PTUJ, 26. JUNIJA 1969 LETO XXil., šr. 25 CENA 0.50 OiN Iflfiiior, Ormož, JHuj, Slov. Bistrica: ikupni ukrepi za izboljšanje logojev zaposlovanja o dogovoru o skupnih iz- .jdiščih v politiki zaposlo- jnja in o ukrepih za izbolj- ,jije nadaljnjih pogojev za- oslovanja v območju ko- lunalne skupnosti za zapo- iovanje IMaribor, so te dni azpravljali tudi v Ptuju na fcupni razširjeni seji pred- ^5tev OSS Ptuj in Sloven- ka Bistrica. Na seji so bili udi predstavniki občinske Isupščine Ptuj in komunal- ega zavoda za zaxx)slovanje farlbor. Z dogovorom naj bi pri- e;i sistematično reševati kri- A-no stanje v zaposlovanju mariborski, lenarški, or- iošl julija bo lepo vreme, ^i^evno temperature bodo i"^^ 30 stopinj C. V soboto "i^ "Nedeljo, 6. julija, se bo fitu poslabšalo, tempera- ti^. ^raka pa se bo znižala r 20 stopinj C. I Alojz Cestnik STRAN 2 tednik — Četrtek, 26. junija (Nadaljevanje) Udeležba, aktivnost in vpliv delovnih organizacij v političnem dogajanju so se- veda zelo različni. Predvsem pa imajo nekateri socialni sloji zelo šibak politični vpliv in so zelo šibko zasto- pani v političnem življenju. Vpliv posameznikov, vpliv slojev na družbeno dogaja- nje je celo tam, kjer obsta- jajo institucionalizirane ali organizirane poti, dokaj iz- razit ali pa ga sploh ni. Družbenopolitične organi- zacije, zlasti szdl, se mo- rajo venomer prilagajati vsebinskim in organizacij- skim potrebam našega raz- voja. Že zdaj so čedalje bolj pogoste politične akcije, ki obidejo obstoječe institucio- nalizirane oblike. Večina teh po vsebini ni nasprotna naši socialistični graditvi in so predvsem izraz dejstva, da naš družbeni mehanizem, naš politični sistem, tudi SZDL niso sposobni reševati teh vprašanj v svojem okvi- ru. Vendar izražajo neko negativno težnjo, namreč, da bi naši druiiiživblls sod da bi naši družbi vsilili svo- je stihijske oblike in meto- de; to pa ni v skladu z de- mokratskim samoupravnim reševanjem in lahko pripelje tudi v nove konflikte. Tak- šna pot za szdl ni sprejem- ljiva. Demokratizacijo naše družbe moramo razvijati ta- ko, da bosta pobuda in kri- tika delovnih ljudi usmer- jeni k odgovornemu družbe- nemu odločanju o splošnih in konktretnih smereh soci- alistične graditve, in sicer v okviru samoupravnih meha- nizmov in Socialistične zve- ze. Socialistična zveza ima v tem sistemu nadvse pomemb- no mesto. V marsičem je prav od tega, kako bo Soci- alistična zveza delovala v prihodnje, odvisen tudi raz- voj celotnega sistema naše neposredne socialistične de- mokracije. szdl mora od- kriti pota in načine za na- daljnji razvoj demokratičnih odnosov v družbi in demo- kratičnih metod za prema- govanje družbenih nasprotij. Na osnovi izkušenj in iz- ročila iz narodnoosvobodil- nega boja in povojne ra.sti se je sždl izoblikovala v najbolj množično obliko in tudi sredstvo neposredne so- cialistične demokracije, v poseben družbenopolitični fei samoupravni mehanizem. Danes ima szdl v našem samoupravnem sistemu to funkcijo, da omogoča, spod- buja in oblikuje ter usmer- ja vrsto družbenih procesov. V njenem okviru imajo lju- dje vso možnost, da izrazijo svoje pobude, mnenja in predloge, da jih soočajo z mnenji in predlogi drugih in jih vsklajujejo. da se V demokratičnem dialogu odi ločajo za napredne odločitve, kn so se prej v organiziranih razpravah s celotnostjo pro- blemov in tudi z realnimi družbenimi možnostmi, kako bi jih rešili. V okviru SZDL so končno dane tudi možnosti, pota in načini, da ob aktivni udelež- bi naprednih sil usmerjamo družbene tokove v samo- upravni socialistični sistem, pri čemer demokratično po- vezujemo in združujemo raz- lične tokove in smeri. Ta po- vezovalna funkcija SZDL je izredno pomembna. Praktič- no bi morala pomeniti poli- tično sredstvo za premago- vanje avtomatiziranosti dru- žbe, za iskanje takšnih od- ločitev, ki bodo spoznane, kot splošno družbeno korist- ne in smotrne SZDL je to- rej družbenopolitična orga- nizacija, ki je na stežaj od- prta vsakomur, ki v svoji težnji po napredku izhaja iz načel samoupravnega soci- alizma. (Nadaljevanje prihodnjič) laključek razprave o iiiforiiiativniti sredstvih v obSi^i Ptuj? Problematika ptujskih in- formativnih sredstev — Ted- nika in radia Ptuj — je bi- la v zadnjih dveh letih več- krat predmet ob.širnih raz- prav med ptujskimi politič- nimi delavci ter je z dvema objavama v Tedniku (12. a- prila 1968 pod naslovom »Tednik in radio danes in jutri« ter z »Izjavo« dne 19. junija 1969, kakor tudi z ustreznimi objavami v ptuj- skem radiu, ne malo tudi s predlogom v skupščini obči- ne Ptuj na seji dne 4. juni- ja 1.1. o prenosu ustanovi- teljskih pravic do Tednika stopila v javnost. V petek, 20. junija letos, pa je po iniciativi novo usta- novljenega aktiva društva novinarjev Slovenije v Ptu- ju prišlo s sklicem zaintere- siranih dejavnikov v Ptuju do razgovora, ki so mu pri- sostvovali novinarji obeh in- formativnih sredstev, skup- ščino obt^ine Ptuj sta pred- stavljala predsednik Franjo Rebernak in podpredsednik Tone Žagar, občinsko kon- ferenco ZK sekretar Franc Tetičkovič, občinsko konfe- renco SZDL predsednik Zdravko Turnšek, podpred- sednik Jože Stropnik in se- kretar Miha Kolarič, občin- ski sindikalni svet Simon Pešec. Prisotni so bili še jav- ni tožilec Jože Friedl iz Ptu- ja, novinar »Dela« Drago Vresnik in novinar televizije Ljubljana Vlado Šerc. Novinarji so v svojem no- vo ustanovljenem aktivu iz- delali analizo stanja, kakrš- no je nastalo v zadnjih dveh letih v Ptuju okrog novinar- jev in ptujskih novinarskih kolektivov ter njihovih de- lovnih organizacij. V njej je bilo ugotovljeno, nad štiriur- na razprava pa je to potr- dila, da: — v Ptuju v zadnjih dveh letih nasproti novinarjem uveljavljeni odnosi s strani nekaterih posameznikov niso ustrezali splošno uveljavlje- nim normam v SFRJ, ustavi, zakonom in dokumentom ZK in SZDL; — da je bil uveljavljen pritisk na informativna sred- stva in novinarje kot javne družbene delavce; — da se niso spo.š^ samoupravne pravice zj^^ Ptujski tednik, medtem ' uresničevanje teh pravic J lovni skupnosti radia p ii sploh ni bilo omogočeno. ;i — da se je z vnašanj' zasebnih občutkov posau ■ nikov v odnosu na novin ■ je v javno življenje ustv ^ jalo v novinarskih kolekti ' vzdušje, ki je škodovalo ' lu informativnih sredstev ^ — da finančna sredstvi' jih nameni so Ptuj za i' javnost informativnih sri I stev, ne smejo biti sreds pritiska nanje. Zahteve novinarjev so| v nad štiriurni razpi osvetljene z vseh strani priznane kot upravičene.! veljalo je torej stališče, prenosa ustanoviteljskih p vic, ki jih ima so Ptuj Tednika ne bo, da dobi pi ski radio takoj status sai upravnega zavoda, da d« ljuje svoja sredstva so p zavodu Ptujski tednik ptujskemu radiu neposreii V razpravi je bilo ti ugotovljeno, da je gii vprašanja integracije ptuj radijske postaje in Tedni možno konstruktivno r pravljanje in meroda sklepanje izključno v okvi obeh delovnih skupnosti. Kdo gre na počitnice? Vsako leto več ljudi odha- ja na počitnice. Resnica pa je tudi, da se z vsakim le- tom manjša število tistih, ki počivajo zunaj kraja svoje- ga bivališča. Po nekaterih ugotovitvah »počiva« znat- no število zaposlenih doma tako, da opravlja drugo de- lo. Strokovnjaki pa stalno na- glašajo pomen letnega po- čitka za zdravje delovnega človeka, pa tudi za njegovo produktivnost. V industrij- sko razvitih deželah so ugo- tovili, da se je zmanjšal de- lovni učinek delavcev, ki niso bili na pravem dopustu za 4 do 8 odst. Po dveh le- tih brez dopusta se je uči- nek zmanjšal celo do 20 od- stotkov. STROŠKI Precej delovnih skupnosti zna ceniti pomen letnega do- pusta za svoje delavce ter pri tem ne štedi, ker ve, da se ji bodo v ta namen izda- na sredstva vrnila. Drugi pa mislijo drugače. V večini de- lovnih organizacij mislijo, da je dopust zasebna zadeva delavcev in vsako tozadevno pomoč ocenjujejo kot soci- alno dajatev. Za večino zaposlenih je po- stal letni dopust neuresnič- Ijiv tisti trenutek, ko je bil ukinjen popust za prevoz. Za poprečno štiričlansko dru- žino so postali stroški prevo- za na dopust in nazaj zelo visoki. Pred ukinitvijo po- pustov so verjeli, da bodo podjetja namesto K-15 dolo- čila primerne zneske v do- pustniške namene, vendar je to možno le tam. kjer so močni skladi za skupno po- rabo Mnoge delovne skupno- sti ne določajo v te namene niti dinarja. NAMENSKA SREDSTVA Sindikati iz leta v leto opozarjajo na pojav, da de- lovne skupnosti, ki izplaču- jejo svojim delavcem regres za dopust na roko, tem ne delajo prevelike usluge, ka- kor tudi ne svojim proizvod- nim načrtom. Ta denar na- vadno spremeni svoj namen. Z združevanjem sredstev več delovnih organizacij je mo- goče organizirati poceni le- tovanje za delavce. Da bi odšli delavci na dopust na morje ali v planine, ni od- visno največkrat samo od denarja, temveč mnogo bolj od iniciative, vztrajnosti in zavzemanja organov samo- upravljanja, sindikata in drugih. Malo je tudi primerov, da bi se turistične agencije za- vzemale za to, da bi večje število ljudi s plitvimi žepi privabile na letovanje. Naj- brž bi se morale bolj ukvar- jati s tem vprašanjem, ker kot je že rečeno, počitek de- lovnih ljudi ni samo njihova zasebna zadeva, temveč vse bolj stvar družbe kot celote. SV i ^TANOVITEV AKTIVA DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE V PTUJU Novinarji ptujskih novi- narskih kolektivov so na svo- jem sestanku dne 12. t. m. ustanovili aktiv Društva no- vinarjev Slovenije v Ptuju. Na prvem sestanku je bil aktiv konstituiran (za pred- sednika je bil izvoljen Franc Golob, novinar radia Ptuj, za tajnika pa Jože Slodnjak, no- vinar Tednika), razpravljal pa je že tudi o nekaterih pe- rečih vprašanjih, ki se tiče- jo novinarjev in njihovega dela v ptujski občini. Aktiv bo v kratkem izde- lal program svojega dola ter z njim seznanil javnost. Stanovanja za trg v letošnjem letu bodo v Slov. Bistrici končali grad- njo dveh stanovanjskih blo- kov. Prvi bo predan stano- valcem že julija, drugi, ki ga prav tako gradi podjetje Granit, bi naj bil končan do konca leta. Čeprav po srednjeročnem načrtu razvoja bistriške ob- čine ugotavljamo v zadnjih dveh letih premajhno rast v gradnji družbenih stano- vanj še za stanovanja, ki so zgrajena, ni kupcev. Stanovanjski blok v Voš- njakovi ulici bo imel izredno komfortno opremljena stano- vanja, njihova vrednost je 106.000 dinarjev. Stanova so trisobna in jih je še ns na prodaj. Z izgradnjo I objekta bodo v bistriški čini pridobili novih 1 kvadratnih metrov stane njske površine po 1.570 narjev za kvadratni mi To je podražitev od j 1964 za 74 odstotkov. : mivo je, da je drugod l nja družbenih stanoval dražja. Stanovanja, ki jih še di gradbeno podjetje G v Zg. Bistrici, bodo n< ko cenej.ša in torej bol stopna poprečnemu kul )NIK — ČETRTEK. 26. junija 1969 STRAN S oiožaj n perspektiva kmetijstva ■(položaju in perspektivah letijstva je pred nedavnim tudi informativni bil- JRK SZDL Slovenije. Med ugim ugotavlja, da doseda- g°politika do vasi in kme- jtva ni vedno upoštevala jlnih razmer, bila je več- at nestrokovna in kam- injska. Zato ni zadovoljivo jevala temeljnih protislovji nesorazmerij. Ob prehodu J gospodarsko reformo so la določena ustreznejša raz- lerja med kmetijstvom in rugimi gospodarskimi pa- igami. Gospodarski položaj inetijstva se je takoj potem lOcno poslabšal zlasti v živi- oreji. Se vedno se poveču- (jorazlike med cenami kme- Ijskih in drugih proizvodov, lega nesorazmerja ne bi sme- iprepuščati stihiji, razen te- |a bi moral položaj kmetij- >va temeljiti na naraščaju froduktivnosti v tej ponogi. Pogrešamo jasno oprede- jene zasnove kmetijske po- tike. V okviru dolgoročne- 1 koncepta razvoja Sloveni- imora priti do izraza tudi roblematika kmetijstva kot [imembne panoge v našem irodnem gospodarstvu. Pri načrtovanju kmetijske j'oizvodnje moramo v večji leri upoštevati prednost na- i?a kmetijskega prostora. Te , 'ednosti moramo maksimal- ) izkoristiti s vključeva- nem strokovnosti in ekonom- li;h "zakonitosti. Vlaganja v razvoj kmetij- : tva niso bila vedno zadostna in dovolj premišljena, zato tudi ne dovolj racionalno iz- koriščena. Prav tako niso u- činkovito vplivala na razšir- janja sodobnega predelova- nja v celotnem kmetijskepn prostoru, predvsem smo ma- lo storili za napredek zaseb- nega kmetijstva. Proizvodne usmeritve so se v kmetjistvu prilagodile tre- nutnim tržnim razmeram in se cesto spreminjale. Z raz- vijanjem predelovalne indu- strije pogosto niso bile do- kmetijske proizvodnjee. Ne- volj upoštevane zmogljivosti povezanost trgovine s kme- tijstvom povzroča prelivanje sredstev iz osnovne proizvod- nje in otežkoča prilagajanje kmetijske proizvodnje potre- bam po zadovoljivi prehrani prebivalstva. Naloga velikih družbenih obratov je, poiskati racional- ne rešitve za izkoriščanje ob- stoječih kapacitet. Velika raz- lika v produstivnosti med po- sameznmi obrati pa kažejo, da še niso izkoriščene vse zmogljivosti. Blagovna proizvodnja je danes za kmeta nujnost. Kmet se mora združevati v takšne enote, ki mu bodo omogočile cenejše in boljšeizkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Pospeševalna služba še ni organizirana tako, da bi ved- no kvalitetno segala do kmeč- kega proizvajalca in ga spod- budila k večji proizvodnji. Treba bo zagotoviti stalne vi- re financiranja te službe. Po- trebujemo republiški sklad za pospeševanje kmetijstva in sklade v občinah. Slovenski kmetijski pro- stor je močno omejen, zato ga je treba racionaino izko- riščati. Zaradi naglega in sti- hijskega naraščanja naselij v bližini mest izgublja kmetij- stvo najboljša zemljišča. Slaba agrarna struktura zahteva zakonsko omejitev nadaljnjega drobljenja kme- tijskih zemljišč. Zakon o de- dovanju bo moral preprečiti drobljenje posestva na več dedičev. Zakon o agrarnem maksi- mumu postaja v hribovitih predelih ovira za formiranje gospodarstev, kjer je možna racionalnejša izraba sredstev za delo. ZR Kaj je pokazala analiza o gibanju osebnih dohodkov in zaposlenih v občiJii Ormož Kot smo že poročali, je bi- la v ormoški občini izdelana analiza o gibanju osebnih do- hodkov in zaposlenih v ob- dobju 1965—1968. Cisti oseb- ni dohodki, ki so obravna- vani v analizi, zajemajo akontacije čistih osebnih do- hodkov, nadomestila za bo- lezen do .30 dni, nadomestila čistih osebnih dohodkov v breme drugih delovnih orga- nizacij, neindividualizirane čiste osebne dohodke, zaosta- la izplačila osebnega dohod- ka in čiste osebne dohodke po periodičnih obračunih in zaključnem računu. Med za- poslene so všteti zaposleni po personalni evidenci de- lovnih organizacij, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas (stalno zapo- sleni) in za določen čas (se- zonsko zaposleni), niso pa zajeti delavci v civilno prav- nem razmerju, ki jih neka- tere delovne organizacije ob-« časno zaposlujejo. V obdobju izvajanja go- spodarske in družbene refor- me je področje formiranja in delitve osebnih dohodkov izredno pomembno. Največ- krat o teh vprašanjih raz- pravljajo delovni kolektivi pa tudi v drugih razpravah o delitvi bruto ali neto do- hodkov, je cesto prisotna osnovna dilema, kako in kakšne načine nagrajevanja uporabljati, da se pri višini osebnih dohodkov uporabi stimulativnost in povezanost z ekonomskimi rezultati po- slovanja. V obdobju hitre go- spodarske rasti so v večini delovnih organizacij nara- ščali osebni dohodki kot tudi akumulacija. Od tod je pre- vladovalo prepričanje, da je v sistemu in politiki delitve osebnih dohodkov vse v naj'- lepšem redu, vendar pa je bilo v letu 1967 ugotovljeno, da proizvodnja počasneje narašča in da le-ta celo sta- gnira. To je na eni strani vplivalo na zaustavitev na- raščanja mase osebnih do- hodkov ob vzporednem zmanjševanju zaposlenosti, na drugi strani pa na zmanj- šanje podjetniške akumula- cije. Ta se odraža v struk- turnih deležih pri razdelitvi narodnega dohodka na po- samezne koristnike. Ob tem je treba poudariti, da so bila v letu 1968 zaradi oživljanja proizvodnje delitvena raz- merja nekoliko skladnejša z intencijami gospodarske re- forme, kar se kaže v na- slednjem: delovne organiza- cije so še v letu 1966 delile dohodek v razmerju 86,3:13,7, v letu 1967 v razmerju 90,3:9,7, lani pa v razmerju 87:13 v korist gospodarskih skladov. To kaže, da delov- ne organizacije še kljub so- cialnim motivom skušajo usklajevati delitvena raz- merja na pozitivnih in ra- cionalnih osnovah. Pregled gibanja izplačanih neto osebnih dohodkov kaže, da se v letu 1968 celotna masa teh v primerjavi s predhodnim letom znižuje. Ustrezni izračuni so poka- zali relativno povečanje ma- se osebnih dokodkov v letih 1965-66 in tudi v letu 1967, lani pa se je ta masa na- sproti predhodnemu obdobju celo znižala za 0,7 odstotka. Kljub navedenemu stanju se masa osebnih dohodkov ni gibala po začrtanem okviru srednjeročnega razvoja ob- . S tem prgormarm z0-b-i88- čine S tem programom je predvideno, da morajo oseb- ni dohodki glede na potrebe po sredstvih za razširjeno reprodukcijo rasti vsaj v okvirih, v katerih se bo gi- bala proizvodnja ter produk- tivnost dela Vendar pa so silnice razvoja gospodarstva prav tako tudi politika deli- tve osebnih dohodkov v po- sameznih letih šle v dru- gačni krivulji kot je bilo predvideno. J. S. Komunisti in zaposlovanje Zadnja občinska konfe- renca ZK Slov, Bistrica je obravnavala problematiko zaposlovanja in nezaposleno- sti v občini. Ugotovitve kon- ference so, da bodo morali v občini še mnogo storiti, da bodo prišli na zeeno vejo. Zato bo dolžnost vseh ko- munistov v gospodarskih or- ganizacijah kot drugod, da se dosledno zavzemajo v orga- nih upravljanja, v sindikal- nih organizacijah in ob vseh drugih prilikah za uresniče- vanje, vindis ndmf vanje zaključkov o proble- matiki zaposlovanja. Osnovna naloga komuni- stov je, da se v delovnih or- ganizacijah zavzemajo za večjo produktivnost dela, za večjo izkoriščenost osnovnih sredstev in časa. Slaba pro- duktivnost in slabo gospo- darjenje v nekaterih delov- nih organizacijah bistri.ške občine je namreč vzrok da- našnjemu stanju v teh de- lovnih organizacijah. Za lansko leto je značilno visoko število nadur. Zahte- ve komunistov so jasne: šte- vilo nadur se mora zmanj- šati, namesto honorarnega in nadurnega dela pa zapo- sliti nove ustrezne moči. K večjemu številu zaposlenih bi pripomoglo večizmensko delo v bistriški občini v ti- stih podjetjih, kjer je to možno. Ker se je v zadnjih letih precej zaposlovalo mimo Ko- munalnega zavoda za zapo- slovanje, so bistriški komu- nisti postavili zahtevo, da se zaposluje novo. vendar ustre- zno kvalificirano delovno si- lo samo prek zavoda Tako bo uveden red in pa kontro- la nad zaposlenostjo v ob- čini Ze dalj časa se govori o elaboratu, ki ga izdeluje ekonomski center v Maribo- ru. Komunisti so bili mnenja. da je že čas, da bi ta elabo- rat zagledal beli dan. V bi- striški občini so namreč iz- redne možnosti za predelavo lesa, auminija in stekla. Se- veda pa potrebujejo za ure- sničenje takšnega dela ana- lizo. Večjo pozornost pa bo treba v naslednjem obdobju posvetiti zaposlovanju žena, kar bi naibjoul ;aEndmf kar bi naj bilo upoštevano predvsem pri odpiranju no- vih delovnih mest. -b Priznanja najboljšim 2e drugič zapored je TIS Slov. Bistrica organizirala v avli osnovne šole podelitev priznanj najboljšim učencem iz vseh bistriških šol. Na letošnji podelitvi je imel najprej mladinski pev- ski zbor iz Maribora pod taktirko Branka Rajšterja samostojen koncert. Zapel je dvajset pesmi, ki so na- vdušile vse prisotne. Po koncertu je bila podeli- tev priznanj. Dobile so jih ekipe'in posamezniki za svo- jo dejavnost v šoli in izven nje, predvsem pa na šport- nem področju. Nagrajeni so bili najboljši recitatorji, av- torji spisov in likovnih del, avtorji šoskih glasil itd Posebna priznanja so do- bili tudi mentorji. Za svoje dolgoletno delo pri Društvu prijateljev m'adine je dobi- la zlato značko .lulčka Sla- tau Obenem je bila v avli ;)s- novne šole razstava likovnih del iz vseh šol v občini, ra- zen iz osnovne šole na Tiniu. Na prireditvi, k' je sedaj že tradicionalna, je ^prego- voril o pomenu in namenu tajn-k temeljne izobr^iževal- ne skupnosti Norbert Jed- lovčnik. fAD.\LJEVANJA — NADALJEVANJA — NADALJEVA ISTRIŠKA OBČINA (Konec s 1. strani) 'iodno vplival na gibanje '•Jtneta, Skupni blagovni '"3met trgovine je v letih '55 do 1969 rastel po enot- stopnji 12 odstotkov. V '•"^metu na drobno pa je bil 'fottiet višji še za nadaljnje odstotke. * ^ločno je zaostajal zs pred- '•'^eno rastjo po srednjeroč- 1^"^ načrtu razvoja v bistri- li' občini družbeni sektor '3ni. Vzroki take, počasne j- ''3sti so predvsem v spre- g l^njenih tržnih razmerah, W i'h je povzročila gospo- a^^fska reforma (v preusmer- |r^anju na nove izdelke i M), Močno pa se je v zad- letih zmanjšal obseg ''^slovnega sodelovanja obrti es' Industrijo. ^j^mernice srednjeročnega jfi^J^i^^srama razvoja obrti, ki ij j,^'^V'rtevajo razvoj novih ,.J'aih panog, ni bil reali- Sij''*'^ Zagotovljena surovin- \fi fc>^za v aluminiju, lesu >1( ^. steklu tako tudi v letoš- j f-^^ letu ostaja še neizko- )C« K J'"''^ možnost Prvi začet- »ovarne Impol in obrtni- štva v Sp. Polskavi pa so se skrčili na minimum zaradi premalo raziskanega tržišča. Zato bo prav na tem pod- ročju, na katerem ima bi- striška občina velike možno- sti, storiti še precej, pred- vsem pa čimprej pripraviti elaborat o možnostih, ki jih za razvoj takšne dejavnosti daje domače kot inozemno tržišče, -b RAZSTAVA CVETLIC (Konec s 1. strani) »Delta«, še posebej direktor- ju Heribertu Samudi ter ko- lektivu Radia Ptuj in vsem prijateljem cvetlic, ki raz- stavljajo. Razstavljale! so na razstavi pokazali lepoto cvetja tudi drugim Z razstavami in dru- gimi oblikami dela bodo našli še več pristašev. Okna in balkrjne našega mesta pa bo krasilo vedno več cvetia ki bo popestrilo sivino mestnih ulic, stanovanja pa naredilo bolj domača. ZR STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 26. junju SKUPSCI.VA OBČINE PTUJ Številka: 06-8 69-1 Datum: 20/6-1969 Po 224. členu statuta občine Ptuj SKLICUJEM 3. (73.) skupno sejo občinske- ga zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj, ki bo v četrtek, dne 3. julija 1969 v dvorani Narod- nega doma v Ptuju, Jadran- ska ulica 13, s pričetkom ob 8. uri. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Vprašanje odbornikov; 2. Program razvoja otroškega varstva v občini Ptuj v letih 1969 do 1973; 3. Razprava o poročilih za le- to 1968: a) občinskega javnega pra- vobranilstva, službe pravne pomoči ob- činske skupščine; 4. Razprava o poročilu o de- lu upravnega odbora občin- skih skupnih rezerv gospo- darskih organizacij za leto 1968 in o porabi sredstev sklada; 5. Odlok o povračilu stroš- kov, izgube na zaslužku in o nagradah sodnikov porot- nikov občinskega sodišča v Ptuju; 6. Odlok o spremembi odlo- ka o finančnem programu za financiranje vzdrževalnih del in popravilo po.slopja občin- skega sodišča v Ptuju; 7. Odlok o finančnem pro- gramu financiranja izvedbe rentgen.skega slikanja (fluo- rografiranja) na območju ob- čine Ptuj v letu 1970; 8. Sklepanje o potrditvi sta- tuta in o soglasju k finanč- nemu načrtu za leto 1969 sklada za pospeševanje kme- tijstva občine Ptuj; 9. Sklepanje o sogla.sju k fi- nančnemu načrtu cestno ko- munalnega sklada občine Ptuj za leto 1969 in o najetju posojila v znesku 600.000 di- narjev za modernizacijo ne- katerih ulic v mestu Ptuju; 10. Izvolitev predsednikov, podpredsednikov in članov komisij občinske skup.ščine; 11. Izvolitev pred.sednikov, podpredsednikov in članov svetov obČ!n.ske skupščine; 12. Izvolitev sodnikov porot- nikov občinskega sodišča v Ptuju; 13. Imenovanje ravnatelja Osnovne šole Toneta Žnida- riča v Ptuju; 14. Imenovanje predstavni- kov občinske skupščine v svete zavodov; a) Pokrajinskega muzeja v Ptuju; b) Počitniškega doma Bio- grad na moru. Podpredsednik skupščine občine Ptuj Anton Žagar, I. r. Na območju ormoške obči- ne je zaposlenost naraščala vse do leta 1965 in to po po- prečni letni stopnji 4,6 Vo od tega v gospodarstvu po stop- nji 5,1 "/o in v negospodarskih dejavnostih po poprečni stop- nji 2,5 "/o. Takšna stopnja ra- sti je bila pogojena z eks- tenzivnim širjenjem proiz- vodnje, kar je bilo seveda v nasprotju s temeljnimi na- čeli ekonom.skega gospodar- jenja, ki je pogoj za uveljav- ljanje na mednarodnem in domačem tržišču. V novih po- gojih, ki so odraz ukrepov gospodarske in družbene re- forme, je prišlo do izraza ne- sorazmerij med dotedanjim načinom gospodarjenja in po- goji, pod katerimi se vklju- čuje gospodarstvo v medna- rodno delitev dela. Poprečno število zaposlenih ob koncu lanskega leta se je v primerjavi z letom 1965 zmanjšalo za 398 ljudi, oziro- ma za 17,8 "/o, od tega znaša zmanjšanje v gospodarstvu za 414 ljudi ali 22,4 «/o, v nego- spodarskih dejavnostih pa povečanje za 4,1 "/o ali 16 za- poslenih. Ce primerjamo po- prečje zaposlenih še z letom 1963, vidimo, da je število za- poslenih padlo celo za 733 ljudi. Ti pokazovalci so zelo zaskrbljujoči še posebno za- to, ker se proces zmanjševa- nja zaposlenosti še nadalju- je. Problematika zaposlova- nja je bila že večkrat obrav- navana, vendar do sedaj še niso bili zabeleženi večji po- zitivni premiki v tej smeri. Resno pa se postavlja vpra- šanje, ali sploh obstajajo ob- jektivni pogoji za večji ob- seg zaposlitve v občini, v kakšni višini in kakšni u- krepi so potrebni za sanaci- jo tega stanja. Drži, da do sedaj še niso bile izkorišče- ne vse možnosti, ki bi omo- gočale večji obseg zapcslitve, vendar bi bilo treba le te ne- mudoma poiskati. Skrite re- zerve so predvsem v izbolj- šanju izkoriščanja gospodar- skih kapacitet in v povečanju novih zmogljivosti. Ne smemo in ne moremo pa ob tem mimo neizpodbitne- ga dejstva, da vleče vse to za seboj potrebna material- na sredstva. Brez njih v bliž- nji bodočnosti ne bo mogo- če reševati problema zaposlo- vanja in brezposelnosti. Od- stotek nezaposlene delovne sile s stanjem december 1965 —1968 je precejšen, iz če.sar je sklepati, da pojav ni nor- malen in ga bo treba zelo resno obravnavati. Ce ima- mo poleg registriranih neza- poslenih na zavodu za zapo- slovanje, v evidenci še la- tentno nezaposlenost kmeč- kega prebivalstva (okrog 2000), je ta problem nezapo- slenosti mnogo akutnejši kot sicer. Število nezaposlenih se je v decembru 1968 v primer- javi z letom poprej sicer zni- žalo, kar pa ne smemo po- vezovati z blaženjem pro- blematike, temveč z inten- zivnim zapo.slovanjem mlade delovne sile v inozemstvu. Po najnovejših podatkih je v Avstriji, ZR Nemčiji, Švici in drugih državah iz območja ormoške občine zaposlenih 360 prebivalcev vseh katego- rij, kar znaša 17 */o od zapo- slenih v domači občini. Mno- gi od teh so se zaposlili v inozem.stvu zaradi izboljšanja standarda, vendar pa je na- šla pretežna večina v ino- zem.stvu zaposlitev, ki jim je osnovni vir za preživljanje. V občini predstavlja naj- večji problem zaposlovanje mladine do 20 leta starosti. Strokovna uspo.sobljei,^^^ ^ mladine je v pretežni" neustrezna, ker veiij' i končala niti osnovne I Problematika zaposW I izhajajoča iz nekaj ' podatkov, ki sem jiii p, zal, pu.staja ekonoitjs^, politično zaskrbljujoč ] blem, ki pa ima trenuti, lo medle perspektive .. šitev. i. ELITA SLOVENSKIH PEVCEV NA PTUJSKEM STADIONU LADO LESKOVAR IN »HEJ BRIGADE...« Po nastopu naših znanih interpretatorjev zabavne glasbe na stadionu SD Dra- ve pretekli ponedeljek, sta se reporterja Radia Ptuj, Nata- ša Petrovič in Marjan Sne- berger z njimi pogovarjala. Krajši povzetek razgovora smo zapisali tudi za bralce Tednika. Marjana Držaj je med dru- gim dejala, da je prvič na- stopila v Ptuju pred 10 leti. Pred številno publiko je na- stopila prvič v torek zvečer. Publika jih je lepo sprejela. V Ptuju se dobro počuti. Ho- telsko osebje je zelo pozorno. Najbolj ji je všeč popevka »Poletna noč«, ki je napisana »pevcu na kožo«, kot pravi- jo. V 14 letih je s pesmijo prepotovala Evropo in sever- no Afriko. Utirala si je pot vzporedno s slovensko pesmi- jo ... Nino Robič, brat Ive Ro- biča se je zahvalil ptujski publiki za aplavz. Upa, da prihodnje leto zopet pridejo. Pevsko kariero je pričel kot barski pevec. V Ljubljani mu je všeč. Postal je Slovenec. Dela na radiu Ljubljana; Med drugim ureja oddajo »Vsak dan za vas«. Irena Kohont poje žc osmo leto. Najbolj je uspela s pe- smijo »Španski harlem«. Pri- pravlja ploščo. Sla bo na fe- stival v Skopje in na turne- jo po Dalmaciji. Ker je do- ma iz Maribora, dobro pozna Ptuj. Jožica Svete je začela po- pevati 1963. leta. Uspela je s pesmico »Sonce sije na Por- torož«. Tudi ona redno na- stopa na festivalu »Sloven- ska popevka«. Lani je bila v Ptuju s karavano »Zaprav- Ijivček«. Največ nastopa v Sloveniji. Dopust je prežive- la z družino na morju. Tri- letna hčerkica jo prepozna na televizijskem ekranu, njen glas pa tudi v radiu, saj ji že reče: »Mamica, čuješ, Jo- žica Svete poje.« Lado Leskovar je moral na ptujskem stadionu dvakrat zapeti pesem »Hej brigade...«. Ker je o njej veliko polemi- ke, sta ga vprašala, kaj me- ni o tem. Dejal je, da je že- lel obnoviti partizansko pe- sem. Slišal jo je v šoli. Par- tizanske pesmi so polne spo- minov na partizanska leta, zato ne smejo toniti v pozabo. Ptuj mu bo ostal v trajnem spominu zaradi »starin«. Kot profesionalni pevec se je pre- seli v Beograd, kjer pevce več možnosti in t zaslužek. Dejal je, daje čen zato, ker dela to, kj veseli. Omenil je tudi,i med gledalci televizije m starejših ljudi, upokoja ki jim je televizija vei edino okno v svet. Vsaj krat mesečno bi moral; svetiti tem gledalcem pi no oddajo. Predstaviti b: morali stare pevce, špci ke.., ki so jih v mladi tih navduševali. Alenka Pintarič, tem: mentna Mariborčanka, ji dala dve plošči. Najlepi bila sprejeta med mkd Preseliti se namerava v greb. Lidija Kodrič, prav : Mariborčanka, je dobila v Opatiji prvo nagrado! kovne žirije s pesmijo i sto mladih«. Povedala želji slovenskih glasben — dobiti svojo glasbo, način, da ne bomo v kopirali. Glede na to je ba zbuditi komponiste.' imam kontakt s publiko sela je prisrčnega pisni samo zahteve po sliki, i gramu... Na »Slovensk pevki« je uspela z »Nei melodijo«, ki je bila p no všeč publiki. Bor Gostiša igra kita poje pri »Belih vranah« Gorenjec rad obišče Si sko. V imenu orkestra : hvaljuje za aplavz. Po je o gostovanjih in del kestra. Za mlade slov pevce pri nas ni rožnat Pero Dimitrijevič je iz Vranja. Kot vojak : v Ljubljani in tam tu stal. Potrebno bi bilo povezati slovenske pcvc leg petja se ukvarja 1 menažerstvom. Ležijo r di narodne pesmi Jugos' Ugaja mu tiho. mirne rinsko mesto Ptuj. Anton Marti, režisf bavno glasbenih oddaj, poklicu tudi zobozdrav je to profesijo opustil i diral akademijo v Rii slovenskih pevcih je dai majo premali kro blike. Ce hočejo biti larni, morajo peti tudi' gih republikah. V Pti režiral že četrtič. Pr režiral oddajo o ptvi kurentovanju, ki so jo je odkupili Angleži, F zl, Nemci. Iz prvih sre Ptujem mu je ostaloi mlnu dobro vino... J Odgovor »občanu Ptuja« Na nepodpisana pisma v na- šem listu ne reagiramo, kakor ne reagirajo nikjer drugje, ker se s skrivači nikdo noče uk- varjati. V Jugoslaviji imamo takšen red, da vsak lahko pod- piše svoj predlog ali izraženo mnenje brez vsakega strahu in vsak to tudi napravi, razen če dvomi v razumnost ali u- pravičenost svojega predloga. Občan Ptuja je najbrž tak- šen tič, ki dvomi v razumnost svojega '>predloga'% ki nam ga je poslal 19- junija t. 1. Si- cer bi ga podpisal in po po- trebi z stvarnejšimi argumenti podkrepil, kakor jih ie nave- del v svojem »predlogu^^. Občanova logilca pa je taka- le: ker delujeta v Ptuju dve informativni sredstvi, bi naj eno ukinili. No, po dve infor- mativni sredstvi delujeta tudi na pr- v Murski Soboti (Vest- nik in radio); v Celju (Novi tednik in radio), v Kopru (Pri- morske novice in radio); v Kranju (Glas in radio Tržič) itd. in bi po občanovi logiki morali torej v Sloveniji mnogo tega ukinili. To. seveda, niko- mur ne pade v glavo, razen »občanu Pluja<-. Temu famoz- nemu »občanu Ptuja« bi bilo mogoče postaviti naslednja vprašnja: v kateri številki na- šega lista v lanskem letu smo se »trdovratno držali vesti in dogodkov iz TRBOVELJ« Naj nam predloži te številke, da bo- mo videli te vesti in dogodke! Kako si dovoli predlagati uki- nitev nečesa, česar ni pomagal gi-aditi? Kako si vzame pravico govoriti o rečeh, o katerih nima najosnovnejših pojmov, napr. o financiranju našega lista. Tednikovi novinarji prav go- tovo ne bodo vprašali za dovo- ljenje anonimnega »občana Ptu- ja«, ali in kaj naj »odločajo in presojajo«, kakor ne vprašajo delvci kateregakoli »podjetja, od katerega živijo«, ali lahko razpravljamo o svoji pravici do ocenjevanja, ali naj njihovo podjetje obstaja ali ne, ker je to njihova, z ustavo zagotovlje- na pravica. »Občan Ptuja« bo torej moral spraviti svojo logi- ko v red. ko pa bo lo storil, ne bo več pisal anonimnih pLsem o stvareh, o katerih si še ni ust- varil svoje logike. Uredništvo ^•IK - ČETRTEK, 2fi. junija 1 STRAN 5 jj.ije v našem l^metijstvu lalcino da vprašujejo jjc. kiilio dolgo bo traja- . to stanje. Cene kmetij- pridelkov, investicije, čanje kmetov kooperan- v?e to so pereča jianja. O tem pa je stek- [,jcl; beseda s poslancem ;bliškcga zbora Ivanom nikon-' m odbornikom pičinc občme Slovenska irica Milo.^em Urbanči- Oba slB tudi člana ■ivneca odbora zadružne- svet.i pri Kmetijskem (binalLi KZ Slovenska trica (ajpvej je stekki beseda jiiečki sekciji pri občinski jierenci SZDL Slovenska itrica. Edina korist, ki jo do sediii dala ta sekcija. raEpra\e o kmetijstvu in [Ejeti sklepi. Zal pa se Ejetih sklepov nihče res- ne loteva in tako po ve- i ostajajo na papirju, m Pučnik pa je dejal, da prem^ilo zavedamo reš- iti položaja v kmetijstvu da bo potrebno nastale ibleme čimprej rešiti ali povedali kako in kdaj ... i. Urbančič pravi, da z fesi v kmetijstvu ni naj- j zadovoljen. Raje bi pri- )i!i k urejevanju našega šča. Res, da regresi kme- Ivu pomagajo, toda trgo- a se zaradi tega. ker et!j.stvu pomagamo z re- si, premalo zanima za do- tega proizvajalca in pre- ! h vlaga v kmetijstvo. . Pučnik: Morali bomo iiaehati s politiko »stricev tet«, predvsem pri raz- rjevanju sredstev. I-e ja- ; I koncept kmetijske poli- 5 in predvsem njegovo iz- .' Nc v praksi bosta pri- : fnogla. da bo tako naše "žbeno kot zasebno kme- '^^■'0 prišlo na zeleno vejo. bojimo se socializma na bojimo pa se za lastno tSistenco. Navzkrižja še se- V i močno povzroča ideološ- 3spekt. s katerim se je fsvnavalo zasebno kmetij- " j". Dokler ne bomo kmetu t ii^azali njegove eksistence f ^nietiji, tako dolgo ne č '1'^ imeli pravega kmeta. ■ ''^ bomo morali jasno in e 'sno povedati da pol kmet t w,et in polproletariat ni V' "'etarial. ffsolueija o kmetijstvu? rsprejeta. Poslanci skupščine so hoteli :,odgovor na vprašanje: ,. kako se zasleduje iz- ,. Ijljlje sklepov resolucije? P ^govora stara skupščina : ^,j>oila. Zato smo mi po- ^, J.''' vprašanje ponovno, ,/iolJen nam je na pri- ;:^3em zasedanju! '^tralno za vso Slovenijo C [. '^i^o morali začeti reše- ■ iwM^'^^^^"Js izobraževanja ;f^'''^ega prebivalstva. To, J bilo storjenega do da- le začetki. Hžri^ razmerje v za- svetu je 50:50. To- dovolj. Kmetje že- limo, da bi del dohodka, ki ga ustvarja zadruga z našo pomočjo, prišel nazaj k kme- tom. Le tako bomo rekh, da je samoupravljanje doseglo tisto stopnjo, ki jo pričaku- jemo. Na splošno pa prema- lo zasledujemo tisto kmetij- sko politiko, ki jo imamo. Razumemo kmetijski kombi- nat, toda ob tem moramo urediti odnose tako. da bomo zadovoljni vsi. Problemov je dovolj. Ni bil namen, da bi jih v tem nevezanem razgovoru rešili, tega si ne upamo niti misli- ti. Toda ob takšni indiferent- nosti pri izvajanju sklepov in ciljev v našem kmetijstvu moramo o njih govoriti, ker bodo sicer na nas pozabili.. -b Franc Kobal: Kramljanje s Francom Ko- balom iz Poljčan je bilo pri- jetno. Osvežil je spomine na dneve pred osemindvajsetimi leti, ko je s svojo hčerjo Gi- zelo, Zimičem, Catoričem, Dajčmanom, Greto Jezerčič in drugimi pripravljal prvi sestanek s komunistom iz Mai'ibora Štefanom Balgavi — Piito. Takoj po okupaciji, ko se je starojugoslovanska vojska razpršila na vse strani, sta Kobal in Herman Dajčman zbirala orožje in strelivo, ki sta ga skrivala na najrazlič- nejših krajih. Sama nista ve- dela, zakaj ga zbirata, toda prepričana sta bila, da ga bosta porabila za koristno stvar. Večkrat sta tudi raz- pravljala o nastali situaciji. Svoj krog pa sta počasi širi- la. Po Greti Jezerčič so pri- šli v zvezo s komunistom iz Maribora Štefanom Balgavi- jem. Za prvi sestanek so se do- menili na Boču in sicer pet- najstega junija 1941. Medtem ko sta obe dekleti šli čakat Balgavija, so bili ostali že v planinski koči pod Bočem, Sedeli so v skupinicah. Ko je prispela zadnja trojka, so počasi odšli na Boč, kjer so se zbrali vsi skupaj. Dogovo- rili so se za zbiranje orožja, sanitetnega materiala, ciga- ret, obleke in drugega. Zaradi suma, da jim nekdo sledi, so s sestankom konča- li že po petindvajsetih mi- nutah. Ko je Balgavi drugič pri- šel v Poljčane, je odnesel nekaj orožja, municije in streliva. Na naslednji sesta- nek. 22, julija, pa Pišta ni bilo. Bilo ga ni niti kasneje. Okupator je zvedel za njego- vo aktivistično dejavnost v Mariboru in ga zaprl, Poljčanske zavedne Slo- vence pa je izdala kino vstopnica, na kateri je imel Balgavi zapisana njihova imena. Tako so bili zaprti Financ in Gizela Kobal, Her- man Dajčman in Greta Je- zerčič. Prestali so strahote nem- ških mučiteljev. Ostali so trdni.Franc Kobal je pove- dal, da so si signalizirali s prstno abecedo, da bi vztra- jali do konca. Tako so oba kobalova in Jezerčnikovo kmalu izpustili. Balgavija so ustrelili. Hermana Dajčma- na in Dušana Zimiča pa so Nemci odpeljali v Mauthau- sen, kjer sta za posledicami mučenja umrla. Franc Kobal se je po vr- nitvi iz zapora, bil je itali- janski državljan, preselil na Primorsko. Kot izkušen možak se je kmalu vključil tudi tamkaj v odporniško gibanje. Toda kmalu ga je doletela usoda mnogih. Moral je v special- ni bataljon »dela«. Po napa- du in bombardiranju pa je organiziral pobeg in razen redkih izjem je skoraj 400 mož pobegnilo. Mnogi od njih so se vključili v parti- zansko gibanje. Tja je zane- slo tudi Franca Kobala. Franc Kobal Tednik vaš list z vsakim dnem je bliže konec šolskega leta. Učenci osmih razredov že razmišlja- jo, kam bodo odšli. Verjetno se je že precej učencev odlo- čilo. Toda, ker še mnogi med njimi kolebajo kam, jim bo- mo v naslednjem sestavku povedali, kje in kako lahko nadaljujejo šolanje. Mnogi od vas bodo odšli v srednje šole. Gimnazija v Ptuju bo v naslednje šolsko leto sprejela okoli 120 novih dijakov. Šolski center za ko- vinsko stroko v Ptuju bo vzel v letošnjem letu prav tako okoli 40 novih učencev. P(»- ijedelsko živinorejska šola v Turnišču pri Ptuju bo spre- jela 25 učencev v živinorej- ski oddelek in 30 učencev v oddelek za kmetovalce. Ad- ministrativna šola v Ptuju bo sprejela v naslednjem šol- skem letu 35 učencev in učenk. Ekonomska srednja šola v Ptuju bo sprejela 70 novih učencev in učenk. No- ve učence pa bo sprejela tu- di šola za blagovni promet, vendar samo tiste, ki bodo imeli sklenjene učne pogod- be z delovnimi organizacija- mi. Tudi v Slov. Bistrici bo poklicna šola za kovinar.ske. metalurške in lesne stroke sprejela učence s končano osnovno šolo ter z učno po- godbo z delodajalcem. Seveda bodo za vse še več- je možnosti nadaljevanja šo- lanja v šolah v Mariboru. In kakšne so potrebe de- lovnih organizacij? Ptuj; Podjetje za popravi- lo voz bo sprejelo 1 ključav- ničarja; tovarna avtoopre- me 10 orodjarjev; kmeti.'.'-'^! kombinat v Ptuju rabi 6 av- tomehanikov, 2 mesarja in tri pohištvene mizarje; grad- beno podjetje Drava bo vze- lo v uk 10 zidarjev in 10 te- sarjev; »Les- rabi 1 pohišt- venega mizarja: Merkur ra- bi 4 prodajalce, trgovsko podjetje Panonija 30 novih prodajalcev; gostinstvo bo vzelo v uk 14 učencev; v obrtnih delavnicah bo našlo učno mesto 46 učencev, ki so letos dokončali osnovno šo- lanje. Slov. Bistrica: Impol bo vzel v uk 32 učencev, Ope- karna Pragersko 2, LIP Slov. Konjice, obrat Poljčane 2 pohištvena mizarja; obrat Oplotnica 2; kmetijski kom- binat 2 prodajalca; Remont Makole 13 vajencev Monter Poljčane 4 stavbne ključav- ničarje; trgovsko podjetje Planika bo vzelo v uk 10 va- jencev za prodajalce; Mizar- stvo Polskava 3 stavbne mi- zarje, Ormož: »Jože Kerenčič« bo vzel v uk 2 strojna ključav- ničarja, 1 orodjarja in 1 strugarja; Slovenijavino, obrat Jeruzalem, 2 kovača, 2 mesarja, 2 mehanika in 4 prodajalce; Ograd rabi 2 elektroinstalaterja, 10 zi- darjev in 3 tesarje. Zarja pa bo sprejela v uk 18 prodajal- cev. NA PRAGERSKEM: KOT GOBE PO DEŽJU . . .! Z zazidalnim načrtom, ki ga je dobilo Pragersko, se obeta temu kraju v bistriški občini še večji razcvet. Hiše rastejo druga za drugo. Se- veda bodo morali v Prager- skem ob tem rešiti dva osnovna problema: vodovod in kanalizacijo. Voda je že sedaj neprimerna za pitje, kanalizacija trenutno zado- voljuje potrebam, vendar je vprašanje, kako dolgo še bo. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 26. junijj ALOJZ BERLIČ - 804 ETNIK Pred kratkim je praznoval 80 letnico svoje življenjske poti Ptujčan Alojz Berlič, Jubilanta skoraj gotovo po- znajo skoraj vsi Ptujčani, saj ga pogosto vidijo na ulici, kako s palico v roki pregle- duje svoje nekdanje delovno področje. Alojz Berlič je prišel v Ptuj 1. 1919 ter se zaposlil pri mestni občini, kjer je prevzel skrb za komunalno dejavnost. Kot skrben gospo- dar je užival veliko zaupanje svojih predpostavljenih. Kot vesten uslužbenec je ostal na tem delovnem mestu vse do upokojitve. Jubilant je bil tudi dolga leta agilen gasilec. V gasil- skem društvu Ptuj se je včlanil leta 1927 in je danes eden najstarej.ših gasilcev v Ptuju. V tistih časih gasilci še ni- so imeli motork in gasilskih avtomobilov, zato je imel ju- bilant kot gospodar mestne vprege vedno pripravljenih par konj za primer, da bi bi- lo treba hitro prepeljati roč- no brizgalko na kraj požara. Sedanji člani gasilskega društva visoko cenijo jubi- lantove zasluge za gasilstvo v Ptuju in mu privoščijo zlato značko, ki jo je pre- jel od republiške gasilske zveze. V priznanje so mu izročili darilno košarico, ter mu zaželeli še mnogo sonč- nih dni v jeseni njegovega življenja ter se mu še enkrat zahvalili za njegovo nesebič- no, humano delo. PS Most v Studenicah bo...? Dobro leto so iz meseca v mesec vse hujše debate o mostu v Studenicah. Ta je potreben popolne obnove^ ker so na sedanjem nosilci kot vsa ostala konstrukcija popolnoma dotrajali. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kakšno težje vozilo na njem po reznigo. ndmf njem pogreznilo. Zato je tem bolj razvese- ljiva novica, da so možnosti, da se že letos most uredi Razgovori z Gozdnim gospo- darstvom Maribor kmetij- skim kombinatom KZ S1"V Bistrica in vojsko so poka- zali, da vlada za rešitev tega problema precejšnje zanima- nje Gozdno gospodarstvo kot kmetijski kombinat sta pri- pravljena prispevati vsak po 50 kubikov lesa. Isto količi- no pa bi morali prispevati občani. Po projektu za most, ki so ga izdelali na gozdnem go- spodarstvu, je najcenejša re- šitev lesen most. Varianta z betonskimi nosilci je za mo- žnosti, ki so predrage. Tako sedaj čakajo le še na to, da občani Studenic izpolnijo svojo dolžnost in zberejo s prispevkom, za ka- terega so se zavezali, 50 ku- bikov lesa S sredstvi pri gr iajdnndm ilandmf gradnji bn pomagalo tudi trgDvsko p:idjetje Kolon-.ale in vodna skupnost Drava — Mura Za hitrejšo izgradnjo m;)?tu pa bo morala vseka- kor priskočiti na pomoč skupščina občine Slov Bistri- ca s sredstvi iz komunalnega sklada. -b Žalosten je pogled na studeniški most V PTUJU KLJUB MOŽNOSTJM neurejeni parkirni prostor Pred nedavnim je komisi- ja za varnost prometa skle- nila pregledati promet v me- stu, predvsem kako urediti parkirne prostore. Pregleda- li so mesto in med drugim predlagajo, da naj ostane parkiranje na trgu MDB ne- sprem.enjeno. Označiti je tre- ba parkirne bokse in dolo- čiti časovno parkiranje naj- več za eno do dve uri. Pre- pove se naj parkiranje za mopede, ki naj parkirajo pri kolesarnici ai pa na zanje določenem prostoru. V Krem- pljevi ulici je mogoče dovo- liti parkiranje le pred posta- jo milice in naprej do po- slopja sodišča. Drugod je treba postaviti znake za pre- poved parkiranja; pred vho- di oziroma veznimi vrati pa je treba vrisati na cestišče znak za prepovedano ustav- ljanje. Na Trgu svobode bi parkirali od pisarne odv. To- biasa do Dravske ulice. Na nasprotni strani bi prostor pred minoritskim samosta- nom uredili za parkiranje. Trg bi uredili s parkirnimi prostori po tem, ko se bodo avtobusi umaknili na novo avtobusno postajo. Parkirne prostore bo mogoče urediti tudi na vodnikovi ulici, od vogala poslopja sodišča do gasilskega doma bočno par- kiranje. Zaradi velikega promicta s tovornjaki, avto- busi in drugimi vozili, se naj ustavljanje pred Cučkovo hišo prepove. Za parkiranje se naj uredi del dovolj širo- ke poti ob železnici. Za laž- je postavljanje vozil je treba znižati robnike pločnika. Na Ormoški cesti bi lahko ure- dili parkirni prostor ob ogra- ji igri.šča NK Drava. Ustav- ljanje vozil na tej zelo pro- metni vpadnici resno ovira promet.. Neizkoriščena in zanemarjena površina na Ro- gozniški cesti od železniške- ga orelaza do pekarne bi a- hko služila za parkir njaeprd hko služila za parkiranje predvsem tovornjakov, kate- rih vozniki na daljši poti prespijo v ptujskem hotelu. Vozniki navadno pustijo to- vornjake pred hotelom. Po mestnih ulicah in trgih je mogoče najti posebno ponoči veliko število tovornjakov. Ogromen tovornjak cesto po- noči parkira tudi na trgu MDB pred kavarno in sicer tako. da zasede polovico par- kirnega prostora okoli Flor- janovega spomenika. Opaziti je. da tod parkirajo pred očmi prometne milice. Res je. da tam ni znaka za pre- poved parkiranja tovornja- kov, a ogromno vozilo že po logiki tja ne spada. Se tri podrobna vozila in trg bi bil zaseden Na že prej omenle- nem prostoru na Rogozniški cesti bi lahko parkirali tudi tovornjaki, ki sicer parkirajo pred gostilno Beli križ. Osojnikovo cesto bi morali v celoti urediti. Pešci nimajo pešpoti. Treba je razširiti most prek Grajene ali vsaj vidno označiti železno ograjo, ki se nahaja skoraj na sredi cestišča in je zelo nevarna za promet. Po izgradnji nove avtobusne postaje bo tod velik promet. Prostor za par- kiranje bi bil lahko od »bun- kerja« do vhoda h GP Drava. Pešpot bi lahko uredili na zunanji strani kostanjevega nasada od avtobusne postaje do Gregorčičevega drevore- da. Na cestah Ciril-Metodo- vega drevoreda in Gregorči- čevega drevoreda se naj ustavljanje vozil prepove. Na cesti dr. Jožeta Potrča predlaga komisija parkirni prostor pred trgovino Izbira. Parkirni prostor je mogoče urediti tudi na Raičevi cesti od ekonomske šole do poslop- ja št. 4. Na Srbskem trgu ne bi posebej določali parkira- nja. V ožjem delu cestišča je treba ustavljanje prepoveda- ti. Pred hišo št. 14 na Miklo- šičevi cesti je treba urediti parkirni prostor po rekon- strukciji ceste. Po končanih gradbenih de- lih zgradbe (podaljška kre- ditne banke) se mora urediti parkirni prost.' vse, brez rezervacij. Ta stor je velikega pomena '"■ bi lahko uredili pari?;. ' za avtomobile, mopede :r lesa. " . Na Slovenskem trg^ ^ morali urediti parkiran'" ^ ko, da ne bi škodoval;' turnozgodovinskim spo:;'' kom. Parkiranje bi pre;' dali tudi na zoženil Prešernove ulice. Bočr, lahko parkirali od Car, jeve ulice do gimnazi'; Dravski ulici bi določili kiranje od razstavnega i^iljona do zgradbe ob : pu starega mostu. Na desnem bregu Dra; uredili parkiranje pred govino Izbira in na Zač nem trgu. Na Mariborsk sti bi prepovedali usta; nje vozil od križišča do i ka z ogledalom. Komisija tudi predlag« menjavo dotrajanih pro: nih znakov. Nova postai znakov bi zahtevala n sprememb. Z DO 20. AVGUSTA ASFALT V MIKLOŠIČEVI ULICI IN DO MOSTA PREK GRAJENE Promet po Miklošičevi ce- sti je zaprt. Kot kaže, je le napoči čas, ko bodo uredili tudi to ulico. Trenutno kop- ljejo (zopet?) jarke za kable, telefonske in električne ter za priključke kanalizacije. Po pogodbi bo 7. julija za- čelo Cestno podjetje Maribor asfaltirati Miklošičevo ulico. točneje povedano, cestnt vršino od »Name« do n prek Grajene. Najprej izkopali in lizoi voddmf do globine 50 cm. Nar te bodo navozili gramo: katerega bodo položili a no prevleko na površin: kvadr. metrov. Cestišo po pogodbi zgrajeno d avgusta letos. Miklošičeva ulica zopet razkopana f^lK — ČETRTEK, 26. junija 1969 STRAN 7 j^lii iz diplomske naloge Tončeka Praprotnika, soci- delavca pri skupščini občine Ormož. ROKI POJAVA PROBLEMA TARELIH KMETOV ^[na Ormož je izrazito jrnega značaja, saj je jtijska dejavnost v go- jarstvu občino zastopana 67 "/o. V zgodnjem po- peiti obdobju je prevla- alo kmetijstvo v struktu- prebivalstva s ca. 10% jo udeležbo kot sedaj. Pro- jjalna sredstva v indivi- ilnem pa tudi v družbe- n sektorju kmetijske pro- odnje so bila zaostala, Tio tako je bila zaostala li tehnologija proizvodnje, rlavnem je dominiralo ma- eino delo, mehanizacijo pa predstavljala le »konjska rega«. Itaiečka razdrobljena po- lt (80 vasi in 3.171 kmetij), sebno še v hribovitih pre- ilili občine za strojno ob- javo ni bila primerna, niti ibi bila taka obdelava ren- iilna. Za uvedbo mehani- iclje je bila velika ovira tu- heterogenost kultur dote- inje več ali manj blagovne oizvodnje, katere cilj je bil glavnem ta, da se prehra- družina in krijejo proiz- dni stroški. Da bi se kme- ske površine usposobile za IV način obdelave in da se nabavila sodobna pro- rajalna sredstva, je bilo po- ibno zagotoviti velika fi- ična sredstva. Individual- kmečki proizvajalci tega, no, niso zmogli, pa tudi lanji politični koncepti jim I |a niso dopuščali, j Razni začetni posegi v oetijstvu: konfiskacija, na- . :3alizacija, arondacija itd. težnja po popolni sociali- : ciji kmetijske proizvodnje spravili zasebne kmetoval- / v negotov položaj. Da bi ■fdili novemu utripu življe- 13 in se vključili v kam- niško ustanovitev zadrug, 'T se je pozneje izkazalo 'tpreuranjeno, jim ni do- ločala njihova kmečka men- '•iteta »gospodar na svoji da pa bi se lahko '•'•jučili v sodobno proiz- '-njo z lastnimi ustrezni- sredstvi, pa ni bilo mo- '^e. Tudi občinska davčna '•'tika, katere cilj je bil na strani destimulativno '''Vati na zasebnike, na ^^§i strani pa iz najbolj "lesljivega vira proračun- dohodkov izvleči čim več, takratnemu položaju ■'dečkih proizvajalcev dalo pečat. Takšen odnos je 'Vatne kmetovalce, poseb- ni ^ ekonomsko slabo stoječe, ' '■'aliziral, s tem pa v veliki I j^'"'. pripomogel k prestruk- ' j^^^iji kmečkega prebival- ^ ^- Zakon močnejšega se ^.^ tokrat očitno uveljavil, ^;^govi rezultati pa so pri "^gih vidni še sedaj. ^Specifični življenjski po- ^J' Zasebnih kmetovalcev — ^^"otovost ekonomske samo- Jiiosti v perspektivi, zapo- I .^'janje njihove proizvod- , ' administrativni ukrepi, • ivr njim, nizek I 'J^njski standard, gara- nje od ranega jutra do poz- nega večera, vse to je desti- mulativno vplivalo na teda- nje kmečke gospodarje ter krhalo njihov ekonomski in socialni potencial. Na drugi strani pa so isti faktorji v precejšnji meri pripomogli k občutnim sociološkim premi- kom, predvsem, kar se tiče strukture prebivalstva v ob- čini ter strukture in odnosov v družinah. Novonastajajoča slovenska industrija, katere proizvodnja je bila nemodernizirana, je rabila predvsem delovno silo. ki jo je v glavnem črpala iz manj razvitih območij. Kot izrazito agrarno in to agrar- no zaostalo območje, je se- danji teritorij občine pred- stavljal onega izmed rezer- voarjev delovne sile za po- trebe industrije. Vsestranska stimulacija in- dustrijskega proletariata, ugodnejši življenjski pogoji, višji standard itd ... vse to je vabljivo delovalo na mlade kmečke sinove in hčere, pa tudi na same kmetovalce. (Nadaljevanje prihodnjič) J. S. Iz Oplotnice NALIV IN TOČA POVZROČILA PRECEJŠNJO ŠKODO Oblak, ki se je utrgal pre- tekli ponedeljek nad Oplotni- co in sosednjimi kraji in va- smi, je povzročil precej škode in razdejanja. Vloženih je bi- lo 75 zahtevkov po pregledu njiv, travnikov in vinogra- dov za ocenitev škode. Močno pa je naliv prizadejal osnov- no šolo Pohorskega odreda v Oplotnici, lesni obrat LIP Slovenske Konjice v Oplot- nici, poplavljeni pa so bili tudi skladiščni prostori tr- govskega podjetja Planika. Občinska komisija, ki pre- gleduje prijavljeno škodo, ima polne roke dela. Zelo za- htevna je njena naloga tudi zaradi tega, ker škodo v vi- šini do dvajset odstotkov ka- tastrskega dohodka nosijo kmetje sami, šele pri večji, se jim zmanjša davek. Izve- deli smo, da imajo le redki zavarovane svoje posevke in še to samo vinograd. Toča same Oplotnice ni prizadejala. Zato pa so močne posledice v Cadramu, Lažni in Zlogovni gori. Iz teh kra- jev pa je tudi največ prijav za ocenitev škode. Tukaj le- tos pridelka grozdja ne bo. Nasadi so popolnoma otolče- ni, ponekod pa lahko vidiš samo gole trse. Mnogo škode je niže za Oplotnico naredila narastla voda v potoku Ca- dramščica. Mnogi travniki so bili pKjplavljeni. Na nekate- rih pa je odtrgalo cele kose zemlje. V Zlogovni in Lačni gori pa sta se utrgala dva manjša plazova, ki sta zasi- pala cesto. Oplotničani niso pričako- vali tako velikega naliva. To- da vode so v ponedeljek po štirinajsti uri začele drveti proti Gplotnici in naprej. Vsa sreča, da ni poplavljala Oplotnišnica. V tem primeru bi bila škoda neprimerno več- ja. V Oplotnico so prišle vode iz dveh strani: iz Fošta in Lačne gore na eni strani in iz Zlogovne vasi in gore na drugi strani. Voda je udarila v šolske prostore, v Obrat LIP, skla- diščne prostore Planike in v prostore Kmietijskega kom- binata KZ Slovenska Bistri- ca v Oplotnici. V osnovni šoli je voda naj- preje napolnila sanitarije v kletnih prostorih. Močan pri- tisk vode je nato prebil dvoj- na vrata in voda se je na m.ah razlila po vseh kletnih prostorih in hišnikovem sta- novanju. Skoda je v šoli kar pre- cejšnja. V .dveh prostorih, ki ju uporabljajo za učilnico in jedilnico, je dvignilo parket, vse lažje pohištvo pa je pla- valo v vodi, ki je v nekate- rih prostorih dosegla višino 170 centimetrov. Ker je bil vpad vode trenuten, na šoli niso mogli v prvem trenutku narediti ničesar. Sele, ko so ocenili, kako se je voda raz- lila, so z zunanje strani vlo- mili v jedilnico, nato še vra- ta in voda se je nato lahko odtekla skozi ta prostor. Na pomoč so prišli tudi gasilci. Učitelji in učenci pa so še isti popoldan poizkušali vse prostore spraviti v najboljši red. Po ocenitvi je v šoli na- stalo škode za 15.000 dinar- jev. Razen šole je voda močno prizadela tudi obrat LIP, kjer po prvih ocenah znaša škoda 100.000 dinarjev. Ker je občinska komisija v času našega poročanja še vedno na delu, bomo o vi- šini škode še poročali. -b CESTA V ŠIKOLAH Precej časa je bil odsek makadamske ceste v Sikolah v solidnem stanju. Celo več, nekaj časa sploh nisi vedel, da se voziš po makadamu. Toda minuli dež in pa čas ter promet na cesti so nare- dili zopet svoje. Vseh dve sto mcstrov ceste je potrebnih gramoza. Vprašanje je, kdaj se bodo »odgovorni« spomnili na svoje obveznosti. Promet je res tolikšen, da bi si te pozornosti ta odsek ceste v najkrajšem času tudi zaslu- žil, -b Pod tem naalovom je novi- nar Roman Zavec v Tedniku št. 24 lepo razčlenil življenj- ske pogoje kmečkih ljudi, nji- hove potrebe po napredku ter neskladje njihovega življenja z drugimi stanovi. Sestavek je bil na prvem mestu v listu, po čemer lahko sklepamo, da posveča uredništvo vaškim problemom potrebno pozor- nost. V časopisju beremo in v ra- diu slišimo, kako predstavni- ki podjetij opozarjajo, kaj jim vse manjka, da bi dosegli svo- je cilje. Največ tega je s šol; to je v redu, da vzgojitelji po- vedo o potrebah naše mladi- ne. Poleg tega pa imamo vpra- šanja, ki zadevajo življenjske pogoje ostarelih kmetov, po- sebno v hribovitih predelih, kjer morajo še vedno sprav- ljati svoje borne pridelke v koših na hrbtu na svoje do- move, kakor morajo z enako, ali še hujšo muko spravljati gnoj na svojo zemljo. Kako se naj takšni, 70 ali več let stari ljudje preživljajo, kako naj zadostijo svojim potrebam in izpolnijo svoje obveznosti? To so vprašanja, ki jih ne bi sme- li potisniti z dnevnega reda. Manjši kmetje, z do 2000 N din katastrskega dohodka so sicer oproščeni zemljiškega davka, toda nad njimi je prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki jim je prav tako veliko bre- me. Nekateri so uvideli, da ne morejo pravilno obdelovati svoje zemlje in izvleči iz zem- ljišča tistega, kar bi morali, da bi preskrbeli sebe, krili po- trebe in obveznosti. Ponudili so svojo zemljo kmetijskemu kombinatu v odkup ali v na- jem, pa ta oboje odklanja, češ da ni rentabilno. Kako pa naj stari, dela nezmožni ljudje na~ prairijo zemljo donosno, če te- ga ne morejo mladi, ki razpo- lagajo še s stroji in drugo me- hanizacijo? Delavci z vseh področij do- bivajo starostno pokojnino, če kmečki ne Sami se morajo preživljati na stara leta, de- lati po 15 ali več ur na dan iTi še izpolnjevati obveznosti. Fran Levstik je v svojem Martinu Krpanu zapisal: »Mo- čan je močan, ali kmet je kmet, ne zna se bojevati.« Ta- ko najbrž kmetje ne znamo zagovarjati svojih pravic, se sramujemo iznesti svoje tež- nje in smo skromni v svojih zahtevah. Sele, ko nam teče voda v grlo, se zganemo. Pred dvajsetimi leti je bil v našem kraju aktivist, ki je re- kel: »Vsak mlad človek je ne- umen, če ostane na kmetih.* Danes ko sem star in betežen, se v celoti strinjam s tistim aktivistom. Nobeden ostarel ali onemo- gel človek razen kmečkega se ne vzdržuje sam, temveč do- biva ali pokojnino, ali vzdrže- valnino, kmečki pa ima še da^ jatve. Med kmeti je torej odprto vprašanje, kdaj bomo dosegli starostno zavarovanje, da bo- mo imeli v večernih urah na- šega življenja človeka dostoj- no življenje. Upokojenec pra- vi: delal sem in imam sedaj pokojnino. Ali kmet ni delal? Njemu ura ne pokaže konca dela in gara od zore do mra- ka, dokler more. Kaj pa po- tem? Potem gleda za mladi- mi, ki so odšli v mesta in v tujino in v svoji nemoči obu- puje. Pisec zgoraj navedenega članka tudi navaja, da je tre- ba v hribovitih predelih ohra- niti n^eljenost. Tega ne bo mogoče doseči, če mlad človek ne bo videl tam svoje per- spektive, kakor sploh v kme- tijstvu ne, če se bo čutil manj- vrednega, za svoje delo slabše plačanega kot drugi ter v stra- hu za čas, ko ne bo mogel več skrbeti zase. Jože Meško, Zgornji Leskovec 9 TAKŠNO POKOPALIŠČE NAM JE V SRAMOTO Letos mnogo govorimo in pišemo o 1900-letnici našega mesta. Mnogo razpravljamo o njegovi ureditvi, kar je vse v redu in prav, le da smo ob vsej tej ihti pozabili na ne- kaj, kar bi tudi moralo biti v redu in česar slika po svo- je govori o — nas samih. Ptujsko pokopališče je zara- slo s travo, mnogo grobov je zapuščenih, nekatere grobni- ce lahko le še komaj nosijo to ime. Mislim, da je pokopa- lišče, takšno kot je sedaj, prostor, kjer se bomo nekoč znašli vsi in kjer imamo svo- je najdražje, nam vsem mno- go bolj v sramoto kakor v čast. Mislim, da je nujno potreb- no nekaj ukreniti. Vsaka dru- žina, ki ima svojce na poko- pališču, bi gotovo rada pri- spevala nekaj sredstev, da bi nekdo vzdrževal na pokopali- šču potreben red. Mislim, da bi dve ženski lahko oskrbo- vali pokopališče ter ga vzdr- ževali v stanju, da nas ne bi bilo sram, ko bi kak tujec stopil vanj, če nam je že vse- eno pred nami samimi, pred našimi dragimi, ki tam ležijo ter pred zavestjo, da bodo sami nekoč deležni iste po- zornosti, kot jo sedaj izkazu- jemo svojim dragim pokoj- nikom. Ivan Sirec, Zagrebška 26, Ptuj STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 26. junija Nekaj misli o srečanjih piooiirjev sfiovenjebistriške občine Šolsko leto je za nami. Za- čenjajo se počitnice, to je čas, ko si prosvetarji oddah- nemo in si nabiramo novih moči za jesen. Obenem pa zdaj navadno pogledamo na- zaj in analiziramo naše delo v zadnjem šolskem letu; ugo- tavljamo uspehe ali neuspe- he. Ob zadnjih se ustavimo in iščemo njihove vzroke, da bo v prihodnje morda brez njih. V občini Slovenska Bistri- ca je bilo v preteklem letu v šolstvu mnogo uspehov. TIS je zastavila vse sile, da bi svoje poslanstvo čim bo- lje opravila. O samoprispev- ku za šolstvo je bilo že do- sti govora, zato ga zdaj sa- mo omenjam. Gotovo je ta akcija osnova za rešitev bi- stvenega problema osnovne- ga šolstva pri nas. S tem je namreč zagotovljena mate- rialna podlaga azusšeep rialna podlaga za uspešen pouk. Poleg tega so letos u- stanovili poseben fond za na- kup prepotrebnih učil, brez katerih si sodobnega učno- vzgojnega procesa ne more- mo zamisliti. Ne gre prezreti tudi precej večji letošnji pro- račun TIS. Tako bodo pro- svetarji v občini Slovenska Bistrica v prihodnje vsaj ko- likor toliko primerno nagra- jeni. Veliko zavzetost so u- čitelji izkazali tudi pri inte- resnih dejavnostih učencev. Prav o tem ohčem povedati nekaj več. Ob začetku lanskega šol- skega leta je izvršni odbor TIS sestavil bogat program srečanj pionirjev svojega ob- močja. Tako so se tekmova- nja zvrstila skozi vse šolsko leto. Na njih so učenci po- kazali svoje znanje, sposob- nosti in spretnosti v športu, v poznavanju slovenske zgodo- vine, literarne tradicije in še marsičesa. Kolikor mi je zna- no, nimajo nikjer v Slove- niji tako razvejanih občin- skih srečanj pionirjev kot pri nas. Naj jih nekaj naštejem: Ob obletnici ustanovitve Po- horskega odreda so učenci pokazali svoje znanje o NOB, posebej pa še o Pohorskem odredu, ob slovenskem kul- turnem prazniku so tekmo- vali mladi prešernoslovci in recitatorji, marca so na kviz oddaji v Poljčanah odgovar- jali na vprašanja o znanih ženah revolucionarkah, knji- žcvnicah in športnicah, tek- movali so v šahu, namiznem tenisu, rokometu, igri med dvema ognjema, v atletiki, ob tednu prometne varnosti v spretnostno ocenjevalni vož- nji in pokazali svoje znanje v poznavanju prometnih predpisov, pomerili pa so se tudi podmladkarji RK. Poleg vsega tega so imeli v maju še .svojo občinsko pionirsko konferenco. Letos so tudi pr- vič tekmovali za Ingoličevo bralno značko. Ta srečanja imajo več na- menov: nadarjenim in spo- sobnim učencem naj širijo znanje in sposobnosti, naj se spoznavajo, pogovarjajo in izmenjujejo svoje izkušnje in misli, razvijajo naj jim zdrav športni in tekmovalni odnos, bogati se naj pionirska samo- uprava in še kaj. Skratka, umske, fizične in moralne kvalitete učencev naj se ce- lostno oplajajo in s tem po- magajo pri uresničevanju učnega in vzgojnega obliko- vanja mladega človeka, torej pri obeh enakovrednih kom- ponentah učiteljevega dela. Nekaj tekmovanj in sre- čanj je bilo odlično priprav- ljenih, na nekaterih pa so se pokazale napake. Prav je, da se jih zavemo, ker jih bomo potem v prihodnje lahko od- pravili. Najprej to, kar je bilo največkrat očitno: večjo skrb in pozornost bo treba posvetiti tekmovalni vzgoji učencev. Skoraj brez izjeme so namreč gledalci prav ne- športno vzpodbujali izključ- no domače tekmovalce, gla- sno negodovali, če »njiho- vim« ni šlo najbolje, ali ce- lo škodoželjno privoščili na- sprotnikom poraz. Razumlji- vo je, da učenci želijo največ uspeha svojim predstavni- kom, morali jih bodo pa ta- ko vzgojiti, da bodo tekmo- vanja spremljali nepristran- sko. In če navežem naprej: največ tekmovanj je bilo v centru občine, torej v Slov. Bistrici, To je razumljivo, saj imajo tam največ možnosti. Toda prav zaradi tega in prej omenjene pristranosti učen- cev, se med njimi (tu in tam, žal, tudi med šolniki) pojavi- lo nezdravo rivalstvo: »cen- ter proti provinci«, če bi lah- ko tako poimenoval ta pojav. Večkrat je bilo slišati, češ, mi, ki nismo iz Slov, Bistri- ce, smo zapostavljeni, zakaj vedno tekmovanje ali sreča- nje tam itd. Verjetno bi ka- zalo v prihodnje tekmovanja in srečanja bolj enakomerno porazdeliti po šolah, seveda tako, kot je to zaradi orga- nizacijskih možnosti mogoče. Poostriti pa bo treba nad- zor nad učenci, da ne bo zo- pet kaj takega, kot je bilo ob koncertu Slovenskega ok- teta v avli nove šole v Slov. Bistrici, ko pevci zaradi ne- mira skoraj niso mogli peti. Takrat smo med učenci vi- deli le tri ali štiri učitelje z domače šole. In še nekaj: Ni dobro spre- minjati prvotno začrtanega programa, ker se sicer sko- raj gotovo pojavijo nevšeč- nosti. Ze v začetku šolskega leta so predvidevali občinsko prvenstvo v partizanskem mnogoboju. Nekatere šole so se nanj pripravljale celo le- to. Naazdnje je to tekmova- nje odpadlo, namesto njega pa je bilo prvenstvo v atleti- ki, na to pa nekateri praktič- no sploh niso bili priprav- ljeni. Ob atletiki pa še tole: Nekoliko več poštenja, tova- riši, ki sestavljate šolske re- prezentance! Ali je res treba zaradi nekaj deset točk go- ljufati? Je zaradi uvrstitve vredno zapravljati svojo po- štenost in ugled? Držin,. L tiste starostne meje, predpiše tekmovalna kjl predpiše tekmovalna l^jf sija. Gotovo ni pr;!v, še;i,, L pa lepo, da teden ali c],/ prvenstvu ugotovimo, učenec, ki je zmagal Vjif pini mlajših pionirjev, j J leti prestar! Pa še domač organizatorji, so si to pj, ščili! i' Ta zapis nima namena;^ garkoli pokazati v slabi ( či ali celo zmanjševati vr i' nost res dobro zastavljf.. in zamišljenih izvenšolsi \ dejavnosti naših učencev i i tel sem samo opozoriti na; bosti, da bi jih v prihod: odpravili, ali če si dovci nekoliko poslošeno frazo:! je belo, naj bo belo, kar črno, pa črno. ; M, Muri NOVIM ŽELJAM NASPROTI Osem let so dan za dnem hodili v šolo. Vsi z istim ci- ljem, da bi se nekaj naučili, da bi nekoč nekaj postali. Pred dnevi so dobili spriče- vala. Nekateri boljša, drugi slabša, res redki bodo mora- li še enkrat v osmi razred, da bi dosegli to, kar jim ni uspelo letos. Ko sem obiskal osnovno šolo Pohorskega odreda v Oplotnici so se osmošolci ravno pripravljali na poseb- ne slovesnosti ob tej prilož- nosti. Zaprosil sem najboljše učence za kratek razgovor. Bilo jih je pet. Vseh pet od- ličnjakov, ki so s svojim de- lom pokazali, da so najbolj- ši učenci na šoli. Razgovor je bil kratek, saj ta dan niso imeli časa mi- sliti še na take stvari. Vsi so bili nestrpni. — Kam boste odšli sedaj po osmem razredu? Ljuba in Marica gresta v gimnazijo v Maribor, Jože v gimnazijo Celje. Minka bo šla v ekonomsko srednjo šo- lo v Maribor, Ančka pa v srednjo vzgojiteljsko. Neka- teri bodo v Mariboru stano- vali, drugi se bodo vozili. Nekoliko napornejše bo to »vozakanje«, toda če so zmo- gli drugi, bomo mi tudi, so dejali. — In kdo od vas je bil najboljši učenec? Glave vseh štirih deklet so se obrnile proti Jožetu, Sam mi ni hotel povedati, toda zanj so govorila dekleta. Imel je same petice, res pra- vi odličnjak. Razgovor je postal živah- nejši, ko smo se začeli pogo- varjati o slavnostnih cere- monijah, ki se bodo vsak čas začele. Kaj vse bo na pro- gramu? Kronika, poslovilno pismo, pa njihova himna in še in še bi lahko naštevali. Popoldne bodo imeli valeto. Vsi jo z nestrpnostjo priča- kujejo, saj jim je še neznan- ka... marsikaj jim je še neznano, toda če se bodo učili tako, kot so se do se- daj, za njih neznank in pre- prek kmalu več ne bo. -b Ljuba VMdečnik, Minka Sentočnik, Jože Hren, Ančka Po- točnik in Marica Smogavc. TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČIMI Ta teden so sklicani vsi zbori republiške skupščine. Obravnavajo številne zakon- ske osnutke in predloge, o katerih so že razpravljali pristojni občinski odbori. Ta- ko republiški in gospodar- ski zbor obravnavata pred- log zakona o investicijskem prispevku, osnutek zakona o rudarstvu, osnutek zakona o pogojih in načinu uveljav- ljanja prednostne pravice u- porabe zemljišča, razlašče- nega za gradnjo, in osnutek zakona o radijskem prometu. S prosvetno-kulturnega področja pa republiški zbor in prosvetno-kulturni zbor obravnavata predlog za iz- dajo zakona o centrih za izo- braževanje delavcev o de- lavskih univerzah in o dru- gih organizacijah, ki se u- kvarjajo z izobraževanjem odraslih, prav tako pa tudi zaključne račune za leto 1968 in finančne načrte za leto 1969 nekaterih republiških skladov. Republiški in socialno- zdravstveni zbor pa obravna- vata še predlog za izdajo za- kona o posebnih pogojih za pridobitev pokojnine delav- cev zaposlenih v premogov- nikih, ki deloma ali v celoti opuščajo proizvodnjo, pred- log zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dodat- ku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in predlog odloka o spre- membi odloka o najetju kre- dita za sanacijo kliničnih bo- dita za sanacijo kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Trije zbori bodo obravnavali tudi predlog za izdajo zakona o zaposlovanju slepih invalid- nih oseb. Republiški zbor obravns še osnutke zakona o obrt nabavnoprodajnih zadrug in o osnutku zakona o spi membah in dopolnitvah i kona o obrtnih delavnic samostojnih obrtnikov, so alno zdravstveni zbor razpravo o problomal krvodajalstva v SR Slff niji. Odbor za invalidsko in; kojninsko zavarovanje invalidsko varstvo socia zdravstvenega zbora n drugim obravnava poro o poslovanju socialnega varovanja v lanskem leti GRAHOVA KAŠ^ 400 g graha, juSna zelei va, sol, 50 g na drobne 1 ke narezane slanine, 1 če la. Grah preberemo, ga " krat operemo, namočimo noč in kuhamo 2 do 3 pri slabi vročini, v tisti \ ki smo ga namakali. V : nje pol ure kuhanja dod jušno zelenjavo. Nato ! pretlačimo, ga še enkrat vremo, krepko premešan stepalnikom za sneg in solimo. Potem pečemo si no, zarjavimo na njej če ne kocke in prelijemo skupaj čez grahovo ha» grahovi kaši serviramo soljeno meso, svinjska kajena rebrca ali kračo. pv]K — ČETRTEK, 26. junija 1969 STRAN 9 pb koncu sezone ptujskega ^ališča smo zaprosili za -govor Petra Malca, reži- ja, in Andrejko Fekonjo »dsednika UO gledališča. Jo v pretekli sezoni. >tuj3ko amatersko gleda- le je v pretekli sezoni rizorilo 25 predstav. Pred- vili so se s 4 premierami. oleg predstav v domačem ledališču so nastopili v Go- išnici, Lovrencu, Desterni- u, Majšperku, Grajeni in v larkovcih. Sodelovali so na eviji dramskih skupin v »ekrah. Odzvali so se pova- lilu k sodelovanju ob občin- iem prazniku Ljutomera. Pripravili so svečano akade- iiijo ob obletnici smrti Fran- [eta Prešerna, dve radijski ^ri. Člani amaterskega gle- Jališča so sodelovali na sve- tanostih v počastitev oblet- pic in drugih proslav. V gledališču sodeluje 30 jralcev. Poklicni režiser Pe- W Malec je režiral tri de- i Druge predstave režirajo tarejši, že izkušeni igralci, telo režiserja in drugih jralcev ni lahko, saj je ve- ko težav tehničnega zna- ija. Ovira jih nedokončana daptacija gledališča. Obnov- jena je dvorana, oder in i stali potrebni prostori so [ari in ne ustrezajo potre- am. Nimajo tehničnega ka- ra, odrskih delavcev, mizar- ' a, kostumografa, električar- la... Scene si morajo sposo- ati in plačevati sposojeval- ' »no. Z dobro voljo rešujejo 1 se težave. Pri tem je treba 1 ohvaliti veliko število mla- , ;h, ki sodelujejo v gledali- . ču. Skupaj s starejšimi, že ■ JKušenimi igralci, žrtvujejo 2 veliko prostega časa za šte- ; vilne vaje in nastope ,in to za skromni honorar, ki ga vredno omenjati. Na odr- ' 'Ite deske j ih pritegne le ve- '■lie do gledališča. , Gledališka dvorana v Ptu- i ''J je zasedena ob vsaki pre- i; "lieri. Druge predstave so "^anj obiskane. Polne dvora- l gledalcev, ki se zelo vži- " ^'jo. pa so na deželi. Na vseh ^zoritvah je bilo okoli gledalcev. ,y novi sezoni ima gledali- •^^ obširen program, ki ni t J^.^rijši od poklicnih gleda- kjer je delo mnogo laž- , Predstavili bodo 8 pre- ''Jer, 4 več kot lani: 3 ko- ^^J^^dije, 2 drami, 1 narodno i: 1 mladinsko in najza- p- ^^'nej.šo »Večer v čitalnici«, .Katero bodo počastili jubi- "jj Ptuja. Predvidevajo, da P'? bodo odigrali na obnov- a! ir^^^ dvorišču minoritske- bi In ^^"^ostana. Pripravili bo- , j° Ječ radijskih iger. Ob za- boH in zaključku sezone ^' Vspk- ^'^'^^^'^ krajši program z j^jiio dela in drugimi po- pi vJ7- Skratka, gledališka Pra odprli na steza j tako za nove igralce, ki imajo veselje do igranja. Njihovo delo pa je poveza- no s finančnimi sredstvi, ki jih primanjkuje. Gledališče je sekcija DPD Svoboda Ptuj, od katerega dobi letno 700.000 starih dinarjev dotacij. Ve- zani so na dohodek vstopni- ne, ki ne zadostuje. Poklic- na gledališča dobijo nepri- merno več. Pri takem sta- nju je treba gledati na vsak dinar. Zato ne morejo imeti tehničnega »štaba« delav- cev. Kljub težjemu finanč- nemu položaju ptujske ob- čine, najdejo povsod razu- mevanje. Občinska skupščina, družbenopolitične organiza- cije in drugi jim pomagajo. Pohvalili so tudi ptujsko ra- o njihovem delu poročata dijsko postajo in Tednik, ki in jih moralno moralno pod- pirata. Upajo, da bo njihov trud in uspeh deležen sča- soma večje podpore. Trdno so prepričani, da bodo v kratkem našli še 7 do 10 mi- lijonov starih dinarjev, po- trebnih za dokončno adap- tacijo gledališča. Načrti so spodnje gledališke prostore, že izdelani. Prav bi bilo, da ki jih imajo trenutno v na- jemu obrtniki in podjetja za skladišča in delavnice, vrne- jo gledališču za njihove po- trebe. Gledališče, na primer, nima svojih skladiščnih pro- storov. Kulise in drugo mo- rajo »vlačiti« v cerkveni stolp. Prav je, da vsestran- sko podpremo dejavnost gle- dališča v Ptuju, ki je po mnogih letih zopet zaživelo. Predvsem moramo imeti v mislih voljo številnih igral- cev. Pomagajmo jim pri oživljanju kulturnega živ- ljenja v Ptuju. ZR Režiser Peter Malec in predsednik UO gledališča Andrej Fekonja med razgovorom Alenka, za konec sem napi.sal še eno pe.sji:iico. Prihodnje šol- sko leto Se bom spet oglasil. Jože Kosi. Sodinci IZLET Zgodaj zjutraj bil je še mrak, petelini so začeli peti, smo že čakali na vlak in hoteli naš izlet začeti. Veselo smo se odpeljali, v Mariboru izstopili, z žičnico se dvigovali In na Pohorje krenili. Domov prišli smo ponoči in zjutraj spet v šolo šli. vsi bili smo dremajoči in imeli zaspane oči. JOŽE! Hvala za zanimivo pe- smico in za obljubo, da se boš po počitnicah spet oglasil. Ko- liko pesmic še spi v tebi! Pre- bujaj jih in zapisuj! Pri nas doma je lepo. Bojim se neznane tujine. Alenka, pro- sim te, natisni to mojo pesmico! Mirko Hergula MOJ DOM Moj dom na hribčku stoji, za njim gozdiček zeleni. Spomladi ga cvetje obdaja, poleti pa brajda zaslanja. Jeseni mu klopotec poje, trta daje nam darove svoje. Pozimi moj dom kot kralj stoji, njemu se streha kot krona blešči. MIRKO! Ti, zvesti kotičkov pesnik! »Žilico« imaš za pesmice, prav zares! Lepo misel znaš iz- brati in posrečeno ujeti v pre- proste kitice. Bodiva si prija- telja! Napisal sem to kratko pesmi- co za naš zelo znani kotiček. In še to: »Kdor bo hotel to pesem brati, se mora najprej naspati.« Vse pozdravljam. Zmajček Z.\JCEK Mladega sem zajčka prinesel si, sive je barve in črnih oči, sivega repka, majhnega gobčka in živo »gledi«. Moj zajček je »ona« bila in štiri mlade skotila, skrbno jih je hranila in velike odgojila. Enega sem prodal, dva sem zaklal, enega še za pleme imam. ZMAJCEK! Ne samo pesnik, tudi gospodar znaš biti. Dobro zajčjo sorto si si ohranil in že- lim ti poln hlevček majhnih zajčkov. Tvoja pesmica je tvoj obraz, obiaz našega kmeekeca otroka. Sladka je SE MOJA BESEDA Z izletov ste se vrnili, otroci, spričevala ste dobili in vsa šol- ska okna žalostno gledajo za vami, ki hitite v sončni svet. Pozdravljene, počitnice! Šolska skrb se je stisnila v kot, šolske torbe že dremljejo, vse šolske potrebščine so zaspale. Pustimo jih! Vi, otroci, vem, ne boste nič počivali, Cemu le? Noge so vam na poskok, grlo na pesem in vrisk, O. zlata le- ta! Ne morem vam zapisati, kako lepe počitnice vam želim. Bodi- te srečni! N.\SA PISMA, saj že veste od lani, med počitnicami ne izha- jajo. Z vami vred odhajajo na počitnice. Jeseni pa, ko se bo- ste z novo radostjo vrnili med šolske klopi in z novim pogu- mom odprli knjige, vas bo v Tedniku spet čakal vaš kotiček. Kajne, da mu boste zvesti, kot je on vam zvest. Dve šolski leti so se v njem nepretrgoma vr- stila vaša pisma, pesmice, po- ročila. Odkrili ste mnogo vašega sveta, vaših misli in čustev in pokazali, kako znate opazovati in pisati. Res, toliko lepega ste napisali. Vsakemu posebej se posebno zahvaljujem, kajti brez vašega sodelovanja ta kotiček sploh ne bi mogel obstajati. Lepo je pisati, ali ne? Pa še to vas vprašam, mladi dopisniki, aH vam ni vedno, kadar ste svoje pisanje zagledali natiskano, po- skočilo srce? Poseben čar je to. Okusili ste ga. NA SVIDENJE, PRIJATELJI MOJI, NA SVIDENJE! ALENKA GOSTOVAKiE SLOV. LJUDSKEGA GLEDALI- ŠČA IZ CELJA V PTUJU V ponedeljek, 30. junija 1969, ob 19.30 go,stu,)e v gleda- lišču v Ptuju CELJSKO LJUDSKO GLEDALL^CE s komedijo (SIMON): ZARES ČUDEN PAR. Delo je v Ce- lju in drugod poželo lep uspeh. To bo zadnja pred.stava v sezoni 1968-1969 tudi pri nas. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo, 29. junija, od 9. do 11. ure, v ponedeljek, 30. ju- nija, od 15. do 17. ure, in uro pred pred.stavo. Prosimo ponovno, da vsi, ki imajo stalno rezjerov ndnif aci stalno rezervirane vstopnice, pridejo ponje v nedeljo, 29. junija, ob 9. uri. Kdor re- zerviranih v.stopnic tega dne ne bo vzel, jih pozneje ne bo mogel več dobiti. Ce pri teh vstopnicah še vedno ne bo reda, jih v novi sezoni sploh ne bomo več rezervi- rali. Občinski .svet ZKPOS Ptuj MLADINA BO DOBILA ZADRUŽNI DOM že dalj časa je bila želja mladine v Kovači vasi v bi- striški občini, da bi dobila od Kmetijskega kombinata KZ Slov. Bistrica v uprav- ljanje zadružni dom. Zadnji razgovori so pokazali, da se bo njihova želja uresničila. V domu bo tako našla svoj prostor mladina iz Kovače vasi, Šentovca, Devine, Klope in delno iz krajevne skupno- sti Slov. Bistrica. V njej bo- do imeli svoj prostor, kjer bodo lahko izvajali svoje de- javnosti. Imajo pa še željo, da bi dobili del zemljišča, na katerem bi si postavili kak- šen športni objekt in prire- jali športna tekmovanja. GODBA NA PIHALA SE JE IZKAZALA Dobro leto je od tega, od- kaer so se v Poljčanah po- novno zbrali po daljšem času člani godbe na pihala. Vod- stvo je prevzel profesor Ivan Ravnjak iz Mai-ibora. Kmalu so bili vidni sadovi njihove- ga dela. Tako gredo sedaj iz na- stopa v nastop ter jih ne manjka nikjer. Vsekakor za- služijo za svoje delo vso po- hvalo, -b STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK. 26. junija Končane delavske športne igre Pretlclo soboto je bila za- ključna prireditev delavsko športnih iger na vrtu grajske restavracije v Ptuju. Eki- pam in posam.eznikom so po- delili pokale in priznanja. Prisotne na svečanosti je pozdravil Janko Kosi, pobud- nik in voditelj iger, ki so jih posvetili 1900-letnici Ptuja in 50-letnici ustanovnega kon- gresa ZSJ. Na delavskih športnih igrah je sodelovalo 19 sindikalnih organizacij: 73 ekip s 473 tekmovalci, na- stopalo pa je 2263 športnikov. Odigrali so 253 tekem v po- sameznih panogah. Udeležen- ci tekmovanja so prebili na igriščih 99.336 ur. Namen iger, obogatiti koriščenje prostega časa, prijetno raz- vedrilo delavcem po napor- nem delu. utrjevati tovari- štvo ... so dosegli. Odziv na igre je bil velik. Športne igre so nastopajoči vzeli zelo re- sno. J. Kosi je omenil tudi te- žave, ki so jih morali pre- magati. Komisija za organi- zacijo športnih iger pri OSS Ptuj je morala reševati pred- vsem finančne težave. Vsem tistim, ki so kakor koli po- magali pri tekmovanju, se je zahvalil Posebna zahvala gre občinskemu odboru zveze za telesno kulturo, ki je dal športne objekte, nogometne- mu in rokometnemu klubu Drava, ki sta dala športne rekvizite, upravi šole, Fran- ca Osojnika, ki je omogočila zimski del tekmovanja v te- lovadnici, vsem sodnikom. Zahvalil se je tudi pokrovi- telju iger, skupščini občine Ptuj in njenemu predsedni- ku Pranju Rebernaku in po- kroviteljem posameznih pa- nog- za mali nogomet »Perut- nini«, za rokomet »Petoviji«, za košarko »Elektrokovinar- ju«, za odbojko »KK Ptuj«, za streljanje z zračno puško »Železniškim delavnicam«, za streljanje na glinaste golobe »Pleskarju«, za šah TP Mer- kur, za kegljanje TGA Ki- dričevo, za namizni tenis Za- vodu »Olge Megličeve«, za atletiko TVI Majšperk in za organizacijo avto-moto tek- movanja AMD Ptuj. Zahvalil se je tudi predsedstvu OSS Ptuj za vsestransko pomoč in sodelovanje. Prisrčno se je zahvalil tudi vsem šport- nikom, ki so s srčno borbo dali polet igram, da so uspe- le kot so si jih zamislili. Ob koncu je dejal, da si želimo podobnih iger. Končal je z besedami: Zdrav duh v zdra- vem telesu! V posameznih panogah so rezultati naslednji: v nogo- metu je bila prva ekipa TAP, druga Tiskarna in tret- ja ekipa Elektro Maribor o- brata Ptuj. V strelstvu je bila prva ekipa TGA, drugo in tretje mesto si je pribo- rila ekipa železniških delav- nic. V namiznem tenisu je zmagala ekipa Elektro M. — obrat Ptuj, druga je bila e- kipa prosvetnih delavcev, tretja pa ekipa TVI Maj- šperk. V kegljanju je bil pr- vi Elektrokovinar, drugo in tretje mesto pa je osvojila TGA Kidričevo. V šahu so zmagali prosvetni delavci, drugi so bili šahisti TP Mer- kur, tretji pa TVI Majšperk. V rokometu je bila prva eki- pa TAP, druga prosvetnih delavcev, tretja pa Elektro- kovinarja. V košarki so bili prvi prosvetni delavci, dru- gi igralci Elektrokovinar j a, tretji pa TVI Majšperk. V atletiki so bili prvi predstav- niki Kovinskega šolskega centra, drugi je bil Elektro- kovinar, tretji pa so bili a- tleti Tiskarne. V odbojki je zmagala ekipa TGA, drugi so bili prosvetni delavci, tretji pa odbojkaši TVI Majšperk V avto-moto tekmah je zma- gala ekipa AMD Ptuj, v stre- ljanju na glinaste golobe pa ekipa TP Merkur. Vse ekipe so prejele za so- delovanje posebno priznanje, prav tako tudi vsi tisti, ki so vodili posamezne panoge: Kneževič, A. Pišek, O. Mla- kar, A. Kozel, M. Zupane in pobudnik ter voditelj delav- skih športnih iger Janko Ko- si. J. Bohak, M. Zmagovalni ekipi »Elek- trokovinar«, ki je zbrala naj- več točk, je čestital Tone Ža- gar, podpredsednik OS Ptuj. Po zbranih točkah so bili dru- gi prosvetni delavci, tretji pa tekmovalci TAP. Športni- ki TVI Majšperk pa so do- bili posebno priznanje za naj- bolj športno in fair igro. ZR Tone Žagar, podpredsednik OS, podeljuje priznanje pred- stavniku zmagovalne ekipe Elektrokovinarja Jožetu Brez- niku. Zadovoljiv uspeh v kmetijski šoli Turnišč^ Diplomanti so se 1 brez težav zaposlil Te dni so končali z zaključ- nimi izpiti učenci dvoletne poljedelsko-živinorejske šo- le v Turnišču pri Ptuju. Šo- la je poklicna, omogoča pa tudi nadaljnje šolanje na srednji kmetijski šoli v Ma- riboru in za tem študij na agronomski fakulteti v Lju- bljani ali višji agronomski šoli v Mariboru. Ko smo se zanimali za uspehe, smo zvedeli, da so učenci pokazali pri zaključ- nih izpitih zadovoljivo zna- nje. Predstavniki šole oce- njujejo uspeh za zelo dober. Štirje učenci so šolo konča- li z odličnim uspehom, dva s prav dobrim, osem učen- cev z dobrim ... Uspeh je posledica prizadevanja pre- davateljev šole in učencev. Kot smo že omenili, sluša- telji že po dveh letih pride- jo do poklica. Zanimalo nas je, koliko se jih namerava Zaposliti, koliko pa jih \^ nadaljevalo šolanje na sred ■ nji in višji šoli. Prijetno sia j bili presenečeni, ko smo zv^ \ deli, da se bodo prav lahki ' zaposlili vsi razen enega, \ { bo gospodaril na očeta kmetiji. Fantje gredo j kmetijski kombinat v Mar boru, v njegove delovne eiK te. Zanje se je zanimal j jih sprejel kombinat. Tudi za dekleta ni probl ma. Štiri bodo nadaljeva šolanje na srednji kmeti ski šoli v Mariboru, dru;; pa se bodo zaposlile v lovnih organizacijah. Leto ni problema zaposlitve z: diplomante kmetijsko-živinc- rejske šole v Turnišču. Upa jo, da bo prihodnja leta š bolje, saj bo kmetijstv končno dobilo mesto, ki ni v gospodarstvu gre. Njegov osnovne naloge so zelo vaz ne: pridelovati hrano za lju di, surovino za industrijo,! izmenjavo produktov, to j( z izvozom in uvozom pa vpli vati na plačilno bilanco d zave. O sodobnem kmetijstvu i moremo govoriti brez šol i kmetijce. Način, kako izk ristiti prirodno plodnost zej Ijišča, se je menjal z ra vojem znanosti in tehni kmetijske proizvodnje. ' napredek je bil velik. M njala so se proizvajalna sre stva. Za boljše in hitrej izkoriščanje zemljišč so ra vili agrokulturno kemijo kmetijsko mehanizacjo. iTe kmetijsko mehanizacijo. Te nika postaja osnova za ri voj kmetijstva. Stroji kemijska sredstva lajšaj kmetijstvu borbo z neugoi nimi prirodnimi dejavni in omogočajo večje in bd še pridelke ... Glede na ' za kmetij ca ni več dovi znanje, ki ga podeduje. I več dovolj, da obdeluje zel Ijo, kot njegovi predniki. ^ v vseh drugih panogah $ spodarstva, je potrebna t di za umno kmetovai ustrezna šolska izobrazba, jo omogočajo v kmetijsl šolah. Živinorejsko poljedels šola v Turnišču že sprejel kmečke fante in dekleta, imajo veselje do kmetovafl v redno dvoletno poklic šolo in v oddelek za kme valce. Vse potrebne inf macije lahko dobite na i vsak dan razen sobote nedelje. Vprašate lahko t' po telefonu 77 248 ali pa smeno. Zl TRANSPARENT NA PTUJSKI ULICI o skrbno pripravljeni cve- tlični razstavi pišemo v po- sebnem sestavku. Tokrat ne- kaj besed o transparentu prek ulice na robu trga MDB, ki nas je vabil na to razstavo. Transparent je si- cer dokaj lep in popisan s primernimi črkami, le da ena manjka. Pisec črk je verjetno preveč mislil na cvetlice, predvsem na njiho- vo rast. Morda si je ob pisa- nju celo prepeval: »Rasti mi rasti, ...« in pri tem na obeh straneh trasparenta napisal rastava brez z. Ne želimo se obregati v vsako malenkost, toda na tako visoko mesto razobesiti svoje neznanje, pa je malo preveč. ZR Cvetlična ra—s—tava; ednik — Četrtek, 26. junija 1969 stran 11 ^0 otroka y banko v nemškem mestu Bremen »odprta prva evropska »ban- '3«, ki prodaja otroke. Se- seda je to povedano v me- afori, ker je pravzaprav tvar v umetnem oplojevanju ena. Tega pa se poslužujejo jrno tiste, katerih možje so iterilni. Te v tej banki ku- ,ijo seme, s pomočjo kate- •ega lahko rodijo svojega o- ;roka. Delovanje banke je podob- no tisti, ki daje kri. Na eni jtrani so torej tisti, ki da- jejo svoje seme in drugi, ki se odločijo, da ga vzamejo. Semena so neprodušno zapr- ta v majhnih plastičnih cev- kah in na temperaturi od mi- nus 196 stopinj. Na tej tem- peraturi je življenje semena ustavljeno, toda s tem ni od- mrlo. Ponovno oživi takrat, če ga ogrejemo na višjo tem- peraturo. V bremenskem cen- tru za fiziološko medicino je na razpolago vsem ženam, ki želijo imeti otroke pa jim je to onemogočeno zaradi ste- rilnosti njihovih mož. Vsi, ki dajejo seme, so paz- ljivo izbrani. Morajo biti zdravi, v njihovi družini in sorodstvu skozi dve genera- ciji ne sme biti nobenih fi- zičnih ali psihičnih napak. Po večini so tudi študentje. IZnano je, da doseže človek največjo spolnost približno v osemnajstem letu starosti. Zato je varneje, da bodo na- šli to, kar iščejo, prej pri mladeniču dvajsetih let kot pa pri deset ali petnajst let starejšem. Razen tega v cen- tru pazijo, da imajo čim šir- šo izbiro. S tem namreč že- ^jo, da imajo poročni pari čim večji izbor, tako da bi bii prirodni oče čim bolj po- doben tako po fizičnem iz- gledu kot po značaju in po- klicu uradnemu očetu. Tako ima vsaka plastenka listek, na katerem so vsi podatki, fazen imena darovalca. Na ijem je šifra, po kateri lah- ko samo glavni zdravnik u- Mnvi, kdo je ta, ki je dal določeno seme. Danes je po vsem svetu že 270.000 otrok, spočetih v la- boratoriju. Večina teh otrok živi v Ameriki. Od tega skup- nega števila pa je samo 150 takih, ki so nastali z oplo- ditvijo semena, ki je bilo zmrznjeno na minus 196 sto- pinj. Vsi ostali otroci so bili spočeti tako, da je bilo seme odvzeto dan prej. Zmrzovanje semena na ta- ko nizki temperaturi so znanstveniki dosegli šele pred kratkim. Dogodilo se je v Veliki Britaniji. Prvi otroci, rojeni s semenom, ki je bilo odmrznjeno, so se rodili v Evropi. In kakšna je cena? Je niz- ka in primerna. V našem de- narju okoli 400 din. 1900 LET MESTA PTUJA Zakaj mrtvilo turističnega društva? V jubilejnem letu mesta Ptuja se je zvrstilo že več prireditev. Društva in usta- nove z njimi prispevajo k čim lepšemu praznovanju 1900 letnice Ptuja. Več pri- reditev je še v programu. Zal še ni bilo nobene pri- reditve, ki bi jo organizi- ralo ptujsko turistično dru- štvo. Brez dvoma bi mora- lo to društvo letos kaj več pokazati. Jubilejno leto bi po predvidevanjih naj bilo tu- di uspešno turistično leto. Prireditve turističnega dru- štva bi bile posebno letos primerne. Opazovalci se čudimo mr- tvilu turističnega društva tem bolj zato, ker je bilo do nedavnega med najaktiv- nejšimi v Sloveniji. Prejšnja leta je društvo organiziralo: turistične tedne, turistične razstave, ocenjevalo je tr- govske izložbe in gostinske lokale, organiziralo je turi- stično zborovanje, ki bi bilo letos še posebno primerno, saj bi se zbrali v Ptuju šte- vilni turistični in gostinski delavci iz Slovenije. Prej- šnja leta je društvo organi- ziralo tudi več ekskurzij in izletov po domovini in ino- zemstvu. Društvo je staro deset let. Z delom in aktivnostjo si je pridobilo ugled med sloven- skimi turističnimi društvi. Za uspehe je prejelo več pri- znanj. Cemu mrtvilo po spre- membah v vodstvu? Od sed- mih sej, ki jih je društvo sklicalo, sta bili le dve sklepčni. S takim delom in zanimanjem društvo ne mo- re izvršiti svojega poslanstva in narediti tega, kar od njega pričakujemo. Ali ne bo iz- polnilo družbenega dogovo- ra: v jubilejnem letu Ptuja storiti nekaj več? ZR ŠH NEPREBAVUEN OCVIREK PRI UREJANJU MESTA Mnoga mesta, kjer dajo na red, čistočo, skratka na ure- ditev in lep izgled, imajo že zdavnaj urejene mestne vpadnice. Čeprav vemo, da skozi mesto Ptuj pustimo zdrveli, posebno v sezoni, ve- liko število turistov, imamo le delno urejene mestne vpadnice. Na nekaterih me- stih so prav odvratno ureje- ni prostori, poslopja, ogra- je... Vse to kazi izgled me- sta in prvi vtis o Ptuju. Mor- da je to eden izmed vzrokov za že prej omenjeni beg tu- ristov mimo Ptuja. Pri vsaki stvari je treba biti konkreten, zato preidi- mo k stvari. Po iz promet- nega vidika nemogočih ovin- kih in križiščih Mariborske in Zagrebške ceste se turist pripelje najprej na mos^t prek Studenčnice. Gorje, če se ozre v strugo. Smrdljivi mulj z zaraščeno travo po- kriva plitva, stoječa in ne- snažna Studenčnica. Kako smešno ime za tako strugo!? Cesta proti dravskemu mo- stu se tod razširi in je glad- ka, kot da bi se tu začela avtostrada, a se na žalost iz- ven Ptuja ponovi »grbavi« asfalt. No, ob mestni vpad- nici proti dravskemu mostu pogled nehote uide na desno proti stari tovarni, ki je si- cer adaptirana, dokaj čud- na pa so skladišča, ali bolje rečeno ogromne skladovnice zabojev in steklenic pred to- varno ob cesti. Delno so po- krite s platnom. Menda mon- tažno skladišče s streho iz valovitih plošč ne bi bil pre- velik izdatek za podjetje, ki sicer dobro stoji. Ce so vlo- žili že toliko sredstev v ob- novo tovarne in nakup pol- nilnih strojev, bi lahko še to stvar uredili. Na nasprotni strani so si- cer skrbno obdelani vrtički, a za njimi se kaže podoba odpada, kjer še tako skrbno zlaganje in pospravljanje nič ne pomaga. Tam je pač stara šara, ki ob prvih po- gledih na mesto ne vpliva dcbro. Se preden turist po- sveti pogled mogočnemu me- stu, ob pogledu po Dravi navzgor ugleda tik ob strugi na desnem bregu majhno kočo, ki le kazi iz- gled, saj nima več uporabne vrednosti, ker je že dotra- jala, posebno gtreha. Stano- valci so se že izselili, zakaj je ne podrejo? Tik pred mo- stom so tudi vhodi v bun- kerje. To so ostanki vojnih časov. Za sprehod tod okrog v soparnem večeru ni preveč primerno, ker bi moral člo- vek imeti plinsko masko, za čistočo. Prišli smo od studenčniš- kega do dravskega mosta. Ob pogledu na mesto in grad, turist navadno ne čuti iz- boklin na cestišču. Zal bo zaradi nekaj tresljajev imel pokvarjen posnetek, če bo med vožnjo fotografiral m.e- sto ob Dravi. ZR Hiša in lesena lopa onstran mesta ob Dravi le kazit? iz- gled. Stanovalce so izselili. Čakajo, da se bo sama podrla? SREDSTVA ZA ŠOLO ZA KMETE v začetku letošnjega leta je bila v bistriški občini, in sicer v Makolah in Slov. Bi- strici, prvič šola za kmete. Namen šole je bil, da kmeč- ko mladino izobrazi ter jim da nekaj osnovnega znanja za gospodarjenje na kmetiji Sola je že končana, skoraj vsi slušatelji pa so uspešno opravili izpite. Ni pa tako uspešno s fi- nančnimi sredstvi. Na De- lavski univerzi pravijo, da še sedaj Gozdno gospodar- stvo obrat Slov. Bistrica in kmetijski kombinat KZ Slo- venska Bistrica nista nakaza- la obljubljenih sredstev. Sredstva so do sedaj vplačali le Delavska univerza. Zavod za zaposlovanje in skupščina občine iz sklada za pospeše- vanje kmetijstva. -b ŠOLARJI V POČITNICAH Šolske počitnice so zato, da bi se šolarji odpočili od dela, ki so ga opravljali med šolskim letom. To delo je bilo organizirano in je za- htevalo od šolarjev mnogo naporov in mnogo odgovor- nosti. Vsak dan šolskega leta je zahteval od njih zavestno vlaganje naporov, krepitev delovnih navad in discipline. Počitnice so torej čas, ki pride po tolikih in tolikih naporih, ko j'e šolar utrujen zaradi učenja in izvrševanja vseh nalog in obveznosti, ki mu jih je nalagala šola. Počitnice so torej čas re- kreacije, počitka, čas, ko bo šolar zopet zbral telesne in duševne sile za naslednje šolsko leto. To je treba ime- ti pred očmi v trenutku, ko se šolar poslavlja od šole po preteku šolskega leta. Nalo- ga vseh zainteresiranih na uspehu šolarjev je, da jim zagotovijo čim koristnejše počitnice. Kaj je v tein pogledu mo- goče napraviti. Šolar bi naj po možnosti šel na letovanje v okviru šolske organizacije, ker je takšen počitek orga- niziran in zdravstveno pra- vilno usmerjen. Šolski zdrav- nik bo najboljše vedel, kak- šen kraj in kakšno podnebje posameznemu šolarju najbo- lje ustreza. Življenje v tak- šnih letoviščih je privlačno za šolarje raznih starosti in za oba spola. Takšne počit- nice omogočajo večjo telesno in duševno rekreacijo, kakor če je šolar doma. Starši bi se naj posveto- vali s šolskim zdravnikom, kako bi njihov šolar preživel počitnice, posebej še, če gre za občutljivega mladostnika, pubertetnika, če mora šolar opraviti popravni izpit ali če je moral ponavljati raz- red. Šolarju ne bi smeli gre- niti počitnic zaradi neuspeha v šoli. To namreč zelo ško- duje njegovemu odnosu do doma in šole. USPELO SREČANJE V JUDU V SLOVENSKI BISTRICI v soboto je bil v bistriški telovadnici pred 500 gledal- dvoboj Slov. Bistrica — ^^iinchen. Končal se je z ne- odočlnim rezultatom 6:6. Po ^fhničnih točkah pa so bili j^doisti Impola boljši in so lagali s 57:53. Tekmovanja bi se morala Ijdeležiti tudi zagrebška Mla- ^^'^t. ki pa na tekmovanje ni P''išla. Domačini pa so proti ^'■'Stom. ki so imeli v svojih ^^stom, ki so imeli v svoji y''^ti tudi državne reprezen- ^^te, nastopili okrepljeni s ''^bakovičem in Novakom iz *^aribora. Dvoboj je začel Topolčnik, ki je z izredno lepo borbo premagal nasprotnika. Tudi Vidmajer si je priboril zma- go kot Topolčnik s končnim prijemom. Uspešen pa je bil tudi Novak. Tako so si v pr( vi rundi domačini zagotovili neodločen rezultat. Tudi v drugi rundi so bili prvi trije domačini najuspeš- nejši. Topolčnik, Vidmajer in Rebernak so drug za dru- gim porazili gnste iz Miinch- na. Rezultat je bil 3:0, kar je pomenilo, da so si doma- čini zagotovili neodločen re- zultat. Tako je tudi ostalo. Ker pa je gezidindmf Ker se je Tabakovič v zad- njem dvoboju izredno dobro držal in izgubil šele po toč- kah, je to pomenilo zmago Impola po tehničnih točkah. -b TEDNIK — CETRTL.v. 26. junija 1^5, Švedska letalska tovarna SAAB izdeluje v glavnem nadzvočne lovce, rakete in elektronske računalnike. Sko- rajda lahko trdimo, da so jim avtomobili stranski pro- dukt, saj jih naredijo letno ca. 50.000. S svojo obliko ne vzbujajo posebnega požele- nja kupcev, to, s čimer jih privlačijo, je kvaliteta in iz- redno varno lega na cesti ter varna karoserija. Karoserija je zelo aerodi- namična, okrepljena z je- klenimi profili, tako, da se tudi pri kotaljenju streha ne stisne in zmečka potnikov. Tovarna se podobno kot Vol- vo, postavlja s posebnim an- tikorozijskim premazom na trebuhu vozila. Švedi lahko mirno trdijo, da so edini, ki tako dobro zaščitijo spodnji del avtomobila proti rjave- nju. SAAB je celo razvil po- seben postopek za zaščito av- tomobila pred korozijo. Po- krovi na kolesih in okrasne letve so iz nerjavečega jt^ Ida. Model 96 V in 4 DE LUKE ima dvojna vrata, pet sedežev, prva dva sta zelo udobna. Vozilo je serijsko o- premljeno s tril;otnimi var- nostnimi pasovi. Oprema je praktična in dovolj popolna. Armaturna plošča je oblazi- njena, merilniki okrogli in motno črni. Posebnost je za- vorna lučka za zavorni si- stem, ki \'oznika opozori, če odpove en zavorni krog. Prtljažnik je presenetljivo velik. Pogon ima na prednji kolesi, k: sta na posameznih obesih. Za boljšo lego na ce- sti sta prečna stabilizatorja. Zadnja prem.a je toga toda. ker ni obtežena z diferenci- alom kot v avtomobilih, ki imajo zadnji pogon, ne ško- duje dobri legi na cesti. Ko- lesa so 15 eolska, kar seveda dosti pripomore k udobju na slabi cesti. Tovarna SAx\B je dolgo vztrajala pri dvotaktnem mo- torju. Se danes po želji pro- dajajo nove SAAB 96 s tri- valjnim dvotaktnim motor- jem. Očitno pa je, da je čas dvotaktnih motorjev mini!, saj porabijo preveč goriva in iz izpušnih cevi preveč ka- dijo. Zato gre veliko bolje v de- nar SAAB s štiritaktnim 1.5 literskim motorjem. Motorje spredaj, vodno hlajen, štiri- valjni V, izvedba s prostor- nino 1498 ccm in kompresij- skim razmerjem 9:1. Največ- jo moč, ki jo doseže, je 74 Sae KM, ter največji navor 12 mkg Sy\E. Premer batov je 90 mm, dvig batov pa 58,86 mm, pospeši pa od 0—100 v 21 sek, V oljno ko- rito gre 3 1 olja. Poraba go- riva po tovarniških podatkih je 8,51 na 100 km. Največja hitrost je 150 km. Na mednarodnih gorskih rallyjih se je SAAB odlično plasiral, saj ima več prvih mest. Zastopnik za Jugoslavi- jo je HERMES iz Ljubljane. Stane 1400 ameriških dolar- jev ter 15.878 dinarjev. Gube na koži, predvsem na obrazu, nastanejo iz dveh vzrokov in jih bomo zato razdelili v dve skupini. Izrazne in mimične gube v to skupino prištevamo gube, ki nastanejo zaradi mi- mike, obrazne igre, radi iz- raza, ki ga dajemo obrazu Imenujemo jih izrazne gu- be. Obraz, ki malo počiva, ki ima stalno napete obrazne mišice, ki neprenehoma spre- minja izraz, bo kmalu dobil močne izrazne gube. Kdor pogosto mrši čelo, bo že v mladih letih imel globoke čr- te v koži čela, vzpored:ie z robom lasišča in pokončne ob korenu nosu. Ljudje, ki žive ob morju, ali kot mornarji na morju, hribolazci in pač vsi, ki so veliko na prostem ob močnem soncu in na moč- ni svetlobi, imajo izrazite gu- be ob očesnih kotih, ker sti- skajo veke in pripirajo oči, da jih varujejo premočne sve- tlobe. Mnogo smeha in govor- jenja, nepotrebno napenja- nje obraznih mišic in zmr- dovanja z lici ter usnimi ko- ti poglobi gube ob ustih in na licih. Izrazne gube nasta- nejo torej zato, ker se nape- nja obrazno mišičje. To mi- šičje je največ pripeto na kožo in vleče kožo vedno v eno in isto smer, oziroma jo vedno enako zgrbanči, ko se mišica skrči. Ce je koža v kako smer dalj časa razvle- čena, nastane na mestu, kjer je mišica pripeta, najprej drobna gubica, k: se z vsakim dnem poglablja. Na koži, ki je zgubana nad na- peto mišico, se poglobe gube, kadarkoli se mišica skrči. Gube zaradi uveie kože Druga vrsta gub pa nasta- ne zaradi sprememb v zgradbi kože, ki se pojavijo z leti, s staranjem V staro- sti postaja koža namreč o- hlapna, »prevelika« za dele našega telesa pod njo, ki naj bi jih obdajala in se jim pri- legala. Koža izgubi svojn e- lastičnosl. Lahko bnmo razumeli za- kaj vse to, če se zamislimo v mehanizem kožne prožno- sti. V koži, in sicer v njenem srednjem delu, v usnjici. so med vezivnimi celicami raz- predena tudi kožna vlakna. Prva izmed teh vlaken ime- nujemo kolagena vlakna. To so svežnji prožnih nitk Snov. iz katere se sestoji, imenu- jemo kolagen. Druga prožna vlakna so elastična vlakna, ki so tanjša kot kolagena. so pa bolj čvrsta in bolj napeta. Sestoje se iz elastina Med vlakni so vezivne celice in retikularna vlakna. Z leti kolagena in elastič- na vlakna degenerirajo (pro- padajo), nekatera se potrga- jo, druga izginejo, ker se kemično spremeni snov. iz katere so sestavljena. Vrh- nji sloj kože (povrhnjica) jio- stane tanjša, zmanjša se ločunje loja in vse to puvzr- ' či, da koža postane ohlapr,? Ohlapna koža je za svojo j dlagi) prevelika in se ba. Vse opisane sprcmemij i propadanja kože so f iziološj;; i to se pravi naravne, in : ne moremo preprečiti Gube, ki nastanejo zar, : di neprožne in ohlapne ko^: c vidimo na obrazu, pod oč:t [ in na vekah, na s.oodnjcmdf ; lu obraza in na vrr.tu i Ze nastalih in močno v;i 1 nih gub ne moremo r>rep;e.: člti oziroma odpraviti ? nj,' benim kozmetičnim sru. stvom Ko propade elasti;-, j aparat v koži, ga np.niročri;] moremo več na novo u.stvar, ti. Tu lahko pomaga včas;: še samo kozmetična operac;. ja, pri kateri odreže operj. j ter ohlapeli koži odvečen de in rez spet zašije. Nekateri zdravniki trdi;.; da so dosegli izboljšanje pr 10*/o žensk, če so jim zgub no koža zdravili s hormon- skimi kremami Vendar tra- ja to izboljšanje samo neb mesecev. Razen tega se pi hormonskem zdravljenju b:- jimo tudi nastanka raka !• končno. 10 "/o ni tak uspd da bi smeli zdravljenje pr- poročati. Najboljše zdravilo zop« gube je preprečevanje, to jt skrbeti moramo, da gube ra nastanejo, oziroma naslanejf čim pozneje. Prezgodnje po- staranje in nagubanje koif preprečuje tudi redna in pra vilna masaža obraza in vra tu ter splošna nega kože vse ga telesa. Kanin g UROŠ LANGERHOLC: PRVA DIRKA, PRVI POKAL Preteklo nedeljo so se tudi ptujski karting vozači ude- ležili tovrstnega šampionata v Banjaluki, Najuspešnejši med njimi je bil Uroš Lan- gerholc. ki je prvič tekmoval in kljub temu dosegel prvo mesto v svoji kategoriji. Znani ptujski karting dirkač Franc Kranjc je bil kljub okvari na vozilu četrti. Slavko Pislak ni mogel do- seči boljšega mesta, ker vo- zila ni imel prilagojenega modereni, zelo zahtevni pro- Presenetil je Uroš Langer- holc, ki je po nekajkratnih treningih dosegel prvo me- sto v kategoriji juniorjev. Podelili so max lep pokal — nagrado Banjaluke. V kate- goriji juniorjev je že lani do- segel prvo mesto in pokal na ralvju Sutjeska. Kot pravi, se bo udeležil še naslednjih tekem v kartingu v letošnji sezoni. Na prihodnje tekmovanje v začetku prihodnjega meseca se bo tej trojici pridružil še Rene Glavnik Nastopili bo- do kot dobra ekipa in upa- mo, da dobri rezultati ne bo- do izostali. Na minuli dirki so bili kot ekipa šesti. ZR SEMINAR ZA PREDSEDNIKE iN TAJNIKE V soboto in nedeljo je bil na Pohorju pri Treh kraljih seminar za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata. Organiziral ga je občinski sindikalni svet, na- men seminarja pa je bil usposobiti sindikalne delav- ce za uspešnejše delo v nji- hovih podružnicah. Urnik seminarja je bil tak. da so se najprej seznanili s temo: kaj mora vedeti sin- dikalni delavec o samouprav- ljanju. Naslednje teme pa so bile: — sindikati in gospodarje- nje v delovni organizaciji, — novi gospodarski pred- pisi v letošnjem letu in na- loge sindikata, in — metode in oblike dela sindikalnega vodstva. Med predavatelji na semi- narju je bil tudi Cveto Ko- bal.................___________ jJjL. ŽUPNIK IN STRIP-TIZ Med obiskovalci najbolj znanih nočnih londonskih lokalov je večkrat tudi mo- žak visoke postave, redkih las, z brado in brki. Je du- hovnik anglikanske cerkve, ime mu je Jon Haester. V nočni lokal pa pride v meni- ški halji. Jon Haester je župnik v cerkvi Sv, Ane v centru naj- starejše četrti Londona, v Sohu, Ima 42 let. je oženjcn in ima dvoje otrok. Zabava se s strip-tizom in pravi, da je to del njegovega poslan- stva. Ne ve se, ali mu popol- noma gole plesalke strip-tiza v enem od nočnih lokalov razkazujejo samo svoja tele- sa ali pa jim je tudi spoved- nik. Njegova cerkev ni bila ob- novljena že od minule voj- ne, ko so jo zadele nemške bombe. Kljub temu je pre- velika za tiste duše, ki pri- hajajo vanjo, pravi sam Jon, V Sohu je prav tako kot v podobnih predmestjih drugih evropskih ali ameriških pred- mestij. Tu vlada zločin, pre- greha, morfij itd. Grešimo ko želimo izgledati dostojan- stveni in dostojni spoštova- nja, pravi svečenik; greh je hinavstvo, Slrlp-tiz sam po sebi ni greh. Nekaterim ce- lo pomaga in ga laViVo sma- tramo kot neke vrste tera pij o. Vse je odvisno od na čina, kako ga opazujemi Greh je takrat, ko nam zbii j a grešne misli. Po njegovei mnenju bo vse v redu. c bomo opazovali telo neli strip-tizete kot čisto duši Strip-tiz je lahko srečanje lepoto. Zagotovo ima svo; terapevtsko funkcijo v na družbi. To je umetnost, nas lahko dviguje. Grešijo tisti, je župniko mnenje, ki prihajajo v t lokal brez spoštovanja. Zat di vsega tega jih Jon Hal ter ne nagovarja, da bi op stile svoj poklic. On poZ vse strahote življenja dekl Jim svetuje. Haester se boji seksa, ga priznava ! mu daje svoje mesto. ] Težko jih je obsojati, pri vi Haester. To je odvisno ( več dejavnikov. Ne more« reči: »Ti si prostitutka, grešiš, ti pa si zaročena zaradi tega ne grešiš,« Prostitutke imajo sVt nalogo v sklopu modern psihoanalitičnih spoznanj zato ne moremo reči, da grešnice. Toda ne strinja z odpiranjem javnih hiš. Tako Jon Haester ne vi okoli sebe toliko grešnel Hudič ni tako črn, kakor prikazujejo, duhovnik I lahko rečemo, pozna najt Ije. Po S rpNlK — ČETRTEK, 26. junija 1969 STRAN 13 jlK VLOKIN: !eleni Rodster 2ačelo se je s tem, da nje- jv prijatelj Jerome ni pri- ■1 na sestanek ob določenem isu in da je pri Riku igral iličen jazz. Okrog 9. ure ^ečer je imel v sebi že pre- .jšnjo mero alkohola. List jpirja, s katerim se je že ;! čas ukvarjal, pravzaprav rospckt nekega evropskega odjetja za prodajo motor- ih vozil, je ležal pred njim a mizi. Vzel ga je še enkrat v ro- e in prebral, potem pa ga je mečkal in vrgel v pepelnik. :ako je zeleni rodster izgubil vojo eleganco in obliko, to jaje bilo zanj sedaj kar do- jro; odločil se je, da ne bo ;eč mislil na ta odprti dvo- ledežnik, ki ga je hotel ku- piti, na ta nenavadno lepi jvtomobil s streho, ki si jo lahko tudi snel. Ko je bilo 20 minut čez de- vet, je šel k telefonu. — Halo, Beti! — je zakričal v slušalko. — Torej je vide- ti, da mi Jerome ni priprav- ljen posoditi denarja za avto, a katerega sem ga prosil. — Kaj vam le pride na pa- met, se je oglasila Jeromo- va sestra. — Na sestanek ni prišel — ^ nadaljeval Donald Green. — Ce ni bil voljan, da mi to takoj posodi, bi mi lahko tu- .di takoj povedal. Sicer pa mislim, da mi ni več do tega ivtomobila. — Zares ne vem, kaj mu je •moglo preprečiti, da ni pri- šel, — je bilo slišati Hetin glas z one strani žice. Pro- sim vas, Donald, nikar ne odhajajte, ker bo Jerorne ■ prav gotovo prišel. 1 — Dobro, Beti, ostal bom . v Ricu še pol ure, potem boni ! pa odšel, mogoče bom odšel ; malo k Plavemu lotosu. Si- cer pa... mislim, da se od- [ično zabavam. In veste, kaj še mislim? Mislim, da sem se ^otil, ko namesto Jeroma lisem povabil raje vas. Beti. ^^s, hotel sem to naredili. — Oh, nikar, Donald! je ''^kliknila Beti vzradoščeno. Nato se je vrnil k svoji mi- ^ in plačal whisky. Iz re- stavracije je odšel s precej [jegotovimi koraki. Pred iz- iiodom je malo postal in si Popravil kravato. xMalo je ^szmišljal, kam naj bi šel, ko zagleda pred seboj avto. ^' pa ni bil podoben taksiju. je zelen, iz njega je sUi- P'la visoka plavolaska, oble- ''^na v kratko večerno oblek- lo- Takoj si je bil na jasnem, J'^ ima pred seboj pravi rcd- ^er dvosedežnik, ki si ga je ««0 želel. . ~- Ali je ta cvet zame^ — Vprašala dekle brez obo- tavljanja, medtem, ko mu je ^•^udila svojo roko, oblečeno ; mehko belo rokavico. Za Jfenutek je Donald obstal, ^^'e takrat je opazil, d.i ima . fokah rdeči cvet, ki si ga Vzel iz vaze v restavraciji. Nasmehnil se je in rekel; — Da, ta cvet je za vas! Vzela je cvet in ga pritis- nila k ustnicam, z drugo pa ga je prijela pod roko. — Kako pa ste vedeli, da imam rada cvetje? — je vprašala, in ni niti počakala na odgovor. — Vem, — je rekla, — da vi veste, kaj imamo ženske rade. Ali me hočete peljati k Ricu ali imate za nocoj v planu kaj boljšega? — Kakšen Ric neki! — je vzkliknil Donald, ko se je re- šil prvega presenečenja. — Ne prenesem njegove razsvetlja- ve. Plavi lotos je dosti bolj- prijeten. Peljal bi vas tja, če nimate nič proti. — Kaj neki bi mogla imeti proti, tam je dosti bolj di- skretno, — je reklo dekle. Ko je sedel v avto poleg nje, ni imel občutka, da je alkohol že tako vplival nanj. Videti je bil izredno dobro razpoložen. Verjel je, da je tako razpoloženje izzval ne- pričakovani obrat dogodkov; lahko je sedel v avto, ki si ga je želel, in lahko si je pri- voščil to zadovoljstvo vsaj ta večer. Ob njem je sedelo še lepo dekle, in tako je bilo vse kar se da privlačno. (Dalje prihodnjič) Kdo bolje razume kot zdravnik, kakor sestra, ki dela v otroški ustanovi, kako težko in odgovorno je včasih napotiti otroka v zavod. Ka- ko hudo je vzeti otroka iz naročja matere, iz topline doma in družine in ga pre- peljati v bolnišnico, morda v vročini, morda s hudo bo- leznijo in v domu, kdaj se bc otrok vrnil in če se sploh bo. V srce boli človeka, ko sprejme malega bolnička vsega zbeganega in preplaše- nega, morda iz kraja, ki je močno oddaljen od mesta, v katerem je zavod. Kdo pa tudi bolje ve in laže razume, kako potrebno in tudi lahko je to, če je bolezen nastala po krivdi staršev, ker so o- troka zanemarili, in kakšna blagodat je za otroka, če ga sprejmemo v dobro urejen zavod, kjer mu bo posveče- na vsa skrb in vsa dobra ne- ga; kjer se bo najedel, ogrel, naspal, umil, razveselil, kjer bo doživel vso tisto toplino in veselje ter sproščenost, ki jo lahko daje sodobno ure- jen otroški zdravstveni za- vod. Vsekakor ga moramo pred sprejemom v ustanovo na to pripraviti. Toda kako? Vprašanje je, koliko je o- trok star in koliko je dušev- no, zlasti čustveno razvit in koliko je navezan na dom in na starše ter koliko je že sa- mostojen. Dopovedati mu moramo namreč, kaj se bo z njim zgodilo, kam gre in za koliko časa ter čemu. Redkokdaj nam uspe pov- sem pripraviti otroka za spre- jem v zavod pred 3. letom starosti. Toda že majhnemu otroku lahko predočimo, da bo šel med druge otroke, v drugo hišo, v drugo postelji- co, da bo jedel z drugo žlič- ko in iz drugačne skodelice in da bo tam ostal, dokler ne bo ozdravel. Obljubili mu bomo, da ga bomo tam obi- skali, prišli k njemu in se pogovarjali z njim. Dovolili mu bomo, da bo lahko s seboj vzel svojo naj- ljubšo igračko, morda med- veda ali punčko, kuhalnico, žogo, kar mu bo pač spomin na toplo domače okolje. Lahko otroka poučimo, da naj bo v bolnišnici dostojen, pogumen in da naj uboga vse, ki bodo skrbeli zanj, prav tako kakor nas ali pa še bolj. Recimo mu, naj bo dober in dostojen otrok, da bomo nanj ponosni. Zave- dajmo se pri tem, da je ve- čina otrok v resnici srčno do- brih in da imajo izreden smisel tudi za čast, če so ta- ko vzgojeni. Ne pozabimo mu dati zra- ven njegovih skromnih stva- ri za telesno čistočo. Dajmo mu glavnik, ščetko za zobe, njegovo milo v vrečko, ki jo ima ali mu jo na hitro roko zašijemo ali pa drugi dan prinesemo za njim. Ne poza- bimo tudi na svinčnike, po- sebno na barvnike, na risan- ko, dasi bo vsega tega v so- dobni otroški ustanovi do- bil dovolj, če vsega tega ne zmorejo doma. Seveda moramo vsem ob- ljubam, ki smo jih dali otro- ku pred odhodom v ustano- vo, ostati zvesti. Moramo se v resnici pozanimati zanj, ga obiskati in priti ponj, kadar je naročeno. Ce tega ne bi storili, bi bil otrok hudo ra- zočaran in bi bila njegova vera v vas morda omajlina. Otrok pričakuje, da so nje- govi starši vedno mož bese- da. Morda je to pričakovanje v bolezni še bolj potencirano. S šolarji gre po navadi v otroških bolnišnicah kaj lah- ko, če smo jih pravilno in sinotrno vzgajali k samostoj- nosti. Seveda preteče sprva ne- kaj solzic, čez nekaj ur pa se šolarji že kaj dobro vživi- jo v veselo bratovščino. Mar- sikoga je potrebno kaj kmalu za noge potegniti izpod po- stelje in marsikoga prositi, da ne strelja papirčkov se- stri v pokrivalo. Sklenejo se nova poznanstva in nova pri- jateljstva, utrdijo se nove vezi. Kakor vedno, je potrebno pri pripravljanju otrok za sprejem v bolnišnico jasno- sti in resnicoljubnosti star- šev. Nikdar ne bi smeli od- dati otroka v zavod s preva- ro ali ga morda celo s silo in krutostjo pripraviti do te- ga, da se končno le vda. Ce nismo izgubili staršev- skega vpliva na otroka, če ga nismo strašili z doktorjem in z iglami, z bolnišnico in se- strami, kadar ni bil priden in nas v zdravju ni ubogal. S pametnim pripravlja- njem otroka za sprejem v zavod mu bivanje v njem lahko olajšamo in olepšamo, zdravstvenim delavcem ▼ njem pa olajšamo delo. Avtobusna postaja v Slovenski Bistrici šele prihodnje leto Avtobusno podjetje Mari- bor je odkupilo železniško postajo in zemljišče v Slov. Bistrici z namenom, da bo zgradilo na tem prostoru av- tobusno postajališče. Toda zaradi pomanjkanja sredstev bo prišlo do realizacije tega načrta šele v prihodnjem le- tu, 2e letos pa bodo uredili na tem prostoru parkirišče za osebne in tovorne avto- mobile, -b STRAM 14 TEDNIK — ČETRTEK, 26. junija J Tretji dan »2elim, da bi kasneje na- šla ta prostorček. Riba ven- dar ne zadostuje.« »Slišal bom prihajati čoln,« je dejal. Pokimala je in od- rinila čoln v tok. Hotel je zaklicati za odhajajočo, to- da ni imel moči, da bi spra- vil od sebe najenostavnejšo besedo zahvale. Istočasno pa se je počutil slabotnega, kaj- ti neposrednost njene pomo- či in volje pomagati, sta mu le znova dokazala, kako brez izhoda je položaj, v katerem se je nahajal. Čakal je dolgo čez polnoč, pokadil je vse zaloge tobaka in obžaloval je, da si kljub vsemu ni ulovil ribe. Razo- čaran in lačen je zaspal na postelji iz trstike. Ko se je začelo daniti, ga je zbudil rahel dolg žvižg. Planil je kvišku in zagle- dal, kako se je iz megle, ki je ležala nad rečnim roka- vom, bližal njen čoln. Oble- čena je bila v temno zelen lahek plašč. »Halo,« je dejal. Njegov glas je bil hripav. Nenado- ma ga je zazeblo. »2al mi je,« je dejala »po- tegnite ga v trstje. Hudo mi je bilo, da ste čakali zaman. Dobili smo nepričakovan o- bisk.« Potegnil je čoln k sebi, po- čakal, da je skočila iz njega, ponudila mu je plastično vrečko z obloženimi kruhki. Bil ji je hvaležen, da ga ni gledala, kako je goltal. Se- dela je na naplavljenem de- blu ter zrla v premikajoče se meglene koprene nad vo- do. Jedel je pravkar zadnji kruh. ko se je spomnil, da ne ve, kdaj bo spet lahko je- del kruh. Moral bi si napra- viti nekaj zaloge. Obrnila se je in mu po- nudila zavojček s cigaretami, »Želela sem vam prinesti kaj vročega,« je dejala, »čaj ali kavo. Pa žal ni bilo mo- goče« »Velike težave boste ime- li,« je dejal, »ko se bo raz- vedelo da niste ubogali po- licijskega navodila prebi- valstvu, naj sporoča podat- ke, ki bi lahko koristili are- taciji « »To v tem trenutku ni važ- no Vaš položaj je že s^n^ na sebi nemogoč« »Mora! bi bil izginiti od tod « »Le kam v tej obleki? Ni- kjer se ne m(-»rete prikazati. To py pomeni, da si morate d.ibiti obleko in hrano s tem, da nekje vlomite in pustite mnogo sledov.« »Vem,« je rekel, »želel bi vas obvarovati pred neprili- kami Veliko bolj vesel bi bil, če bi vas lahko spoznal v drugih okoliščinah.« »Lahko bi vas skrila v skednju na na^em posestvu « "Zakaj želite nekaj take- ga »Samo to vem. da boste sicer končali, če boste ostali brez pomoči Morala bi se vrniti pred sončnim vzhodom Izvlecite čoln iz trstja, pohi- teti morava.« Vztrajala je pri tem, da leže na dno čolna in jo pu- sti veslati. Med vožnjo je padel v dremavico in zbudil se je šele, ko se je čoln s kljunom zadel v obrežje. Na vodi so se svetili prvi žarki sonca. Vrgla je verigo okoli količka, šla navzgor po stezi ter izpod dreves ob bre- gu opazovala veliko belo po- slopje. Potem se je vrnila in mu dala znak. Dvignil je o- braz prek čolnovega roba in skočil na breg. Vodila ga je vzdolž brega proti skednju tik ob vodi. Previdno je po- tegnila poševno viseča vrata k sebi, on pa je zaduhal ba- le slame v poltemnem pro- storu. V tem trenutku je neki glas iz smeri bele hiše pokli- cal njeno ime. »Priskrbite mi lovsko pu- ško«, je tiho zaklical in že je stekla pod drevesi. Pred vrata je porinil dve slamnati bali. Pri tem opra- vilu je našel zarjavelo tesar- sko spono. Okno je bilo za- bito z desko. Skozi razpoko v deski je opazoval okolico. Ni se upal kaditi, zato se je ukvarjal s tesarsko spono. Na zadnji strani skednja je porinil konico spone med let- ve in podboj. Žeblji so bili rjavi, toda letve so bile že trhle. Moral bi se obriti, si je mislil. Moral bi se svo- bodno gibati, moral bi po- iskati tistega, ki si je izpo- sodil moj avtomobil, da bi z njim ubil tujega človeka, ki ga vse doslej niso mogli identificirati. Kako neki so dekle malo prej poklicali? Gill? Imel jo je za dvajsetletnico, V tem primeru sem za dober du- cat let starejši od nje. Pozno popoldan jo je opa- zil, kako v senci dreves sto- pa proti skednju. V rokah je imela siv, platnen zavoj in lovsko puško. Spet je bila oblečena v rjave kratke hla- če in srajco iz korda. V nje- ni hoji in drži je videl ne- mir, ki ni sodil k njenemu samozavestnemu nastopu. (Prihodnjič dalje) vrtoglavice. Njihova delov- na sposobnost je zmanjšana. So v stalni nevarnosti, da dobijo pri nagli spremembi položaja svojega telesa omo- tico, padejo in se poškodu- jejo. Nizek prvni tlak je lahko prirojen, ali pozneje pridob- ljen kot posledica težje bo- lezni, splošne izčrpanosti, uživanja mamil ali drugih razlogov. Gre torej za stanje organizma, ne pa za obolenje. Človek z nizkim tlakom pričakuje od zdravnika po- moč in ozdravljenje. Z zdra- vili je mogoče uravnati k. tisk krvi, vendar je to ^ goče le, dokler traja uči?! zdravil. ' Najboljša terapija jg, žična rekreacija. Ljudje trpijo zaradi nizkega tla, bi morali telovaditi na sv žem zraku. Vsak dan bi ^ rali vsaj dve uri hoditi naravi. Fizični napor posp šuje krvni obtok in delov nje žlez ter izgorevanje hr ne. Zelo koristno je vsakd; nje polivanje telesa z mlj no vodo. Treba pa je ut diti tudi svoje duševno žj 1 j en je. Dr, }^l Vašs zdravje Je nizek tlak bolezen? Pritisk krvi v žilah se ne- prestano izpreminja, ker se prilagaja naporom telesa. Značilnost krvnega pritiska je torej spremenljivost. Kot merodajen smatramo pritisk, ki ga izmerimo pri popolnem mirovanju. Krvni tlak merimo medtem, ko pa- cient sedi ali leži. Tlak se neprestano izpreminja: pove- čuje se pri telesnem ali du- ševnem naporu, v času po- čitka pa pada. Toda to pri- lagajanje je lahko nezadost- no in nastajajo težave. Ce tlak pade preveč, lahko go- vorimo o nizkem krvnem pritisku. Danes najdemo v ambu- lantah vedno več ljudi, po- sebno žena, ki se pritožujejo zaradi utrujenosti, ki je ne vedo pojasniti, glavobola. Navodila za pripravo zelenjave — Hranljive snovi v zele- njavi se topijo v vodi, zato moramo zelenjavo oprati ne- razrezano. Ne smemo je pu- ščati v vodi, in če je le mo- goče, uporabimo vodo, v ka- teri se je zelenjava kuhala. — Hranljive snovi so ob- čutljive na zrak, zato razre- zane zelenjave ne puščamo po nepotrebnem na zraku, zelenjavo kuhamo pokrito in jo čimmanj mešamo. — Dušenje je za večino ze- lenjave najboljši način pri- prave. Zelenjavo hitro za- vremo, izberemo najkrajši čas kuhanja in je na ognju ne pustimo dalj časa, kot je to potrebno, — Zelenjava oddaja pri kuhanju tekočino. Zato ji dodajmo pri dušenju čim manj vode, tako da se jed ne prepoji z vodo. Zelenjavo lahko dušimo samo z maščo- bo ali pa čisto brez nje. — Gosta prežgan j a, pre- močno soljenje, predolgo in premočno segrevanje prepre- čujejo, da bi zelenjava obdr- žala svojstveni okus, — Sveža zelišča, mlel; smetana in nastrgan sir posebno primerni za izbo, sevanje in začinjanje zel njavnihjedi. Kadar zelenja nih obrokov ne postavimo! koj na mizo, jih ne puščat po cele ure na toplem, tei več jo postavimo na hlad: in potem zopet hitro segreji mo. — Po možnosti damo e krat na dan na mizo prea jed, sveža zelišča uporablji mo v obilni meri. Tednik vaš list OVtN od 21. marca do 20 aprila Srečni ste! Do drage osebe bo- dite pozornejši, da vam ne bo žal. Pri starih znancih boste po- novno prišli do vel.iave. Enkrat se pijančevanju od recite! BIK od 21 aprila do 20 maja Nekdo, ki vam je blizu, pa je rojen v ozvezdju leva, vam bo naredil nepredvidene sitnosti. Ko greste na obisk, ne pozabite na šopek cvetja Denar? OVOJCKA od 21 maja do 22. JuLijii ;ciozni Mnoge na- uresničijo, toda \-. ■ . ; v. i m zaradi vaše ne- premišl lenosti tudi ponesiečijo Pripravite se za nedeljo. RAK od 23. junija do 22. julija Imate priložnost se spoznati s širšim krogom ljudi, ki vam bodo v nadaljnji karieri še po- trebni. V ljubezni bo nekoliko več sreče isie pozabite pisati! LEV od 23. julija do 22, avgusta Ce ste v dvomih, da vas želi nekdo spoiriniti z delovnega mesta, potem vedite, da imate prav. Najhujša nevarnost pa je že mimo. Novo poznanstvo bo uspelo! DEVICA do 22 sept od 23. avgusta Preveč delate, kar vas močno utiuja in škodi vašemu šibkeinu zdravju. V službi bodite previd- ni na svoje besede. V družini bo kmalu velik dogodek. TEHTNICA od ?3 sept. do 22. oktobra Preveč ste ljubosumni, da bi lahko vso stvar trezno premisli- li, Z denarjem ravnajte previd- no, da ne bo prehitro skopnel. Sorodniki vas bodo obiskali. ŠKORPIJON od 23. oktobfa do 22. nov. Potovanje bo izredno uspelo, ker ga boste združili s prijet- nim doživetjem. Nekoliko se po- zanimajte pri sosedih, kaj nekdo misli o vas. Koristilo vam bo. STKEIEC od 23, nov, do 20, dec. Pri sosedovih se bodo kregali. Naredite se. kot da nič ne vi- dite: tako bo najboljše Nad ne- kim dogodkom boste zelo orese- nečeni, saj ste ga drugače pri- čakovali. KOZOROG od 21. dec do 20. jaiiii' Obnovite letno . garderobo, boste za dopust dobro pripf Ijeni, saj veste zakaj. Več bo hodilo k istemu koritu, ' pazite, da se ne opečete. VODNAB od 21 jan do 20. febr Tovariški nasvet vam bo pomogel k boljšim rezuita V družbi se obnašajte, kot d veste, da vas obrekujejo. P zalo se bo. kdo ima prav! RIBI od 2(1 fpbr do 20. ma Nehajte tožiti, kako maiC služite, čeprav to ni res ^ žek od honorarnega dela v< tudi že čaka. Skrbi zaradi ljub, ki ste jih dali, bodo P' jjjiK — Četrtek, 26. junija 1969 STRAN 15 Krcigh: laščevanje ad novinarjem (Nadaljevanje) i denarnice sem vzel do- in mu ga ponudil. Cent, et ali dvajset, vseeno, jtalini, ki so ga sledili so 1 tako vse pobrali, kar je 3il. bilo nobenih dvomov, se je lahko prebijal iz eva v dan in da ni umrl lakote ... Oolgo je z začudenjem gle- 1 bankovec, ki sem mu ga 1. Končno ga je le potisnil žep raztrganega žemperja, t nadaljeval svojo pot z fltekajočim korakom pijan- ^ ki mu preti nevarnost, ibo vsak trenutek padel v jcestni jarek. Nisem ga mogel več gle- )ti. Klobuk sem potisnil na [lo ter se pomaknil še bolj i temo hodnika, da mi kdo \ fantalinov, ki so sledili eefa, ne bi videl obraza. 0 je drhal zdrvela m.imo me, sem stopil do prvega xija. Sedaj, ko sem ponovno vi- 1 Beefa — sedaj ko sem novno videl, kaj je naredil njega Maning — sem ob- til kako me objemata mrz- la in srd proti človeku, ki hote naredil iz mojega ata spako. Odločil sem se, takoj uresničnm svoj na- V začetku sem mislil, bom lahko vso stvar pre- i;l za nekaj dni, toda sedaj fa nisem več mogel. Takoj ■n začel. Walt Maning je stanoval jiLonge Aildu na nasprotni tani Jamaike. Takoj, ko je to krenil v ulico, sem ga dvigom roke ustavil in I 'enil proti železniški posta- •V vlaku sem prižgal ciga- •'o, se udobno namestil in 'enkrat pretehtal ves na- . Seveda sem že do sedaj " H\\ nekatere stvari. Pri ■''i sem imel cel ducat pri- ■;^rkov Maningovega dnev- in revolver kalibra 32. v '•' sem kot navaden popot- Eden tistih, ki se vsak * vozijo po tej progi v ''^bo in nazaj domov. Res, '"ja obleka je bila nekoliko '''iša, toda ta razlika je bila ^ ^^sem neopazna. *i sedaj še nekaj o obleki, pgoče ne boste verjeli, to- ? obleka, ki stane deset do- P'fjev obstaja: če ste nekaj v 5sa v zaporu, dobite eno \ to zastonj. To svojo oble- 'l sem pustil v hotelu, ker j;^ jo ponosil in ni bila pri- |'^'"'ia za na ulico. V tem ,^'elu sem se našel s kole- Charlyjem, ki mi je iz- denar, ki ga je čuval za '''li! t;o denar, ki ga uspela pravočasno raz- f"''ti po zadnji akciji v Den- I ! J^- Tako sem imel sedaj 3: ij^o obleko v žepu suknji- " Li osemindvajset tisoč ^oračun z Maningom je bil bolj delikaten kot pa kakšen vlom. To se pravi, obračunati sem moral s člo- vekom, ki je kriv, da je Beef tak, kakršnega sem videl pred nekoliko trenutki. V zadnjih mesecih bivanja v zaporu nisem mislil na niče- sar drugega kot na maščeva- nje in to, kako ga naj ma- ščujem. To je bila ena od predno- sti, ki jih ima človek v za- poi^u: Imaš dovolj časa, da o vsem pošteno razmisliš. Cez nekaj mesecev, ko sem skoval svoj plan in prečital cel kup knjig in znanstvene literature, je bilo vse v me- ni usmerjeno še samo na eno — na izvršitev mašče- vanja. V zaporu sem zvedel, kaj so to možgani. Ce človek udarja po tej možganski ma- si, nastaja pritisk na ranje- nem delu. Ko se udarci po- navljajo, postaja ranjena vsa možganska masa. Naredijo se izrastki in čim več teh iz- rastkov, tem preje postane človek popoln idiot. kot na primer moj brat. Se več sem vedel o Waltu Maningu. Celo več kot pred prestajanjem moje zadnje kazni. Bil je športni novinar. Imel sem čas, da sem preči- tal vse, kar je v svoji dose- danji karieri napisal. Za ve- čino čitalcev je bil Maning pojem športnega novinarja, razen za nekatere. Za večino čitalcev je bil Maning pojem športnega novinarja, razen za nekatere. Za večino čital- cev je bil pošten, nepristran- ski, objektiven reporter, z določeno mero humorja in strasten nasprotnik »krimi- nala« v boksu. Toda bila je skupina ljudi, ki je vedela, da je podkupljen, trgovec z blagom koit mnogi drugi me- nagerji. (Prihodnjič dalje) Nasladila niso človekove- mu telesu potrebna za živ- ljenje. Mnogi ljudje pa ne morejo pogrešati spodbud- nega delovanja skodelice ka- ve, cigarete ali kozarca vina — brez njih se jim življenje ne zdi vredno življenja. Vsekakor je nesp^orno, da je trojica »kofein — nikotin — alkohol« velesila, ki ob- vladuje človeštvo. Za alko- hol in tobak se izdaja pone- kod tudi štirikrat več denar- ja kakor za zdravstveno in telesno skrb. Nasladni strupi so nevar- ni tudi zaradi bolezenske sle, ki jo vzbujajo v člove- ku. Človek postane njihov suženj brez volje. Vse nje- govo prizadevanje velja sa- mo še temu, kako se doko- pati do nasladila. KOFEIN, ki ga je predvsem v kavi- nem zrnju, deluje v majhnih odmerkih nasploh oživljajo- če na centralno živčevje, ga zdraži in preprečuje spanje. Skodelica močne prave kave ima 0,1 g kofeina, mokka pa 0,2 g in več. Kronična zlora- ba kave se razodeva v raz- bijanju srca, strahu, trese- nju, nemiru, nespečnosti, splošni živčnosti, neječnosti, bolečinah v osrčju, in v za- peki. Tudi oreh kola daje kofein, v Evropi so ga vpeljali s čo- kolado, in kot dodatek k o- krepčilnim pijačam (Koka — kola). To pijačo, shlajeno na ledu, posebno radi pijejo vozniki avtomobilov v polet- ni vročini. Vendar je živci, srce in želodec vsakogar ne prenesejo. Otroci, občutljive osebe in bolniki naj sploh ne pijejo pijač, v katerih je kofein. Bolnik na srcu sme piti pra- vo kavo samo, če mu dovoli zdravnik. NIKOTIN, tobakovo poži- vilo, deluje na vegetativno živčevje, ki oskrbuje vse te- lesne organe. Nagla zastru- pitev z nikotinom se kaže v slabosti, bljuvanju, omotici, črevesnih krčih, driskah, raz- bijanju srca, mori, v težkem dihanju in spotitvi. Pri za- grizenih kadilcih se pojav- ljajo navzlic navadi in uži- vanju v kaj i naslednja zna- menja zastrupitve: nemir, tresenje mišic, nespečnost, čezmerno uživanje sline, mot- nje v vidu in prebavi. Spolne žleze so za nikotin posebno občutljive. Pri ženi se pojavljajo motnje v me- sečnem perilu, pri moškem pa zaviranje razvijanja se- mena. Pri nosečnosti preha- ja nikotin v plodovo kri in z materinim mlekom v otro- kovo telo. Zato velja za no- sečnice in doječe matere naj- strožja prepoved kajeja! KRONIČNA ZLORABA NI- KOTINA ima v zelo mnogih primerih za nasledke nasled- nje bolezni: srčni krč, mot- nje v prekrvitvi nog, kronič- na vnetja dihal, razjede na želodcu in tudi na dvanaj- sterniku. Vse večje število rakastih obolenj je, posebno pri pljučnem raku združeno z večjo porabo tobaka. Raka kajpada ne povzroča nikotin. Povzročajo ga katranske spo- jine, ki nastajajo pri zgore- vanju tobaka. Stopnja škodljivosti je od- visna od kaje. Hlastno ska- jene cigarete posebno na tešče, so brez dvoma najbolj škodljive. Cigareto pokadimo do spodnje tretjine, ki je posebno bogata z nikotinom, in jo nato vržemo proč. Pri pipi se dim vseda na cev, pač ustrezno z njeno dolžino. Žvečenje in njuhanje tobaka sta še najbolj nedolžni obliki uživanja nikotina. Prenašanje nikotina je kaj različno. Izkušnja kaže, da strasten kadilec šele takrat neha kaditi, ko je hudo bo- lan in so okvare zares že velike. Zato velja prva skrb preprečevanju. ODVADITI SE KAJENJU NI TEŽKO, OTROČJE LAH- KO PA JE — SPLOH NE ZAČETI! Nihče ne more trditi, da mu je že prva cigareta tek- nila. Zapeljevanje, slabi zgle- di in napačno častiljubje, iz- kazati se moža, napravijo mladega človeka za kadilca. V nevednosti svojih mladih let pač ne more vedeti, da bo po tridesetih letih morda plačal to s srčno boleznijo, z želodčno razjedo ali s pljuč- nim rakom. Po SDZ KINO GORISNICA 29. junija italijanski film SAUL IN DAVID; KIDRIČEVO 28. in 29. junija ameriški film DESET ZAPOVEDI, II. del; 2. in 3. julija ameriški film ATTAK; LJUTOMER 28. in 29. junija franc.-it. film ANGELIKA, ČUDOVITA LJUBIMKA; PTUJ 26. junija franc. film PO- GLAVAR DRUŽINE; 27. junija francoski film AN- GELIKA IN KRALJ; 28. In 29. junija slovenski film SEDMINA; SLOVENSKA BISTRICA 27. in 28. ter 29. junija ame- riški film LORD JIM; TOMAŽ PRI ORMOŽU 29. junija ameriški film KA- KO SO OSVOJILI ZAHOD, II. del ZAVRC 29. junija ameriški film VE- SELA DEKLETA; Tednik vaš list TEDNIK — ČETRTEK. 26. l?ADIJSKI PROGRAM NEUKLJA, 29. junija 4,30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5,30 Svetujemo vam 5.45 Informativna oddaja 6.00 Poročila 6.30 Informativna od- daja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7,20 Informativna oddaja 7,30 Za kmetijske proi/.vajalce 7.50 In- formativna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra za otroke 8.45 Skladbe za najmlajše 9.00 Poro- čila 9.05 Koaicert 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45 Pet minut za EP 10.50—13.00 Po- slušalci čestitajo 11.00—11.20 Po- ročila 12.00 Poročila 13.00 Poro- čila 13.15 Zabavna glasba 13.30 Domače viže 13.40 Reportaža 14.00 Poročila 14.05 Priljubljene melodije 15.00 Poročila 15.05—16.00 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 —15.50 Humoreska tedna IG.00 Pet minut za EP 16.05 »Po do- mače 17.00 Poročila 17.05 Šport- no popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 20.00 »V nede- ljo zvečer« 22.00 Poročila 22.15 Glasba velikih orkestrov 23,00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.13 Godala v noči 24.00 Poro- čila. VsaU dan razen v nedeljo: 4,30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Poročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informa- tivna oddaja 6.50 Za vas 7,00 Po- ročila 7.25 Telesna vzgoja 7,45 Informativna oddaja 8.00 Poro- čna — Radijski in TV spored. PONEDELJEK, 30. junija 14.00 Poročila 14.05 Lepe melo- dije 14,30 Pet minut za EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14,55 Kredit- na banka Ljubljana 15.00 Poro- čila 15,20 Glasbeni inlermezzo 15.40 Poje zbor »Jacobus Gal- lus-; 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 PLiccini: odlomki iz ope- re »Madame Butterfly« 18,00 Po- ročila 18,15 »Signali« 18,35 Lahka glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Borisa Franka 19.25 Pet minut za EP 19.30 Poročila 20.00 Kon- cert zbora RTV Beograd 21.30 Or- kester Mantovani 22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur- no 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila, TOREK, 1. julija 14.00 Poročila 14.05 Iz albuma skladb za mladino 14,20 Lahka glasba 14.55 Kreditna banka Lju- bljana 15,00 Poročila 15.20 Glas- beni inlermezzo 15.40 Najmlajši glasbeni umetniki 16.00 Za vas 17,00 Poročila 17,05 Koncert sim- foničnega orkestra 18.00 Poro- čila 18,15 V torek na svidenje! 19,00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Pevec France Ko- ren 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Radijska igra 20,45 Glasbeni in- lermezzo 21,00 Parada popevk 22,00 Poročila 22,15 Jugoslovan- ska glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesni orkestri in ansambli 24.55 Poro- čila. SnED.\, 2. julija 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15.20 Glasbeni inlermezzo 15.40 Roman- ca, valček in legenda IG.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Češka koncertna glasba 18.45 Kulturni globus 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00 Operne melodije 21.00 Zabavne m.elodije 22.00 Po- ročila 22.15 S festivalov Jazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23 15 Zabavna glasba 24.00 Poročila. PETEK, i. julija 14.00 Poročila 14.05 Z obronkov Tater do naših sončnih poljan 15.00 Poročila 15 05 >^Molče tro- bental bo« 15.40 Za mladi svet 17.00 Poročila 17.05 Operne ari- je 17.30 Radijska igra 18.30 Sim- fonični plesi 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Za- bavna glasba 19,30 Poročila 20,00 »Slovenska popevka 1969» 21,15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Po- ročila 22.15 Za ples in razvedrilo 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Za lahko noč 24,00 Poročila. SOBOTA, 5. julija 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Polke in valčki 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Poročila 15,20 Glasbeni in- lermezzo 15,40 Poje sopranistka Nada Vidmar 16,00 Za vas 17,00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17.35 Poje zbor »France Prešeren« iz Celja 8.00 Poročila 18.15 »Top- pops 11« 13.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19,15 Ansambel Boruta Lesjaka 19.25 EP 19.30 Poročila 20.00—22.00 Sobotni večer — vmes ob 20.30—21.00 Radijska igra 22,00 Poročila 22,15 Oddaja za izseljen- ce 23,00 Poročila 23,05 S pesmijo in plesom v novi teden 01.00 Po- ročila. IV SPORED NEDELJ.V, 29, junija 8.50 Poročila 9.00 Kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« 10.00 Z Ve- selimi planšarji 10,30 Kmetijska oddaja 11,15 Propagandna oddaja 11,20 Otroška matineja . . . TV kažipot 16.00 Jugoslovanski at- letski finale 18.45 Pes 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Humoristična oddaja 21.20 Videofon 21,35 Športni pregled 22.05 TV dnevnik. PONEDELJEK, 30. junija 17.45 Tiktak 18.00 Po Sloveniji 18.25 Rezerviran čas 18,50 Človek, ne jezi se 19,20 Skoraj vsak ve- čer ob 20,00 19.45 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 M. Gor- ki Malomeščani 23.10 Poročila. TOREK, 1. julija 18.30 Primožev dnevnik 19.05 Obrežje 19.35 Antologija sloven- ske umetne pesmi 19.50 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Gori, preljuba gospodična 21.50 Gospod stotnik 22.20 Poročila, SREDA. 2. julija 17,45 Oddaja za otroke 18.30 Ve- lika pustolovščina 19,00 Pisani trak 19.15 Niso samo rože rdeče 19.45 TV prospekt 20.00 TV' dnev- nik 20.30 3-2-1 20.35 Shakespear-e: Kar hočete 22.35 Glasbena od- daja 22.50 Poročila, ČETRTEK, 3, julija 14.00 VVimbledon: teniški tur- nir 17,45 Tiktak (JRT) 18.00 Za- pojte z nami (JRT) 18.15 Narod- na obramba 18.45 Filmski spored 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 A. Marodič: Sa- momorilci so med nami 21.25 Ju- goslovansko slikarstvo 22.00 Ori- on 23.00 Poročila. PETEK, 4. julija 14.00 Wimbledon: teniški tur- nir 13.20 Jane Eyre 19.00 Po Slo- veniji 19.20 Dokumentarni film 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik z dodatkom pred konferenco ne- uvrščenih 21.00 3-2-1 21,05 Na- Poročila, sprotja 22,15 Poletni quiz 23.45 SOBOT.A, 5. julija 14.00 Wimbledon: teniški tur- nir 17.40 Nove melodije 18.10 Di- sneyev svet 19.00 Jugoslovanska revolucija 19.45 Cikcak 20,00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Srečanja 21.25 Rezervirano za smeh 21.40 Inšpektor Maigret 22.30 TV ka- žipot 22.5C Poročila. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Angela Munda, Markovci 14 — Janka; Majda Anžel, Kidričevo 13 — Igora; Hilda Zadravec, Lo- peršice 48 — Borisa; Katarina Lorbek, Šempeter 11 - deklico; Ivanka Vrabel, Slara cesta 63 — Bojana; Cilka Ivanuša, Juršinci 19,'a — Nado; Terezija Tkalec, Središče 76 — deklico; Terezija Bauman, Markovci 20 — dečka; Ema Mesaric, Stogovce 55 — Su- zano; Terezija Bračič, Vinlarov- ci 2 — Suzano; Marija Šinkovec, Podvinci 76 — Mojco in Majo; Albina Hrga, Mezgovci 66 — de- klico; Milica Zemljarič, Zabovci 100 — dečka; Angela Kozel, Gru- Skovje 71 — Vladka; Elizabeta Kramberger. Sp, Velovlak 36 — deklico; Gera Krumpl, Cvetkov- ci 57 — deklico; Ivana Mihelič, Grajenščak 34 — dečka; POROKE: Kari Pušnik, Sp. Ložnica ti. h. in Alojzija Hasemali, Skorba G4; Komen Zarkovič, Varaždin. Mar- šala Tita 5 in Ladislava Sepec, Ljutomerska 20;a. UMRLI SO: Anton Lah, Muzejski trg iTj. roj. 1924, umrl 16. 6. 19G9; Jurij Vindiš, Vareja 35, roj, 1897, umrl 21, 6, 1959. MALI OGLASI PROD.^M ostrešje 9x10 m, Vin- ko Petek, Mihovci 63, Velika Nedelja. STAREJŠI intelektualec iSče majhno stanovanje v Ptuju ali v bližnji okolici. Naslov v upravi. M.^GNETOFON in pisalni stroj prodam. Vprašajte v Popovcili 9, pri Vidmu. HIŠO in zemljo dam za oskrb- nino. Ostalo po dogovoru. .Ar- nuS, Juršinci 44, PRODAM dvosedežni moped, radioaparat, otro.ško stajico in jogi vložke. Naslov v upravi. PROD.\M majiino posestvo, hišo in gospodarsko po.slopje in tudi več parcel. Vse je ob glavni cesti in blizu avtobusne postaje. Kranjc, Dvorjane 14, p. Duplck. PROD.-VM hišo z lepim vrtom v Naselju bratov ReS 12, Ptuj. Vprašajte pri Kolarič na obči- ni Ptuj, soba 14. OPOZORILO! Opozarjam vse. ki vozijo mimo hiše št. 70 v Haj- došali. naj pazijo na ograjo in liiSo, ker bo v primeru po- škodbe ograje ali hiše moral povzročitelj poravnati vso na- stalo škodo. 1.80 ha lepega travnika (sladka krma) v Zg. Velovlaku v Rib- niku prodam. Kupec naj se oglasi v Zg. Kungoti 34, pri Kidričevem. F.\.NT.V sprejmem na stanova- nje. Zagrebška 14 A. IŠČEM starejšo žensko Ic dve- ma otrokoma za ves dan. Na- slov v upravi. STAREJS.A ZENSK.\ gre za go- spodinjsko pomočnico. Naslov v upravi. PRODAM večjo, skoraj novo ku- hinjsko kredenco, dobro ohra- njen kromirani štedilnik s ko- tličkom, dvosedežni moped. 2 stenski uri ter več kosov sob- nega in kuhinjskega pohištva po zmerni ceni. F. Makovec, friz. salon, Miklošičeva 5, Ptuj. PRODAM suhe borove plohe (fosne) in late. Horvat, C. Olge Meglic. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Naslov v upra- vi. PRODAJA ZEI^IJE Zaradi gradnje novih trgovskih lokalov bomo iz- vršili izkop zemlje na gradbiščih »Novi dom« (na sp. Bregu), »Sejmišče« (ob novi bencinski črpalki) in na Turnišču ob Selški cesti (ob transformatiorjuj. Obveščamo vse interesente za zemljo, da jo lahko dobijo ob lastnem nakladanju in odvozu, v kolikor, bodo v nedeljo dne 29. junija ob 8.00 uri pred pa- viljonom »Novi dom«, kjer bo izvršena razdelitev. Informacije daje poslovodja poslovalnice »Nori dom« tel. 77-464. VABILO na GIBANČNO NEDELJO, 29. junija popoldne pri rar.gle- dnein stolpu na Gomili, Vrtna veselica ob dobri domači kap- ljici do 24. ure. Ptujčane In ostale goste vljudno vabi TD Gomila- ter gostišče Žnudcrl Ivanke ..>... na Gomilo. PTUJSKI RIBIČI ^ Za uspešnejšo proslavo; bilejnega leta bodo poskrt tudi ribiči. Prve dni v jd bodo priredili povorko v P« Prlka/ali bodo razvoj ribolo Priredili bodo tudi nicdobc sko ribiško tekmovanje v ' niku v Orciju- ŠKODA 1000 m DE LUXE ŠE VEDNO Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tedtiik, Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor; /*nton Baumf;n (glavni in odgovorni urednik). Hmclina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, §1. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14, Rokopisov ne vračamo.