v.
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo 1, iu 15. vsacega meseca. Cena jim je s iiostnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemiijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroćnino in oznumla
tiijkarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Naznanilo.
Nekateri naročniki so še zaostali z naročnino; n^ btagovolé kmalu poslati. S prihodnjo številko prične se naročitev za drugo polovico leta, ti kateri uljudno vabimo.
Gospodarske stvari.
Kmetijstvo in gozdarstvo.
Četudi jc fçozdarstvo s kmetijatvoni v bližnjiiin sorodu, se vendar v mnogih ozirih bistveno razločujeta. Pridelki gozda so bolj darovi narave, delo in kapital pri njih nastajanju mnogo menj sodelujeta nego pri proizvajanji kmetijskih pridelkov, (.'etudi je gozd na dobri zemlji boljši nego na slabi, vendar on se prav dobro jirenese zemljo, ki bi bila za žito veliko preslaba. Gozdna drevesa razprostirajo korenine tako globoko v zemljo, njihove krone ae raztezajo tako mogoť-no pod sinji nebes, da pri njih ne pride v poštev samo ona hrana, ki jo dobivajo iz zemeljske skorje. Ćim Ijolj se torej ljudstvo množi, tembolj se umikajo gozdi, tembolj se omejujejo samo na ono nerodovitno zemsko površino, ki vsled svoje strme lege ali svoje ubožnosti, kmetijstvu nikakor ne more shižiti. Pri slabi zemlji pa je, pri sieer enakih okolišěinah, potrebno bolj ekstenzivno gospodarstvo, nego pri dobri. Zato daje tudi gozdarstvo kakor vsaka ekstenzivna kultura, o primeri z velikostjo ploskve le majhen kosmati dohodek, od tega pa je radi se manjših proizvajalnih stroškov znaten del čiflti dohodek.
Primerjaje cisti donesek od polja in gozda pride marsikdo do napačnega računa. Do pravilnega rezultata pridemo le tedaj, ako primerjamo čisti dohodek n. pr. enega orala gozda z čistim doneskom enega orala polja iste dobrote pri enako skrbnem obdelovanju obeh parcel. Ako potem primerjamo, vidimo, da v zelo obljudenih deželah cisti dohodek gozda ni, ali le redko manjši od onega pri polju iste ploščine. Nato bi si usojali opozarjati naše bravce. Izjemo delajo le one dežele, kjer gozdovi pokrivajo se obširne dele, kjer je lesa v izobilju iu zato nima dobre cene.
Gozdarstvo je v prvi vrsti za večja posestva na mestu. Pri majhnih gozdnih posestvih bi bilo vprašanje, ali bi imeli stan znanstveno izobraženih gozdarjev ali ne. Urejeno gozdno gospodarstvo za izrejo debelega lesuvja, to je tako gospodarstvo, kjer se izsekava v zelo dolgih obrokih je pri zelo razdrobljeni gozdni posesti skoro nemožno. V tem oziru so veliki in bogati posestniki dobri, da imamo v njih nekako poroštvo
{seveda ne vselej), ki nam zagotavlja dobro oskrbovanje gozda sedaj in v prihodnje.
Toda bila bi velika, osodepolna zmota, ako bi hotel kdo iz rečenega izvajati, da gozdarstvo za mala in srednja posestva ni pripravno, ni koristno. 'J'ako imenovano gozdno vrtnarstvo za malo in sredno posest ni samo pripravno, ampak tudi zelo koristno. Mesto nepretrganih orjaških gozdov pozna gozdni vrtnar posamezna drevesa, drevesne skupine, obsajanje potov in cest, vrste s kojimi omreži njive in travnike. Znane BO belgijske meje, v katerih se vrsti drevje z grmovjem, večinoma po 2 metra široke. Na Flanderskem je pokrajina Veslandija, slovita po cvetočem gospodarstvu ki imate drevesne obrobke tako na gosto nasajene, da dela celi obzor na Človeka vtis gozda. Podobno je v Norfolku in drugih angleških krajih, podobno po lombarskem Milanskem. Znane so vestfalslte nasipne meje, ki imajo veliko veČji pomen, nego sluti večina ljudij. K gozdarskemu vrtnarstvu lahko računamo tudi neprehvalne pašne meje, ki se doslej se niso razširile kakor bi zaslužile.
Ker pri gozdnem vrtnarstvu dobi vsako drevo njemu primerno mesto in zemljo, ker se vsakemu drevesu skrbno streže po njegovi lastniji (individuvalnoati), zato raste tako drevje mnogo hitreje in bolje nego v gozdu. Bližina njiv daje drevju okušati kosec dobrote okopavanja. Mnogo nepotrebne vožnje v gozd tukaj odpade. Zato je tudi čisti donesek mnogokrat tu znatno večji nego v velikem.
Kmetijstvo ima v ])rimernem nasajauju drevja najboljšo obrambo proti solncu, vetru, toči, zmrzlini itd. Lahko se izogne z njegovo pomočjo pogubnih škod, ki jih provzročajo orjaški zračni tokovi kmetijskim rastlinam, stavbam in drugim napravam. 1'roti, ki jih veter lahko odnaša, letovni i)esek na pr. se lahko utrdi in izkoristi z drevjem, ž njim se preprečijo sneženi zameti. S primernim izborom raznih vrst drevja in grmovja lahko bistveno zboljšamo čebelno pašo dotičnih pokrajiu, in tudi sicer se da še v marsikakem oziru družiti prijetno s koristnim. Koliko koristnih ptic, ki so nenadomestljivi pomagači kmetovalčevi in vrtnarjevi, ki nam širijo srce z milim petjem, koliko ptičie pač najde v lesu, četudi v malem, zavetje in drugi dom!
Velikih gozdov prijatelji so večinoma le deteli z žolno, divji golobje in sivi drozeg, sem pa tje jata zašlih senic in kukavii-a za časa, ko se gosenice razmnožijo.
In na zadnje: iepotno-naravno vrednost gozda, kdo si jo upa odrekati park», drevoredu in ])odobnim še-tališčem ? Pod veličastnim slemenom prosto stoječe lipe sem prešanja! vže mnogo krasno uro. Družba
kakih 30 hrastov na kmetijskem posestvu, kojih združene krone delajo bivanje pod njimi nekako skrivnostno teniotno, ti lirasti nas sponjinjajo {jotiéne prestolnice in nam vzbujajo dvom nad besedami pesnikovimi, ki pravi : „Ker iz slabosti ëlovek je porojen Navada »talna njega je dojnica."
Gozdovnik.
Politični in'egled.
Klnba slovenskih državniii poslancev, namreč „Slovanski centrum" in „Hrvatsko-slovenski klub", sta se združila v en klnb. Načelnika sta dr. Šustersic in Ivčevič, podnačelnik dr. M. IMoj. Nova zveza šteje 28 članov. Z veseljem pozdravljamo to novico.
Nas vrli in neumorno za svoje volivce delujoči državni poslanec Pfeifer je vložil nnjni predlog, naj se da hitra podpora iz državnih sredstev pogurelcem v Prilipi in pa tistim prebivalcem krškega in novomeškega okraja, ki so bili oškodovani po povodnji, katero je ])uvzročila vsled dolgotrajnega deževja narasla Krka. — I^nkrat smo že na tem mestu omenili, da lioce vlada napraviti davek na vozne listke. Ta predlog naj bi sedaj prišel v državnem zbora v razpravo. Pa Čclii 8o grozili, da začno z obstrukcijo, ako se to zgodi. In dosegli 80, da bo razgovor o tem davku prišel na vrsto se le v prihodnjem zasedanju. — 2. t. m. vršili so se veliki izgredi v J^vovu v Galiciji, Med vojaki in ljudstvom je nastal mal prepir, kmalu je nastal praveati pretep, došle Intzarje je ljudstvo napadlo s kamenjem in se le ko so vojaki ustrelili, so se iimaknili napadalci, Uanjeiiih je-bilo umrli so 4. Nek sqíí demokratični poslanec se je prav neotesano zadiral v vojaštvo in njega poveljnike, ko BO vendar ti storili le svojo dolžnost. Proti takim, ki se nasilno vedejo j)roti javni oblasti in jo sramote, treba pač odločno nastopiti; kam bomo sicer prišli, če bo ostalo brez ka/JiÍ sramotenje in zaničevanje oblasti. Vsaka oblast je od Hoga in treba se ji pokoriti; ako pa dela krivico, more to krivico popraviti in kaznovati le oni, ki Je nad to oblaatjo, ne pa oni, ki je pod njo.
Nemški cesar se vede jako oholo, kakor da je gospodar cele lOvrope. Kot strasten Nemec ne pozna pravičnosti do drugili narodnoatij svoje države. O tem smo slišali zadnjič, a danes zopet nekaj. Pri neki slovesnosti nemškega vitežkega reda pozival je njega člane na boj proti Poljakom, ko so ti vendar podaniki tega reda. Govoril je o poljski oŠabnosti, ki hoče škodovati NemŠtvu. Kdo se ne smeje, ko vendar vento, da si Nemci čisto vse prizadenejo, samo da bi uničili l^oljake. I^roti vladni nameri pokupiti poljska zemljišča HO se postavili Poljaki kre])ko v bran. Nabrali so namreč že 200 miljonov kron v ta namen, da preprečijo nemško nakano ter sami pokupijo taka poljska [loaestva, ki so na prodaj, A ta mogočni gospod ima se drugo slabo stran. Had se vtika v stvari, ki mu niso nič mari. V dokaz to le ; Pri isti slavnosti in v istem govoru je pozival vse navzoče, naj branijo vse „kar je nemško tu in onkraj meje". Avstrijski neodreŠeni vseiicmci so kajpak z navduaeiijem sprejeli te besede, a Češki državni poslanec Kloťač je govoril v tem oziru hude besede, da, rekel je, da je bil nemiki cesar pijan, ko je to govoril. Seveda so mu to grozno zamerili.
Nizozemska kraljica Viljemina je ozdravela v veliko radost svojega ljudstva. Pa se je tudi lepo zahvalila narodu za vse dokaze sočutja in ljubezni za Časa bolezni. In ljudstvo Je ž, nova navdušeno zanjo. Ko bi bila umrla, so imeli že skovan načrt, proglasiti ljudovlado. Nizozeinci namreč ne marajo, da bi soprog kraljičin, neki nemški prine, spravil deželo v prusko nenasitno malho, kakor on namerava in skrito želi. Povsod : pruska oholost in predrznost !
Saksonski kralj Albert je v zadnjem Času hudo obolel. Ker je star let in že več let bolelien, ni upati, da lii okreval. Poročila govore o bližnji smrti, lîil je dober prijatelj našemu cesarju.
Francozi imajo novo ministerstvo. Zid Valdek-Uuso Je odstopil in vsi njegovi tovariši, nove ministre pa je zbral zdravnik Komb. Da namerava novo ministerstvo v prvi vrsti zatirati vero in cerkev, je ministerski predsednik Komb jasno povedal. In to vam Je čuden mož, ta Komb, Svoje dni se je pripravljal na duhovski stan in Je nosil duhovsko obleko. Bil je tudi profesor na neki višji samostanski šoti. A polagoma se je prelevi!, ker mu je tako bolje kazalo. Sedaj je pa Francozom in kot tak bi cerkev in vero kar čez noč poteptal. Pa je ne bo ! Je cerkev prestala še hujše viharje !
Mir v Južni Afriki je sklenjen in že slovesno proglašen. Dne 31. nuja so burski odposlanci podpisali predložene mirovne pogoje. Ziidnji dan meseca maja je prinesel torej Burom in Angležem, česar so si na obeh straneli že dolgo želeli, namreč mir. Oeprav so bili skoro v teli bojih Buri večinoma srečni, vendar so si tudi želeli pravičnega miru. Vsi moŠki so bili v vojski ; doma so ostale le žene in otrocâ. Poljedelstvo je nehalo, ž njim pa tudi obrt in trgovina, Huri so čutili vso težo in krutost vojske. Še bolj veseli pa so sklenjenega miru Angleži. Njihov ugled, ker so se slabo vojevali, je pred vsem svetom mnogo trpel. Nepregledno število vojakov in Častnikov je umrlo na bojnem polju. Na milijone denarja se je potrosilo za vojite stroške. Mnogi Angleži so tudi uvideli, da delajo krivico Burom in to jih je bolelo. Zato je zavladalo po Angleškem nepopisno veselje, ko se Je dne 1. junija razglasilo, da je mir gotovo sklenjen, Miru se veseli posebno kralj, kateri se da v kratkem z vsem sijajem kronati. Pogoji, pod katerimi se je sklenil mir, so sledeči: 1. Buri odložijo takoj orožje in Je oidajo. Angleškega kralja Kdvarda Vil. pripoznajo kot svojega vladarja in se mu ne bodo veČ upirali, 2. Vsi Buri izven domovine, tudi taki, ki so bili v boju proti Angležem, ako sedaj pri-poznajo pokroviteljstvo Angležev, se smejo vrniti. .'Î. Vsem liurom se vrne prostost in njih imetje. 4. Ne bo se postopalo proti onim, ki so se bojevali proti Angležem. Glavna točka, neugodna za Bure je pac prva, v kateri morajo od slej pripoznati angleškega kralja kot vrhovnega vladarja. Sedaj še natančnosti o tej toSki niso znane, zato je mogoče, da angleški kralj vkljub temu ne bo imel pri liurih muogo govoriti. Potem bi bili imenoma sicer iiiiri odvisni oi Angležev, v istini pa ne. Predsednik burske republike, ki stanuje v hA'ropi, pa ni zadovoljen z mirom. Pravi, da nič veČ ne razume svojii) Junaških Hiirov. Nemara se preseliti v Južno Afriko.
Prijazna beseda staršem novomeških učencev.
(Dftlje.)
Břiš lako žnlnstua razvada kakor knilcnje je pri nekaterih staipjsilt učencih popivanje. Povod je najpiej nečiniťmiist, potmi nifhkuinost. Mladina se niiim ziele sodbe niti piav^ga okusa, ifodiost, iednost, red, to se ji zdi veikrat pi'ozaiČDO, filistrsko. Prestopt-k discipline, uveljavljanje svoje volje proti splošnemu redu, t« je imenitno, to miée. Z niHlenkostnii se že začne ponaSati mlada nečiniernost: pride nekoliko prepozno v štilo, pozabi kako knjigo ali nalogo, se olilaći, hodi. govori, piie dingače nego „filister", in iz lakih početkov se rodi napuh, ki se ěopili pozneje hl«ziran po ulicah, dtla reklamo kiojačeni, Črevljarjem in kloliučarjem, ne išče sltive v delu, pridnosti in razumnosti, ampak v zaničevanju dehunega „filiistia", v preziranju mirne poitenosti, v malikovanju pied tamim seboj in v zaslugah za krčniarje.
Poleg mnogih imenitnih zgledov ni cndiio, da se tudi mladini zazdita kmalu sniodlc» in gostilna najvrfdtejSa pied-uieta zrelega zanimanja. Kako moško je tudi ukazovanje po gostilni, kako zrase mladěn Č v svojih, in kakor mèoi tudi v tujih očtli I A če gre dijak, ki n)U je dovoljeno zmerno obiskovanje gostilne, res le okrepčat se semtertja po težkem tiudn, to nič ne dé. Žejo sicer pogasi izmed vseli pijač nnj-izdatnejše voda; tudi ni posebne potrebe vlivati v viočo kri mladega telesa še vina, ki je lolj ustvarjeno, da ogreva mi zlega starca, Čegar kri se počasi pietaka po okorelih žilah ; in lahnejĚe je mlado spanje, Če se ni Ziilihi s pivom: toda Če se ne pije črez mero, ni poseVine řkude.
A zlasti nadarjeni dijaki, in oni, ki si to domišljiijejo, in ki 80 posebno nagnjeni k preziranju solskih predmetov in eolskega reda in telesnih vaj, so tudi v največji skuSiijavi, da prekoračijo pri pijači prave meje. ' Zloraba vina pa se britko maščuje. Prva posledica nezmeinosti je alkoliolično'/.a-strupljenje, podobno marsikateremu drugemu zastrupljenju, ki napiavljtt težko glavo, motne oči, upor v želodcu. Iz tega telesnega zasiriipljenja, po donmče „mačka", se skoti duševni, nejevolja nad samim seboj, nuzkost do dela, kes zaradi zamude časa in izguiie denarja. Srečen, kogar 8])okon prvi kes ! A marsikateri hiti utopit tega mačka zopet y alkoholu in pregnati liiuliČa z belcebuliom. Tako se prične popivanje, iz katerega izvirajo giozne posledice za telo in za duha.
Kri s pijačo razburjena se polag<ima spridi, prebavljanje zastaja, pijuča in jetra začno bolehati, maščoba zaliva naj-plemenitejše organe človeškega telesa, da ne morejo redno opravljati svojega pusla, in pi'ibliiii se nevaincst, da zadene kap ali srce ali možgane. Na videz krepki ljudje omagujejo pri vsakem daljšem naporu, naposled niti najmanjšega dela ne zmojejo brez pijače; tako se jim tresejo roke, tako šibe kolena, tako razburjeni ao živci.
S telesnimi močmi pojemajo duševne. JlehaniČno delo se še zmore; a kjer je treba bistrega uma, odpovedo omoteni možgani. Trdna lolja, najlepši kras razumnega moža in vir vsem velikim činom, se omaje in pomehkuži ; pontie in čustvo za čast gine; o značaju se niti goyíiriti ne da; alkotiol pogubi jiolagonia duševno in telesno svoje častilce.
Koliko nekdanjih nadarjenih gimnazijcev tava po svetu v nečast ne, sam« slovenskemu, ampak vsemu človeškemu rodu in v zasmeb višje omike. Vino jib je podrlo v prah in blato.
Alkoholična pijača je izvor največjih pregreh ; ona opravlja in obrekuje po olikanih in neolikanih družbah; ona uničuje družine in rodbinsko srečo, ona stisne razjarjenem« fantu nož v pest in samomorilcu pištolo v roke; ona mori in kvari ne samo sedanjij ampak tudi prihodnji rod.
Staiši, ki vam je pri src« dušna in telesna sreča yašili sinov, varujte jih popivanja, ne dajajte jim slabih zgledov in ne hvalite tistili, ki posedajo v pozni noči po krčmah.
Dobro! Vi jim ne dajete denarja, da bi popivali. Toda ali veste, da ga ne dobe drugejV Marsikateri dijak poučuje po več ui' na dan. Lahko bi si s prislužkom zboljšal hrano, omislil lepšo obleko, kupil dobro knjigo; a morebiti požene po grlu. On nosi denar v krčmo ;.yi pa tožite o slabili časih !
Ne zanašajte se le na šole. Šola pad zabranjuje, kolikor more, to razvado, ne samo zato, ker se trudi vzgojiti plemenitih značajev, ampak tudi v korist državi, ki potrebuje krepkih lojakov in treznih, delavnih uradnikov; a če ue pomagate
šoli vi, starši, ki morate gledati, da se izpolnujejo Šolski ukazi, bo zaman ves trud. Bolj.Se je, da kaznujete vi v potrebi, predno je prisiljena šola kaznovati. Zakaj šolske kazni ne zadenejo gamo učencev, ampak često tudi starše. Koliko je že izgubilo dijakov zaradi krčme oprostitev Šolnine, razne podpore, visoke ustanove; koliko jih je moralo celo ostaviti gimnazijo in se napotili za slabšim in tršim kruhom, nego se jim je obetali Zgledov imamo pa tudi, kako so starši, ki so dajali potuho sinovom, prišli na beraško palico, predno so se izšolali razvajeni sinovi, in kako so ti, \zgojeni z največjim pritrgovanjcm piedobrih starsev, v prvih letih svojega službovanja, baš ko se jim je odpii'ala lepa bodočnost, poginili žalostno in sramotno.
Voda je zvesta tovarišica, ki se nam ne sladka in ne laska, ki se nam ne ponuja z mamečo zunanjostjo; a koristi nam na vseh straneh, znotraj in zunaj, in dobro ime pridobiva njeno prijateljstvo častilcem; vino pa je sladkoust prijatelj, ki nam dela prav [prijetno druščino, a mu treba vedno gledati na prste, zakaj na mah n^s preslepi in zapelje, potem pa se nam roga in nas kaže svet» v zasineh, in ko se je naveličal naše diužbe, nas prepusti svoji pusti hčeri vodenici.
(Dfllje sledi.)
LISTIBH.
Poročila iz kitajskih misijonov.
Lansko leto 4. decemti'a odpotoval je Č. g. P. Peter Bapt. Turk, naš di lenjski rojak, z veČ tovariši frančiškani v daljno Kino na misijonsko delovanje. Od tam pošilja Č. P, misijonar svoji materi, ki stanuje v Novem mestu, in svoji sestri ^Mariji razna ])oročila o ordotnih kitajskih razmerah in o svojem misijonskem delovanju mej kitastimi sinovi nebeškega kraljestva Kine. Poročila so zelo zanimiva. Zalo upamo, da bodeitio ustregli vsem cenjenim čitateljem „Novic", ako priobčimo nekaj teh poročil. Posebno upamo to še zarndi tega, ker je č. P. Baptistu dolenjski rojok, doma iz Toplic
Da bo Itižje nmeti ta poročila zdi se nam pred vsem primerno, zlasti za priprostejSe čitatelje, podati nekoliko uvoda.
Kina, ali kakor ji mi pravimo Kitajska dežela je velikanska država po svojt velikosti. Večja je kakor vsa Kvropa. Glavno mesto je Peking (PekinjV), kjer stanuje tudi cesarska rodovina. Da tolike dižave en vladar ne more vladati je umevno. Zato je pa razdeljeno cesaistvo v ver podkraljestev, kateiim načeljujejo cesarjevi namestniki ali podkralji.
Konni niso tie v dobrem spi'iiiin« krvavi dogodki, ki so se vršili pred dvemi leti v tem nezmernem cesarstvu? Nezadovoljni domačini so se zarotili zoper vae, kar je bilo tujega, evrbpejskega. Pa ne samo zoper te so divjali „boksarji", kakor so se imenovali vstaši. Tudi zoper vse domačine so divjali, ki so kazali kako naklonjenost Evropejcem. Posebno so pa morili kristjane, naj so bili ti že lujci ali domačini. Na stotine 80 jih pobili ! Na stotine pomorili na najgrozovitejši način. Gntzna so poročila misijonarjev o teh moritvah- Da, koliko mučencev je s svojo mufemško krvjo zalilo seme besede božje, koliko — kdo ve toV Le Bog v nebesih ve, koliko jih je ovenčal s prelepo krono mučeništva. Da so pri tem tudi veliko misijonarjev potolkli; menim, ni treba posebej povdarjati. Saj 80 pred vsem ravno proti njim najkrutejle divjali. Zato se pa ni čuditi, da je nastalo pomanjkanje delavcev v vinogradu Grcspodovém. Toda kje dobiti novih? Kdo bi šel sedaj tja, ko pod pepelom Še vedno tli žrjavica upora? Ko z vsakim dnem lahko izbruhne še veliko hujši krvavi ples, kakor pa zadnjič. Da Čaka tam vse misijonarje skoro gotova smrt, mučeniška smrt, to je jasno. Zato pa, kje naj bi se dobili možje, ki bi imeli toliko poguma in ljubezni do bližnjega, da bi se ne vstrašili dati svoje krvi za zvehčanje svojega bližnjega? Tn vendar so se našli junaki!
Lansko leto, ko se je upor nekoliko pomiril, prišel je v Evropo generalni vikarij kineškega misijona in škof P. Vincenc Carlassare, frančiškan, iskat driizih delavcev za zapuščeno misijonsko delo. Meseca avgusta mudil se je tudi v
Ljubljani v samostanu. Tu sta se mu oglasila dva frančiškana in Ka prosila, ila bi jih vzel seboj. Bila sta zgoraj imeno-vrtiii liiiB ě. P. Baptista Tmk in Fr. Urban Žele. zakristau, domiv iz èkocijaiia na Notiaiijakem. Z veseljem ju je pre-vzvišeni sprejel in jima določil {lun odhoda dne 4. decembra. Mej tem Časom je nabral po drugih provincijah ňe seat đruzili frančiškanov. Pa tudi slaiiotne ženske niso hotele zaostati za redovniki. Oglasilo se je tudi več redovnic, frančiskank. za niisijon, Vsi ti so pa tem skupno odpovali v Kino.
V Kino.
Za odbod je prevzvišeni apostolski vikarij določil kakor smo že omeiili 4 december. Zelo se je veselil goreči in po-boini P. misijonar odhoda na misijonsko delovanje. Ko je bil tri dni pred odh'Jdoin v Novem mestu, kamor je prišel k svoji matnici po slovo, občudovali smo njegovo veselje, ki ni bilo več pravo veselje, ampak že koprnenje. Vendar niu je bila ločitev od domjvine, posebno od mamice in sestre precej težka, Iz G^enove piše ssstri o tem : „Ko smo prišli na ladijo, katera naj bi nas peljala v Kino, stopil sem se enkrat na krov ter se ozrl proti svoji domovini, kjer sem pustil svojo staro, bo-lehuo mamico, kjer sem pustil Vas, svoje drage, zaigrale so mi — ti) tiho povem — solze v očeh, V duhu sem vas še enkrat obiskal in zaklical svoj zadnji „Z Bogom", Tudi „Na svidenje" sem zaklical, ki bo pa težko preje, kakor tam gori v nebesih. Toda kaj bi javkal ! Saj se mi je spolnilo to, po čeniui' sem hrepenel. Daj mi Bog stanovitnosti in pa mučeničko krouo",
Z bratom Urbanom Žale odpeljala sta se iz Ljubljane 4. decembra v Tiat, Tu sta obiskala sestro P. Baptista, ki je tam služila. Ta jima je pri dobrih ljudeh preskbelo razne potrebne prtljage. Tudi nekoliko tistih „srčnih kapljic" jim je v culico zavezala, ki so na ladiji tako potrebne. Tudi našima pnpotnikonia so, kakor b(mio pozneje videli, prav dobro služile.
Od tod sta se peljala v Padovo, na grob sv. Antona, „Ta sem dosegel to srečo", pise dalje P, misijonar, „da sem maše/al na znamenitem altarju sv, Antona, Maseval sem pa za nas potujoče misijonarje, da bi nas sv, Anton varoval vseh nesreč nevarne pumorske vožnje".
Iz Padove ju je pa laški „lukamatija" popeljal v Genovo, kjer ju je že pričakoval prevzvišeni apostolski vikarij s petimi frančiškani,
10. decembra vkrcali so se na parobrod in odrinili proť Kini. Vreme ni bilo ravno slabo. Tudi morje je bilo mirno. „Tddn, komaj smo prišli dobro na prosto morje, vzdignili so se na enkrat valovi ia začeli precej zibati našo velikansko ladijo, kakor bi nam hoteli braniti v Kino. Kavno so pripravljali v obednici mize za obed. Ali nepričakovano valovje je začelo zibati mize. Posode so začele rojmtati in plesati po miiah. Gntovo bi se vse pobile, da jih niso hitro spravili skupaj. Ob 1. uri se je moiJe toliko pomirilo, da so lahko zopet začťli pripravljati za obed. Toda za nas, ki smo se prvič peljali, ho zas)onj pripravljali. Zakaj komaj nas je zibalo kake pol ure, ko nas je začelo v želodcu stiskati in viti, da smo se zvijali od bolečin vsak v svojem kotu. Naposled začeli smo seveda pray po domače klicati „nekoga na pomoč. To sicer ni bilo in m lepo. Pa kaj hočemo, če ima pa to neunnio morje to navadOj^da hoče imeti le prazne želodce pri onih, katere prvič nosi. Se le ob šestih zvečer mi je toliko odleglo, da sem zavžil nekoliko tistih „srčnih kapljic', katere si mi ti dala in prigriznil nekaj suhili kruhkov. Ko je tudi drugim sobratom odleglo, ponudil sem tudi njim Tvoje popotnice. O da bi Ti videla, kako smo z veseljem in slastjo jedli in pili, gotovo bi se nam smejala na vse grlo. Slabi smo bili tako, da se nismo mogli po koncu dríati. Vendar smo se pa čuduim prizorom, ki so se vršili mej nevihto na ladiji, prav iz srca smejali. Teh ti ne bodem popisoval, La enega naj omenim, V začetku nevihte smo bili skoro v.si na krovu. Gledali smo morje, hodili aemtertja, nekateri so pa sedeli. Kar se přiváli velik val, buti s toliko silo v ladjo, da smo popadali po tleh, kakor snopje.
Ob 8. uri zvečer je. gibanje popolnoma prejenjalo. Vsi smo se počutili takoj precej boljše.
Nadaljna pot do Neaplja je bila mirna. Sem smo prišli ob 3, uri popoldne. Prihodnja postaja bode šele v Port-Saidu v Aleksandriji, Toraj zapuščamo v Neapelju Evropo, Spoštljivo smo se pred odhodom od nje poslovili. Zato smo sli vsi na suho. Ob 10. uri pa hajd zopet na mogočni parobrod. Počutimo se vsi precej dobro. „Srčne kapljice" nam dajejo moč in pogum. Pomisli, eno steklenico smo že ukončali, drugo moramo pa ohraniti za druge stiske in nadloge. Pa ne smeš misliti, da smo postali pijanci. Ne, tega ne ! Ali vedi, naše družbe nas je osem, Izmej teh osmeriti imam pa samo jaz tako skrbno sestro, da ve, česa je treba želodčkom na morju. Zato imam pa samo jaz seboj „zdravila", katera pa po frančiškanskem vodilu in pravilu kar skupno uživamo.
Zdaj pa „z Bogom" stara tetka Evropa ! Z Bogom! Bog vedi, se bova li se kedaj videla? Ostani zdrava! úe se nikdar več ne vidiva, vedi, jokal ne bom za teboj! Toraj z Bogom !"
{Konec Bledi),
DomaČe vesti.
(Duhovniki novomeške dekanije) imajo kot „sacerdotes adoratores Sami. Cordis Jesu" svoj mesečni shod v sredo 18. t, m. v Soteski ob navadni uri.
(P rev z više na gospa baronica Olga Hein,) soproga deželnega predsednika, se je za več tednov nastanila v Toplicah.
("j; Matija Levstik,) posestnik iz Podgore pri Pre-cini, brat znanega pisatelja Franc Levstika, umrl je 9. t. m. Bil je priden gospodar ter užival obče spoštovanje. Naj v miru počiva.
(Mestna hranilni ca v Novem mestu.) V mesecu majniku 1902 je 269 strank vložilo 83.i»48 K 46 h, 183 strank vzdignilo 88,864 K 07 h, torej manj vložilo 4.915 K 58 h, 9 strankam se je izplačalo posojil IfiOBO K — h. Stanje vlog 1,940,1206 K 45 b. Deuarni promet 456.980 K 06 h.
(Valiilo.) Vsi častiti udje dijaškega podpornega društva v Rudolfovem se vljudno vabijo k občnemu zboru, ki se vrši v ponedeljek, 83, junija L 1., ob šestib zvečer v konferenčni sobi c. kr. gimnazije. Na dnevnem redu je 1. poročilo
0	društvenem delovanju leta 1901/02, 2, volitev pregledovalcev računov, 3, volitev novega odbora, 4. poročilo o delovanju dijaške kuhinje leta 1901/02, Vodstvo dijaškega podpornega društva. V Rudolfovem 12, junija 1902, Dr. Fr. Detela, načelnik,
(V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usinilj, bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca maja ItjIJ bolnikov, koncem apilla jih je ostalo 82, skupaj 248. Od teh se jih je'ozdravilo	zboljšalo
33, neozdravljenih bilo je 7, Umrla sta 2, iu sicer 1 vsled-srčne napake, 1 vsled zamotanih črev. V oskrbovanji ostalo jih je 84. Oskrbovalnih diiij se je nabralo tekom preteklega meseca 2iiG4.
( H r an i I n i ca i n pos o j i 1 n iea z a Kand ij o i ri ok o-
1	ico), reg. zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca majnika t. 1. sledeči promet: Prejemkov K 68,380-42. Vložilo je 34 strank 913770 K dvignilo 3fi strank 9173-i;i K, Posojil je bilo danih 3G strankam 11.164 -- K, a vrnilo 12 strank 1.437-34 K.
(GUs iz občinstva!) Rujavoga močnika sa je v klancu pod bolnišnic) v Kniidiji pri popravljanju deželne ce-ite v toliki množini nabralo, da res ni tmgoče izgaziti iz blata. Vedno se slišijo pritožbe. Želeti je, da se dotična oblast m-ilo pobriga zato, da se vsaj za pe^ce ukrene kaj pimetnega ob strani ceste, zlasti ob Času deževja,
(Znani E m erš i č • k o n c er t ) 15. junija v gostilni pri Miiller-ju v Bršljinu.
(Pri zadnjih porotnih obravnavah) so bili obsojeni: Pogačnik Edvard, radi hudodelstva proti nravnosti, na 18 mesecev ter vsak mesec post; Kirar Franc, liu-dodelstvo proti ni-avnosti, na dve leti težke ječe ter vsake tri niĚsece post; Ziilokar Janez, hudodelstvo poskušanega i)3-narejanja kovanega denarja in tatvine, nn en mesec ječ«; Maluar Jakob, hudodelstvo uboja, na osem mesecev ojstre' ječe in na 100 K denarne kazni ; Buščaj Anton, hud'>d0l3tvo tiboja,
na 18 mesecev težke ječe, en post in trda postelj vsake tri mesece; Zaletel Anton, hudoilelstvo uboja, na dva dtii ječe; liajk Franc, hudodelstva prostega umora opniSčen, a nhaojen na 48 ur ječe; Rajk Helena, hudodelstvo prostega uni^ra, na smrt na vešalili ; VerbiČ Augustina, hudodelstvo zlorabe uradne oblasti in uradnega ijsneverjenja, na dve leti teike ječe in vsake tri mesece post; Koncilija Franc, hudodelstvo gtdjuilje in zlorabe uradne oblasti, na dve lati težke ječe in vsake tri mesece post; Josip Ehreníeldner, radi hudodelstva posilnosti, DH pet let te/.ke ječe lu post.
(Dolenjska železnica) je imela lani Čistega dohodka 608.239 K 81 h. Od tega se je porabilo za amoriizacijo obligacij [»40.413 K, drugo pa se je dalo kranjski dežali za obresti, oziroma na račun kapitala garancijskih prispevkov. Z ozirom na stalno naraščanje prometa se lahko računi, da bo dolenjska železnica tekom kakih petih let povrnila vse, kar ji je dežela pnsodda. Počenši s 1. oktobrom t. 1. bodo vlaki na dolenjski progi vozili za 3& minut hitraje.
(Domača umetnost.) Piivodom zadnjega misijona v Prečni blagoslovil je č. g. P. Nežmah v pokopališki kapelici novo sliko sv. Boka. Ta slika je dalo našega tukajšnega č. g. P. Ferdinanda 2ajec. ki je s tent svojim delom pokazal, s kako lepimi zmožnostmi ga je obdaril Stvarnik. Sicer moramo priznati, in to tudi g. P. umetnik sum prizinya, da delo ni dovršeno, ni izvršeno po vseh pravilili slikarske umetnosti. Vendar se mora pa resnici na ljubo priznati, da je slika prav dobro izvršena. Posebno še, ako vpoštevamo, da ae g. Pater še ni izobraževal v nikakem višjem izobraževališČu, ampak da je ta spretnost edino sad njegove vstrajne marljivosti, potem mu moramo priznati, da je lahko ponosen na to svoje delo. Slika ni original, temveč le kopija, le posnetek slike sv. Roka v samostanski cerkvi. Vendar je pa spremenil in zboljšal marsikaj, kar je na originalu nepopolnega. Posebno obraz ee mu je posrečil prav dobro, ker je v resnici obraz svetnika, /ato pa menimo, da bi bilo škoda lepib zmožnosti, katere ima č, g. P, Ferdinand, ako bi se zanemaril. Seveda a privatnim učenjem ae ne more mnogo napredovati v tej stroki. Treba je višjega izobraievaliáča. Gotovo bi bilo ne le frančiškanskemu redu in tej slovenski provinciji, amjiak tudi slovenskemu narodu v korist in čast, ak(» bi ga redovno pred-stojništvo poslalo na kako akademijo, da se bo dalje izobraževal; n. pr. v slavno benronsko soIo v Prago k benedektincem v Emavs. Posebno bi bilo to želeti, ker ima provincija več nadarjenih slikarjev — kakor smo slišali, Mej temi je n. pr. P. Bl&uko Kavčič, tukajšni učitelj, ki je izvrsten portretist. Ti ostali slikarji bi se potem lahko uiili od P. Ferdinanda, ki bi lahko ustanovit svojo samostansko, slikarsko šolo na lik onej v Emavsn. — Mlademu P. umetniku, ki je rodom Novo-vomeščan, pa klifomo: „Pognmno dalje!"
(Iz Ća'teža.) — Dne 4. junija popoldne od 2. —V.>3 bila je tli huda nevihta s točo. — Streljalo se je pri nas na vseh strelnih postajah, vendar je v vaseh Čatež in Hïzbôrje Četrtino pridelka uničeno, v vaseh Primikovo Íii LsČui vrh pa skoro vse, tam se ni streljalo. Drugod ni posebne škode. F. Pogačnik.
(Iz Štange.) Za | g. prof. Jos. Marn-a je lepo napravil spominek g. Feliks Toman in ga vže tudi postavil. Slovesno bo odkrit na kresni dan 24. junija dopoldne; k slovesnosti pridejo prevzv. gospod knezoškof. Spominska plošča je iz lepega senita s primernim napisom. Okvir in rosete so iz sivega kamena; angeljeva glava pa iz karurskega marmorja. K slovesnosti uljuduo vabimo.
(„Zabavna knjižica) za šolsko mladino" Urejuje in izilaia Anton Kosi, nčitelj v Središču. Izšel je X. zvezek v zalogi izdajateljevi. Cena 30 vinarjev. Knjižica prinaša v Ij različnih sestavkih zanimivega berila in jo prav toplo priponi cam o,
(Male dnevnice) v čast presvetemu Srcu Jezusovemu dobivajo se tudi v knjigarni J. Krajec nasi, v Noyem mestu komad po 10 vinarjev.
Razne stvari.
* (Vspeh davka na žganje.) - Dne 1. septembra je bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa,
da »e jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19.2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septembra do al. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 6.4 miiij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 v., v katero avoto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davku od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davita proat, Ta dciliodek pa znaša 2,232.200 K 68, Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 V., Štajerska :-i72.992 K 74 v., Koroška 240.370 K 45 v., Istra 35.798 K v., Goriška 25.765 K 34 v,, in Trst 37.390 K 78 v.
* (Nesreča na Martini (^uu — kazen božja) Mlad duliovnik iz kolegija St Mary na otoku Trinidad piše svojim starišem v Burtsscheid; Ljubi stariši ! Prvi parnik, ki odide odtod po grznih dneh v Martiniana in St, Vincent, naj vam ponese vest, da se živim. Potresi niso prišli do našega otoka. Seveda še ni vsega konec, a Trinidad je precej varen pred vulkaničnimi izbruhi. V našem kolegiju v Marti-niquu je bilo 25 patrov in bratov ; kolegijev ni več in so-bratov menda tudi ne. Mogoče, da je kateri se živ, ki v tre-notku katastrofe ni bil v mestu, Pokončanih je tudi 60 sester. Grozna so poročila o sprijenosti prebivalcev, ki so došla k nam. Kriva je vsega francoska vlada, ki je glede vere tako vnemama. Ste H slišali, da je na Martini(iiiu brezbožna svojat na veliki petek norčevaje križala prašiča in zopet druzega na veliko nedeljo gnala po mestu „kot ustaliga od mrtvih?" Culi smo, da so pripravljali tudi za Vnebohud nekaj eiiacega, pa ni bilo treba. Katera civilizirana vlada more mirno gledati, ako sprijeno ljudstvo konja obhaja s hostijo! I" —Božji mlini meljejo počasi a drobno. liavno na Vnebohod je prišla grozna nesreča nad otok, ki je napravila škodo nad 100 rail-jonov kron.
Siiiešiiice.
(čuden vzrok). A.: „Zakaj pa tvoj mož letos neče v kopališče?" — B. : „Res.....postal je grozno umazan."
(K d ai je videl zajca). Lovec: „Ali si videl zajca iti tu mimo? ~ Pastir; Dal" Lovec: Kdaj?" Pastir: „Kake dve teti bo že tega."
(Prostodušno), Gospića: „Za božjo voljo, vi ste mi povzročali silne boločine, ko ste mi izdrli zob, skoro pol čeljusti ste mi odtrgali." — Zdravnik: „Oprostite, jaz zob sploh ne izdiram, toda tako lepi, ndadi gospici sploh nisem emel odreči."
(Zobobol ob počitnicah). Oče: „Kako moreš zaradi zobobola tako grozno rjuti in tuliti?" — Sinček: „Saj ne jokam zato, ker me zob boli, temveč zato ker me boli sedaj ob počitnicah, ko so vse bolečine brez pomena."
(Drastično). Profesor: „Skoro neverjetno je, kako globoko tiči v nekaterih Ijudeli površnost,"
(Različen učinek). -Soseda: „Ah, tvoj klobuk je krasen, prav ta oblika kaže okrogel, kratek obraz." — Gos])a: „Kratek':" Čudno, ko ga je moj mož prvič videl, je napravil dolg obraz."
(Postopačev zagovor). „Po ,šub' so me prignali sem dajal policajem dela, potem pa pravijo, da se jaz dela izogibljem."
Umrli so:
I.jiiLi.:	JfiriiGregtiTiS, liiiiia poaest.iiii;a St, 158, 70let, spluSns vodenic,».
II,	jtin.: Marija Marija, )iĚi luiât.uegii ueluiibeuca St. 216, 14 mescev otroški kašelj.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
PreS. g. kaii. M- TiivCiir 20 K; veleč. g. zuimik ,T. 1'levauii: 40 K ; veleS, JÎ, kfti)lau Fr, Viiiiciar 10 K. Za mesec junij dubrotiiiki iz Mesta in Kan,Uja 61 K 40 li.
Dr. Jos. Marinko.
Loterijske številke.
TRSL 31. maja	8 33 1 22 80
GRADEC, 7, junija	11) 44 »O 64 40

Zahvala.
Za obile dokaze blaiega Bočutja o bolcEiii iii Biiirti iiaiie ljubljene, iiepozabljiTe matere, oiir. sestre, tašte iu tete, gasiie
Jerc Grc^orič roj. Krovs,
liiĚiie posestiiice v Novem mestu,
izrekamo preî. dubuvščhii kakor tudi vsem blftgim Bpreinljeralcem drage pokojne k reinemu počitku najiskrenejšo za ivalg,
Novo meslo, 10. junija 190a.
(152,
Žalujoči ostali
Zahvala.
SrĚno se zalivaijujemo ^'sem za eoïutje v dolgi buleini iu vao izkazano nam iirijaziiost ob smrti gospoda
Franc Knijcc-a,
ter ob udeležb /iri njega pokopu, preć. gg. duh. Kvet, in kaplanu iz ániiliela, jireí. oo. IVantiškaiiom, preú. iismiljemiti bratom, preč. darovateljem lejiili veuoev, dobrotni guspej Zofiji Kastelic, velesl. iiieiSanski gaidi in godbi, ter vsem udeležuikom uaj bo tisuĚera livala, Pusebuo naj )a ljubi Bog povrne preS. goep. o. Viljemu TKO ljubav, b kojo ,e tolažil iu pripravil za boíjěo bo-doůnost jiredrígegft nam raiijeya.
Kandija pri Novem mostu, dne 4. junija 1902.
(151)	Žalujoči ostali.
Oklic.
Firm. U/a iien. 1. Si/2
I'odpieano kot trgovsko sodiSče naznanja, da se je v zadružnem registru pri obstoječi tvrdki „lirmiilnica in posojilnica v Zagradcu, reg, zadruga z neomejeno zavezo" izvráil izbns izstopivšega člana načelstva Ivana Ferko-ta in vpis novoizvoljenega člana naielstva Janeza Lekana iz ČeSnjic št. 6.
C. kr. okrožna sodnija v Rudollovem, oddelek I, dno 4. junija lilj:;.
Na grajščini Strugi pri Novem mestu pri gospej pl. Fichtenaii jt) po vredni ceiii na [»nnUj
dobro vino.
(15s-1)
V knjigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu dobivajo (1G4-1)	se najnovejše io krasne
za m sf.
Iz prost« roke je na prodaj
hiša v Šinilielu St. 46.
jiri Novem niesiu. Zraven hiše je klet, 2 svinjska hleva, 2 «upi, vodnjak iu oral njive. HiĚa je na prav lepem prostoru pri cesti ter pripravna ztt obrtnike ali pa za luiiirovljene gospode ter je v prav dobrem stami. — Cena Je 3500 K. — (liiS-i) Več pove Jernej Sitar ravno tam.
Največje, najhitrejše ter najvarnejša vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v
Ameriko-
©X® Hamburg-New York le 6 dni. ©i^s
Vozne kiirte po najnižjili cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno iii brezplačno, oblnstveno potrjena
Agentura Hamburg-Ameriške Linye
v Ljubljani. Marijin trg št. I. nsisproti Frančiškanski cerkvi.
Išče se
vriuarski nčenec
in se takoj sprejme v Pogance pri RiidoUovem. _ J. Čeč. vi tnnr.
ííaziíiniilo!
Podpisani uljudno naznanjal», da sem prevzel
g. R. Smole-ta v Žabji vasi pri Novem mestu.
ter bodem imel vedno v znlogi opeko prav dobre vrste, iSpoHtovanjein se pri poročil jem
_. Giuseppe Olivo.
obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritiklinami in lepim vrtom se odda v najem 1. sepiembi 'a t. I. v hiši štev. 204 v Novem niestu. Natančneje pojasnila v bîwi Štev. 205, ali pri lastnici A. Turek (l5a-i)	v Ljubljani, Križarske ulice št. 10.
«va v a tremi sobami, kuhinjo, dve kleti, en hlev za ulSât ^^^^ iiviiie, trije svinjski hlevi in nekoliko vrta.
Potem tri velike iijive, ki se poseje do 25 mernikov. Na polju je nov pod in nova župa ter dva kozolca. Proda se vse na stoječem. Potem gozd, ki meri 2 joha 642 klafter. Natančno se izyé v hiši št. 122 Florijanski
trg Novo mesto.
V graščini Bajnol pri Kinlolfovem je večja množina
dobrega starega in lanskega vina
po jako nizki ceni naprodaj. — Rmvuo tam se dobi
ÛÊMm te^ni^glr teirèl^.)
__l'o nizki ceni. — Odda se v vsaki množini. (Hii-i>
Dobro izurjeni Žagar
sprejme takoj pod dobro mesečno plačo, ali pa od komada (Ki'J) plačilo; kje pove nredništvo Dol. Novic.
se
«
I
Nařnanilo! S 1. julijem je oddati
stara í^^ostíiiia v najem
v hiš. Štev. 125 na Florjanskem trgu v Novem mestu. — Hiša je tndi na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zraven spadajo lepe ujt\e in nad tri oihIov boste. Več se izvé pri lastnici Mariji Kos.	M.-iS—i)
(150-1)
Kažnjivo je
vsako ponarejanje edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlečnega-mila, tovar ne Bergmann in drug. Draždane-Tećen ob Elbi. Varstvena znamka r Dva rudarja. — Taisto naredi nežno, Čisto lice, cvetočo in mlado zunanjost, belo in žametno mehko kožo ter blestečo lepo pôlt. Najbolje sredstvo proti pt'gam. Komad po 80 li. pri lekarnarju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu.


tl43—2) Sujbolj ÏKvriitiiL', prizriLino nnjbisljše
jeklene pluge z 1. 2, 3 in 4 lemeži, bra-I ne, travniške m za luah, klepne in di-j a gon«] ne,
valjarje za polje iz jeklene ploHČevine, gladke in robate, sejalne stroje „Agricola",
orig. amerikanske stroje za košnjo triive, detelje in žita,
grablje za seno iti žito, priprava za obračanje sena, patentovane sušilnice zh sadje in sočivje, stiskalnice za vino in mošt iu sploh za vse namene, mline za grozdje in sadje. Stroje za robijanje, SiUiH»delu|t>će
patentovane brizgalnice za trsje, zelenjati in potiončavanje uši „Syphottla"'
premične štedilne peči, priprave za parjenje živinske krme, z nbroćasto pripravi) zn muzanje, ročne, na gepel In na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do <î živalij, najnovejše
žitočistilnice, irijerje, robljače za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, It^ia" stroje za meĚkanjo žita In roiaujo repû. stiskalnice za seno in slamo, ročne, premične in nepremične, kakor sploli vse poljedelske stroje iïileljnie in rnipošilja po iiajtiovejgi sestRvi
l'h. .Mîtyfnrth iV (Iriig.
C. kr. edino priv. tovarna kniot strojev, livarna in fužina na par UstBiuivlj. L 1H72. DUNAJ. Ill, TABORSTRASSEŠt. 71. 750 deUvcBV. iiilIlkiiTA» K iiiiil 11)0 Kt:it., ttri'lir. ill lirmi. k<ii:giiiitiii ti» vn<>Ii rrijiii riiiHluvnli. riliiinii utniiki in iiincjKoàluviliin. (iriíiunliiii iii.siim ™stoii,i.
ZiiKliipiiilii iti iirukiiiitl so išCcJu.	IjKpJ
ii'S'X^S'/ûux.tiiiZE SOCÔuàrCôi^
Karbolineum.
Pftt.eiit: Aveiiarius se kakur iiajbuljSs les aliranju)t>če ereiUt.vii obnese že uRil 25 let. Vbí kurlioliueji ík rnxniti ilrníili fabrili su (ilabe panareiibe Aveiiarijevesa liarbidineja. Aveiinrijav karlwliiiej je aiter nekaj novcer dražji, kalinr ilni^'i Itarboliueji, pri tem jo pa skoraj trikrat izdatnejši, kakor vsaki ilrngi karbolinej. i'roil iJOtiareilbEinii se avari.
Toviiriiii kiirbolinoja: U. Avei»arius, Amstotten, Nlž. Avstrijsko.
(102-5) Pisarna: Dunaj 111,1. Haiiptstrasse 18,
Izkljiitna prodiija za sodni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, trgovcu v Novem mestu.
Eksport isterskega vina.
Razpošiljam pristno vinu lastnega pridelka in sicer re-foškata, terana, burguiidca in belega rizlinga od 26 do 36 h postavljeno na tiikajšni kolodvor Dignano.
A. M. Pujman,
(131-3)	p:ksport vina, Dignano Istra.
3()0 kron je i/gubljeiiih !
260 kron je izgubljeni!) od Št. Jerneja do Št. Vida pri ZatiČni in to 30 bankovcev po 20 kron zavite v paket v list „Dimioljub" dne aprila t, Ï.
Pdsten najditelj dobi po 20% odstotkov najdnine pri Fr. Žitnik v Marinči vasi posta Krka.	(108—5)
Največji in najhitrejši parniki
iz Bremena v Ameriki) so :
Cesarski parniki (Kaiser-ScíiííTe)
Oiilioii iz Bremeua vsacega turka Kaiser Wilhelm dor Grosso dolg lí)8 metrov Kronprinz Wllholm	„ 202 „
Kaiserin Maria Theresia ,, Itífí „ Kaiser Wilhelni II.	„ 215
Ti cesarski parnaki vozijo jedřtig le iz Bremena in kdur se hoće lia iijili voziti, mora si poprej iiifsto zapoMeKti Bt.etii, da jiDsjj« od doma /a vsako uběI)0 2Q kron are uft ua.slov;
F. Missler, Bremen, Bahnhofstr. so.
Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko.
N'ajtiižje cene. • DL>bTn |iustre/.l>a, m Nataiulnejia jiojonila brez^ilaSuo	(Ií8—2)
F. Missler, Bremen, menjalnica.
lame
ogrske 1'70 gld., domače iz šunktia 1-20 gld.,
domače 1 gld,, dunajske 80 kr. Šunka brez kosti (Rollscliinke) f)0 kr. in 1 10 {^Id., suho meso 70 kr., glavina brez ko.sti 40 kr. kilo, velike kranjske klobatie po 18 kr. in dnigo pomlja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blngo, Janko Ev. Sire v Kranju.	(1í;g-4i
ïisk na koverte in pismen papir
2 najnovejšimi črkami izdeluje fino in ceno tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu,
Išče se za gospodarstvo kmetijske šole na Grmu
vrtnarskega iiCenca.
On mora biti krejiak, 15 do 1Í; let star, ter slovenski dobro ćitati in pisati znati. — Ùas poduku traja tri leta, na kar udobi, po z dobrim nst)elioin prestani preskiiínji spričalo vrtnarskega pomočnika. — Poduk, stanovanje, Iiraiio in obleko, udobi skozi vsa tri leta breKjilačno. — Oglase pri-(127-31 čakuje vodstvo šole na Grmu, prej ko mngoče.
• •
• o •
ve
ovi hisi v Zab i vas
(157-1
pri Novem mestu s zraven spadaj oči mi njivami, ste na prodaj brez letine ena za 1050 K in druga za 1200 K. — Natančneje
V Žabji vasi nad studencem št. 32, posta Novo meato.
Vecjo množino streSne ' Sř^ skupe (slame)
ima na prodaj Janez Dular, posei^tnik na CegelnicI pri Novem mestu.


^ NaziiRiijam, da fmKm v zkIhkI veiliio frišuo in tqiiiiiio blapo vsiiktt VTSlo y,a. íastlle F0S]i(>t1n dulioviiiliB,
Tudi slav. II. (1. Dbfiinstvu !ia-nuaHjMïi, da itiiMii v Kiilosi vsak« vratu tiioderiifl štoto tor tmli tieiire-itiufiljiv tirolski ludun Ka ha ve loko.
Tiirtl IniKiii iisrejoiic haviïloko vsako velikosti aa eosi>odo iii deiko 110 nizki Cťiit.
Dijaki» ïiii.tnii wnd
P;
Jakob Mikolič,
krojnškl mojster, Novo mrnto, Veliki trar fit. «2
liTiporofft 66 preč. duliovřciut v izdelovanje viakovrstne obleke, posebno - talarje, površnike itd. -
po najukiisnejStm iu uajiioTcjšem kioju. — Izdelnjeio vsako v to stroko epftdajoĚe delo natančno po meri,
I'riporoiifliii se preÈ. duhovžĚini, ila me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, *apot«v jajoč, da bodem veđoo skrbel, da iivršim vsako naroČilo r nnjveújo zadovoljnost preeaatitih naroCnikov.
Slav. p, n. občinstvn priporočam svojo dobro urejeno
krojašlťo delavnico,
v kateri delajo najboljSe delavske moči; zatorej se jamti za elegantno, lepo iu moderno izvrSitev narečil, kakor ludi zato, da se vsaka v moji ;;	delavnici narejena obleka lepo priíegv

il

■Qjř"^


Siirejrae se takoj t inalnu blizu Novega mesta (142-2)
spretee žagar,
kijeob eueiiimliuar. Plača po dogovoru. Kje pove upravništvo ?
Pozor trgovci in gostihiičarji!
Kranjske salame ^
zelo iikusne kakovosti raziiošilja od 5 kil nai)rej, 1 kila 1 gld. 20 kr,
proti povzetju	(147)
Dragotin Novak v Trebnjem. _
Excelsior ap^ najboljši gumi
za cepljenje, prodaja kakor vsa leta Fran Perko v Novem mestu. (140-S) kjer se dobi tudi galica, žveplo in rafija.
Naznanilo.
Pod lisani uljudno naznanjam ai. občinstvu in prečastiti duhovščin, d« aein se prtaelil iz gosp. F i n t ar-jeve v gosp. Skaberne-tovo hišo ter priporočam svoj
katerega izvršujem po najnovejiein slogu in jako nizki ceni. Za dobro delo jamčim. — Tudi sprejmem takoj
dečka
(12«-3j
iz poštene hi.še v poduk.
Oto Smítka,
slikar in pleskar v Novem mestu.
(132-3)
Proda se
dobro ohranjen klavir
po nizki ceni. Več se izve v hiši št. 85. v RudoHovem.
Prvo darilo, Mc. CoFiiiicli Hirvestiflg Machine Company
iKtleliije :
stroje za vezanje snopov, stroje za košnjo, ^^ brusilne stroje, ,Daisy' stroje za skladanje sno- hC« pov, grablje za mrvo, ,Manila' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto se izdela 3(;2.000 strojev.
WILLIAM J. STILLMAN,	. _	_ ^
ravnatelj.	_ _"
Pariz 1900.
Ne kupite, preduo niste videli našili strojev in poizvetlcli njih eene.
Velikanska zaloga cenili nadomeatnili delov
Zalitiivajte našo knjigo vzorcev.
BUDAPEST, v., Váczl-ut Nr. 30.
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj iu raložuik Urban Horvat.
Tisk J. Krajec nasi.