nseratl ne sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, I-« ii ii 8 ii 16 n » n n Pri večkratnem tiskanji ae eena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefranhovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. Političen list za slovenski narod. p Po poŠti prejeman vel|»': Za celo leto , . 10 gl. — kr za polleta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . , 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom poiiljan veljii 60 kr. več na leto. Vrednlštvo v HilSerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden iu Bicor v torek, četrtek in soboto. Odločitev je blizo. Kakor smo Slovani sodili, tako seje zgo dilo: pridobitev Bosne prouzročuje cel prevrat v notranji politiki. Že v Avstriji vse kuha in vrč. Kaj je početi z Bosno? Pomadjariti se ne da, penemčiti tudi ne, tedaj pripade Hrvatski S tem je pa dozorelo tudi vprašanje o vojaški krajini ali Granici in Dalmaciji; združenje teh dežel s Hrvatsko se ne da dalje zabraniti. Hrvatsko vprašanje je tako na dnevnem redu. Bolj i pa ko je položaj Hrvatov, tohko laglje tudi mi Slovenci dihamo, kakor priča krepka spomenica, ki so jo spisali narodni poslanci kranjskega deželnega zbora do cesarja Pa tudi Čehi so spoznali, da je zdaj prišel čas, ko je treba v akcijo stopiti, in pričeli so zmerno, pa možko in krepko povzdigovati svoj glas za pravo in pravico. Nasprotno pa je ustavoverna stranka močno oslabela, in Madjari so s svojo turkoljubno politko čisto osamljeni ostali. Zato se tresejo na Dunaji in v Pešti, da bi ne utegnila napočiti v Avstriji slovanska doba. Madjari se poslužujejo že večkrat skušenega sredstva, in cesarja ter Dunajčane strašijo z madjarsko revolucijo, ako bi se vvedla slovanska politika. V ta namen so osnovali oni tabor v Pešti, kjer zahtevajo, da se vojna iz Bosne nazaj pokliče. Ogerski ministri pa so dali svojo odpoved, da bi državo zopet v tako zadrego spravili, ko lani, ko je Tisza odstopil, in za njim ni hotel nobeden minister postati. Tačas je Tisza svoj namen dosegel, dovolilo se je Madjarom, kar so zahtevali, samo da je ljuti Tisza minister ostal, ker brez njega bi se bil svet podrl. Tudi zdaj bodo to sredstvo porabili. Zahtevali bodo turkoljubno, protislovansko politiko, zahtevali konvencijo s Turčijo, tako da se bo Turkom Bosna nazaj dala, naši vojaki pa nazaj poklicali. Ako pa cesar k temu ne privolijo, žugali bodo s puntom, odstopili bodo, in za njimi noben Madjar ne bo hotel vlade prevzeti, kakor lani, pretila bo zmešnjava, ali pa bo treba ogersko ustavo začasno ob veljavo dejati, in poslati generala s krepko močjo kot cesarskega namestnika v Pešto, kar bi bilo Madjarom morda povod, da bi cesarju pokorščino odpovedali. Misli morda kdo, da si tega vendar ne bodo upali. Pa kdor tako sodi, Madjarov ne pozna. Treba je tudi pomisliti, da so Lahi za vojsko že pripravljeni, in da so lahko Lahi z Madjari zmenjeni in dogovorjeni, kakor leta 18491 Avstrija je tedaj v jako sitnem položaji: ako se Madjarom ne vda, ako se drži nasproti Turčiji sedanje politike, preti j°j velika nevarnost od strani Lahov in Madjarov; ako pa Madjarom vstreže, in vojno iz Bosne nazaj pokliče, nakoplje si pred vso Evropo grozno sramoto na glavo. Pa še več: v Bosni se bo punt na novo vnel, ker kristjani se Turkom ne bodo več uklonili. Slovani pa ne bodo več mogli mirno gledati, da Turki in Madjari podavijo bosensko kri stjansko pleme; Avstrija bi se tedaj postavila v nasprotje z vsim Slovanstvom, če Madjarom odjenja, kar bi bilo pa zanjo še veča nevarnost, nego so Lahi in Madjari. Kako se zamore Avstrija rešiti ie tega težavnega položaja? Leto 1849 naj jej bode uči telj; kakor je tačas le s pomočjo Itusov premagala Lahe inMadjare, tako je tudi zdaj treba, da se tesno in prijateljsko oklene Rusije, ki je zadosti močna, da jo obvaruje vseh sovražnikov. Ali bodo naši odločilni krogi to spoznali? Ali bodo še dolgo pustili Andrassye in Auerspcrge vladati, in Madjarom dovolili Ru sijo dražiti, ono Rusijo, ki bi nam zamogla biti edina krepka in nesebična prijateljica? Vederemo — bomo videli! Iz deželnih zborov. Sedma seja 5. oktobra. Poslušalcev ste polni obe galeriji, ko prične deželni glavar sejo s tem, da se spominja včerajšnega godu našega presvitlega cesarja, kteremu poslanci kličejo trikrat slava 1 Deželni predsednik obljubi, da bo to koj sporočil te-legrafično cesarju. Med vlogami je predlog nekterih poslancev, naj bi deželni odbor se potegnil za to, da bi se občinski pašniki po Kranjskem kmalu razdelili, — predlog g. Pakiža in tovarišev o tem da bi se okraju ribniškemu, kočevskemu iu laškemu odpisalo kaj davka, — in pa sledeča adresa narodnih poslance v do presvitlega cesarja: Adresa katero so narodni poslanci v deželnem zboru Kranjskem 5. t. m. do Nj. Veličanstva na-svetovali, se glasi: Vaše ces. in kraljevo apost. Veličanstvo! Najvdanejši deželni zbor kranjske vojvo-dine, začenši novo dobo zborovanja, se bliža Najvišjemu prestolu Vašega ces. in kr. apost. Veličanstva, da na novo potrdi starodavno zveBtobo in udanost do svojega vladarja in njegove presvitle rodovine. Pred vsem Vašemu Veličanstvu izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo, da je po Vašega Veličanstva ukazu zmagonosua avstrijska armada zasedla Bosno in Hercegovino, da izvrši imenitno zgodovinsko nalogo ter osvobodi krist-janske Slovane od krutega turškega jarma. Da-si je na tisoče naših slovenskih sinov na klic svojega najvišjega vojnega gospoda moralo zapustiti svoj dom in svoje rodovine, doprinašali smo in radi še v prihodnjo dopri-našamo vse žrtve v veseli nadi, da iz prelite krvi hrabrih junakov avstrijske armade zacvcte in se razvije zlata svoboda in blagor dozdaj grozno zatiranemu jugoslovanskemu narodu v Turčiji. Čim večja bremena pa nam in celej Avstriji naklada osvobojenje, pomirenje in ure-jenje Bosne in Hercegovine, tem bolj nas sili patrijotična dolžnost, da odkrito povemo Vašemu Veličanstvu, kar nam srca teži in nas z opravičenim strahom navdaja, da ne bi iz strankarskih uplivov za naše vesleslavno cesarstvo narastli nevarni, pogubljivi nasledki, da ne bi silni pritisk sedaj vladajočih mož preveč oslabel duševne in gmotne moči naroda slovenskega, kateri je vedno bil in ostane krepek brambovec južnih mej proti vsem sovražnikom presvitle Habsburške dinastije in avstrijskega cesarstva. Ko je Vaše Veličanstvo 19. maja 1. 1877 kranjski deželni zbor po nasvetu ministerstva razpu-titi blagovolilo , da si njegova postavna doba še ni bila dotekla, in ko smo kmalu potem bili k novim volitvam pozvani, smo pričakovali, da se bodo volitve ustavno in postavno vršile, pričakovali smo, da vlada in vladni organi bodo ostali nepristanski in da ne bodo pomagali v ta namen, da se uduši pravo mnenje davkoplačevalnega prebivalstva ter se zastopniki ogromne večine naroda našega potisnejo v deželnem zboru v manjšino. Uže volilni red za kranjsko vojvodino od 20. februarja 1861 je tako pristransko napravljen, da ima kmetijsko ljudstvo, — in ravno to je pravo jedro naše dežele, kakor sploh celega cesarstva — nerazmerno malo poslancev voliti nasproti mestom, zlasti pa nasproti tako zvanemu velikemu posestvu, ki skoro tretjino poslancev v zbornico pošilja, dasi taka pred-pravica ni niti v njegovi gospodarstveni veljavi, niti v znesku od njega plačanega davka utemeljena. Kranjski deželni zbor je zato v najuda-nejših adresah 30. avgusta 1870 in 14. okt. 1871 naglašal nujno potrebo, da se deželni volilni red prenaredi in popravi z ozirom na potrebe dežele po razmerah davkarskih in drugih bremen, ter z ozirom na število davkoplačevalcev v raznih skupinah. Tačasne vlade, ža-libože, naših prošenj in želja niso hotele priporočiti Vašemu Veličanstvu in kranjska dežela je morala lani voliti zopet na podlagi nepravičnega volilnega reda , voliti pod nezaslišanim pritiskom vladnih organov, da ne govorimo o naravnost nepostavnih, po kazenskem zakonu kaznjivih činov, ki so, dasi objavljeni, še dozdaj nekaznovani ostali. Britkim srcem čuti slovenski narod na Kranjskem pa tudi v sosednih deželah, da se narodna ravnopravnost, brez katere je celi obstanek mnogojezične Avstrije nemogoč, niti v naših šolah niti v uradih dejansko ne izvršuje, da možje, katerim je Vaše Veličanstvo izročilo krmilo države, povsod izpodkopavajo koren našemu narodnemu bitju in tako narodu opravi- Cen strah za njegovo bodočnost in eksistenco vzbujajo. Vašo Veličanstvo! V že taČaa, ko jo VaSo Veličanstvo v prvič milostno blagovolilo deliti svojo vladarsko oblast z ljudskimi zastopi, žo tačas pred tridesetimi leti so zaupni možje slovenskega naroda, kateri v številu enega iu pol miljona skupno živi od Drave in Mure do jadranskega morja iu iznad Triglava do Sotle iu Kolpo in čegar naravno središče je Kranjska z glavnim mestom Ljubljano, naglašali iu v prošnjah do vlado razodevali goreče željo celega slovenskega naroda, da naj se vsi Vašemu Veličanstvu verno vdani Slovenci združijo v eno administrativno in čo mogoče državnopravno celoto. Tudi kranjski deželni zbor ju v svojih adresah do Vašega Veličanstva :i(). avgusta 1870 in 1-1. oktobra 1871 povdarjal velike koristi tega združenja , vsled kterega bi slovenski narod ne samo svoje pravice in koristi lahko varoval, ampak se tudi za akujme državne namene s tisto trdnostjo poležal, ktero bi mu dajala združena moč. Kranjski deželni zbor bi zanemarjal svoje svete dolžnosti do lastnega naroda, ako bi tudi zdaj ne ponavljal staro prošnje vseh Slovencev, zanašajo se na enako ljubezen Vaš. Veličanstva do vseh svojih narodov, in pričakovaje, da bodo modrosti Vaš. Veličanstva gotovo mogoče najti sredstva in pota, da bi se zadostilo tej vedno glasneje in glasneje razodovani živi želji vseh Slovencev po združenji slovenskih pokrajin v eno celoto. Pa tudi z ozirom na splošne državne razmere moramo resnico povdarjuti, da ustava pod vladajočo siatemo no v najmanjšej meri ni obrodila sadu, ki so ga nekateri krogi (ako zaupljivo od nje prečakovali , ker ne samo da narodov ni pomirila, in blagostanje države prav nič ne /.boljšala, jo temveč nasprotstvo med narodi poostrila in njihova bromena tako pomnožila, da se revščina očividno čedalje bolj širi med ljudstvom. Vzroki vseh teh nadlog iskati so najprvo v nenaravnem državnem zastopu , oziroma v nepravičnem volilucm rodu, kteri je kriv, da veČina državnega zbora ne reprezentuje večine avstrijskega prebivalstva, da se toraj ne opira na večino narodov in zato nima potrebne moči do vlade, da bi obrnila državo na boljši tir. Negotovo je evropsko stanje; mir sveta ne stoji na trdnem stalil. (Jas utegne priti, ko država potrebuje trdne aložnosli in radovoljne požrtvovalnosti svojih narodov. Sveta dolžnost avstrijskih državnikov je toraj, narode zadovoljiti in vneti za skupne državne intrese pod prcblago prislovico Vašega Veličanstvu: „Vi ribus unitis." To pa je le mogočo na podlagi enake pravico do vaeli. NajzveHtejši udani deželni zbor tedaj po-klada 1'rcsvitlemu prestolu preponižno prošnjo: Vaše Veličanstvo naj blagovoli na državno kr milo poklicati može, ktere je. resna volja ustavne pravice po Vašem Veličanstvu vsem narodom najmilostljivejše podeljeno, zagotoviti na podlagi reBnično ravnopravnoati in pravičnega na rodnega zastopa ter po tem potu narediti oni blagonosni mir med narodi, ki edini stvarja znotraj srečno, na zunaj mogočno Avstrijo. Bog ohrani, Hog blagoslovi Vaše, Veličanstvo V Ljubljani, r>. oktobra 1878. Dr. J Bloiwois Dr. J Vošnjak. Dr. V. Zarnik L. Svotoc. Kari Klun. V. Pfoifer. Grof Barho. 0. Dotolia. F. Potočnik. A. Navratil. Pakiž Lavroncič. Dr. Poklukar L. Rohič. A. Kohlor. Ta se v zboru bero slovenski in nemški v strmenje nemŠkutarjev, deželni glavar reče, da bo razpravo o nji in volitev odseka sedmerih udov, ki naj to adreso in veni prihodnjih soj o njej poroča, stavil ua dnevni red ene prihodnjih sej. Poročilo deželnega odbora o privolitvi naklada po 42"/,, na pravo davko v občini Li-berga za razširjenje pokopališča in zidanja mrtvašnico ae izroči gospodarskemu odseku, na to pa pride na vrsto poročilo verilikacijakega odseka o volitvi Hočevarjev i v Nove nimestu ; pri tem se vname, živahen razgovor. l)r. Schrey poročevalec predlaga, naj se ta volitev potrdi, ker odsek pri njenem pretre-aanji ni našel nič nepostavnega ali sjdoli takega, po čemur bi bila volitev neveljavna. Zoper predlog ta se prvi oglasi poslanec dr. Poklukar, ki v daljnem govoru pregleda neposUvnosti, ki ho se tu godile pred volitvijo in po volitvi. On je ud odseka, pa se je prepričal , da nemčurska večina odsekova se ni marala spuščati v nataučneji pretres, nji je bilo le za glasovanje, in tako je bilo vse posvetovanje kratko. Največa napaka — pravi — jo bila po mestih ta, da so s treljinsko priklado na redno davke delali okrajni glavarji, kakor se je njim bolje zdelo; v Krškem je bila vračunenu, drugje ne. Tudi je okrajni glavar ka-siral po županstvu sestavljeni imenik volilcev tako so bili izpuščeni nekteri, ki bi bili imeli ostati v njem, med temi tudi največi davkoplačevalec gospod lMeifer, drugi pa so prišli v zapisnik , čeravno po postavnih določbah ne bi smeli imeti tu volilne pravice; tako neki Klcmenčič, ki ima svoje pravo bivališče v Mokronogu, pa je vendar med volilci Hočovarje-vimi. — V Kostanjevici so med volilci tudi sodnijski in davkovski uradniki, čeravno (njihovo uradišče spada k občini Dobo in skoro vsi tam stanujejo; teh volilcev je veliko. (Oo vornik bere neko postavno določbo o tem, da nekdanji samostan kostanjevški spada res v občino Dobe.) Tudi učitelj je proti postavi dobil glasovnico od okrajnega glavarja, ko se je zavezal, da bo ustavoverno volil. — V No vemmestu so so med volilce vpisali vsi avskul-tanti in prnktiknnti pri aoduiji, ki tudi po po stavi nimajo volilne, pravice, ter dali svojo glasove po ukazu sodnijskega predsednika Hočevarju. Marsikteremu pa se ta pravica 111 dala kakor u. pr. proleBOrju Trdini; v Metliki se ni ravnalo po postavi, najmanj pa v Višnjigori, tukaj jo žo Vesteneckov okraj, zato so volilni imeniki tudi tako čudni, da zdaj v celi Evropi gotovo nikjer. Nek volilec (Turek) jo bil ravno v ječi, ko so se glasovnice raznašale, pa je vendar volil Hočevarja. Občina Stari trg ne spada pod mesto, zalo so bili tudi iz imenika zbrisani nekteri, tisti namreč, ki bi bili volili OrasBelija, drugi pa no, ki so volili Hočevarja To je dvojna mera. Duhovniku bunoficijatu so tudi vzeli volilno pravico, čeravno mu po postavi gre. Reklamacije pred volitvijo so bile v več krajih prepozne, iu čo onih, ki so pozneje došle deželnemu odboru, ne bi i mol pretresati zbor, čemu se pa volitev v zboru sploh pre tresa. Povsod ima o veljavi volitev zadnjo besedo deželni zbor, ki mora gledati na svojo čast, da so no vrinejo va-nj poslanci po nepo stavnih volitvah. Preidoč na volitev samo — pravi, da jc največa nonaravnost ta , da v volilno komisijo ni bil na slovenski zemlji voljen noben Slove ncc. Tako se jo tudi ta komisija sila pristran nko obnašala, in tako so prišla v volilni spis spačona imena od Grassollija, taki glasovi se mu tudi niso všteli, pač pa Hočevarju eden, pri kterem stoji samo Martin. Kjer bo se take napake godile, volitev vendar ne more veljavna biti. — Najhuje je pak kupovanje glasov. Da tak poslanec sedi med nami, žali čast tega zbora. Kje bodo ostali zastopniki deželo, če na njih sedežu denar Bedi I Nemškutarji zaženo viš, na narodni strani in po galerijah pa jo tem boBedam živahna pohvala. Za dr.tPoklukarjeni govori poslanec Svu-ec. Ta potrdi vbo, kar je rekel predgovornik. Odsek ni pretresal te volitve nič, ampak zanašal se je lo najglasovanje, ker moč je pred pravico." Okrajni glavarji so s tretjinako priklado ravnali, kakor jim je bolje kazalo. (Govornik bero v dokaz tega dopis Dorbicev do loške županijo, v kterem stoji, da se ta pri-klada ue sme všteti in to po „višem ukazu".) 'otem posname z uekterimi pristavki dr. Po-klukarjeve izjave i« pride do vradnega priUttka na volilce. V Novemmeatu so neki vdovi obetali, da če voli Hočevarja, jej bo davek znižan iu če ga ne bo mogla plačati , jo bodo čakali zanj. Lekarniftarju so hudo žugali in okrajni zdravnik dr. Bolim mu jo rekel, da čo gre volit Grassellija, ga bo on končal. — Kupovanje glasov ae je vršilo — kakor kmet pravi — prav ,,grobo". V dokaz temu našteje celo rajdo oseb, ki bo ae s tem umazanim poslom pečale in ktero so ae klatile okrog in po veliko dajale po 10, 20, 4() in celo po 100 gld. za en glas (Dr. Blei\veia praša vmes: Kdo je pa vse to plačeval?). To je res škandal, kakoršnemu po vsi naši Evropi ni para. Ali bomo mogli se-ieti zraven poslanca, po kterem se bo s prstom kazalo in reklo: „ta je svoj sedež kupil ?" (Ilud vriš med nemškutarji in klici „zur Ord-nung!") Zato stavi predlog*, naj se potrditev te volitve odloži do tje, ko bo sodnijaka obravnava o kupovanju glasov končana, — to zahteva čast zbora, to bo zahtevalo od nas ljudstvo. Živahna pohvala nn strani narodnjakov in na galeriji. Predsednik vitez Kaltenegger reče, da govornika aicer ne bo klical, „k redu", pač pa spominja, naj bi se govorniki ajdoh manj dotikali oseb, kakor stvari. Vitez Langer predlaga, naj bi se končala debata, klora je. njemu sitna, še bolj pa Hočevarju, ki z neko nerazumljivo neobčutljivostjo posluša svojo grehe. Konec debato nemčnrji sprejmi), in dobi besedo še dr. Vošnjak, ki ae o že prej za-njo oglasil. Dr. Vošnjak pritrjuje predgovornikoma to, da tej volitvi manjka vsega za veljavnost. Kako so glasove zii-se dobivali, o tem pove tudi on en izgled. V Višnjigori jo volilec, ki nikdar davka na plača. Naložen mu je, ft dii so ru-biti in takrat pravijo, da je berač, da no inore nič plačati; volil je pa vendar Hočevarja. Potem navede nekaj izgledov iz štnjarakoga in Češkega o preloženji potrdila volitev, pri kterih je bil kak dvom o tem, so so li pravilno vršilo ali no. Tako pa so ne ravna nikjer, kakor v našem zboru. Poslanec, na ktero m jo le pi-čica suma, dajo sedež kupil, ne sine Bedeti med nami, dokler se ni popolnoma opral. Zft takega poslanca pa ni prostora mod nami, naj se imenuje Hočevar ali kakor koli. Hočevar so oglasi, rekši, da jo vse to izmišljija in z „jasno nevoljo zavrne od sebe sum, da bi bil 011 gluaovo kupoval." (Klici: „Vi ne, a drugi za vaš denar.) Dr. Vošnjak na to bere notarako potrjeno platno nekega volilca, ki je dan po volitvi v Metliki balial so, da za lločevarjovo denarje pije. Poročevalec dr. Schrey, zagovornik Hočevarjev, skuša z golimi frazami v silno dolgočasnem govoru oprati svojega klijenta in pravi, (la vse, kar bo narodnjaki navedli, jo le i/.mi-filija, pa ae mu ne posreči, to tudi dokazati. Hočevar zrč vodno verno va-nj, njegov govor mu jo flašter na bolno vest, to so vidi na njegovem na smoli zatemnjenem zadovoljnem obrazu. Ko je „zlati Robert" končal svoj ,,speecb" popravi šo poslanec gosp. Svetec izjavo njegovo zarad ovadbe oseb; če niso res tako ravnale, naj pa tožijo, ako se čutijo žaljene. Tudi poslanec g. Klun popravi Sebreyovo trditev s tem, da jo Hočevar poslal denarja za požarno stražo v Metliko; to se je zgodilo po volitvi. denar za agitacijo pa je poslal pred volitvijo; tudi konstatira, da ima benelicijat v Višnji gori res volilno pravico, ki mu jo bila letos vzeta že kot davkoplačevalec. Pri glasovanji nemčurji vržejo Svetčev predlog, potrdijo pa pri ustnem glasovanji volitev Hočovarjevo z 1!) proti 11 glasovi. Načrt poBtavo o iztirjevanji denarnih dolgov od občin in skladnih družeb se potrdi, a tretje branje, t. j. konočna potrditev odloži do eno prihodnih sej, ker je treba fie nekterih pozvedeb. Obravnava o postavi zarad rejo plemenskih bikov se zavoljo pozno ure, ker bo debata daljo trajala, po predlogu gosp. dr. Blei-\veisa odloži za prihodnjo sejo, potrdi se pa računski sklop kranjskega normalno-šolskega zaklada s .'IS17 gld. 98 kr. gotovine in 131028 gld. -1kr. premoženja. Prošnja glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega mahu zu preineiubo }?. 31 dotičuu postave tnko, da bi ho požiganje na mahu podaljšalo, da hi bilo dovoljeno namreč od 15. avgusta do 1. maja, se no vsliši. Čeravno jo namreč poslanec Potočeik celo v nemškem jeziku prav toplo zagovarja, so drži nemšku-tarska večina vendar Dežmanovega nasveta ter zavrže Potočnikov predlog. Po vsem tem se seja sklene, ostalo točke dnevnega reda pa se preložo na 8. Sejo, kije bila včeraj 7. oktobra. ^iltijurskl zbor je Ti. t. m. volil odsek 12 udov, 8 liber. in 1 narodnih, ki bodo pretresal adreso, ktera se ima poslati prosvitleinu cesarju, ilaron Ilaininer je vlado vprašal zavoljo vedite premembo šolskih knjig, narodni poslance S n i d o r š i č pa zarad iztirjevauja davkov od družin v vojake poklicanih rerterviBtov. — Prej iskava zarad Slovcnjegraške volitve, pri kteri je zmagal narodni kandidat dr. Suc, bo je te dni vršila pri Slovenjegraški okrajni sodniji. Nemčurja Nasko in Soršak sta tožila volilca g. ftorbelja, da je od župana g. Mlakarja kot volilen mož prejel denarjev ter bil podkupljen. Deželni zbor zarad tega volitve ni potrdil. Pre iskava pa jo pokazala, da g. Serbelj od gosp. Mlakarja ni prejel druzega denarja, kakor tistih par goldinarjev, ktero mu jo srenja za pot, k volitvi odmerila, ker je na Stajarskem sploh navadno, da občine svojo volilce za stroške odškodujejo. Nasko iu Soršak sta tedaj šla z dolgimi nosovi iz sodnije, o nedolžnosti gosp. Serbolja iu g. Razgorška, ki jo bil v enaki zadevi tožen, so jo takoj tolegralično poročalo deželnemu zboru v Gradec. V koroAkem zboru jo dr. Luggin 5. t. m. nasvotoval, da naj država napravi in vzdržuje posililo delavnice. Dalje je nasvetoval, da naj so deželnemu odboru naroči preisko vati slabo nasledke, kijih splošna vojaška dolžnost ima za socijalno in denarne deželne razmere. — Poslanec \Valtor jo nasvetoval, da naj so jtosilno logaliziranjo odpravi. Nasveti so ho izročili dotičnim odsekom. (■orl&kl zbor je in 5. t. m. obrav- naval o čebeloreji, dednem davku za šole, pravilih za kmetijsko šolo in proračunu deželnih zakladov in mnogo prošenj. V sedmi seji je deželni glavar po nasvetu viteza Ritterja izrazil novoljo iu grajo zarad protiavstrijskih demonstracij, ki so v zadnjem času na Gori-riškem pogostoma vršč. Razložil je , od kod prihajajo to demonstracijo in kako so naše Avstriji in Habsburški rodbini zvesto in vdano ljudBtvo s studom obrača od takih zaničljivih dejanj. Stavil jo tedaj predlog, da naj vsi poslanci vatanejo v znamenje , da slovesno grajajo iu ostro obsojujejo v svojem iu svojih volilcev imenu vse te puntarske demonstracije, kar so je soglasno zgodilo. V soboto bil je deželni zbor sklenjen. I*re. t. m. ministre v Bu-dapešti k sebi poklicali. Tisza je cesarju svetoval, da naj ae pokličejo Szlavy, Bitto, 8za-pary, Majlath ali Simonyi. Slavy, Mujlath in Senuyey so bili res žo poklicani k cesarju, pa ker ae hočejo cesar posvetovati z vsemi strankami , preden izvolijo novo ministerstvo, ter zaslišati tudi nektere može, kterih zdaj ni v Budapošti, bodo druge državnike k sebi poklicali na Dunaj ali pa v Budapešt, kamor v četrtek zopet odidejo. Dosedanje ministerstvo bodo začasno še dalje opravljalo svoj posel. Levičarji so s sedanjim niinisterst.vom tako malo zadovoljni, da so sklenili ljudem priporočati, naj tisti dan , ko se razglasi njegov odstop, mesto razsvitle. Glavni vzrok odpovedi, pravi ,,Naplo", so stroški bosensko vojske, za ktere bi bilo treba koncem prihodnjega leta izdati ■100 milj. obligacij, kar bi po odbitih letos plačanih stroških znašalo 300 milj. novih dolgov, iu 10 milj. stalnega primanjkljaja na leto. Pri teh okoliščinah Szeliu ni bilo mogočo ostati v ininisterstvu. Madjarom se zdi stroški za skupne zadevo vedno preveliki, za madjarsko baharijo pa jim nobeni izdatki niso previsoki. V nanje države. ■luski general Totlcbcn jo 2. t. m. došel v Odrin. Ljudstvo ga jo povsod navdušeno sprejemalo ter prosilo cesarju sporočiti zahvalo za odrešitev izpod turško oblasti. Turki so pokazali svoje zaupanje do nove vlado s tem, du so oddali orožje. V ('itritf;rii, 12, 35, 36, R2. THt-Krnllriir denarne ccnr 7. oktobra. Papirna rent« (il.40 Hrulienm r.>nt» 83.10 — Zlata renta 72— — lHROletno državno posojilu Iti — llankiiiu akoij« 704 — Kruditn« akcij« 282.26— London 116.66 — Hrabro 100—.— C«». kr. ookiui 6.67. 20-irankov 9.37. Zalivala. Kranc Blaschir, računski vodja v Deut-achenthalu je bil skoz poldrugo leto pri Gresliamu na smrt za precejšno svoto zavarovan. Gosp. Valentin Z esc h ko, zastopnik tega društva v Ljubljani, izplačal mi jo prav t o č n o to svoto , za kar mu javno izrekam svojo zahvalo ter omenjeni zavod vsem najtoplejše priporočam Dcutachcntlial pri Celji 30. sept. 1878. .ložcIitMt lIltiMir, roj. ■•'allc., vdova. Zalivala. V noči med 2. iu 3. t. m. je Ivan Rebič, po domačo MrjanCnik, posestnik in krčmar iz Vira pri Vrhniki, po dolgi bolezni v gospodu zaspal, zapustivši ljubljeno soprogo, doraščenega sina in dve hčerki, -i. t. m. se je mnogo narodnjakov iz Vira in iz Vrhniko njegovega pogreba vdeležilo in ranjcega z žalujočim srcem na gomilo večnega miru spremilo. Zranj-kim je zgubila vrhniška čitalnica zvestega uda in vnetega domoljuba m narodnjaka, za kar bode ostal tukajšnji čitalnici vedno v živo-prijaznem spominu. Nagrobni križi pozlatoni, z najlopšimi napisi se dobivajo pri meni na izbiro, h kamnom ali pa brez njega, pa tudi žolozjo vsako vorsto iz najboljših fužin, vso prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobra 1878. S|l. 1'l'NNilM'll, prodajulnicu železja, gledališko ulico St. H blizo frančiškanskega (4) mosta. Najprimernejšo darilce za pridne otroke sto povesti: 1. Ilanaiii, ali xa