesati?“ je vprašala naglo Lojzika z zasmehom.
Glasen smeh je napolnil vzduii Lojzika je smeje odbežala v kuhinjo. Blaž je pa jezno za -grabil kupico.
»Saj ne ve, kaj govori Vince rujno, odpusti ji“ je dejal in stresel do dna vino iz nje. . Pa vraga!* se je obrisal z rokavom. »Nenadoma se me je lotila.. .! khm, povedal ji bom nekaj ob pril ki — khm.
*
* *
Po vsej pravici rečeno je med kmetskimi ljudmi najprijetneje, najzabavneje in najpoštenejše življe je. Nikdo ne pomisli, da ravno kmetič, naš vrli slovenski kmetič, dasi v trdem delu, živi najsvobodneje in najveseleje, ljubi svojo lepo domov no bolj od imetmkov ! On ne rabi poklonov, ne gracijoz, ki delajo po mestih in v družbi napetost in nekako tesnobo.
Bog te živi slovensko ljudstvo, in tebe slovenski kmetič, v prvi vrsti!
Kaj pravi politika?
Avstrija-Ogrsko. Državni zbor se snide dne 28. novembra k zasedanju Ta dan bo počivalo delo v vsej Avstriji, k‘ r namer vajo povsod delavci manifestirati za občo in jednako volivno pravico Do tega dne bodo tudi za ljučeni vsi sedaj zborujoči deželni zbori, v katerih je letos sploh jako živahno delovanje. V ministrstvu menda z lo priino delujejo na načrtu za novo volivno pravico. Vlada se je baje postavila na stališče jednake in splošne v olivne pravice. Vladni pr dlog pride že v tem zasedanju na vrsto. Na Dunaju zboruje sedaj peti splošni avstrijski katoliški shod. Udeležba je velikanska iz vseh stanov in vseh narodnosti. — Gost našega cesarja je bil pretečeni teden mladi španski kralj Alfons, kamor je prišel iz Beroiiua, kjer so ga jako slovesno sprejeli. Iz Dunaja se je podal v Monakovo in od tod čez Pariz domov. V Monakovem si je menda dobil nevetto. — Obstrukcija, ki so jo bili začeli av-strijsk železničarji je kmalu nehala, ker se je ugodilo zahtevam delavcev. Tudi pogajanja med zastopniki železničarjev in ravnateljstvi zasebnih železnic so vspela, ker so le ta odobrila koncesije, ki jih je dalo ravnateljstvo državnih železnic svojim vslužbencem — Velika več na mestnih za-stopov na Ogrskem vztraja v pasivnem odporu proti vladi. Napetost proti vladi je tako velika, da komi'ati ne pripustijo zapriseg višjih županov. Država kaznuje z odstavljanjem neposlušne uradnike, občine pa s tem, da jim odtega državno podporo. — Guvoii se, da hoč.; ods opiti hrvaški ban Pejačevič, ker se je skregal z trgovinskim ministrom Vorčsem zaradi nekih napisov. "
Drugi kraji. Na R u s k e m se vrača zopet počasi mir. Na železnicah je otvorjen promet. Kongres zemstev in mest, zborujoč v Moskvi, je sklenil, da hoče podpirati vlado, ker dovoljuje manifest od 30. oktobra vse zahteve, ki se jih je stavilo od z četka in ker so svoboščine, dovoljene v manifestu za pomir,enje dežele neobhodno potrebne Na tem kongresu so izjavili poljski govorniki da so pripravljeni za sporazumljenje, če se odpravi vojno stanje v Poljski in bo dovoljen poljski jezik v uradih in šolali. Poljaki pa zahtevajo za se tudi autonomijo — Umrla sta grof Flanderski in veliki vojvoda Luksemburški. — Portugalski kralj je povrnil predsedniku francosko rep. Loubetu obisk v Parizu, kjer so priredili kralju na čast slavnosti. — Norveško ljudstvo je izvolilo z veliko večino danskega princa Karla za svojega kralja. Novi kralj si je nadel ime Ilakon; VII. Za grb si je izbral besede : Vse za Norveško. Norveške vojne ladije bodo prepeljale te dni no-
vega kralja v Kristijanijo — Ker se sultan ni hotel udati, da bi reorganiziral macedonske finance, kakor so zahtevali zastopniki evropskih vcdevlasti, so te odposlale vojno br dovje v turške vode. Poveljeval bo združenemu brodovju avstrijski admiral Itipper.
K o 1 e d £*, r č e it.
November.
26. XXIV. poMnkoštna nedelja. (Evangelij: O razdejanju Jeruzalema in o sodbi.) Konrad, Škof; Silvester op.
—	D a n e s j e mlaj ob 5. uri 44’ zvečer. Z n a b i t i se t) o vreme kaj z b o 1 j š a 1 o. — 27. pondeljek. Virgil, šk.; Abacij. šk.; Valerijan. — 28. torek. Jakob iz Marko; Eberhard. šk. — 29. sreda. Saturnin, muč ; Filomen, muč.
—	30. četrtek. Andrej, ap.; Justina, dev.
Deeember
ima 31. dni. Dan se skrči do dne 22. za 17’ in zoget vzraste do konca meseca za 3 min. 1. petek. Eligij, šk-; Natalija, dev. muč. — 2. sobota. Bibijana, muč.; Pavlina, dev. — 3. I. adventna nedelja. (Evangelij ; O poslednji sodbi.) Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. — D a n e s j e prvi krajec ob 7. uri 35’ zvečer. Megla in dež. — 4. pondeljek. Barbara, dev. muč.; Peter Zlat., sp. — 5. torek. Saba, op.; Krišpin, muč. —- 6. •reda. Miklavž, šk.; Apoiinar, muč. — 7. četrtek. Ambrozij, šk.; Akaton, muč. Danes je post in zdržek mesnih jedij. 8. petek. Prečisto spočetje Marije Device. -— 9. sobota. Peter Forezij, šk. ; Sirij, škof.
.^ocV>/zctjlc „	r//s5///r)Oec/a
3*zijct	it a z očrt itt o /
V nedeljo, dne 26. t. m. bo 50- letnica rojstva našega mil. g. škofa Dr. Frančiška Ksaverija Nag/-a. Dobri Bog nam ga ohrani še mnogo let v blagor vernikov tr-žaško-koperske škofije ! Spominjamo se tega slavnostnega dne s pesniškim pozdravom, ki smo ga postavili na čelo današnje številke našega skromnega lističa, dalje s člankom o grbu in pečatu teh združenih škofij kakor tudi s sliko, ki nam kaže slavljenca v dobi, ko je bil še vodja zavoda „Anima“ v Rimu. Takrat je bil od sv. Očeta odlikovan s cerkvenim redom zaslug »pro cc-clesia et pontfice,« kar značijo v pesniškem pozdravil besede: »za cerkev in glavarja.«
(Smrtna kosa) Dne 19. t m. ob 9 in pol uri zvečer je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv zakramenti č. g Jos. Golja, župnik v Tinjanu pri Kopru. N. v. m. p I
(Mestna delegacija) je nakazala svoto za stanarino župnega upravitelja nove župne cerkve sv. Vincencija ter 10 000 kron za najpotrebneje stroške omenjene cerkve. — Dovolila je tudi 14 000 K za povečanje zgradbe rojanske šole.
(„Dan sprave"), ljudska igra s petjem v štirih dejanjih, (ki je cenj. čitateljem znana že iz našega lista) je naslov knjižici, katero je spisal Zvonimir Masle. Izdalo in založilo uredništvo .Družinskega prijatelja* v Trstu. Cena 20 vinarjev.— Dobra igra, polna šaljivih, a tudi pretresljivih pri-
zorov. Za navadne odre je jako pripravna ker se da uprizoriti z učinkom (efektom) in tudi zelo skromnimi sredstvi. Njena smer je proti pijančevanju in kaže, da ni vselej resničen pregovor „Pi. janec se izpreobrne, kadar se v jamo zvrne ‘ Dejanje igre se razvija sprva p .časi, ker slika pijan-čevo vsakdanje odurno življenje, zoper katero skuša pridobiti gledalca. V tretjem dejanju nastopi I olom (kriza) in dejanje se razvije hitro in v jako lep konec. — To igro, ki je prva te vrste, priporočamo prav toplo društvom v uprizoritev in vsem knjižnicam, posebno v krajih, kjer se veliko pijan-čuje. — Pevske točke v tej igri je uglasbil Vinko Vodopivec. Omeniti moramo lepo koračnico za mešan zbor s «trio» : ,.Mi smo Slovani!" ki se gotovo udomači. Primerni hektografirani glasbeni izvodi se dobe po 10 vin v uredništvu »Družinskega prijatelja” v Trstu, Rojan 3. — Lična, 78 strani obsegajoča knjižica, se že po svoji obliki in nizki ceni priporoča.
(Na Nabrežini) je umrl gosp Ivan Gaharija star 72 let.
(Šolski maši), katero je tržaški magistrat vnovič ukazal okoličanskim šolam, se je uprlo učiteljstvo oboli narodnosti. Žalostna sloga !
(Marijina družba pri Sv. Ivanu) je imela dne 12. t. m. v svojih novih prostorih svoj letni občni zbor. Predsednik je poročal o delovanju družbe in o premoženju.
Družba šteje do sedaj preko 200 udinj. Dohodkov je imela v 1. 1904. Kron 93P3G, stroškov pa Kr 1230 50; primankljaja kron 299T4. VI. 1905. do sedaj dohodkov : Kron 792’16, in stroš-
kov Kr 633‘73. ; preostanka Kr. 158 43. Ako se primerja ta preostanek s primanjkljajem 1. 1904. kaže se še vedno primankljaj Kr. 140 83
V novi odbor so bile po glasovnicah izvoljene : i ačelnica: Antonija Vatovec; podnačelnica : Ana Brana; pomočnica: Ivanka Knez; tajnica: Marija Godina ; svetovalke in nadzornice : Antonija Žerjau, Marija Dougan in Pierina Vitez.
Ua bi družba vedno bo j uspevala, v to po-mozi Bog in Marija !
(Napadeni) so bili ta teden povsem mirni ljudje d treh razuzdanih vojakov na cesti ki vodi iz Opčin na Repentabor. Hudobneži so bili izročeni orožnikom. Na rečeni cesti se večkrat dogajajo napadi
(Dogodbica slovenskega dekleta ob prihodu v Trst.) Bilo je letos, nedavno — neka Kranjica je pisala svoji sestri da jo pride obiskat v Trst, kjer je ta služila. V pismu je povedala tudi, s katerim vlakom pride. Ob tej uri je čakala služkinja na postaji na svojo sestro iz Ljubljane. Zastonj, sestre le ni bilo Mesto po peti uri je prišla z vlakom okolo desete zvečer. Ko je izstopila na južnem kolodvoru, se je plašno ozirala okolo po sestri. Sestre ni bilo vež, ker ni vedela, da pride njena sestra s tem vlakom. Zadrego slovenskega dekleta je precej opazil nek Tržačan, ki se je z istim vlakom pripeljal od zunaj in kateri je videl lepo slovensko mladenko že v kupeju — Takoj se ji je ponudil, da ji poskrbi vse in da ji p kaže pot — do njene sestre Slovenka se je v začetku obotavljala, ker se ji je zdel strasten pogled tega moža zelo sumljiv Toda ob tej uri ka n naj gre v svetovnem mestu, kakor.šno je Trst ? Naposled se je vdala ker ji je nadležnež iztigal iz rok njeno culico in šla za njim v — ne ,o bližnjo ktčmo, da se — tam odpočj* (?) in pokrepča (■), predno gre k — svoji sestri. V krčmi je hotel pohotnež dekle upijaniti, toda Slovenka je že bila tako pametna, da se ni dala. Na enkrat je vstal od mize ta nepridiprav in je rekel, naj ga malce počaka, da se bo kmalu vrnil da gre malo pozvedovat po njeni sestri (?). Šel je. Slovenka ni hotela biti sama v krčmi in je šla ven pred kr mo, kjer je čakala na svojega .rešilca* (') .Varhinje deklet* D Sv. Vincenca ki so že od začetka vse zasledovalo in opazovale, ne da bi se jim bilo posrečilo, dobiti dekleta na svojo stran — ker se je oni mož delal, kakor da jo poz ia in da ima do nje pravico — so pristopile sedaj k dekletu in nalanko popraševale po tem človeku. Zraven je prišel tudi
*) Imajo pripete na prsih belu-rumene trakove. Pisarna v Trstu Via Giacinto Gallina N. G. I. p. odprta v torek in petek od 5 G popoldan.
neki finančni stražnik. In kmalu so se vsi prepričali, da je bila mladenka v veliki nevarnosd. — Ni trajalo dolgo, ko se je viačal prejšnji pohotnež k .svojemu* dekletu. Seboj je imel .pomagača,* z namenom, da bi čvrsto Slovenko po sili odpeljal — kam k sestri — ne — temveč — v zloglasni brlog. Ko so .varhinje* spoznale, s kom imajo opraviti, sta satanova pomagalca pobegnila. Neko dekle, ki je iskalo službe je dobilo kar naslov zloglasne hiše.
.Varhinje deklet so spravi e obe te dve dekleti, kakor mnogo drugih v poštene službe, krščanske družine, in zavode. Neka .varhinja* je od meseca marca letos do sedaj rešila že Il2 deklet. .Vincuncova družba* je s tem odborom za varstvo deklet že mnogo storila. Ta odbor se je ustanovil po vplivu tržaškega Škota Dr Nagla, ki se zelo trudi za vsako krščansko podjetje, posebno za varstvo deklet, za rešenje mladine za mornarje (Mornarski dom), z veseljem je odobril tudi pravila »slovenskega Marijinega Doma* in dodal k temu svoj nadpastirski blagoslov
P. N. Slovenske gospe in g spodične v Trstu, udeležujte se pridno posebno na delu za varstvo svojih rojakinj, ki so v laki nevarnosti, ko prihajajo v Trst.
(Prosimo slovenske liste da blagovole ta članek v varstvo slo enskih deklet ponatisnit. Op. Ured.)
(Iz ljubljanska okolice.) Dolgo že ni hilo v „Druž. prijatelju ljubljanskih novic kakor, da bi bil nam in okoličanom neznan. A, odkar se prodaja .Druž prij. pri g. Š o u k a 1 u, -poznali smo ga tudi mi in dopada se n m ; saj.smo mi, ljubljanski okoličani, že toliko študirani", da znamo ceniti dobro stvar Ker pridemo večkrat v mesto vidimo tam tudi dobre stvari, katerih se potem po-primemo. Nekaj takega je bilo v nedeljo, dne 12. t. m Ilrvatsko pevsko društvo .Kolo* je napravilo izlet k svojim bratom Slovencem v Ljubljano, Ljubljančani pak so fe potrudili vsak po svoje, da bi jih vsprejeli čim lepše, hi prišli smo tudi mi okoličani, videli smo veliko množico Ljub-Ijan anov, ki je pozdravljala došle goste in rekli smo :	Kaj takega se v napredni Ljubljani pa tudi
ne zgodi vsaki dan". Zvečer so imeli v krasnih prostorih hotela .Union* koncert, kjer so Ljubljančani poslušali čarobne glasove bratov Hrvatov in si n pijali bratovsto, da se je tresla dvorana. Splošna želja je, da bi se še večkrat zbrali navdušujoči se za domovino. — V društvenih prostorih hote a .Union" je sedaj vse bolj živo kot nekdaj. Pridno se čita, predavanja, socijalni tečaji, govor-ni-ke vaje, shodi, vse to je sedaj v .sezoni" na dnevnem redu V nedeljo 12. t. m. je , Krši. soc.
ženska zveza priredila zabaven večer, ki je končal v največjo zadovoljnost občinstva. Kar nas ve seli ob takih prilikah, je to da vidimo prihajati vsak dan nove obraze delavcev v pošteno družbo. Delavstvu se svita, ono vstaja. — Naši ljubljanski nasprotniki so sedaj v veliki zadregi, tako, da se še nam okoličanom smilijo. Rad bi odločno nastopili proti splošni, enaki in volilni prav ci, pa se ne upajo, ker jim je ljudstvo na sbodih že stokrat povedalo, da oni žive od ljustva, ne ljudstvo od n ih. Zdaj pa so žalostni, ker, če bo šlo tako naprej, pravijo, bodo > malo izginili. Oh, Bog nas varuj!
(Dražba sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani svojim podružnicam. Dvajseto družbino upravno leto 1905. se bliža svojemu koncu in gotovo bi bilo častno za naše podružnice, ko bi mogli trditi: Družba je imela ob svoji dvajsetletnici 151 delujočih pokružnic — niti jedna izmed njih ni spala.
Zal, da te sodbe glavno vodstvo ne more izreči še letos v ,.Koledar-Vestniku“ za 1906 leto. A veliko pa nam je do tega, da se v prihodnjem »Koledar Vestniku* za 1907. leto z večjimi prispevki kakor je bilo to do sedaj, izkažejo vsaj one podružnice, ki so to letošnjo leto delovale tako, kakor jim je velevala njih domorodna ljubav.
Zato prosimo vse svoje prodružnice in njih častite odbore, da gotovo še pred potekom tega leta — to je pred 31. decembrom 1905. — pošljejo vse. svoje prispevke, ki so jih nabrale za letos in svojo eventualne blagajniške preostanke od prejšnjih let v vodstveno blagajnico s priloženo položnico c. kr. poštno-hranilnega urada.
Preostajajoče podružnice pa naj se ohranijo blagovoljni prihodnji vporabi.
(Ljubljanski salezijanci) store, kakor povsod drugod tudi v osrčju Slovenije mnogo dobrega za slovenske ponesrečene otroke, Sedaj zidajo veliko svetišče na Rakovniku pri Ljubljani. Priporočamo jih v blagohotno podporo.
(Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke na Kranjskem se bo vršil dne 27. t. m. v Ljubljani. Na shodu bodo poročali poslanci o delovanju stranke v zadnji triletni dobi. O tej priliki se bo volil nov načelnik in novo vodstvo stranke za prihodnja tri leta.
(Na naslov sl c. kr. glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.) Na progi južne železnice med Trstom in Mariborom imamo še vedno večini uslužbencev malo umljiva, ali celo neumljiva samonem-ška službena navodila (Instruktionen). Todi nemški jezik ni deželni in ne v rabi. Najlepše je pa še, da mnogo pomožnega osobja niti nemški čitati ne zna! Kako naj še le umeje ? Naše življenje je-tako pravijo — z jedno nogo v grobu z drugo
pa v kriminalu. Gospoda — mi to drugo sedaj najodločnejše odrekamo ! Z oz:rom na vedno rastoči promet, na lastno varnost in varnost potnikov zahtevamo odločno, da sl. c. kr. glavno nadzorstvo avstr, železnic — nemudoma odredi in uvede vsem umevna, vsaj dvojezična službena navodila ! Do odstranitve teh plesnivih razmer pa protestiramo proti vsakemu zvračanju odgovornosti na nas za nesrečo, ki bi nastala zbog slabega, ali celo nezadostnega poznanja službenih navodil!
Listi so naprošeni, da to ponatisnejo.
(»Sveto opravilo-) je naslov molitveniku, ki se prodaja sedaj že v sedmi izdaji v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Slovenščina je čista, besedilo pemi je vzeto iz Spindhrjeve „Ljudske pesmarice. Latinske molitve imajo slovenski prevod. Cena vezan knjižici K 1 30, po pošti R40. Na 10 plačanih izvodov jeden povrh.
(Politična stavka) Dne 28 t. m., ko se snide državni zbor, bodo praznovali vsi avstrijski delavci brez razlike strank v prilog splošne, enake in tajne volilne pravice. Večjih nemirov se ni bati. Vendar pa je vlada že poskrbela, da pride za ta dan v Trst tri bataljone vojakov in dvoje vojnih ladij.
(Delavski list). Predzadnjo nedeljo so zaupniki raznih delavskih, zlasti strokovnih društev, sklenili, da se ustanovi v Ljubljani zanje posebno glasilo. Dne 7. decembra že izide prva številka. last bo stal 3 krone na leto in izhajal vsak petek. Lastnik listu bo konsorcij, v katerem bodo zastopniki interesovanih delavskih društev. Urednik bo M. Moškrc, Kopitarjeve ulice 2. List bo nosil ime »Naša moč*. — V prevažnem delavskem gibanju pomenja ta list brez dvojbe pomenljiv korak. Želimo mu sreče!
(Dohodki malih železnic na Primorskem). Mi-
nolega meseca septembra se je na istrski železnici Trst Poreč vozilo 18.300 oseb in 1500 tonelat blaga, dohodka je bilo 28.700 kron Na železnici Gorra-Ajdovščina se je vozilo 12.300 oseb in 5800 tonelat blaga, dohodkov je bilo 14.200 kron.
Na električni železnici Trst-Opčina se je vozilo 35.200 oseb in 564 tonelat blaga, dohodkov je bilo 19.721 kron.
Na električnem tramvaju v Trstu pa 938.850 oseb, ki so uplačale 107.867 kron.
(Popravek) G. Karl Schmelzer nima toba-karne, kakor je bilo zadnjič javljeno pomotoma, ampak prodaja razne liste na južnem kolodvoru, med drugimi tudi »Družinskega Prijatelja11. Ko se odpeljete kam, nikar ne pozabite kupiti si naš list pri g. Schmelzerju, da Vam ne bo po poti dolg čas.
(Ljubljansko barje) je skoro j opolnoma pod vodo Promet je razun po železnici nemogoč
(.Abstinent".) V Ljubljan1 snujejo nekateri rodoljubi protialkoholno društvo .Abstinent". Y nedeljo se je vršil ustanovni shod.
(Izgubljeno-najdeno). Nekdo je zgubil par ključev blizu rojanske cerkve. Kdor jih pogreša, naj se oglasi pri rojanskem kaplanu Jak. Ukmar-ju, kjer jih dobi nazaj.
(Glad na Japonskem) List „Tiji Šimpo", ki izhaja v Tokiju, je priobčil grozno podrobnosti o lakoti, ki vlada seda' na mnogih krajih Japonske. Le osem odstodkov riž je take kakovosti, da se ga izplača požeti. In riž je glavna hrana Japoncev.
(čudno tele) je vrgla neka krava v Zagorju pri Kozjem. Tele ima 8 nog, dva repa 8 oči in dva gobca.
(Nesreča na morju. 123 utopljenih.) Angležki parnik .Hilda", prihajajoči iz Southamptona, je v megli trčil pri otoku Cezimbra ob skalovje Od vsega moštva in od vseh potnikov se je rešilo le 5 oseb, 123 jih je pa utonilo.
(Požar 39 mrtvih). V delavski hiši v Glas-govu je izbruhnil požar. V ognju je našlo smrt 39 oseb, a mnogo jih je ranjenih
CenjeirLlm	!
Kdor bi nam mogel brez škode odstopiti 8 ali pa 12. štev. lanskega letnika (1904) in I. ter 14. številko tekočega letnika, bi nam storil veliko uslugo. Prav radi bi namreč poklonili našim bližnjim slovenskim knjižnicam eden ali drugi letnik .Družinskega Prijatelja* sedaj za novo leto. Prosimo torej lepo.	Uprava.
UGANKE
liešitec ugank priobčenih v zadnji številki : 1) mir — Rim; 2) snop, 3) dimnik.
Pran so jih rešili: Debevc Frančišek na Kožljeku ; Grmek Terezija v Rojanu; Pustišek Mihael na Zdolah; Erman Števo v St. Vidu; Tomazin Kristijan v Tržiču in Kjuder Albin v Barkovljah.
Obljubljeno darilo je prejela takrat (jrmel( Terezija.
Opombi' V bodoče bomo ime obdarovanega rršilca tiskali samo debeleje.
\\

Nove
uganke
___
1)	Kaj leti brez nog in perutnic, pa se ne vrne nikdar ?
2)	V čem se ločita prešičevo črevo in jer-
haste hlače ?	Pustišek Mihael.
3)	V d E	Cuderman Ignacij.
Čas žglasitve za navadno darila do 4 dec.
tni c n, uredni&t vat.
M. P. Vašega naslova ne moremo pisati bolj natančno kakor smo ga začeli sedaj. Včasih se pa tudi na pošti po-motijo (?). Prosimo ob tej priliki, da popišete papir le na eni strani. A/. M. Z ugankami prepozno. B. Isto.
Red slovenskih pridig v Trstu ;
1.	Pri Sv. Antonu Novem v Trstu. Zjutraj ob 6 od prve nedelje v maju do zadnje v septembru. Ob 6j2 od prve nedelje v oktobru do zadnje nedelje v a rilu
Popoldne ob 3 od prve nedelje oktobra do prve nedelje v postu — ob 3'/2 od prve nedelje v postu do praznika sv. Antona (13 junija) — ob 4 po prazniku sv. Aniona (1 junija) do konca avgusta.
2.	Pri Starem Sv. Antonu vsako nedeljo in praznik ob 6'/2 zjutraj pred mašo s slov. nap vi, in vsako nedeljo in praznik po polu dne ob 3'/2 pred. slov. blagoslovom.
3.	Pri Sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik s sv. mašo s slovenskimi napevi ob 9. uri zjutraj, vsako nedeljo in praznik p o p o lu d n e ob 3. pred slov. blagoslovom.
4.	Pri Sv. Vincencu vsako nedeljo in praznik ob 7‘/2 zjutraj pred mašo s slov. napevi, vsako nedeljo in praznik ob 2'/2 (3) popoln dne pred slov. blagoslovom.
pri novem sv. Antonu IV. nadstropje nad zakristijo) je odprta; a) Vsako sredo od 4—5 pop. za šolsko mladino, b) Vsako nedeljo od 4 in pol do 5 in pol pop. za odrasle. Knjižnica ima že okolo 450 knjig raznovrstne vsebine. Čitateljev je nad 300. V spo-polnitev in pomnožitev knjižnico se hvaležno sprejemajo darovi v knjigah in denarju.
□kas:
Pr

.Mohorj olji!
Spomnite se družbe svetega Cirila in Metodija!
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.