/Primorski
Št. 39 (15.483) letoLII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._______________________
TRST-UI.Montecchi 6-Tel. 040/7796600___
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500 LIR
^CREDITO
C00PERAT1V0
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE fURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE


NEDEUA, 18. FEBRUARJA 1996
Na volitve tuš složni v ciljih	
Bojan Brezigar	
V športu velja naCelo, da je treba pred začetkom tekme umiriti žogo. V politiki tega načela ne poznajo. Tako se dogaja, da že nekaj tednov narašča vrenje v italijanski politični areni, čeprav se volilna kampanja pravzaprav še ni začela.
To vrenje močno občutimo tudi pri nas. Slovensko-italijanski odnosi so že nekaj časa v ospredju pozornosti in velika previdnost italijanske vlade pri gradnji odnosov s sosednjo državo je spodbudila skrajno desnico, da je začela zopet dvigati greben. V tržaškem italijanskem dnevniku zgodbe o fojbah spet polnijo strani in prikazni preteklosti zopet kraljujejo nad stvarno politiko sodelovanja, ki je vodilo tržaški občini in deželni vladi. Slišijo se čudne govorice, po katerih naj bi celo deželnega li-derja Severne lige zamenjali zaradi njegove odprtosti do Slovenije, kar pomeni, da je rimski veter zapihal tudi v naše kraje. In, konec koncev, je tudi četrtkov fašistični napad v mestnem središču sestavni del mozaika, s katerim se hoče desnica preriniti na oblast v spremenjeni obleki, toda s svoja običajno črno dušo.
Za nameček pa se v Sloveniji vedno najde kdo, ki naseda na rimske in sedaj tudi tržaške provokacije ter zahteva od vlade recipročnost tudi v preiskavah o dogajanjih na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Čeprav gre za skrajno desno politično stranko slovenskega pisanega prizorišča, pa je vendar to glas v državnem zboru. Dovolimo si oceniti, da ta pot ne vodi v pravo smer. Tako je pač stanje in zato ni nič presenetljivega, če sam italijanski veleposlanik v Ljubljani meni, da ni pričakovati, da bi se to stanje bistveno izboljšalo.
Mi živimo v sredini: na meji med obema državama, pa tudi na meji med kulturama. 2e nekajkrat smo povedali, da so dobri odnosi med državama v korist tudi nam, ker so idealna podlaga za stvaren razvoj naše manjšine in za uveljavljanje njene vloge povezovalca med državama in kulturama. S tem prizadevanjem smo bistveno pripomogli k ustvarjanju novega ozračja, ki ga v Trstu dosledno zagovarja lllyjeva občinska uprava in je tudi osnovna smernica Cecottijeve deželne vlade. To seveda ne pomeni, da soglašamo prav z vsem, kar počneta Hly in Cecotti, vendar moramo razlikovati med osnovno politično usmeritvijo in posameznimi ukrepi. Kot smo bili dolžni pohvaliti nekatere ukrepe uprav, M nam v bistvu niso bde naklonjene, ne da bi s tem spremenili svojo splošno oceno, tako tudi občasno nesoglasje s kakim ukrepom uprave, ki nam je politično naklonjena, ne pomeni tudi spremembe osnovnih stališč o njenem političnem delu. Ista ugotovitev velja za posamezne izvoljene ali imenovane pohtične predstavnike.
To pojasndo je bdo potrebno za ugotovitev, da je danes, ko problemi prevladujejo nad ideologijami, res tudi politika mnogo bolj oprta na dejstva in na izvajanje programov kot je bila nekoč, vendar pa obstajajo neke osnovne smernice, ki temeljijo na vrednotah, ki jih čas ni zamegld, kaj šele izbrisal. Tako je menda vsem jasno, da za Slovence v Italiji ne more biti nobenega pohtične-ga prostora v sredinsko-desničarskem zavezništvu. To smo zapisah že pred dvema' letoma, pred prejšnjimi volitvami, ko se je skupina Slovencev opredelda za Severno ligo kot komponento desnega kartela. Dejstva so pokazala, kako zgrešena je bda tista izbira.
Ce se torej Slovenci v Italiji skoraj soglasno opredeljujemo za levosredinski blok, je sedaj trenutek, da to opredehtev čim jasneje obrazložimo volilcem. Časa imamo dovolj, seveda če bomo znah in predvsem če bomo hoteh to narediti. Pluralizem, ki ga manjšina goji kot bogastvo, je v tem trenutku lahko zelo dragocen, saj tudi širina Prodijevega zavezništva jamči pluralne odnose in soočanje o programih. Vendar pa bi vseeno kazalo, da bi si zastavili vsaj nekatere skupne cilje, nekakšen minimalni program, o katerem bi se lahko obvezah vsi kandidati levosredinskega zavezništva. Na prejšnjih voht-vah ni bilo tako in z grenkobo smo ugotovih, da nekateri predstavniki, za katere smo zavzeto volih vsi Slovenci, niso niti podpisah osnutka zakona za globalno zaščito. Pomislimo torej pravočasno, katere so naše načelne programske točke in kaj lahko dejansko iztržimo.
Preživljamo namreč nelahke čase. Vsakokrat, ko se na obzorju pojavljajo prikazni preteklosti, Slovenci to prvi občutimo na lastni koži; dogajanja zadnjih dni so resno svarilo. Pojdimo torej na volitve, ne le strnjeni v istem zavezništvu, ampak tudi složni v ciljih, ki jih želimo doseči; skratka, prizadevajmo si, da izpolnimo pohtične programe z vsebino, ki nam najbolje ustreza in o kateri se lahko zedinimo, da nam ne bo treba več pisati o razponu med načeh in dejstvi.
RIM / OB UDELEŽBI TUĐMANA, MILOŠEVIČA IN IZETBEGOVIĆA
Začetek dvodnevne konference za uveljavitev daytonske pogodbe
Poziv Agnellijeve, naj sprte strani spoštujejo mirovni sporazum
RIM - Mednarodni posredniki, predstavniki Skupine za stike in trije predsedniki držav z območja nekdanje Jugoslavije so včeraj za zaprtimi vrati ita-lijanskega zunanjega ministrstva začeli dvodnevna izredna pogajanja o razmerah v BiH in poteku mirovne operacije. Sodelujoči naj bi ponovno preučih vsa določila daytonskega mirovnega sporazuma, mednarodni predstavniki pa nameravajo od treh predsednikov ponovno dobih zagotovilo, da bodo - ne le z besedami, ampak tudi z dejanji - še naprej uresničevali določila, ki so jih
sprejeli s podpisom sporazuma v Ohiu. Rimski sestanek naj tako ne bi le utrdil predanost predsednikov miru, ampak predvsem rešil težave, ki nastajajo pri uresničevanju daytonskih določil, ki so se po dobrih dveh mesecih pokazala kot - milo rečeno - težko uresničljiva, mirovni spora-zum pa kot predmet interpretacije posameznih predstavnikov nekdanjih sprtih strani.
Uvodoma je italijanska zunanja ministrica Agnellijeva pozvala predstavnike sprtih strani, naj spoštujejo daytonske dogovore.
Na 9. strani
ITALIJA / VOLITVE
Pravi »lov« na ugledne in zveneče kandidature
RIM - Tako Oljka kot desnica sta začeli pravi ”lov“ na prestižne kandidate. Prodi računa na kandidaturo Ciampija, Maccanica in morda tudi Dinija, medtem ko je Kartel svoboščin zaprosil za ”pomoč“ politologa Sartorija in baje tudi znanstvenika Rubbio, predsednika tržaškega sinhrotrona.
Tržaški poslanec Bordon predlaga oblikovanje laično-demokratske komponente leve sredine.
Na 2.strani
Tudi v FJK zadetek volilne kampanje
TRST - Tudi v Furlaniji-Juhjski kampanji se je v bistvu že začela volilna kampanja. Slovenski senator Darko Bratina je potrdil razpoložljivost za ponovno kandidaturo, medtem ko se je tržaški senator Claudio Magris iz osebnih razlogov odpovedal kandidaturi.
Kartel svoboščin bo povsod po deželi predstavil svoje kandidate, Prodijeva Oljka pa računa na volilni dogovor s Stranko komunistične prenove in morda tudi s Severno hgo. Slovenska skupnost je medtem javno podprla levosredinsko koalicijo, vendar je postavila predloge v zvezi s programom in s kandidati.
Na S.strani
»Ekološki« voz Saleža in Zgonika zmagovalec Kraškega pusta
Veliko ljudi, živahno razpoloženje, Kraški pust na Opčinah, na katerem je prizadevnost organizatorjev, lepi vozo- prvo nagrado požel »ekološki« voz Savi, mnogo mask in nadvse prijetno raz-	leža in Zgonika (foto KROMA); Krašev-
položenje, za nameček pa še kar prijet-	cem je Chirac očitno prinesel srečo,
no vreme. Tako se je iztekel letošnjo	Na 14. in 15. Strani
Ortlieb svetovni prvak v smuku
SIERRA NEVADA -V močnem, skoraj že spomladanskem soncu je bil včeraj popoldne na »španskem« svetovnem prvenstvu v smučanju končno le na sporedu smuk, na katerem si je zlato kolajno prismučal Avstrijec Patrick Ortlieb (foto AP) . Drugi je bil Italijan Kri-stian Ghedina, tretji pa Francoz Luc Aphand, medtem ko je četrtemu, Norvežanu Lasse Kjusu bronasta medalja »ušla« le za 19 stotink sekunde. Slovenci so se slabo odrezali in se uvrstili od 40. mesta naprej.
Na 20. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Thaler v Porabju
Slovenski zunanji minister se je podrobno sestavil s problematiko manjšine na Madžarskem.
Stran 3
LS o Kraškem parku
Na posvetu tržaške Ljudske stranke so podprli zamisel kraškega parka, ki naj upošteva prisotnost slovenskega prebivalstva in naj ga upravlja Gorska skupnost.
Stran 4
Po napadu na dijaka
Niso še odkrili fašističnih nasilnežev, ki so napadli in preteph slovenskega dijaka in njegovega italijanskega prijatelja.
Stran 4
Proti trpinčenju živali
Včeraj je bil v Trstu mednaroden protest zoper prevoz živili Živah s tovornjaki na dolge razdalje, ki so ga uprizorih mladi iz Avstrije, Nemčije, Švice in Italije.
Stran 4
Sodna obvestila zaradi upepeljevalnika pri Moram
Po zaprtju upepeljevalnika pri Moram so bila odposlana prva sodna obvestila
Stran 8
NOVICE
VOLILNA KAMPANJA / V TEKU "LOV" NA PRESTIŽNE KANDIDATURE
Vinjenost se dokaže tudi brez alkotesta
RIM - Veseljaku, ki je preveč nagnil kozarec, lahko policija odvzame vozniško dovoljenje, ne da bi ga podvrgla alkotestu. Tako je razsodilo kasacijsko sodišče in zavrnilo priziv fanta iz Sondria, ki so ga pol meseca prikrajšali za dovoljenje, ker je ponoči vozil pijan, a mu niso dali “pihati”. Z avtom se je zabil v rob pločnika, pobciste, ki so ga skušah strezniti, pa je povabil v bar, iz katerega je izstopil malo poprej. V zapisniku piše, da je klecal in izgovarjal nerazumljive besede, skratka, da alkotest ni bil potreben, ker je bilo jasno, da je pod alkoholnim vplivom.
Takoj po ženitvi v ječo zaradi bigamije
TURIN - V soboto se je oženil z 22-letno GabrieUo Gioia pod imenom Ferdinande Candido, vCeraj zjutraj pa so ga sredi poročnega potovanja v Rimu uklenih v hsice, ker je že poročen z Anno Caputo pod imenom Giuseppe Salvatore Candido. Novi izvoljenki se je 44-letni možak izdajal za tajnega agenta, v resnici pa je policiji že znan kot bahač in prestopnik. Obtožbi so ga bigamije, goljufije, posesti lažnih osebnih hstin in zamenjave osebe.
Največ začasnih imigrantov v Laciju
RIM - Po izračunu Istata je v Itahji 644.000 tujcev, od tega 356.000 s stalnim bivališčem in 288.000 začasnih priseljencev. Teh je največ v Laciju, prvih pa v Lombardiji, a med njimi prednjačijo Nemci. Med imigranti s stalnim SivahšCem prvaCijo Maročani. Glede na spol je zanimivo, da med začasnimi doseljenci iz Afrike (58.000) prevladujejo moški (49.000) in da je med prišleki iz Poljske, Romunije in bivše Sovjetske zveze 6.600 žensk od skupnih 17.000 oseb. V Furlaniji-Julijski krajini je Istat naštel 34.267 imigrantov, katerih lep del je z Balkana.
DSL postavlja pogoje Ligi Kaj pa kampanja na TV?
Bordon za "tretjo komponento" Oljke - Pannella s svojo listo
RIM - Massimo D’Alema ne izključuje volilnih dogovorov s Stranko komunistične prenove in s Severno Ligo, predvsem pa Um-bertu Bossiju postavlja nekatere politične pogoje. »Mi smo pripravljeni na sklenitev volilnega sporazuma z Ligo, a ne če bo ta stranka vztrajala pri za nas nesprejemljivi zahtevi po odcepitvi Severa od Juga«, je dejal tajnik DSL, ki vidi manj težav za dogovor z Bertinottijevo stranko. Tudi slednja kaže zanimanje za sodelovanje z Oljko, a le na osnovi vohl-nega in nikakršnega političnega, še manj pa programskega sporazuma.
Volilna kampanja je po pričakovanjih spet odprla kočljivo vprašanje enakih možnosti za vohlno propagando v javnih občilih, posebno na zasebnih televizijah. Dinijeva vlada je sicer že večkrat obnovila "odlok par con-dicio“, Fininvestove televizije pa so že začele hrupno kampanjo za
Silvia Berlusconija in za njegov Kartel svoboščin. Vrstijo se zato pozivi predsedniku republike Scalfaru, naj poseže, da bodo imele res vse stranke in kandidati enak dostop do javnosti, ki ga na volitvah pred dvema letoma niso imeh.
V Kartelu svoboščin in v Prodijevi Oljki je medtem v polnem teku pravi ”lov“ za prestižne kandidate. Leva sredina računa na kandidaturo bivšega ministrskega predsednika Carla A.Ciampija in na bivšega mandatarja za sestavo vlade Antonia Maccanica, medtem ko še upa v kandidaturo Lamberta Dinija. Desnica zahteva, naj Dini in ministrsi njegove tehnične vlade ostanejo izven volilnega boja, mnogi pa so prepričani, da bo premier, kljub vsemu, kot neodvisen kandidiral v Toskani. In sicer v Firencah, kjer naj bi že užival podporo leve sredine in Komunistične prenove.
Ugledne kandidate "lovita" tu-
di Berlusconi in Gianfranco Fini. Nekateri desničarski veljaki so za kandidaturo zaprosili znanega politologa Giovannija Sartorija, ”očeta“ predsedniške republike po francoskem vzoru in tudi odločnega zagovornika volitev z dvojnim krogom. Desnica upa tudi v kandidaturo Nobelovca Carla Rubbie, predsednika tržaškage sinhroteona, ter vseh pristašev neposredne izvolitve predsednika republike. Kartel ”dvori" predvsem Mariu Segniju, ki je pred kratkim polemično zapustil Oljko, ter progresističnemu senatorju Ferdinandu Adomatu. Tudi on je prišel v spor z levosredinskim zavezništvom.
Oglasil se je tudi poslanec Demokratskega zavezništva VViller Bordon, ki je izpostavil nujnost oblikovanje tretje komponente v Prodijevi Oljki. Parlamentarec tržaškega porekla pravi, da je treba, ob DSL in Ljudski stranki, priznati tudi "vidljivost" manjšim
laično-demokratskim strankam, takozvanim "grmičkom", ki so bili doslej po njegovem zelo zanemarjeni. Za liderja te komponente naj bi izbrali Antonia Maccanica, zlobni jeziki pa so mnenja, da si hočejo Bordon in njegovi pristaši s to potezo le predhodno zagotoviti nekatere zanesljive kandidature v Srednji Itahji, kjer ima levica premoč.
Marco Panella je povedal, da bodo radikalci skoraj gotovo sodelovali na volitvah s svojimi listami in s svojimi kandidati. Njihov voditelj je za sedaj zavrnil Berlusconijevo ponudbo za vohlno zavezništvo s Kartelom svoboščin, ker je užaljen, češ da je bivši ministrski predsednik vedno zanemarjal politična stališča radikalcev. Pač pa bo z desnico spet kandidiral "jastreb" Marco Taradash, ki je sicer že pred meseci pristopil v "Forza Italia", kjer je dosledno zagovarjal najbolj ostra in polemična stališča do levice.
RIM / V PETEK SE JE PREDČASNO KONČALA 12. ZAKONODAJNA DOBA
Sprejetih je bilo več pomembnih zakonov, vendar pa je daljši seznam nestorjenega
Drugo vlado te zakonodajne dobe je vodil Lamberto Dini
RIM - Kratka, toda intenzivno doživeta: 12. zakonodajne dobe, ki se vpisuje že v zgodovino, se bomo verjetno spominjali tudi kot dobe skorajšnjega institucionalnega sporazuma D’Alema-Berlusconi-Fi-ni. V njej sta bili osnovani dve vladi, ki sta ju vodila Berlusconi in Dini. Se nikoli kot v teh slabih dveh letih se je uveljavila praksa upravljanja z odloki, vsekakor pa je parlament odobril več pomembnih zakonov. Med najpomebnejšimi gre omeniti pokojninsko reformo, več gospodarskih zakonov (ob dveh zaznavnih finančnih tudi več posegov za uravnovešen} e javnih izdatkov-prejemkov), zakon proti spolnemu nasilju (od pr-
vih osnutkov je minilo skoraj dvajset let), rede-stribucijo televizijskih frekvenc, omejitev preventivnega pripora (od prejšnjih 20 je sedaj zgornja meja devet let), podaljšanje veljavnosti strogih zapornih določil na račun mafijcev, deželni večinski volilni zakon, določitev »authority« za službe velikega pomena in davčni konkordat za obdobje 1988-93. Seznam storjenega seveda ni popolen, vendar pa bi bil podroben seznam zakonov, ki so zaradi predčasnega razpusta parlamenta obviseli v zraku, še daljši. Med še posebej žgočimi vprašanji zaslužijo vsaj bežno omembo oderuštvo, konflikt interesov, nova pravila imenovanja upravnega
odbora ustanove RAI, zaCrtanje kariere sodnikov, razrešitev podkupninskih afer in ureditev statusa priseljencev.
Obe veji parlamenta sta prvič zasedali 15. aprila ’94, ko je sedež v poslanski zbornici oz. senatu zasedlo veliko novincev; dva izmed njih, bene Pivetti in Carlo Sco-gnamiglio, sta tudi postala predsednika poslanske zbornice oz. senata. Novi obrazi in novosti, ki jih je vnesel večinski volilni sistem, naj bi prinesli vec sprememb, predvsem pa sezono pomembnih reform. V prvih mesecih so bile novosti bolj formalne, pol leta kasneje se je politično ozračje spet povsem razvnelo, ko je prišlo do spora med Berlusconijem in Bossijem, sredinsko-desno večino pa so močno ošibili tudi socialni protesti in razne pobude parlamentarne opozicije. Od takrat dalje je razpis predčasnih volitev postala stalnica političnih pogovorov.
Prvo vlado 12. zakonodajne dobe je vodil Berlusconi, »veliki zmagovalec« marčevskih volitev leta ’94. Vendar je moral že decembra odstopiti, nasledil mu je Lamberto Dini, ki sta ga podprla Severna liga in sredinsko-
levičarsko zavezništvo. Njemu so poverili, da vodi »tehnično vlado« s primarno nalogo prepeljati jo z labilnega na trdnejši breg, ki naj bi ga utrdila pokojninska reforma, nova volilna določila in nova pravila o enakopravnem posluževanja sredstev javnega obveščana}. Sele nato naj bi bile volitve. Nemirne politične vode pa so Dinija prisilile,
da je svoj splav prej zapustil.
Tudi napovedi za srečen zaključen plovbe niso bile vselej spodbudne, saj je v komaj zaključeni zakonodajni dobi prišlo do zelo ostrih sporov. Berlusconi je še kot predsednik vlade hudo napadel milanske sodnike »čistih rok«, predstavniki Nacionalnega zavezništva so osbo kritizirali guvernerja Banke Italije, zelo dramatično pa je izvenelo tudi zasedanje senata 19. oktobra ’95 o primeru pravosodnega minisba Mancusa. Vladi pa sta v spor s parlamentom prišli tudi zaradi velike uporabe zakonskih odlokov, vsega jih je bilo 614, od katerih jih je bilo odobrenih 114, kar 425 pa jih je zapadlo.
SMo Berlusconi, prvi predsednik vlade v tej zakonodajni dobi
Pepelnica za spreobrnjenje politikov
RIM - Papeška gregorijanska univerza je povabila poslance in senatorje, naj se na pepelnično sredo udeležijo »dneva pobtične usmiljenosti«, ki bo priložnost za »kolektivno kulturno poglobitev in duhodni premislek«. Pobudnik srečanja je škof v Rietiju Giuseppe Molinari, ki meni, da bi morala biti pepelnica za pohtike in ostale družbene delavce dan razmišljanja in spreobrnjenja. Tako naj bi se te osebe bolje pripravile na izvajanje svojih družbenih funkcij, kot je storil Jezus, ki je preživel v puščavi 40 dni, da bi se pripravil na svoje javno življenje.
Zakonodajna doba v znamenju velikih ekonomskih nihanj
RIM - Dvanajsta zakonodajna doba povojne Italije, ki se je - po komaj 25 mesecih življenja -pravkar iztekla, se je poslovila s takimi ekonomskimi rezultati, ki bi jih lahko z eno besedo označili za nehomogene. Od sivih dni takoj po recesiji, s Se vedno nesproščenim gospodarskim sistemom in s sanacijo javnih financ, ki sta jo vladi Amato in Ciampi komaj naCeli, prek naraščajočega optimizma zaradi vse boljših ekonomskih kazalcev, ki so napovedovali polno gospodarsko oživitev, do trdovratnih madežev inflacije, javne zadolžitve in nezaposlenosti, ki jih bo treba šele odpraviti. Tako je v grobem obrisu gospodarsko gibanje pravkar minulega zakonodajnega obdobja.
V ospredje stopa napredek na področju sanacije javnih računov, saj se je državna poraba v tem Času od 9, 5 spustila na 7, 4 odstotka bruto domačega proizvoda. Neprimerno slabše se je izkazala italijanska valuta, ki je doživela moCno razvrednotenje, saj je v 25 mesecih pri teCaju z marko izgubila kar 120 lir (nemški bankovec je konec januarja 1994 veljal 975 lir, v petek pa je bilo treba v New Yorku zanj odšteti kar 1.093 lir). Podobno negativno se je gibala inflacija, ki je januarja 1994 kazala 4, 2-odstotno stopnjo, novembra istega leta se je spustila na 3, 7, konec lanskega leta pa se je povzpela na 5, 8 odstotka. Gre torej za zelo nasprotujoče si trende, o čemer govori tudi prava eksplozija izvoza na račun podcenjene lire, kar je povečalo razlike v produktivnosti in stopnji brezposelnosti med različnimi deli države.
Italijanska proizvodnja, ki se je komaj izvila iz recesijske spirale leta 1993 (takrat je BDP prvič upadel, za 0, 7 odstotka), je začela pred marčevi-mi volitvami leta 1994 kazati znake oživljanja, ki so se iz trimesečja v trimesečje stopnjevali in se -z nekterimi znaki upočasnjevanja - nadaljevali tudi lani. Vendar se je nadaljevalo tudi negativno gibanje lire in inflacije, kar je Banko Italije prisililo k večkratnemu zvišanju cene denarja in k omejevanju monetarne mase. Finančni trgi so ekonomska (in politična) gibanja spremljali s prav tako vidnim nihanjem, medtem ko so žepe državljanov v tem času izpraznili tudi trije javnofinančni manevri.
____DEŽELNA POLITIKA / PRED VOLILNO PREIZKUŠNJO 21.APRILA_
Stranke se že pripravljajo na parlamentarne volitve
Bratina: Če bodo za to pogoji, se bom spet potegoval zo senat
TRST - Tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini so že stekle priprave na aprilske predčasne volitve. Kartel svoboščin je že napovedal kandidature v vseh enoman-datnih okrožjih, zadržanje Prodijeve Oljke pa bo odvisno od morebitnih volilnih povezav s SKP in s Severno Ligo, ki pa se bodo sklepala na vsedržavni ravni. Kartel svoboščin (v njem je bila takrat tudi Liga) je na volitvah marca leta 1994 osvojil vsa okrožja, z izjemo tržaškega, kjer je za senat prevladal neodvisni kandidat Claudio Magris. Slednji je že napovedal, da ne bo veC kandidiral.
Pač pa je na ponovno kandidaturo pripravljen slovenski go-riški senator Darko Bratina (na sliki). »Svoje kandidature noCem nikomur vsiljevati, Ce bodo za to pogoji in seveda ustrezni široki konsenz, sem vsekakor pripravljen za to naporno volilno preizkušnjo«,
nam je povedal Bratina. Za mesto senatorja se bo v Gorici skoraj gotovo spet potegoval tudi deželni koordinator ”Forza Ita-lia“ Ettore Romoli.
V Trstu se je Magris, kot rečeno, že odpovedal kandidaturi. Gibanje Oljke namerava na njegovo mesto predlagati neodvisno in prestižno osebnost, ki bi uživala tudi podporo Komunistične prenove in morda Severne lige. Med možnimi kandidati je nekdanji pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Lloyd Triesti-no Antonio Sodaro, ki je bil prvi deželni koordinator Prodijevih odborov. Govori pa se tudi o dolgoletnem bivšem evropskem poslancu Giorgiu Rosset-tiju.
Desnica bo v mestnem poslanskem okrožju spet predlagala Gualberta Niccolinija, bivšega pristaša Bos sij e ve stranke, ki je kasneje skočil na Berlusconijev in Finijev voz. V oko-
liškem okrožju je pred dvema letoma prevladala predstavnica ”Forza Italia" Antonietta Mameči Vascon, ki pa, kot kaže, nima velikih možnosti za novo kandidaturo. Na mestu v zbornici spet računa tržaški vodja Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je bil izvoljen v parlament po odstopu Gianfran-ca Finija. Menia naj bi tudi tokrat kandidiral v proporcnem volilnem sistemu.
Popolnoma odprte pa so kandidature v naprednem in demokratičnem taboru, kjer bo marsikaj odvisno od volilnih dogovorov med levo sredino in SKP, ki sta bili pred dvema letoma združeni v progresistic-nem zavezništu. S tem v zvezi že nekaj Časa krožijo imena novinarja Piccola Paola Rumiza, novinarskega komentatorja Mitje VolCiCa in zgodovinarja Luigija Negrellija.
S.T.
SPOROČILO ZA TISK n
SSk: na listah Oljke v deželi vsaj 2 Slovenca
TRST - Slovenska skupnost se je že pred časom opredelila za levosredinsko volilno zavezništvo Oljke, ker je prepričana, da le-to nudi večja jamstva za demokratični razvoj italijanske družbe in njenih institucij, kakor tudi za uravnovešeno gospodarsko in socialno rast države v okviru evropskih in širših integracijskih procesov. Ob tem seveda ne gre spregledati, piše v izjavi SSk, da Slovenci, podobno kot pripadniki drugih narodnostnih manjšin, dejansko nimamo kaj iskati v desnosredinskem taboru, v katerem so doma in celo zaskrbljujoče pridobivajo na veljavi ljudje in sile, ki so se še do nedavnega odprto sklicevali na fašizem in ki tudi danes zavzemajo najbolj negativna stališča do naše skupnosti in do naše matične države.
SSk ima v okviru levosredinskega volilnega zavezništva svoja specifična stališča, bodisi kar zadeva program bodisi kar zadeva kandidate. Tako je SSk izdelala vrsto popravkov oziroma dopolnil k tezam, ki predstavljajo osnutek programa Oljke. Te popravke bo SSk iznesla - po možnosti sporazumno z drugimi slovenskimi predstavniki - na skorajšnjih pokrajinskih skupščinah ter na zaključni vsedržavni konvenciji levosredinskega zavezništva. SSk namerava posebej opozoriti na potrebo po ovrednotenju in zaščiti narodnostnih in jezikovnih manjšin na osnovi ustavnih in mednarodnih obveznosti Italije; zavzema se za odobritev okvirne zakonodaje za zaščito jezikovnih skupnosti v državi; predlaga, naj se izpopolnijo zaščitna določila v korist Nemcev in Ladincev na Južnem Tirolskem in Francozov v Dolini Aoste ter še zlasti naj parlament končno odobri pravičen zaščitni zakon za Slovence.
Kar zadeva minimalno zajamčeno zastopstvo, S.Sk med drugim predlaga, naj bi bili v bodoči Zbornici dežel, ki bi zamenjala senat, nujno zastopani predstavniki narodnostnih manjšin. Kot znano, se problem zastopanosti na vsedržavni ravni posebno perece postavlja za našo manjšino, ki bi v primeru uvedbe uninominalnega večinskega volilnega sistema z balotažo, za katerega se zavzema tudi Oljka, dejansko izgubila še zadnjo možnost izvolitve svojega predstavnika, razen Ce ne bi prišlo do korektur prav v smislu zajamčenega minimalnega zastopstva.
SSk nadalje predlaga, da bi na kandidatnih listah Oljke v FJK nastopila na izglednih mestih vsaj dva pripadnika slovenske manjšine, po eden za vsako zbornico. »Kandidata hi morala biti sad dogovora med Slovenci brez vsiljevanj izpred dveh let. Odražati bi morala pluralno razvejanost naše skupnosti in dajati bi morala tudi jamstva za veCjo delavnost in učinkovitost«.
TRST / IZ VRST LEGAMBIENTE
Protest zoper plinsko postajo
»Uresničitev načrta SNAM bi hudo prizadela ves Tržaški zaliv«
Adižo, Brento in SoCo izliva vanj toliko organskih onesnažujočih snovi, kolikor jih proizvede 25 milijonov ljudi, piše v sporočilu. Vsako leto sprejme Jadran med drugim 85.000 ton žvepla, 273.000 ton dušika, 16.200 ton de-tergensov, 41 ton živega srebra in 1.440 ton svinca, k čemur pa je treba prišteti še ogromne količine tako imenovanih civilnih odpadkov. Najhuje pri vsem tem je, da so preCišCevalne naprave nezadostne. In Ce nadalje upoštevamo še naftovod SIOT ter ben-cinovode TOTAL, opozarja Legam-biente, potem je jasno, da bi uresničitev Snamovega načrta v Tržiču uničila zaliv Panzana in verjetno prizadejala nepovrnljivo škodo celovitemu ekosistemu v Tržaškem zalivu, sicer pa preprečila razmah turističnih in maloobrt-nih ter malotrgovskih dejavnosti.
TRST - Tržaška naravovarstvena organizacija Legambiente je izdala včeraj tiskovno sporočilo, V katerem poudarja odklonilno stališče do naCrta državne družbe SNAM za izgradnjo plinskega terminala oziroma postaje za vplinje-vanje tekočega metana iz Nigerije. Sna-mu priznava sicer, da se je pripravljen projektu odreči v primeru, ko bi se prebivalstvo z referendumom izreklo proti njemu, zaskrbljeno pa ugotavlja, da je prejšnja vlada v Rimu uresničitev programa dejansko vsilila, pa naj se spelje kjer koli, v Tržiču ali Montaltu di Castro, »kajti pogodbo z izvoznikom je paC potrebno spoštovati«.
Legambiente navaja, da je Jadran po svojih geomorfoloških lastnostih zaprto in plitvo morje s počasnim pretokom, zato pa toliko bolj občutljivo za zunanje učinke. 2e zdaj se s Padom,
KOROŠKA / MANJŠINA
Vodstvo ZS0
pri Zemottu
Delegacijo sprejel tudi namestnik glavarja Ausserwinkler
Vodstvo ZSO s predsednikom Sturmom na čelu (levo) pri namestniku deželnega glavarja Ausserv/inklerju
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto in njegov namestnik Michael Aus-semvinkler sta ta teden v loCenih pogovorih sprejela na obenem zboru izvoljeno vodsto Zveze slovenskih organizacij na Čelu s presednikom Marjanom Sturmom, podpredsednico Ano Blatnik in . tajnikom Mirkom VVakounigom.
Deželni glavar Zernatto je v pogovoru z zastopniki ZSO izpostavil pomen narodnostnih skupnostih v današnji in Evropi prihodnosti in pri tem poudaril njihovo povezovalno funkcijo tako glede sodelovanja med sosednjimi državami kot tudi med regijami. Deželni glavar in predsednik Ljudske stranke na Koroškem se je nadalje izrekel za zaščitne ukrepe za ohranitev identitete slovenske manjšine na Koroškem ter se v luCi integracijskih procesov v Evropi izrekel tudi za ofenzivno nastopanje na področjih učenja jezikov
sosedov tdr razvijanju drugih izobraževalnih programov. Program ZSO za sožitje v deželi je pozdravil.
Namestnik deželnega glavarja Ausservvinkler, hkrati šef koroških socialdemokratov, je v pogovoru z vodstvom ZSO poudaril pomen etnične raznolikosti v Evropi in se zavzel za resne pobude in ukrepe Evropske unije za ohranitev kulturne in jezikovne raznolikosti na stari celini, na Koroškem pa naj bi tako večina kot manjšina skušali doprinesti svoj delež k razvijanju mirnega in strpnega sožitja. Namestnik deželnega glavarja je s tem v zvezi pozitivno ocenil odprtost novega programa Zveze slovenskih organizacij in zagotovil, da bo kot deželni kulturni referent podprl vse pobude, ki služijo tako krepitvi samozavesti manjšine kot tudi poglobitvi dialoga med obema narodoma na Koroškem.
Ivan Lukan
PORABJE / OBiSK PRI MANJŠINI
Slovenski zunanji minister Thaler je v petek obiskal porabske Slovence
Govor o sodelovanju, o mejnih prehodih in o radijskih sporedih
GORNJI SENIK - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je v petek dopoldne prispel v Porabje na enodnevni obisk, kjer se je pogovarjal s predstavniki Slovencev na Madžarskem in krajevnih oblasti. Na mejnem prehodu Martinje-Gornji Senik so vodjo slovenske diplomacije pričakali veleposlanik Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajos, predsednik Železne Županija Gyula Pusztai, predsednik Državne manjšinske samouprave in župan Gornjega Senika Martin Rotoš ter predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok. Po krajšem obisku v muzeju na Gornjem Seniku je imel minister v tamkajšnji knjižnici pogovor s predstavniki slovenske manjšine, vodstom obeh manjšinskih organizacij (Zveza Slo-
vencev na Madžarskem in Državna manjšinska samouprava), ki so mu predstavili težave, ki jih pestijo. Med največjimi problemi so omenili slab gospodarski položaj na območju, ki se je še posebej poslabšal po letu 1990. Eden izmed glavnih vzrokov za slab gospodarski položaj je slaba infrastruktura, zato so se predstavniki manjšine, kot že večkrat doslej zavzeli za povečanje števila mejhnih prehedo med Slovenijo in Madžarsko ter prekategorizacijo nekaterih mejnih prehodov, ki naj bi postali mednarodni.
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok je povedal, da po-rabski Slovenci že nekaj časa razmišljajo, da bi v Monoštru odprli konzulat republike Slovenije. Ta bi po
mnenju manjšine veliko pripomogel k razvoju območja in sodelovanju med matično državo in porabskimi Slovenci. Minister Thaler je pozdravil omenjeni predlog in dejal, da bo o tem poročal vladi in predlog predlagal v obravnavo. Thaler je menil, da bi konzulat, če bi ga v Monoštru odprili, pomenil predvsem komunikacijo z mantično državo in predstavljal organ za pomoč manjšini, predvsem na gospodarskem področju. Po-rabski Slovenci si prizadevajo tudi za več slovenščine v madžarskih medijih. Trenutno imajo na voljo le 30 minut programa tedensko na drugem programu madžarske televizije. Predvsem si želijo lastno radijsko postajo - pogovori s pristojnimi organi o tem že potekajo.
LJUDSKA STRANKA / NA POSVETU OSVOJILI NOVA STALIŠČA
FAŠISTIČNO NASILJE / PO NAPADU NA DIJAKA
»Globalna zaščita« kraškoga parka
Pristojnost naj prevzame Kraška gorska skupnost
Zaskrbljenost in splošna obsodba
Prijatelj slovenskega dijaka še v bolnišnici
Ljudska stranka je za »globalno zaščito« Krasa dcot značilnega in ogroženega okolja, ki ga je človek oblikoval tako z naravnega kot s kulturnega vidika. Zaradi tega je treba upoštevati in zaščititi naravne in znanstvene posebnosti tega ozemlja, nič manj pozornosti pa je treba posvetiti etnični specifiki kraškega prebivalstva, njegove kulture in ekonomije. Zaščita tako zasnovanega kraškega parka, ki naj torej ne postane naravoslovni park ali zoološki vrt, naj bo v pristojnosti Gorske skupnosti s podporo deželne uprave.
Včerajšnji posvet Ljudske stranke je privedel do teh zaključkov na podlagi smernic strnjenih v dokumentu, ki so ga pripravili člani skupine Ljudske stranke za okolje. Na zasedanju so poročali poleg svetovalca VValterja Godine, ki se že dalj časa posveča tej tematiki, tudi nekdanji poslanci Belci in Coloni, zaključke pa je povzel podpredsednik deželne vlade Cristiano Degano. Slednji je v imenu odbora zagotovil podporo deželne vlade taki usmeritvi in, kar je še zlasti pomembno, pripravljenost na sodelovanje s Kraško gorsko skupnostjo kot upraviteljem kraškega parka. Gorski skupnosti so soglasno priznali prednost, da se je zanjo že izrazilo 10 od 11 zainteresiranih občin in da je to javna ustanova, ki predstavlja prizadeto prebivalstvo. Ob tem osrednjem upravitelju naj bi bile deželna uprava kot vir finančnih
»Bivši demokristjani...« o »antropski skupnosti«
Priznati je treba, da je zaščita domačega prebivalsta nedvomno eden od temeljev, na katerem slonijo stališča včerajšnjega zasedanja Ljudske stranke. V dokumentu, dolgem skoraj sedem strani, je velikorat govor o »antropski kulturni skupnosti«, o »Kraševcih«, »domačinih« ipd, samo enkrat pa se sramežljivo pojavijo besede »prebivalci slovenskega izvora«. Zakaj še vedno taka previdnost pri izražanju, zakaj ni nikoli besede Slovenci, slovenska manjšina? Mar ni, kot če bi zapisali, da so se včeraj sestali »tisti bivši demokristjani, ki so pristopili k levosredinskemu gibanju Oljke«?
Za tržaškega občinskega svetovalca VValterja Godino, ki je med pobudniki včerajšnjega zasedanja, je predvsem pomembno, da je»kot poročevalec podčrtal pomen, ki ga ima u-pravljanje lastnega teritorija za manjšino. Pred polno dvorano sem
povedal, da je treba zaščititi Kras s človekom vred in to predvsem zaradi tistega velikega, pretežnega dela kraškega prebivalstva, ki je spada v slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To je v bistvu pravi razlog, zaradi katerega je treba zaščititi Kras, in samo tako bo Kras lahko podstal pomembno sredstvo medsebojnega spoznavanja. O tem ni pri nas več nobenega slepomišenja...«
Svetovalcu Godini gre res priznati jasno stališče in verjetno tudi del zasluge, da »stranka bivših demokristjanov, ki so pristopili...« končno priznava osrednjo vlogo Kraške gorske skupnosti (kar se je sicer zgodilo, ko je po dolgoletni opoziciji Ljudska stranka pristopila k upravljanju Kraške gor je torej treba premik naprej, ki pa še ni popolnoma izbrisal iz palače Diana starega tabuja do naše »antropske kulturne skupnosti«.
sredstev, ter dve posvetovalni telesi, eno za družbene, drugo pa za naravne aspekte kraškega parka.
V stališčih, ki so jih osvojili na včerajšnjem posvetu, so orisali široko paleto kraških posebnosti in dejavnosti, ki jih je treba ovrednotiti: od turizma do arhitekture, od zelenja do podzemlja, od kulture domačinov do sožitja z novejšimi priseljenci. Med drugim so tudi podrli zamisel, naj bo park odprt za mednarodno sodelovanje, saj se Kras razteza na obeh straneh meje in bi marsikatero pobudo lahko razvijali usklajeno, z večjo pestrostjo in z večjim uspehom.
V obrambo živali
Protest zaščitnikov živali pred Starim pristaniščem
»Mar bi še zapisali, ob kakšni uri in po katerih ulicah se vrača domov...« Tak je bil prvi komentar matere pretepenega slovenskega 17-letnika. V včerajšnji kroniki smo zabeležil samo začetnici napadenih dijakov, ker tako narekuje novinarska etika in predpisi v primeru mladoletnikov, tržaški italijanski dnevnik pa je objavil obe imeni, za enega od pretepenih fantov pa celo domači naslov. Ker je torej vest že prodrla v javnost, lahko zapišemo, da gre za 17-letnega Davida Fischerja in 18-letnega Alana Curtisa. Slednji je še na zdravljenju v katinarski bolnišnici, očitno mu je udarec s pestjo po obrazu prizadel kaj več kot samo poškodbo nosnega pretina.
Z oddelka kvesture, ki vodi zadevno preiskavo, ni včeraj prodrla nobena nova informacija. Predvčerajšnja izjava preiskovalcev, da »je treba napad pripisati bolj pohtični nestrpnosti kot pa rasni mržnji,« je izzvala kritiko prizadetih staršev in javnosti nasploh, saj zveni; kot da bi šlo za primer nasprotujočega si političnega ekstremizma. V resnici pa je trojica doslej neznanih fašistov surovo napadla, opsovala in pretepla slovenskega dijaka in njegovega prijatelja potem, ko je z neposrednim vprašanjem preverila, da gre res za Slovenca. Pri tem je groteskno, da je hujše poškodbe utrpel ravno tisti, ki ni slovenskega rodu, saj je Curtis po očetu italijanskega, po materi pa romunskega rodu: pač ena od tolikih trapastih posledic rasistične zablode...
VČERAJ / OB TRŽAŠKEM NABREŽJU
Protest zoper mučenje živali
Med 150 demonstranti tudi številni Avstrijci, Nemci in Švicarji
Včerajšnji dan je v mestu potekel resda v znamenju pustnih šem, torej v razigranem vzdušju, vendar so ga nepričakovano močno razgibali tudi manifestantje iz vrst združenj za zaščito živali, tako da so morali nekajkrat poseči varnostniki.
Na Trgu Unita se je dopoldne zbralo kakšnih 150 mladih zaščitnikov živali, med katerimi so bili poleg domačih in drugih italijanskih še avstrijski, švicarski in nemški. Protestirali so zaradi prevažanja klavne živine s tovornjaki, obenem pa tudi proti mehanizirani reji goveda, drobnice, perutnine, prašičev in kuncev. Slo je za pripadnike kakšnih dvanajstih organizacij, demonstracijo pa sta priredili Animal Peace, ki je nastala v Nemčiji, a deluje zdaj tudi v Italiji, in avstrijska VGT.
Protestniki so vzklikali gesla, dvigali transparente ter si natikali lepenkaste volovje in pete-linje glave. Žal so si omislili tudi skrajno neokusno primerjavo med žrtvami nacističnega terorja in živalmi, ki jih človek žrtvuje za lastno prehrano: na eni od tabel je bil v zgornjem delu fotografski posnetek transporta za Auschvvitz, v spodnjem pa posnetek tovornjaka z živino!
Vse je bilo v redu do trenutka, ko se je skupinica odločila, da vso zadevo še poživi, k čemur je pritegnila veliko večino kolegov in kolegic. Stekli so do Trga Liberta in navalih na vhod v staro prosto luko. Eni so preskočih ograjo, druge pa so policisti in karabinjerji zadržah.
To pa še ni bilo vse. Z omenjenega trga so se podah proti Sv. Andreju in uprizorih nov pro-
test najprej pred kopališčem Ausonia, potem na V. pomolu, nazadnje pa še na VH. pomolu, kjer se je vse skupaj še bolj zapletlo. Skupina nemških mladincev je namreč blokirala z govedom natovorjen kamion za mednarodne prevoze, ki bi ga bih morah vkrcati na ladjo in odpeljati kam čez morje. V resnici gre skozi tržaško luko veliko govedi in drugih živali iz vzhodne Evrope, ki so namenjene prvenstveno na afriško celino. Tudi tu je seveda nastopila policija, točneje patrulja letečega oddelka kvesture, nasilja pa ni bilo. Protestniki so se naposled razšli, varnostniki pa tudi.
V morju našli kalašnikova
Karabinjerski potapljači so včeraj odkrili na morskem dnu ob pomolu Santorio blizu pomola F.lli Bandiera brzostrelno puško kalašnikov. Nanjo jih je bil opozoril neki pešec, ki jo zagledal po naključju. Kapetan Gianmar-co Sottili s karabinjerske postaje v Ul. Hermet nam je povedal, da je puška v odličnem stanju, torej nedavne izdelave, in da je bila celo nabita. Seveda so jo zaplenili, zadevo pa prijavili javnemu tožilcu dr. Nicoliju. Menda so jo spustili v morje s kakšnega plovila, nedvomno pa so jo prinesli z Vzhoda.
SESTANEK / DE2ELA-FINMARE
Ttioški Uoyd naj bi čimpiej privatizirali
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine in vodstvo državnega holdinga Finmare sta zavzeli soglasno stališče, da bi kazalo čimprej privatizirati Tržaški Lloyd.
To izhaja iz včerajšnjega sestanka med podpredsednikom Finmareja dr. Zappijem na eni ter podpredsednikom deželne uprave FJk Cri-stianom Deganom in njegovim deželnim odbornikom za prevoze Giorgiom Mattassijem na drugi strani. Zastopnika Dežele sta ob tem potrdila, da bo njuna uprava dejavno pristopila k privatizacijskemu postopku, in sicer preko finančne družbe Friulia.
Prodajo prestižne plovne družbe zasebnikom sta obe strani utemeljili predvsem z okoliščino, da je lansko leto dosegla izvrstne poslovne rezultate, s tam pa sta posredno tudi pritrdili temu, kar pravzaprav že dolgo časa zatrjujejo sindikalisti iz vrst Cgil, Cisl in Uil v nasprotju z alternativno tezo, po kateri naj se Lloyd združi z genovsko plovno družbo Italia.
Dr. Zappi je sicer posvaril pred prenagljenim ukrepanjem. Preden se karkoli počne v smeri privatizacije, bo pač treba počakati na mnenje medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) oziroma na skupni dekret ministrstev za prevoze in zaklad, na katerega osnovi bodo izdelali ustrezni zakon. Podpredsednik Finmareja je deželno vlado tudi pozval, naj budno spremlja dogajanje, naj pa glede pogajanj za prodajo družbe eni ali več izmed zainteresiranih privatnih ladjarskih skupin ostane super partes.
Starši, stranke in šolniki
Pisma Davidovih in Alanovih staršev
Starši Davida Fischerja so naslovili na župana in na prefekta pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi izjav preiskovalcev, ki pripisujejo napad politični nestrpnosti, ne pa rasnemu sovraštvu, kot da bi šlo za »nasprotujoča si ekstremizma«: ne sme biti nobenega političnega alibija za kriminalno dejanje, ugotavljata Majda in Filip Fischer. Za člana židovske skupnosti je hudo žaljivo in enako nesprejemljivo, pa naj bodo tarče rasizma Židje, Slovenci, Romi ali katerikoli drugi pripadniki človeškega rodu, kakor tudi našega versko in nacionalno raznolikega mesta. »Sin in prijatelj imata na obrazu podplutbe, ki bodo sčasoma izginile, prizadetosti v duši pa ne bo mogoče izbrisati.« Zato si zakonca Fischer pričakujeta od župana in prefekta, da bosta še bolj podprla uveljavitev verske in etnične raznolikosti Trsta kot obogatitve za vse mesto.
Alanov oče Ervino Curtis pa je napisal dve daljši pismi za župana in prefekta. Slednjemu je poudaril nesprejemljivost takega dogajanja »v mestu, kjer se spajajo različne narodnosti in je most proti Vzhodu«, obenem pa zahteval - podobno kot zakonca Fischerjeva - naj preiskovalci hitro in učinkovito nastopijo proti nasilnežem. Zupanu pa je dr. Curtis predočil problem varnosti na območju Drevoreda XX. septembra, kjer v zadnjih časih končno prepovedujejo divje parkiranje vozil, očitno pa ni enako prepovedano nasilje. »Spoštovani župan, nisem slovenskega rodu in nisem vpisan v nobeno stranko, zato dovolite, da to pismo zaključim - tako kot Vi v prvem pozdravu tržaškemu prebivalstvu - s pozdravom: hvala lepa (op. ur. slovensko v tekstu).«
Tajništvo Slovenske skupnosti
Pokrajinsko tajništvo SSk najodločneje obsoja napad na slovenskega mladeniča in na njegovega prijatelja, »ki je verjetno kriv samo tega, da je prijatelj Slovenca. Gre za izpad etnične nestrpnosti, ki nima nič skupnega s političnim bojem, pa naj bo ta še tako vroč. Tudi skrajne politične stranke so se v zadnjih časih, vsaj v besedah, ogradile od nasilja kot političnega sredstva.«
Dejanja ni mogoče obravnavati kot pobalinski izgred ali izraz političnega boja, ampak le kot pojav rasne mržnje. »Pripadnost narodu ni pripadnost političnemu gibanju, kakor beremo v trditvi, ki jo sredstva javnega obveščanja pripisujejo kvesturi. SSk zaupa v odgovorno zadržanje vseh družbenih sil, da ne bo prišlo do zlorabljanja spornih zgodovinskih dogodkov. Ljudje danes potrebujejo miru in gotovosti, ne pa razdorov in nestrpnosti. Poskušati moramo ustvariti ozračje odprtega dialoga, ki naj privede do sožitja v smislu komplementarnosti v različnosti, po zgledu zadnjih tržaških občinskih volitev.«
Izjava mladih Oljke
Mladi Prodijevega gibanja so prizadeti zaradi primera nasilja, sovraštva in mržnje, ki dokazuje, da je žal tudi med nekaterimi mladimi še živo negativno sporočilo »starejših frustrirancev«, ki pa so na srečo samo manjši del tržaške družbe. Za mlade Oljke je edina perspektiva v odpiranju, medsebojnem spoznavanju in dialogu, kar zagotavlja obogatitev za vse člane tukajšnje družbe. Taka pozitivna »Tržaškost« je za mlade, ki se prepoznavajo v Prodijevem zavezništvu, sinonim za evropsko dimenzijo širine, odprtosti in svobode, in Alan in David kažeta v to smer.
Izjava profesorjev učiteljišča
Za profesorje učiteljišča so nasilneži pokazali, kam vodi politika tistih, ki izrabljajo dogodke izpred petdesetih in več let za hujskanje k mržnji do slovenske manjšine. »Logika napadalcev na žalost ni osamljena, saj se pojavlja tudi v nastopih predstavnikov demokratičnih strank, ki utemeljujejo neizpolnjevanje ustavnega določila o varstvu slovenske jezikovne manjšine prav z dogodki izpred več kot pol stoletja... Ob tem dogodku se postavljata zaskrbljujoči vprašanji: kaj počne šola, ki ima nalogo vzgajati k spoštovanju zakonov, kako tisk v italijanskem jeziku s svojim poročanjem vpliva na odnose italijanske večine do slovenske manjšine. Politikom, časnikarjem in šolnikom pa tudi vsemu ostalemu tržaškemu prebivalstvu priporočamo branje knjige Pietra Brignolija Santa messa per i miei fucilati.«
________PREDSEDNIKI PODROČNIH SVETOV__
Pismo Scalfaru in Lombardu o naši šoli
Navedba primerov, ki prizadevajo slovensko šolo
Objavljamo pismo, ki so ga predsedniki področnih svetov poslah predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru ter ministru za šolstvo Giancarlu Lombardiju:
Predsedniki vseh petih področnih svetov didaktičnih ravnateljstev osnovnih šol s slovenskim uCnim jezikom na Tržaškem odločno protestiramo proti ravnanju tržaškega šolskega skrbnika in drugim sklepom, ki tako težko prizadevajo šolsko omrežje in delovanje slovenskih šol na Tržaškem. Ogorčeno in nemočno gledamo ravnanje države, ki krati naši manjšini najosnovnejše pravice, in sicer svobodno izobraževanje v materinem jeziku.
Slovenska manjšina je že v preteklosti poznala Genti-lejevo reformo, ki je postopoma zaprla vse slovenske
šole na Primorskem. Dandanes segajo oblasti po bolj "demokratičnih oblikah”, a z istim rezultatom: postopno zapreti slovenske šole ah pa z revnimi prispevki onemogočiti normalno delovanje. Mislimo, da ni odveč, Ce poudarimo, da so naše šole manjšinske, zato mora država z njimi drugače ravnati kot z večinskimi šolami.
V zadnjih dveh letih so oblasti ukinile: - samostojnost nižje srednje šole Fran Erjavec v Trstu in nižje šole Fran Levstik na Proseku; -vrtec v Utici Conti v Trstu; -sindikalne dopuste Sindikatu slovenske šole; - dejansko uživanje štipendij za izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji; - urad za slovenske osnovne šole na tržaškem šolskem skrbništvu; - priznavanje slovenskih diplom.
Poleg tega oblasti: - podeljujejo smešno nizke vsote didaktičnim ravnateljstvom za delovanje slovenskih šol; - razpisujejo namesto dveh le eno mesto didaktičnega ravnatelja; -načrtujejo novo šolsko omrežje brez posveta z manjšino; - še vedno ne upoštevajo 20-letnih zahtev po avtonomiji slovenskega šolstva v Italiji.
Poudarjamo: - da 6. člen italijanske ustave šCiti manjšine; - da ščitijo nšše šole mednarodne pogodbe (Londonski memorandum in Osimski sporazumi, o veljavnosti katerih je med drugim ravno pred kratkim tehtno spregovorilo Ustavno sodišče v svoji letošnji razsodbi št. 15); - da ureja naše šole tudi zakon št 932 iz leta 1973, ki je bil sprejet v Parlamentu, zato ga ne sme
noben funkcionar samovoljno kršiti; - da nosijo slovenska ravnateljstva breme dvojezičnega poslovanja, Čeprav ima Skrbništvo na razpolago slovensko osebje, ki bi bilo lahko usposobljeno za prevode. Tudi v tem se kaže nespoštljiv odnos šolske birokracije do manjšine.
Zaradi vseh teh razlogov se obračamo na Vas v upanju, da boste v okviru svojih pristojnosti pozitivno odgovoriti na upravičene zahteve naše manjšine oziroma nas staršev. Starši smo pripravljeni, da se odločno upremo vsem odločitvam, ki prizadevajo slovensko šolstvo.
S spoštovanjem
Predsedniki področnih svetov Jadrana Budin, Nadja Maganja, Claudio Ota, Milan Pahor, Lauro Trevisan
Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL -tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
_____SODELOVANJE MED TREBČAMI IN SEŽANO_
Večer slovenskih skladb in drugih zanimivosti
Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebe in Glasbena šola iz Sežane sta. priredila v petek v Ljudskem domu v Trebčah "Večer slovenskih skladb”. Poleg lepega števila mladih glasbenikov iz Trebe in .Sežane so večer obogatiti pesnik Atilij Kralj, ki je po rodu Trebenc, ter Andreja Krvina in njen mož Franc, ki sta predstavila lectarstvo - obrt izdelovanja raznih izdelkov iz medenega testa, ki so biti včasih sestavni del vseh vaških prireditev in postajajo danes spet velika dragocenost pri oživljanju starih slovenskih tradicij in običajev.
V glasbenem delu je nastopilo 13
gojencev iz Trebe in Sežane na različnih insturmentih. Poslušali smo izvajalce na piccolu, violini, rogu, klavirju, trobenti, klarinetu, flavti, kitari, harmoniki, tubi, itd. Glavno besedo je pri tem imel Leander Pegan, ki že vrsto let uspešno vodi tre-bensko godbo na pihala Viktor Parma, ki šteje sedaj 32 članov. Njen predsednik je Milan Cuk, ki je v petek napovedoval in povezoval bogat program veCera. Za klavirsko spremljavo, oziroma korepeticije sta poskrbela Lidija Pavlica in Luca Ferlini. Gojence so pripraviti profesorji Đurđica Babin, Lidija Pavlica, Igor
Kos in Evgen Prinčič. Med nastopajočimi je bila tudi gojenka pok. Tullia Možine in gojenec prof. Mas-similiana Morosinija na trobento.
Za dobro, veselo in prijetno počutje na petkovem veCeru je, kot rečeno, poskrbel priljubljeni narečni pesnik Atilij Kralj, ki je nanizal vrsto svojih duhovitih pesmi, posvečenih domači zemlji in drugim zanimivostim. Ob tem je Danijel Malalan, ki obiskuje akademijo za igralstvo v Ljubljani, zapel pesem "Je suha”, ki jo je napisal in uglasbil sam Kralj in z njo prejel nagrado na "Festivalu slovenske popevke”. Neva Lukeš
RIŽARNA / OTVORITEV V ČETRTEK
Razstava o preganjanju Židov
Gre za obsežno fotografsko razstavo z razlago in pričevanji
V četrtek, 22. februraja, ob 17.30 bodo v Rižarni odprli razstavo fotografij uničevalnih taborišč in tekstov preživelih ali žrtev nacističnega preganjanja. Gre za obsežno razstavo, ki jo je pripravil Inštitut za preučevanje zgodovine odporništva Doline Aosta v sodelovanju z vsedržavnim združenjem bivših
deportirancev in pod pokroviteljstvom Odbora Doline Aosta za praznovanje 50. obletnice odporništva in osvoboditve. V Trst je razstava prišla na pobudo občinskega odbomištva za kulturo-Mestnih muzejev, pristopila pa sta tudi Deželni inštitut za preučevanje odporniškega gibanja in krajevne židovske
skupnosti. Razstava bo odprta do 24. marca, in sicer od torka do petka in ob nedeljah od 9. do 13. ure, ob sobotah tudi popoldne od 16. do 19. ure, ob ponedeljkih pa je Rižarna zaprta.
Zaradi zasnove je razstava še posebej primerna za šolsko mladino, saj zelo nazorno prikazuje usodo nacističnih preganjancev, od deportacije do zadnje postaje. Na panojih bodo porazdelili preko sto fotografij, katerim bodo pridali tekste z obrazložitvijo dogodkov in pa razna pričevanja. Slike z ustrezno razlago so tudi zbrali v faksikle, ki sestavljajo zanimivo knjigo, omenjenemu gradivu pa so pridali še prispevek Anda Gilar-dija o fotografiji preganjanja Zidov, ki nekako zapolnjuje vrzel v zgodovini fotografije. Obiskovalci razstave v Rižarni lahko dobijo zgoraj navedeno gradivo ob vhodu.
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
18.	februarja 1996
SIMEN
Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 10.32 -Luna vzide ob 6.20 in zatone ob 17.19.
Jutri, PONEDELJEK,
19.	februarja 1996
RADKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1013,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Giulia Bearz, Riccardo Pitacco, Cristiana Placer, Nicole Fabbo, Elisa Pittini.
UMRLI SO: 85-letni Mario Racman, 74-letna Ester Santalesa, 64-letni Silvio Parenzan, 87-letna Katarina Kociancic, 91-letni Girolamo Galante, 83-letna Carla'Taučer, 81-letni Martino Filippi, 69-letni Au-gusto Zoff, 66-letna Sultana Tiano, 48-letni VValter Pugliese, 82-letna Marcella VVarbinek, 80-letna Serafina Piccione, 82-letni Carlo Zaintl, 86-letni Stelio Suttora, 82-letna Ita-la Senica.
; j LEKARNE
NEDELJA, 18. fenruarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginnastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 211001).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749),
ZAHVALA
Svojci
Josipa Corbatti
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so pospremiti našega dragega k zadnjemu počitku na ric-manjsko pokopališče. Posebna zahvala naj gre Združenemu MEPZ Sla-vec-Slovenec, KD Slavec, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalja in nam stali ob strani v tistih težkih trenutkih.
Log, 18. 2. 1996
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim kolegom, ki so sočustvovati z nami in na katerikoli način počastili spomin pok.
Giuseppeja
Braica
SVOJCI
Trst, 18. 2. 1996
ZAHVALA
Svojci drage
Zite Gabrielli
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovati.
Trst, 18. 2. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob boleči izgubi dragega očeta Alberta sočustvujejo s prof. Robijem Baraccijem kolegi in dijaki DPZIO J. Stefan Trst.
Ob izgubi dragega brata izražajo občuteno sožalje prof. Mariji Jere-mič kolegi DPZIO J. Stefan - Trst.
Juhi v Križu praznik upokojencev CGIL
V Ljudskem domu v Križu bo jutri z začetkom ob 16.30 tradicionalni praznik včlanjevanja sekcije upokojencev SPI-CGIL za zahodni Kras, ki združuje upokojence iz Križa, Proseka-Kontovela in zgoniške občine. Pozdravnim nagovorom krajevnih ter pokrajinskih zastopnikov SPI-CGIL bo sledila družabnost s prigrizkom.
Sekcija upokojencev SPI-CGIL, kot vsi krožki te organizacije, ne opravlja samo stroge sindikalne funkcije (pokojninsko oskrbo, davčne prijave itd.), a tudi širšo družabno oziroma družbeno vlogo za starejše občane, ki hočejo biti aktivni dejavniki lokalnih stvarnosti.
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Mario Micheli
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Ivana.
Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčerki Susanna in Gabriella, zeta Flavio in Paolo, nečakinja Lara in drugi sorodniki
Trst, 18. 2. 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Žalovanju se pridružujeta
svakinja Valeria in svak Piero
Trst, 18. 2. 1996
(Pogrebno podetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob tolikem sočustvovanju ob izgubi naše
Stanke Stubelj por. Budin
se občuteno iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svojo bližino in kakorkoli počastili njen spomin.
SVOJCI
Salež, 18. 2. 1996
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Lojzeta Košute
se iskreno zahvaljujemo pogrebcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Špehu.
DRUŽINA
Kontovel, 18. 2. 1996
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Federica Burlon
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin
F	SVOJCI
Ricmanje, 18. 2. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA Družini pokojnega
Ernesta Lorenzi
se iskreno zahvalujeta vsem, ki so ga pospremiti na zadnji poti, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Ricmanje, 18. 2. 1996
t
Dne 16. t.m. nas je zapustila naša draga
Carla Taučer
Žalostno vest sporočajo sestra Pierina z možem
Viktorjem, vnukinji Lučka in Sonia z družino ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v sredo, 21. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul.Costalunga naravnost v cerkev na Opčinah. Opčine, 18. 2. 1996
18. 2. 1966	18. 2. 1996
Ob 30. obletnici smrti
Karmele Vodopivec por. Krmec
se je spominjajo hčerki Lojzka in Vilma ter sinova Drago in Slavko.
Dolina, 18. 2. 1996
18. 2. 1991	18. 2. 1996
Viktor Corbatti
Že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoč.
Tvoji najdražji
Ricmanje, 18. 2. 1996
18 .2.1986	18. 2. 1996
Deset let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
Rado Škabar
Spominjajo se ga žena Cvetka, sin Bojan, brat Miro ter sestri Zora in Marija.
Sežana, Repentabor,
18. 2. 1996
Ob 20. obletnici smrti dragega
Marcela Siege
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi Trst, 18. 2. 1996
ODBOR ZA OHRANITEV STADIDMA 1. MAJ	ŠPORTNA ŠOLA TRST
KD ŠKAMPERLE
3 X PllSt na l. maju
Danes, 18. februarja od 15. do 20. ure: otroško pustno rajanje. Igra ansambel ZVEZDE.
Jutri, 19. februarja od 20. ure dalje: mladinski pustni žur Igra Status symbol.
V torek, 20. februarja od 20. ure dalje: tradicionalno pustovanje Igra Adria kvintet.
Za torek priporočamo rezervacijo miz na tel. St. 51377
KD S. ŠKAMPERLE
vabi na predstavitev beležnice ALDA RUPLA
ZAZNAVE IN ODTENKI
ki bo v Četrtek, 22. t. m. v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7.
ŠPORTNA SOLA TRST
prireja v sodelovanju s KD S. ŠKAMPERLE
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
danes, 18. t. m. od 15. do 19. ure na Stadionu 1. Maj (Vrdelska cest 7 - Sv. Ivan).
Igral bo ansambel Zvezde.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
vabi na predstavitev pesmarice
ZA STARO PRAVDO
ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29.
Pesmarico bo predstavil HUMBERT MAMOLO.
Sodelovali bodo: vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopoli in Tamara Kosič
V.D.E
Verginella Dean & C. s.n.c.
Kontovel 451 1	Trst
Tel. 040/225428 •	0337/543530
popravila • vzdrževanje • inštalacije in prilagoditve industrijskih in civilnih električnih napeljav po normati-vah zakona 46/90.
Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
NAGLUSN0ST
PONT/02
PHILIPS
DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV
SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ.
BREZPLAČNA POJASNILA PRI
NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030
urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30
v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047
ob sredah in petkih 9.30 - 12.30
KD F. VENTURINI
priredi
OTROŠKO
PUSTNO
RAJANJE
z ansamblom
ADRIA KVINTET
danes, 18. in v torek, 20. t. m., od 15. do 18. ure v Centru A. U. Miro pri Domju.
Danes bo rajanje poživel Čarodej Vikj.
KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124
OTROCI!
pridite na veselo
PUSTOVANJE,
ki bo jutri, 19. t.m., od 16. do 18. ure v društvenih prostorih.
Zabaval vas bo animator Franko Korošec. Čakamo Vas!
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi:
danes, 18. t. m. Slivno, Mavhinje, Ce-rovlje, Sempolaj in Praprot
ter jutri, 19. in torek,
20. t. m. Vižovlje, Se-sljan, Trnovco in Nabrežino
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
ALLAH HABAK -Z NAHRBTNIKOM PO IRANU
Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani
jutri 19. t. m., ob 20.30.
Predavatelj Bruno Križman.
SODISCEVTRSTU
Izvleček priposestvovalne tožbe
Sporočamo, da so Fait Gabriella, rojena v Trstu, 27.9.1919, bivajoča v Trstu, ul. s. Francesco 54, Schedi Silvestra, rojen v Trstu, 20.6.1923, bivajoč v Trstu, ul. Bonomea 112 in Scherii Daniela, rojena v Genovi, 6.6.1955, bivajoča v Trstu, ul. Bonomea 112, vložili ugotovitveno tožbo lastninske pravice po priposestvovanju za sledeče nepremičnine:
C.T. III. P.T. 2064 občine Greta zdaj vknjiženi kot lasniki, med drugimi tudi: Pasguale Lazzarini, pok. Gregork) z 1fi C.T. IV. - Giuseppina Sellich tudi Pel-legrini Froulich z 1/4 Francesco Pellegrini pok. Francesco z 1/4
Carto Pellegrini pok. Francesco z 1/4 dementna Pellegrini z 1/4.
Okrajni tržaški sodnik poziva zgoraj omenjene osebe na ugotovitveno obravnavo, ki bo na tržaškem sodišču dne, 27. maja 1996.
Predsednik sodišča je z odlokom 20.12.1995, avtoriziral notifikacijo zgoraj omenjenim lastnikom preko javnih razglasov v smislu člena 150 civilnega postopnika.
Trst, 9. februarja 1996
odv. Sergio Može
A. Marsich
cementni izdelki material za gradbeništvo
TRST-dr. cesta 202-III. km Rocol (Callaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924
KD PRIMORSKO
priredi
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ...
ZABAVA TUDI ZA ODRASLE
v torek, 20. t. m. v Srenj-ski hiši v Mačkoljah od 16. ure dalje.
Toplo vabljeni!
KINO
ARISTON -	14.30,
16.30,	18.35, 20.40, 22.45 »Va dove ti porta il cuo-re«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 15,30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dea dell’amo-re«, r-i. Woody Allen.
AMBASCIATORI -
16.00, 18.00, 20.05, 22.15
»Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer.
NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2-15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Cor-sari«, i. Geena Davis, Matthevv Modine.
NAZIONALE 3 - 15.20, 17.00 »Babe, un maialino coraggioso«; 18.45, 20.30, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cucinotta, Gian-marco Tognazzi.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »De-sperado«, i. Antonio Ban-dejas.
MIGNON - 16.00, 18.00
20.05, 22.15 »II presiden-te - una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Benning.
CAPITOL -	17.20,
19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man.
ALCIONE -	15.30,
18.30, 21.30 »Under-ground«, r. E. Kusturica.
LUMIERE - 16.00, 18.45, 21.30 »Lo sguardo di Ulis-se«, i. Harvey Keitel.
J PRIREDITVE
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik - Repentabor, MePZ Repentabor MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD Kraški dom.
SKD PRIMOREC iz Trebč v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in
Društvom izseljenih in zamejskih študentov vabi na predstavo igrivih študentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo MOLIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN ( komedija balet), ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD BARKOVLJE prireja na sedežu TPK Sirena dan slovenske kulture Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI. Nastop ZPZ I. Grbec iz Skednja, uvodna misel Sasa Martelanc v soboto, 24. t. m., ob 20.30.
SKD TABOR - OpCine. V nedeljo, 25. t.m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo za »ugriet Dan emigranta - vsakoletno srečanje- ki nam daje kuražo» z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marjan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo spodbuden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom.
H	IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di So-pra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah od jutri, 19. do srede, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573.
H ČESTITKE
BOJAN KURET danes 11. rojstni dan praznuje. Da bi s svojem inštrumentom, zdravjem in veseljem užival vso svojo bodočnost mu iz srca želijo vsi, ki ga imajo radi.
Dragi ROBERT! Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želijo starši in brat Maurizio.
Včeraj je praznoval 90. rojstni dan dragi nono ANTON PAROVEL iz Mačkolj. Vse najboljše mu kličejo pravnuki Ana, Eva in Dejan ter vsi iz družine Stepančič.
□ OBVESTILA
V BORIS SPORTS CLUBU bo danes, 18. t. m., ob 21. uri nastopila skupina Huara Pachanga z latinsko-ameriškimi in brazilskimi plesi. Do torka vsak dan pustno rajanje. Pustne Seme toplo vabljene!
PUSTNI ODBOR v Dolini prisrčno vabi vse ra-
Avtobusni velikonočni izleti
ROGAŠKA SLATINA - od 31.3. do 8.4.96 - 678.000 lir; MALI LOŠINJ - od 5. do 8.4.96 - 268.000 lir; KRANJSKA GORA - od 5. do 8.4.96 - 229.000 lir;
BLED - od 6. do 8.4.96 - 286.000 lir.
Na razpolago so vam še razno razni programi ter letalske vozovnice za vse destinacije.
Prodaja letalskih vozovnic za linijo Trst - Beograd.
Potovalni urad AURORA - ul. Milano 20, tel. 631300.
Loterijo	17■ februar 1996
BARI	72	21	47	88	3
CAGLIARI	33	80	64	68	7
FIRENCE	18	32	10	27	66
GENOVA	80	15	36	30	84
MILANO	58	29	14	43	90
NEAPELJ	34	14	27	84	4
PALERMO	74	86	85	5	52
RIM	68	66	64	47	9
TURIN	2	87	20	5	89
BENETKE	52	32 ENALOTTO		68	26	75
2 X 1	2 X X	2 2	1 X	1 2	
KVOTE
12	124,705.000,-
11	1.764.000,-
10	165.000,-
dožive in veseljaške vaščane, prijatelje in somišljenike na običajno koledovanje po Dolini in Krogljah. Kot vsako leto se zberemo danes, 18. t. m., ob 8.30 na KTuži: ape, godci in nadebudne zbrane skrmate krenemo na pot ob 9. uri. Zamudnike čakamo na posameznih zbirnih mestih!
KD F. PREŠEREN iz Boljunca	priredi
OTROŠKO	PUSTNO
RAJANJE danes, 18. t. m., ob 14.30 v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. V sredo, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Boljunika v vesolje. Toplo vabljeni!
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA veje volčičev in veveric priredi PUSTO-VANE za svoje najmlajse člane. Plesali bomo danes, 18 .t.m. v župnijski dvorani v Nabrežini od 15. do 18. ure. Vabljeni so tudi prijatelji in sošolci.
SKAVTI in skavtinje 1. stega priredijo danes, 18. t. m. v župnijski dvorani v Nabrežini PUSTOVANJE za izvidnike, vodnice in njihove prijatelje ter starejše člane SZSO. Pridite od 19. ure dalje!
SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih danes, 18. t. m. od 16. do 18. ure.
SKD PRIMOREC prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 20. t. m.od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Otroci pridite, ker bodo vesele igre.
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v torek, 20. t. m. od 15. do 18. ure v slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Ul. Ginnasti-ca 72, tel. št. 573141. Ob prijetnem rajanju s klovnom Pikijem bo obilo zabave z bogatim srečelovom.
VESELO PUSTOVANJE V TREBČAH - učenci in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo vaščane, da bodo na pustni torek male maske obiskale vse domove.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL vabi na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v Ljudskem domu v Križu jutri, 19. t.m., ob 16.30.
VODSTVO SZSO vabi
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGDP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severe 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča)
MONTESHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202
n>
Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c.
14
ERG PETROLI
Ul. F. Severo 2/7
API
Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
vse člane skupnosti voditeljev tehničnih vodstev in vse starejše člane organizacije na 1. predveliko-nočno srečanje, ki bo v četrtek, 22. t. m., ob 19.30 v Marjanišču na Opčinah.
V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231.
KRUT obvešča člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 3720062.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet” bo pel slovenski pevec Braco Koren. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z narodno-za-bavnim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici St. 200071.
ŠD MLADINA-Rolkar-ski odsek vabi v torek, 20.t.m. ob 15.30 v Sirkov Dom v Križ na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
KAVKASKI OVČAR
svetle dlake, psica z rdečo ovratnico, imenuje se Jura se je izgubila v torek v okolici Gabrovca. Tel. St. 661673 ali 225821.
NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. 312935.
SLOVENSKI družini nudim varstvo otroka -zanesljiva, poštena. Tel. št. 51048.
DINAMIČNIM in ambicioznim osebam s smislom za prodajne veščine in organizacijo nudimo zanimiv o možnost zaslužka, tudi part-time, na področju netvvork marketinga. Za dodatne informacije pišite na: M.B.E. int.235, Ul. S. Francesco 15/A- 34133 Trst.
28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah išče zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570.
IŠČEM star železni dvokolesni ročni voziček za kmečka opravila. Klicati od jutri dalje v zgodnjih jutranjih urah na St. 327091.
POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. St. 54390.
TROSOBNO stanovanje na Opčinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. St. 420604 ob večernih urah.
OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7.
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 139. Toči belo in črno vino.
PUST V SKEDNJU - V Domu J. Ukmar - Ul. Son-cini 112 deluje dobro založeni kiosk. Odprt bo danes in v torek, 20. t.m., od 18. ure dalje.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESI-Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
STALIŠČE ODBORA DSL
PREKO ŠTIRISTO NASTOPAJOČIH
a PRIREDITVE □ OBVESTILA
Bolnišnica naj ostane
Glede Usmiljenih bratov pa ima ključ v rokah Dežela
V pripravi pomembna glasbena prireditev "Oda Bertrandu”
Izvedli jo bodo v Vidmu, Gorici in Celovcu
Občinski odbor Demokratične stranke levice je na svoji zadnji seji, tudi kot pripravo na za jutri napovedano srečanje z ravnateljem Zdravstvene ustanove, ki pa je bilo odgodeno, kakor poročamo na drugem mestu, razpravljal o vprašanjih preureditve javnega zdravstva in še zlasti o najbolj aktualnem vprašanju, to je prenovi splošne bolnišnice v Gorici. Občinski odbor je glede teh vprašanj vnovič potrdil sicer že znana stališča: najbolj primerna je rešitev, da se splošna bolnišnica v Gorici ohrani na sedanji lokaciji in da se poskrbi za prenovo in posodobitev poslopja. Tudi zaradi tega, ker je bilo v ta namen v zadnjih letih vloženih že okrog deset milijard lir. Upoštevanja vredna ostaja tudi alternativna možnost (sicer vezana na pridobitev potrebnih finančnih sredstev), da se na isti lokaciji zgradi nova struktura.
Komite je ugodno ocenil odločitev da se na enem samem mestu uredijo vse administrativne in tudi druge službe Zdravstvene ustanove, ker bo to pomenilo stvarno racionalizacijo in predvsem velik prihranek. Ce je bila ubrana taka pot, pa je težko razumljivo stališče, zakaj se namerava ločiti vodstvi administrativne, oziroma zdravstvne službe bolnišnice v Gorici in tiste v Tržiču.
Taka usmeritev je toliko bolj sporna z ozirom, da gre za eno bolnišnično ustanovo, če-
prav razporejeno na dveh lokacijah, navaja komite DSL. Zakaj bi morala Dežela odločati drugače?
Glede usode bolnišnice Usmiljenih bratov, glede vloge te zasebne ustanove in glede usode približno dvesto zaposlenih, ima ključ v rokah Dežela, oziroma deželni odbornik Fasola. Bo bolnišnico spet odkupila od cerkvenega reda, bo mirne duše sprejela zaprtje, ali pa bo ukrepala tako, da bi v Gorici ohranili strukturo, ki že zdaj služi pacientom iz raznih krajev dežele in ki bi lahko v bodoče postala s priznanjem posebnega statusa, struktura deželnega pomena za rehabilitacijo in dolgotrajno nego pacientov.
Baraltija
nebo
Srečanja z ravnateljem goriške Zdravstvene ustanove dr. Giambatti-stom Barattijem, ki je bilo napovedano za jutri popoldne, v občinskem svetu, ne bo. Sporočilo v tem smislu smo prejeli včeraj z županstva. Baratti naj bi občinskim svetovalcem predstavil stanje na področju zdravstva in še zlasti vprašanje bolnišnice. Srečanje je odgodeno na kasnejši datum.
Prve dni junija, točneje 6., 7. in 8., bodo v Vidmu, Gorici in Celovcu izvajali Odo Bertrandu -glasbeno, pevsko in odrsko delo (po vzorcu srednjeveških prizorov) -za katero je tekst napisal Renato Stroili Gurisatti, glasbo pa sestavil Marco Maria Tosolini. Pred omenjenimi datumu (6. junija je obletnica Ber-trandove smrti), bo v Vidmu, Gorici in Celovcu še niz manjših prireditev, prav tako v stilu srednjeveških predstav.
O pomembnem dogodku, ki se bo odvijal med našo deželo in Koroško, smo na kratko že poročali. Velja pa poudariti da je k sodelovanju pristopila goriška občinska uprava, poleg videm-
Angelo Punteri
ske in celovške ter nekaterih drugih gospodarskih in kulturnih ustanov in združenj. Postavitev predstave s preko štiristo nastopajočimi je namreč dokaj zahtevna stvar, ne samo s finančnega ampak tudi logističnega vidika. Poudariti pa velja še en aspekt: zgodba sama je povezana s dogajanji v Furlaniji, na Goriškem in na Koroškem v poznem srednjem veku. Bertrand je bil izbran za oglejskega patriarha (takrat je to pomenilo tudi ogromno posvetno moč in oblast), kar nekaterim plemiškim rodbinam med Tirolsko, Koroško in Goriško ni bilo po godu. Prav goriški grofje naj bi bili namreč med odgovornimi za nasilno smrt Bertranda leta
Goriška sekcija VZ-PI/ANPI je izgubila odličnega in zvestega člana Angela Punterija. V petek se je udeležil skupščine članov treh goriških sekcij ANPI v Kulturnem domu, nekaj ur zatem pa ga je obšla smrtna slabost na domu. Prizadevanje zdravnikov ni pomagalo. Pogreb bo jutri na goriškem pokopališču. Vest o smrti Angela Punterija je globoko pretresla številne soborce in prijatelje.
Punteri se je rodil v Podturnu leta 1919, v mladih letih se je veliko ukvarjal s športom. V
1350 v kraju San Giorgio della Richinvelda. Glede Koroške velja omeniti še eno povezavo: v vetrinjskem samostanu so se versko vzgajali številni pomembni možje tedanjega časa in sam Ber-trandov tajnik.
Pri predstavi bo sodelovalo nad štiristo oseb, od glasbenikov (posebej velja opozoriti na vlogo skupine Dransam, ki se ukvarja s preučevanjem in poustvarjanjem srednjeveške glasbe), do pevcev (glavno vlogo bo imel zbor Vox lulia) in recitatorjev. Organizator, ki ima že precej izkušenje s podobnim projektom, ki so ga uresničili pred tremi leti, napoveduje tudi izdajo cd diska.
najhujšem obdobju druge svetovne vojne, od leta 1943 do 1945, je bil med soustanovitelji in člani goriškega odbora CLN. Po vojni je na lastni koži občutil najrazličnejše šikanade in obsodbe. Med drugim tudi zapor v Benetkah.
V okviru združenja VZPI/ANPI je nekaj let opravljal pomembno nalogo podpredsednika, sicer pa je bil med aktivnejšimi člani združenja.
Pogrebni sprevod bo ob 9.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice, verski obred pa bo v stolnici.
ŽALOVANJE V VRSTAH PARTIZANSKIH BORCEV
Odšel je Angelo Punteri
Bil je med člani odbora CLN - Pogreb bo jutri dopoldne
ŠTMAVER / PREJŠNJO NEDELJO
Člani dmštva Čamik na 1. občnem zbom
Glavno skrb namenjajo izboraževanju članov - Izpit bodo polagali v Sloveniji
Na prvem rednem občnem zboru so se pred tednom dni zbrali člani lani ustanovljenega ribiškega društva Carnik. Ribiško društvo slovenskih muharjev v Italiji, kakor piše v naslovu, oziroma imenu društva, je nastalo lansko jesen in združuje že kar lepo število ribičev, ki so predvsem ljubitelji narave, ki želijo, tudi s pomočjo predstavnikov ribiških družin v sosednji Sloveniji pridobiti dovolj znanja in spoznati skrivnosti življenja v potokih in rekah in po svojih močeh prispevati k ohranjanju tega življenja. Občni zbor je bil v Stmavru, kjer ima društvo svoj sedež.
Poročilo o delovanju v prvem obdobju od formalne ustanovitve društva je podal predsednik Silvan Bevčar, ki je pojasnil tudi glavne smernice delovanja, ki so sicer zajete tudi v društvenem statutu. Veliko pozornost
bodo namenjali ustreznemu izobraževanju članov, zlasti mlajših in to preko strokovnib revij, zlasti iz Slovenije, pa tudi z drugimi oblikami dela. Glede pridobivanja članov, oziroma pristopanja novih članov v društvo je predsednik posebej pojasnil, da so odprti za vse, ki se za to dejavnost (muha-
renje) zanimajo, ki pa so pozorni in odprti tudi do kulturnih in jezikovnih specifičnosti okolja v katerem društvo deluje. Poznavanje slovenskega jezika, oziroma priučitev po določenem časovnem obdobju je nujno zaradi polaganja izpita. Kdor se včlani v društvo se mora namreč pripraviti na po-
seben izpit pred komisijo Ribiške zveze Slovenije.
Povedati velja še, da so vodstvo društva tudi v prihodnje zaupali dosedanji "trojki” Silvanu Bevčarju (predsednik), Dušanu Černiču (tajnik) in Gabrijelu Figlju (blagajnik). Na sliki - z nedeljskega občnega zbora -foto Bumbaca.
Oprvi
pomoči
Društvo krvodajalcev v Sovodnjah pripravlja te dni prvo odmevnejšo pobudo v letošnjem letu. V kratkem se bo namreč pričel tečaj prve pomoči za gospodinje, šoferje, športnike in nasploh vse, ki so v večji ali manjši meri izpostavljeni nevarnosti takih ali drugačnih nezgod in ki bi se radi seznanili z načinom hitre in učinkovite pomoči.
Tečaj bo obsegal teoretični in tudi praktični del, ob koncu pa bo še nekakšen dodatek o predpisih (italijanskih), s področja nudenja prve pomoči. Ker je število mest omejeno, prireditelj priporoča čimprejšnjo prijavo in sicer pri Lo-redani (tel. 882525) in-Stefanu (tel. 882043). Prvo srečanje pa bo že v ponedeljek, 26 .t.m.
SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah danes in v torek 20. februarja. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole. Danes zabava z mušic DJ, v torek pa nastopa KRAŠKI KVINTET z Bracom Korenom.
KD DOL/POLJANE prireja danes "Otroško pustovanje” v nekdanji osnovni šoli na Palkišču. Za dobro voljo bosta poskrbeli Mija in Damjana. Prireditev bo ob 16. uri.
KD OTON ZUPANČIČ vabi na otroško pustno rajanje v torek, 20. februarja od 15. ure v domu Andreja Budala.
PUSTOVANJE bo v torek popoldne tudi v Steverjanu, kjer pripravljajo voz, zvečer pa bo družabnost v prostorih KD Briški grič.
PD RUPA-PEC organizira kulturni večer, v petek, 23. februarja ob 20.30 v Rupi. Nastopili bodo: moški pevski zbor M. Filej, mešani zbor Rupa-Peč, časnikar Saša Martelanc z govorom in recitatorji.
O ČRPALKE
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO-U1. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20
AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA
ESSO - Most na Birši
TR23C
AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMIN
AGIP - Drevored Ven. Giulia
VCERAJ-DANES
Iz matičnega urada goriške občine od 10. do 16. februarja 1996.
RODILI SO SE: Beatrice Terpin, Andrea Knez, Katja Lorenzutti, Arianna Barde, Ibrahima Niang in Luca De Giorgi.
UMRLI SO: 73-letna upokojenka Valda Bregant vd. Montina, 73-letni upokojenec Orlando Mar-chioli, 82-letna gospodinja Agnese Spazzapan, 77-letni upokojenec Francesco Leban, 82-letni upokojenec Evi-lio Sabo, 80-letna gospodinja Antonia Rolli por. Volk, 77-letna upokojenka Attilia De Privitelio , 48-letni delavec Pietro Braidotti, 88-letni upokojenec Olivo Ermacora, 81-letna gospodinja Antonia Ragusin vd. Rodaro, 75-letni zdravnik Battista Silvagni, 81-letna upokojenka Čarobna Doljak vd. Zongar, 88-let-na upokojenka Anna Roman vd. Sari, 66-letni podjetnik Aldo Colautti, 67-letna Irma Trevisan vd. Donda, 85-letni Pietro Leone Tomat.
OKLICI: bančni uslužbenec Antonio Guadagnino in brezposelna Pavlina Kourilo-va, pripadnik policijskega zbora Fabio Fabbruccio in podjetnica Valentina Lovini, podporočnik vojske Alessan-dro Quarrino in delavka Laura Calafiore, mesar Massimo Benedetti in uradnica Sere-nella Ferrari.
POROČILI SO SE: natakar Massimiliano Gri in brezposelna Martina Brisco.
Sekcija VZPI/ANPI na
Vrhu sklicuje v petek, 23. t.m. kongres. Odvijal se bo v KSC Danica s pričetkom ob 19. uri.
SPDG - Rekreacija vabi na družabnost ob 25-letnici, 9. marca letos. Pojasnila in prijave med vadbo 27. t.m. ter 1. in 5. marca ter pri tečajnikih, ki redno sledijo dejavnosti.
BELEŽNICO “ZAZNAVE in ODTENKI” Al-da Rupla dobite v uradu ZSKD (Ul. Malta 2) in v knjižnici Damir Feigel (Ul. Croce 3).
CICLKLUB vabi svoje člane in njihove prijatelje na pustno zabavo, ki bo jutri, 19. februarja, ob 15. uri v spodnjih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah.
IZLETI
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA
priredi v nedeljo, 25. februarja izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim. Vpisovanje v gostilni Rubijski grad v Rubijah -Sovodnje.
SPD GORICA -Smučarski odsek obvešča, da je še nekaj mest na avtobusu, za smučarski izlet 25. t.m. v Fomi di S opra.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ, vabi člane in prijatelje na izlet v Prago in ogled taborišča Mathausen, od 25. do 28. aprila. Informacije in prijave pri Ljubici Butkovič, tel. 882302 do 28. februarja.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZLA GORIŠKO organizira celodnevni izlet v petek 8. marca, v Susegano pri Coneglianu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 28. februarja.
KINO
GORICA
CORSO 15.45- 18.45-22.00»Heat - la sfida«.. Al Pacino in Robert De Niro.
TR2IC
COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00»! laureati«. L. Pieraccioni.
I [ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-
renziana 26, tel. 482787.
POGREBI
Jutri, ob 9.30, Angelo Punteri, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; ob 11. uri, Ildegardo Conti-no, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madon-nini in na pokopališče v Podgori; ob 12.30 , Elvira De Pauli vd. Venuti, na glavnem pokopališču.
Ob smrti Anastazije Antonie izreka svojcem iskreno sožalje SKD Kremenjak.
NOVICE
Danes praznik v Štmavru
Stmavrci vabijo danes na tradicionalni praznik sv. Valentina in na pokušnjo dobrega vina in še boljših štrukljev. Za vse obiskovalce bodo že dopoldne odprli kioske (pri nekdanji šoli), ob 14.30 bo slovesna maša v cerkvi, zatem pa družabnost. Ce bo vreme primerno, bo marsikdo izkoristil priložnost za nekoliko zahtevnejši sprehod na Sabotin. Sicer pa so elani KD Sabotin praznovanje obogatili tudi s pevskimi nastopi. Prejšnjo soboto, sta pela moški pevski zbor iz Stmavra in mešani zbor iz Podgore, prireditev ob kulturnem prazniku'pa so pripravili tudi sinoči. Obiskovalcem priporočamo ogled razstave del ljudskega umetnika Mirka Maraža, ki je še danes odprta v prostorih nekdanje šole. Za tiste, ki bi prijetno radi združili še s koristnim, naj povemo, da planinsko društvo prireja pohod od pevmskega mosta v Stmaver. Odhod bo ob 13. uri z goriške strani.
"Belenovi ognji” izbor pesmi in proze Celsa Macorja
V prostorih državne knjižnice bodo v Četrtek, 22. t.m. ob 17.30 predstavili dve knjigi Celsa Macorja z naslovom ”1 fucs di Belen (Belenovi ognji). Gre za zbirko objavljenih in neobjavljenih pesmi in tekstov v furlanšCini znanega go-riškega kulturnega delavca Celsa Macorja in ki je izšla pri založbo Braitan Hansa Kitzmuellerja. Teksti so prevedeni tudi v italijanščino, spremno besedilo pa so napisali Ervino Pocar, Menzo Pellegrini, Sergio Tavano in Hans Kitzmueller. Celso Macor je doslej objavil že šest zbirk poezij, oziroma krajših tekstov v furlanšCini.
Bratina o političnem dogajanju in o pripravah na volitve
Senator Darko Bratina bo jutrišnji gost zamejske oddaje “Med SoCo in Nedižo”, ki jo boste lahko gledali ob 18.30 na TV Primorki. Beseda bo tekla predvsem o zadnjih zasukih na italijanski politični sceni ter o pripravah na bližnje parlamentarne volitve, ki bodo 21. aprila. Senator Bratina bo imel priložnost opraviti tudi obračun svojega parlamentarnega dela in se zaustaviti pri tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo našo narodnostno skupnost. Med oddajo, ki jo bo vodil Rudi Pavšič, pa bo pogovor stekel tudi na problematiko znotraj manjšine ter na težave v dogovarjanju med Italijo in Slovenijo.
Urnik trgovin v pustnih dneh
Združenje trgovcev ASCOM sporoča, da bodo v ponedeljek, 19. t.m. lahko odprte papirnice in trgovine z mešanim blagom, kjer prodajajo igrače, maske in izdelke po katerih je povpraševanje ob pustnem času. V torek, 20. t.m. bodo vse trgovine obratovale po običajnem umiku. Za javne lokale v torek ne velja tedenska zapora.
Sojenje Scaranu in Del Benu bo šele 4. oktobra letos
Proces proti nekdanjemu goriškemu županu Antoniu Scaranu in nekdanjemu podžupanu, ki sta obtožena zlorabe uradnega položaja, Scarano pa tudi lažne navedbe v javnem aktu so odgo-doili do 4. oktobra letos. Zadeva je v zvezi z načrtovano gradnjo takoimenovane zahodne goriške obvoznice, oziroma v zvezi z načrtovano gradnjo vojašnice finančne straže. Razlog za od-goditev je odločitev predsednika sodišCa Bassa, ki se je odpovedal vodenju tega procesa, zaradi težav, ki vladajo v sodstvu, pa ni bilo mogoče pravočasno poiskati nadomestnika. Proces so zato odgodili. Scarano se je znašel na zatožni klopi zaradi pisnih zagotovil poveljstvu finančne straže da je načrtovana gradnja vojašnice v skladu z urbanističnim instrumentom.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KD Oton Zupančič - Standrež SZ Dom - Gorica
priredijo v torek, 20. februarja 1996, TT 7\	ob 15.00 uri v Kulturnem domu v Gorici
Veselo pustovanje
Program: animacija, ples - BOGAT SRECOLOV
-------------- Vabljeni! ____________
MORARO /UPEPELJEVALNIK
Prva sodna obvestila
Med prejemniki predstavnika konzorcija Paselli in Boscarol
Včeraj smo poročali o zaprtju upepeljevalnika pri Moraru, po nalogu državnega tožilca pri pre-turi dr. Finazzer.Florija in napovedali za danes podrobnosti glede drastičnega in predvsem odmevnega ukrepa. Bolj kakor s podrobnostmi, imamo opravka z novostmi. Prišla je namreč potrditev, da so že bila odposlana jamstvena sporočila. Potrjeno je bilo da sta tako sporočilo prejela Maurizio Paselli, ki je predsednik skupščina medobčinskega konzorcija za storitve, sicer pa krminski župan, ter predsednik konzorcija dr. Paolo Boscarol. Jamstveno obvestilo naj bi prejeli tudi predstavniki družbe Aster, ki napravo za termično uničevanje odpadkov dejansko upravlja. Govori se o skupa štirih oziroma petih sodnih obvestilih.
Se v včeraj dopoldne je bilo pričakovati ugoden razplet zadeve. Predstavniki medobčinskega konzorcija so namreč zaprosili za srečanje z državnim pravdnikom. Do srečanja pa ni prišlo. Razlog je zdaj jasen: proti predsedniku konzorcija je bilo že izdano sodno obvestilo in bi se v pogovoru s prevd-nikom dejansko znašel v vlogi preiskovane osebe.
Včeraj so se v Moraru sestali člani skupščine medobčinskega konzorcija (Zupani oz. namestniki devetih občin) s elani upravnega odbora in predsednikom ter razpravljali o zapletu.
Sestavili so dokument v katerem izražajo začudenje nad drastičnim ukrepom sodne oblasti ker so doslej vestno in redno skrbeli zato da je bilo delovanje naprave v skladu s predpisi in so nad delovanjem tudi redno opravljali nadzor. Upravni odbor je že pred meseci odločil o nekaterih nujnih vzdrževalnih delih, ki bi se morala pričeti prav v prihodnjih dneh (od 19. t.m. dalje) in je bila zaustavitev naprave že predvidena.
Zupani občin želijo čimprej izvedeti (iz uradnih virov) razloge, oziroma ugotovitve, ki naj bi bile v osnovi ukrepa o zaprtju naprave in začetku preiskovalnega postopka. Na skupščini so izrekli tudi solidarnost Mauriziu Paselliju in Paolu Bosca-
LUNICA
VSE ZA POROKO, OBHAJILA in BIRME v GORICI
Korzo Italia 40 Tel. 0481/535572
Ul. Garibaldi Vogal Ul. Moretti 55
bonboniere
konfeti
J:v^v poročni seznami
OPREMA:
lestenci
preproge
keramika
porcelan
kristal
jedilni pribor okrasni predmeti
rolu, ki sta med prejemniki sodnega obvestila.
O razlogih za drastični ukrep sodstva je slišati najrazličnejše vesti. Dejstvo je, da so delovanje naprave za uničevanje odpadkov dalj Časa nadzirali pripadniki posebne karabinjerske enote, ki naj bi menda ugotovili, da emisije niso v skladu s predpisi. Predstavniki konzorcija zagotavljajo, da je s tega vidika naprava povsem v skladu s predpisi. Kaj pa Ce so se v neposredni bližini akumulirale strupene snovi v prejšnjih letih, kar bi utegnil biti primer tudi drugih podobnih naprav ? Znano je namreč, da se določene sestavine, (n.pr. dioksine) ki nastajajo ob izgorevanju odpadkov, zelo počasi razkrajajo.
GLASBA / V CERKVI SV, IVANA V GORICI
Koncert ansambla Gallus Consort
Cikius skladb od Trubarja do Ramovša
Tečaj zgodovine (ob filmu) za profesorje in učitelje
Javni večnamenski kulturni center je med pobudniki in organizatorji izpopolnjevalnega tečaja za učitelje in profesorje na šolah vseh stopenj. Podoben tečaj, pri katerem s pridom uporabljajo tudi filme, so priredili že lani in prejšnja leta. Tudi tokrat bodo obravnavali specifično zgodovinsko obdobje in sicer obdobje revolucij, od francoske, preko ameriške državljanjske vojne, do italijanskega preporoda. Predavanja bodo izpopolnili z gledanjem (in kasnejšim komentiranjem) filmov. Tečaj se bo odvijal v prostorih nižje srednje šole Ran-daccio v Tržiču, enkrat tedensko, v popoldanskem času, prvo srečanje bo že 22. t.m. ob 15.15, ko bodo predstavili celoten projekt in ko si
bodo tudi ogledali prvi film iz predvidenega ciklusa. Med pobudniki in organizatorji tečaja so, poleg goriškega Zavoda za versko in družbeno zgodovino, deželni zavod IRRSAE, Tržaška univerza, založba Editrice La scuola iz Brescie, Tržiška občina in, kakor smo že uvodoma zapisali Javno večnamensko kulturno središče. Sodelovali bodo tudi priznani zgodovinarji in raziskovalci, ki bodo predvsem pomagali pri "ocenjevanju” filmov.
Pojasnila nudijo interesentom pri JVKC ki ima trenutno sedež v Starancanu, Dantejev trg, 26 - tel. 484190, obrnmejo pa se lahko tudi do vodje tečaja dr. Giovannija Toplikarja (tel. 93396).
Slovenski center za glasbeno vzgojo "Emil Komel” je v petek priredil tretji koncert v letošnji sezoni. Nastopil je ansambel Gallus Consort iz Trsta, glasbena prireditev pa se je odvijala v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Izvajalci so posredovali pester spored pretežno nabožnih skladb starejših in tudi sodobnih avtorjev. Tudi naslednja glasbena prireditev v tej sezoni - na sporedu bo čez mesec dni - se bo odvijala v cerkvenem okolju. V cerkvi na Travniku bo namreč nastopil ansambel Duodena Can-titans Capella Rudolphi-na. Koncert je napovedan 19. marca.
Na sliki - foto Bumba-ca - s petkovega gostovanja Gallus Consorta in mladinskega zbora sv. Jakoba v cerkvi sv. Ivana.
PUST / TRADICIJO SO RESILI ČLANI KLUBA AMICI DEL TA1ETO
Zakaj se ne bi nasmejali?
Pust se je včeraj še enkrat pošalil, vendar precej nerodno. V mislih imamo seveda vreme, ki se je iz prijetno pomladanskega petka, včeraj dopoldne spet sprevrglo v pusto zimsko. Pust pa je popoldne spet pregnal oblake in priskočil
na pomoč prirediteljem raznih pustnih sprevodov, shodov, plesov, prikazovanj itd. Tudi na Goriškem so se včeraj pričele številne pustne prireditve, ki se bodo nadaljevale danes, svoj višek pa dosegle jutri in v torek, epilog pa v sredo ko
bodo pusta pokopali, zažgali, ali kako drugače opravili z njim. Za pustni sprevod po goriških ulicah (in zato da tradicija ne bi zamrla) so včeraj poskrbeli elani društva Arniči del taieto. Odzvali so se gledalci, medtem ko je bilo mask
bolj malo. Bela dama se je ob mraku spet spustila z gradu na Travnik. Protagonisti pa so bili tudi tokrat v glavnem najmlajši, medtem ko se zdi, da so Goričani (starejši) izgubili veselje in smisel celo za pustne prireditve. (foto Bumbaca).
RIMSKO IZREDNO ZASEDANJE O BIH
Popravni izpit za neposlušne predsednike
RIM, SARAJEVO (Reuter) - V italijanski prestolnici se je včeraj začelo izredno zasedanje o razmerah v BiH, na katerem sodelujejo predsedniki treh republik z območja nekdanje Jugoslavije Miloševič, Tuđman in IzetbegoviC ter mednarodni posredniki in predstavniki osmih držav clanic Skupine za stike.
Pogajanja, ki naj bi potrdila predanost treh podpisnikov daytonskemu mirovnemu sporazumu, predvsem pa dosledno spoštovanje in izvajanje njegovih določil, so sklicale ZDA, potekajo pa za trdno zaprtimi vrati italijanskega zunanjega ministrstva. Po uradnih uvodnih nagovorih italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli, visokega predstavnika za civilni del mirovnega sporazuma Carla Bildta, ameriškega mirovnega posrednika RicharT da Holbrooka in namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afansjevjskega, so morali novinarji zapustiti dvorano, prve uradne izjave tistih, ki so v njej ostali, pa gre pričakovati danes zveCer.
Zahodni posredniki naj bi s tremi predsedniki vnovič v celoti proučili daytonski sporazum in pridobili zagotovilo osrednjih akterjev v BiH, da bodo od besed prešli k dejanjem. »Govorili bomo o obnovi, beguncih, civilnem delu sporazuma in navzočnosti tujih vojakov v BiH,« je dejal eden od posrednikov. Predstavniki Skupine za stike bodo pod vodstvom Američana in glavnega arhitekta daytonskega miru s tremi predsedniki nedvomno govorili o vojnih zločinih in usodi musliman-sko-hrvaške federacije, ki je v zadnjem Času na izjemno trhlih tleh. Holbrooke je napovedal neposredna in nic kaj prizanesljiva vprašanja,
Trije predsedniki in tuji posredniki so se zbrali za okroglo mizo v Rimu (Reuter)
na katera bodo morali odgovoriti predstavniki treh držav. Ostrostrelci so včeraj na Ilidži že drugič streljali na avtobus, ki je iz srbskega predmestja peljal proti Sarajevu. V napadu je bila huje ranjena neka ženska. Poveljnik kopenskih enot Nata Michael Walker se je vCeraj kljub zamrznjenim odnosom med bosanskimi Srbi in pripadniki Iforja pogovarjal z generalom Zdravkom Tol-mirjem, namestnikom poveljnika vojske bosanskih Srbov. Poveljnik vseh Natovih enot v BiH, admiral Leig-hton Smith, pa se je sestal s predsednikom parlamenta
Republike srbske MomCilom Krajišnikom. Predstavniki Nata so povedali, da bodo znotraj desetkilometrskega razmejitvenega območja med Republiko Srbsko in Federacijo BiH zasegli oziroma uničili več kot 100 kosov težke oborožitve. Ifor je vCeraj bosanskim oblastem izročil enajst oseb - med njimi tri iranske inštruktorje, ki so jih dan pred tem aretirali blizu Fojnice, kjer so odkrili oporišče za urjenje teroristov. Enega od treh zajetih Irancev je Ifor takoj izpustil, saj je imel diplomatski potni list. Uradni predstavnik Irana je vCeraj zanikal trditve, da so trije
državljani sodelovali pri urjenju teroristov in dodal, da so zajeti iranski državljani, ki imajo po njegovih trditvah diplomatsko imuniteto, sodelovali v človekoljubni dejavnosti. V VVashingtonu so vCeraj potrdili namigovanja, da bi utegnili biti nekateri ugledni predstavniki bosanskega vrha povezani z dogajanjem v omenjenem oporišču, kjer je Ifor odkril opremo in številne kose orožja, kar nesporno potrjuje namigovanja. ZDA so že zagrozile, da bodo preklicale obljubo o urjenju in oboroževanju vojske BiH, če se bodo namigovanja izkazala za resnična.
IZJAVILI SO V RIMU
Alija Izetbegovič
»Daytonski sporazum ni ogrožen. Nerealno je bilo pričakovati, da bo šlo vse kot po maslu. Poglejte, kaj se dogaja v svetu - na Bližnjem vzhodu in Severnem Irskem - kjer se spopadi nadaljuejo. Pri nas oboroženih spopadov ni, seveda pa se pojavljajo težave in slednje bomo rešili na srečanju v Rimu.«
Slobodan Miloševič
»Na poti do miru so se pojavile luknje in Upamo, da jih bomo zakrpali. General Joulvvan in admiral Smith bosta posredovala odkrito poročilo, ki temelji na izkušnjah s terena. Brez zadržkov nas bosta soočila z vsem - z dobrim, slabim in zlim. Trdno smo odločeni, da v Rimu poenotimo mnenja in potrdimo daytonski sporazum.«
Carl Bildt
»V Rim sem prišel na povabilo Združenih držav Amerike,« je dejal zadržani predsednik BiH, ki se je nato izognil odgovorm na vprašanja, ki so se v večji meri dotikala odkritja domnevnega oporišča za urjenje teroristov, s katerim naj bi bila povezana zveneča imena bosanskega vrha.
Franjo Tuđman
»Ponosen sem, da predstavljam tisto stran (od nekdanjih sprtih strani v BiH), ki v celoti izpolnjuje vsa določila daytonskega mirovnega sporazuma. Od predstavnikov drugih strani pričakujem, da bodo prav tako začeli izpolnjevati svoje obveznosti, ki so jih sprejeli s podpisom mirovnega sporazuma«.
»Sestanek (v Rimu) mora dati zagotovilo, da se mirovni proces v Bosni nadaljuje. Mednarodna skupnost (sprtim voditeljem) lahko pomaga, vendar so to kljub vsemu vaše države, vaš mir mir in vaša prihodnost. Izkoristimo to srečanje za to, da bomo s skupnimi močmi oblikovali tisto prihodnosti, ki si jo lastite vi.«
Barbara Šurk
KOMENTAR
Rimske počitnice
Trije predsedniki z območja nekdanje Jugoslavije bodo, kot kaže, morali vsakokrat, ko bodo zaceli day-tonski ventili popuščati, odhiteti v eno od svetovnih prestolnic, kjer jih bodo so-avtroji miru v Bosni z ostrim žuganjem in grožnjami o zamrznitvi (jinan-Cne) pomoči ter z morebitno »javno osramotitvijo« kot neposlušne predsednike tesneje privili. Ob »pomanjšanem Daytonu« v Rimu se nekako ni mogoče
znebiti občutka, da se pranje IzetbegoviCevih, Miloševi-Cevih in Tudmanovih možganov utegne ponoviti v obliki sestankov predsednikov jugoslovanskih republik, ki so pred razpadom SFRJposkušali »rešiti« nekaj, za kar se je še pred zaključkom predsedniških seans pokazalo, da se bo »rešilo« z vojno. Takratje bilo jasno, da je voda vroča in da bo vsak čas zavrela. Po štirih letih agresije in medsebojnega klanja na Hrvaškem in v Bosni pa je jasno, daje voda sicerpovrela, vendar pa je posoda, v kateri se je kuhala, ostala na ognju in niti dajionsh' sporazum ne more preprečiti, da se ne bi vnela. Dva meseca po tem, ko je ameriški pogajalec Holbrooke voditelje treh držav z območja nekdanje Jugoslavije »spustil nazaj na svobodo«, je jasno, da je tudi daytonski sporazum predmet osebnih interpretacij ter da je njegova določila v znanem slogu jugoslovanske tradicije političnega barantanja - z vnovičnimi pogajanji v osamitvi - morda mogoče celo spremeniti in ne le potrditi, kot to vztrajno zatrjujejo mednarodni posredniki.
Med rimskimi počitnicami Miloševiča, Tuđmana in IzebegoviCa seveda ne gre pozabiti, da so se razmere za uresničevanje velikosrbskih in hrvaških teženj spremenile ter da se je na zatožni klopi v poday-tonskem obdobju zdaj nepreklicno znašel tudi IzetbegoviC. Ta konec tedna se za svoje grehe namreč ne bosta zagovarjala le Tuđman ii Miloševič - prvi za vlogo Zagreba pri spodkopavanju muslimansko-hr-vaške federacije v Mostarju, drugi pa za neizpolnjevanje tistih določil daytonskega sporazuma, ki posredno zadevajo Karadžiča in generala Mladiča, ki bi morala vsaj zapustiti vodilne položaje, če že ne sede-^ ti v haaškem zaporu za vojne zločince. Z omenjenima voditeljema bosanskih Srbov bo seveda povezan tudi očitek Miloševiču o prekinitvi sodelovanja Srbov v Bosni z Iforjem in nerešeno vprašanje izseljevanja Srbov iz delov Sarajeva, ki bi sicer že morali preiti pod nadzor federacije BiH. Vsaj formalna novost srečanja v Rimu bo nedvomno pojasnjevanje Izetbegovi-čevih grehov, ki so se - eden izmed najbolj resnih je z razkritjem terorističnega izobraževalnega centra s tremi iranskimi predavatelji ugledal javnost le dan pred rimskim sestankom, nakopičili po Daytonu. Novost Rima je predvsem ta, da je dokončno zabrisana razlika med rabljem in žrtvijo. Vsi politiki so namreč žrtve in rablji hkrati, ohranjena je le razlika med ljudmi vseh narodnosti, ki ostajajo edine žrtve vojne in daytonskega miru, in politiki, ki upravljajo z njihovo usodo. Ne nazadnje bo v Rimu na zatožni klopi tudi Dayton in z njim Ifor, kije v Ohiu dobil Čudno nalogo - sodelovati z vsemi sprtimi stranmi in uloviti vojne zločince, če (in samo če) jim slednji prekrižajo pot. Iskanje obtožencev in njihova izročitev Haagu je najbolj nevaren eksploziv v Bosni; dokler namreč mrtvi ne bodo mrtvi in pokopani, dokler odgovornim za njihovo smrt ne bo sojeno, bodo volitve in milijarde dolarjev za obnovo Bosne le uvod v razplamtitev starih in novih strasti ter vnovično rušenje.
OSTER ODZIV HRVAŠKIH ANTIFAŠISTOV IN ŽIDOV NA TUĐMANOV NAČRT O »PREUREDITVI « JASENOVCA
Predsednik hoče oskruniti grobove in zgodovino
. x-.;>	, "'V"\
Gordana Gojak
ZAGREB - Najnovejša zahteva hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, da »bi bilo treba Spominsko območje Jasenovac preurediti in preimenovati v Spominsko območje hrvaških vojnih žrtev«, je izzvalo precejšnje negodovanje pri večjem delu domače javnosti, pa tudi v določenih krogih v tujini. O omenjeni nameri je Tuđman v preteklih letih sicer že večkrat govoril, v nedavnem govoru poslancem sabora in sodržavljanom pa je svoj nacrt označil kot »projekt najvišjega strateškega interesa za hrvaško kulturo«.
Pri tem je pojasnil, da naj bi se v Spominskem območju hrvaških vojnih žrtev poleg muzejskega in spominskega obeležja za vse žrtve fašizma našel tudi prostor za vse žrtve komunizma, še zlasti za padle v tako imenovani domovinski vojni -za slehernega borca, ki je žrtvoval življenje sa svobodno Hrvaško, naj bi postavili spominsko ploščo ali križ z imenom. »Ta-
ko bi počastili spomin na vse umrle, njihov zgled pa bi pričal o doseženi spravi in pravi resnici o žrtvah, ki so bile potrebne, da je Hrvaška samostojna in suverena,« je dejal hrvaški predsednik, ki očitno želi s preurejanjem Jasenovca zadostiti nenehno poudarjani potrebi po »spravi vseh Hrvatov«. Mlajši državljani, vključno s petdesetletniki, ki niso doživeli druge svetovne vojne, sporočajo, da so že pošteno siti zgodb o ustaših, četnikih ter partizanih in bi radi le v miru živeli kot vsa druga Evropa. Medtem pa starejši poudarjajo, da so pobude, kakršna je Tu-dmanova, drezanje v stare, a še vedno skeleče rane, kar prav gotovo ne vodi k spravi. Novinarje je zanimalo, kaj o zadevi menijo predstavniki političnega prizorišča. Dejstvo je, da v glavnem vse stranke menijo, da bi bilo treba Jasenovac - pa tudi druga grobišča in bojišča - pustiti taka kot so, saj (zlo) raba mrtvih za nekakšno prisilno spravo ne bo nikogar pobotala.
Spravijo se lahko le živi ljudje, in to s skupnim življenjem, medsebojnim upoštevanjem, spoštovanjem in demokracijo, prav gotovo pa ne z dekretom. Zveza borcev proti fašizmu in antifašistični odbor levičarske Socialdemokratske unije sta na hrvaško javnost naslovila pismo, v katerem pozivata k ohranitvi prvotnega spominskega parka v Jasenovcu. Zahtevajo, da se Jasenovcu vrne primeren izgled in pomen, kakršnega imajo druga svetovno znana spominska območja, kjer ležijo po-smrti ostanki žrtev NDH-jevskega in drugih fašistoidnih režimov.
Združenje hrvaških židovskih občin je ostro opozorilo Tuđmana, da bi pomenila preureditev Jasenovca »nedopustno omilitev in prikrivanje zgodovinske resnice o ustaškem genocidu« prav na kraju, ki je simbol trpljenja žrtev NDH. Eden najvplivnejših elanov židovske skupnosti, znani publicist Slavko Goldstein, je predsedniku republike poslal celo odprto pismo, v
katerem ga poziva, naj se odreče morbidnemu prekopavanju kosti in spreminjanju grobov (s tem pa tudi zgodovine). V nasprotnem primeru bo Goldstein pri pristojnih pravosodnih organih sprožil proti Tuđmanu kot pobudniku in izdajatelju odredbe kazenski postopek zaradi skrunitve spominskih obeležij. Osebno prizadeti Goldstein sprašuje predsednika, ali je morda prosil za dovoljenje koga od vec tisoč še živečih, ki so v Jasenovcu izgubili prednike in najožje sorodnike, hkrati pa navaja, da je v letih 1942 in 1943 v zloglasnem taborišču umrlo kar devet članov njegove družine. Goldstein Tuđmana svari, naj ne žali ustaških žrtev s tem, da v neposredno bližino polaga kosti njihovih morilcev, ki so po večini umrli na begu pred pravico, nekje med Bleiburgom, Dravogradom in Mariborom.
»Le z obsodbo in kaznovanjem »neznanih storilcev«, ki vse pogosteje skrunijo grobišča in spominska obeležja, bi
lahko ustavili val neoustaškega vandalizma, ki grozi Hrvaški,« sporoča Goldstein ob koncu svojega pisma. Med drugim posredno oCita Tuđmanu tudi to, da kot šef HDZ imenuje na odgovorne položaje tiste elane stranke, ki zagovarjajo mnenje, da na Hrvaškem med drugo svetovno vojno ni bilo nikakršnega fašizma, saj naj bi bilo ustaštvo nacionalistično, ne pa fašistično gibanje ter da je Jasenovac le eden od protihrvaških simbolov, s katerim se je v preteklosti ustvarjal mit o genocidnosti Hrvatov.
Glede na to, da je vladajoča HDZ oziroma vlada premiera Zlatka Mateše že uvrstila preureditev Jasenovca med svoje delovne naloge, tja pa je - kot je sporočil kulturni minister Boži Biškupič - poslala tudi skupino strokovnjakov, ki naj bi izdelali potrebne nadte, je mogoče z gotovostjo napovedati, da bo zadeva Jasenovac kmalu postala ena najbolj vročih po-liticno-zgodovinskih tem na Hrvaškem.
NOVA VLADNA KOALICIJA V TURČIJI
Islamistom se nasmiha oblast
Vilrnaz in Erbakan tik pred veliko odločitvijo
ANKARA (Reuter, dpa) - Danes se bosta voditelja turške liberalne Domovinske stranke (ANAP) Mesut Yilmaz in islamisticne Stranke blagostanja (RP) Ne-cmettin Erbakan odločila, če sta pripravljena oblikovati koalicijsko vlado. Javnosti sta to predhodno odločitev sporočila včeraj, po triurnih pogovorih na štiri oči.
Erbakan je novinarjem zatrdil, da sta sogovornika dosegla široko soglasje o številnih pomembnih vprašanjih. Voditelja obeh shank se bosta sešla danes in še v času muslimanskega praznika eid al fitr, ki se začne v torek in označuje konec svetega meseca ramadana. »Na vrsti je še oblikovanje najpomembnejših točk koalicijske pogodbe,« je na tiskovni konferenci dejal vodja islamistov. Vstop RP v vlado bo največji uspeh islamistov v boju za oblast po letu 1923, ko je Turčija postala sekularna republika.
Stranka blagostanja je na volitvah 24. decembra lani zbrala največ glasov, vendar so vse stranke zavrnile sodelovanje z islamisti. Analitiki domnevajo, da Yilmaz in Erbakan se nista razrešila vprašanja, kdo bo predsednik nove vlade, najverjetneje pa bo na premierski stolček najprej sedel vodja ANAP, saj bi se tako turška vojska kot mednarodni finančni krogi preveč burno odzvali na možnost, da bi kabinet vodil Erbakan. Koa-licijski partnerici bosta uporabili sistem izmenjave na položaju ministrskega predsednika, zato naj bi Yihnaz javnost med svojim mandatom pripravil na poznejšo zamenjavo z voditeljem islamistov. Trenutno tudi še ni znana razdehtev ministr-
skih položajev,.
Erbakanovi islamisti so kot koalicijski partnerji že sodelovali v treh kratkotrajnih vladah v 70. letih, tokrat pa bodo dobili doslej največ vpliva na odločanje o turški prihodnosti. 69-le-tni Erbakan je znan kot oster govornik, vendar je po volitvah precej omilil svoje
nastope v javnosti, še vedno pa poudarja, da bo Turčija skušala spremeniti sporazum o carinah z EU in se bolj navezala na islamske države namesto na zahod. Njegove zamisli o dr-žavnoplanskem gospodarstvu so v ostrem nasprotju z liberalističnimi pogledi Yil-mazove ANAP. Premierka Tansu £iller, ki bo svoje dolžnosti opravljala do nastopa nove vlade, je napovedala, da bo v primeru, če bodo islamisti res prišli v kabinet, oblikovala močno opozicijo novi vladi.
Tretji krog pogovorov med Mesutom Vilmazom in Necmettinom Erbakanom bo Turčiji vendarle prinesel novo vlado (Reuter)
KRONOLOGIJA
Od levodesne do desnonslamistične koalicije
ANKARA (Reuter) - Vzroki, da sta mandatar za sestavo turške vlade Mesut Vilrnaz in vodja islami-stične stranke Necmettin Erbakan začela pogovore o skupnem oblikovanju novega kabineta, segajo kar nekaj mesecev v preteklost.
20. september 1995: Razpad koalicije socialdemokratov in konservativne stranke Prava pot premierke Tansu Killer, ki odstopi s položaja, vendar še naprej opravlja dolžnosti predsednice vlade.
5. oktober: Killerjeva sestavi manjšinsko vlado, ker ne more najti koalicijskega partnerja.
15. oktober: Poslanci parlamenta vladi izrečejo nezaupnico, ki so ji botrovali veliki delavski protesti.
28. oktober: Predsednik republike Suleyman De-mirel razpiše predčasne parlamentarne volitve. Datum volitev je 24. december, kar je deset mesecev pred predvidenim rokom.
30. oktober: Demirel potrdi delovanje začasne koalicije med konservativno stranko Prava pot premierke Killerjeve in socialdemokrati.
24. december: Na volitvah največ glasov zbere islamistična Stranka blagostanja (RP), ki dobi 158 sedežev v 550-članskem parlamentu. Stranka Prava pot osvoji 135 sedežev, Yilmazova Domovinska stranka pa 133.
26. december: Predstavniki sekularnih strank se obvežejo k sodelovanju, da islamisti ne bi prevzeli oblasti.
8.	januar 1996: Prvo zasedanje novega parlamenta.
9.	januar: Demirel podeli Erbakanu mandat za sestavo vlade.
19. januar: Erbakan vrne mandat, ker ne dobi koalicijskih partnerjev. Demirel podeli mandat Killerjevi.
3. februar: Killerjeva vme mandat, ker ji ne uspe oblikovati desnosredinske koalicije z Yihnazom. Demirel podeh mandat Yihnazu.
8. februar: Killerjeva zavrne Yihnazovo ponudbo za koalicijo, ker tako ne bi prevzela položaja predsednice vlade.
14. februar: Yihnaz se sreča z Erbakanom, saj ga je Killerjeva po njegovem mnenju pustila na cedilu, ker ni hotela z njim stopiti v koalicijo.
TS. februar: Drugo srečanje Yilmaz-Erbakan, na katerem se dogovorita za novo srečanje, ki bo 17. februarja. Po Yilmazovih besedah sta sogovornika dosegla precejšen napredek.
17. februar: Sefa Domovinske stranke in Stranke blagostanja dosežeta načelni dogovor o oblikovanju koalicijske vlade.

m
■
M
:

PREVZETNOST VELIKEGA BRATRANCA NA DRUGI STRANI ATLANTIKA
NOVICE
Grčija za preložitev konference med Turčijo in EU
ATENE (STA) - Grčija zahteva preložitev konference Turčije in Evropske unije na ministrski ravni, ki je predvidena za 25. marec, je včeraj povedal grški zunanji minister Theodor Pangalos. Atene pojasnjujejo, da izbira omenjenega datuma ni primerna, saj je 25. marec tudi grški državni praznik v spomin na začetek vstaje proti turškemu okupatorju. Pangalos je še poudaril, da Grčija nasprotuje konferenci, če evropski partnerji Grčiji ne bodo zagotovili podpore pri njenih suverenih pravicah do otoka Imia v Egejskem morju.
Protesti turške manjšine v Bolgariji
SOFIJA (STA) - Približno šest tisoč Bolgarov turške narodnosti iz vse države se je danes v mestu Krdžali udeležilo manifestacij, na katerih so protestirah proti razveljavitvi izidov občinskih vohtev v tem mestu, je sporočil državni radio. Manifestacije, ki jih je podprla tudi opozicija v parlamentu, so potekale pod geslom Demokracija je v nevarnosti. Na občinskih volitvah 29. oktobra in 12. novembra je v Krdžahju zmagala stranka turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine. Član gibanja Rassim Musa je dobil 658 glasov, medtem ko je v večini občin v državi zmagala Bolgarska socialistična stranka. Regionalno sodišče v Krdžahju je ocenilo, da so na volitve v Krdžali prišli številni volilci iz Turčije, kar volilni zakon prepoveduje. Sodišče je 5. februarja izide vohtev razveljavilo, vnovične volitve pa naj bi bile predvidoma maja.
Princ na belem konju ne sme več poniževati Evrope
Združene države Amerike se do svojih zaveznikov no Stori celini vedejo preveč samovšečno in vzvišeno
LONDON - Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Richard Holbrooke je na začetku meseca povzročil kar nekaj hude krvi, ko je pripomnil, da so »Evropejci dobesedno spati tisto noč, ko je predsednik Bill Clinton po telefenu reševal spor med Grki in Turki v Egejskem morju«.
Samo nekaj dni pred tem je Holbrooke na podoben način opisal evropsko pomanjkanje mednarodnega vpliva v primem Bosne, ko je dejal, da »če ne bi bile Združene države pripravljene prispevati svojih političnih in vojaških ‘mišic1 pri iskanju izhoda iz evropske nestabilnosti, potem se ne bi nič premaknilo«. Številni Američani pa so se obenem glasno čudih, zakaj Evropa ne zna sama pomesti po svojem dvorišču. Ameriške pripombe na račun evropske zunanje politike Staro celino zelo priza-danejo, saj Evropejci vedo, da so upravičene. Medtem ko je bila ameriška zunanja politika v zadnjih letih le redkokdaj dosledna, je Evropa dosledno dokazovala svojo nesposobnost izvajanja odločnih akcij, ki bi bile podprte z vojaško silo. »Voditeljica« evropske diplomacije med egejsko krizo je bila italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, ki je članica vlade
v odstopu in ni ravno predstavnik skupnih evropskih interesov. Dejstvo je, da Evropa ne v Bosni, ne v Egejskem morju in niti na Bližnjem vzhodu ali v Aziji ter še kje, ni sposobna učinkovito in usklajeno odgovoriti na krizo, kar pa uspe domnevno vase zazrtemu ter notranjepolitično sprtemu VVashingtonu. Ce Američani mislijo, da je njihova zunanja politika prepočasna, naj raje pogledajo Evropsko unijo.
Slabosti ameriškega odnosa do Evrope
Ne gre za to, da je Evropa razmeroma šibka - kar sicer res je - ampak za vprašanje, kaj Američani pridobijo s tem, ko razglašajo svoje sposobnosti. Zakaj to sploh počnejo? Ena od razlag govori, da je to namenjeno predvsem »domači porabi«. V volilnem letu je pač pripravno opozoriti volilce, da so Clintonovi uradniki, v nasprotju s trditvami nasprotnikov, da so neodločni amaterji, v
resnici svetovni razsodniki. Druga razlaga je, da je ameriško veselje le nekoliko zakrito sporočilo Evropejcem, ki se glasi: »Stvari očitno bolje potekajo, če mi režiramo predstavo, zato prosimo, ne bodite v napoto (potem, ko ste pokrili svoj del shoškov)«.
Ne glede na pravi razlog pa ameriško omalovaževanje evropske zunanje politike ni pametna poteza. ZDA morajo biti vodilne, toda pri tem so lahko uspešne le, če imajo zaveznike, ki jim bodo sledili. Ker so pred zvezo Nato ogromne skupne naloge (varovanje miru in obnova v Bosni, stabilizacija vzhodne Evrope in ohranjanje ruskih reform), bi bilo spreminjanje zavezništva v tekmovalnost skrajno neproduktivno. Prav v tem času, ko so Francozi opustili svojo razlago ameriško-evropskih odnosov kot igre, v kateri je veliki bratranec čez lužo vedno zmagovalec, obenem pa Britanci spet ogrevajo nekaj let hladne čeza-tlantske vezi in se Nemci končno vključujejo v skupne vojaške operacije, ne bi bilo ameriško opozarjanje Evropejcev na njihove sla-
bosti prav nič koristno. Američani bi morali biti previdni, da ne bodo v Evropi na njihova opozorila nekoč odgovorih: »Ce ste pa res tako krasni in popolni, potem lahko sami prenašate vsa ta bremena.«
Pohvala namesto graje
Vedno ostaja upanje, da bo ameriško poniževanje Evropejce pripravilo do tega, da se vzamejo v roke, mogoče že na medvladni konferenci, kjer naj bi se tudi kritično posvetih skupni zunanji politiki EU. Pripravljenih je nekaj zanimivih predlogov, med njimi tudi zamisel o oblikovanju skupnega evropskega telesa za načrtovanje in analizo ter predlog o imenovanju »carja za zunanjo politiko«, ki bi bil na položaju tri leta. Vendar nič od tega ne more ustvariti tolikšne enotnosti, da bi se EU lahko kosala z diplomatsko in vojaško mogočnostjo ZDA. VVashington bi, namesto da hoče doseči kratkoročne politične cilje ah samozadovoljno uživati v evropski šibkosti, obenem pa neuspešno deli nasvete za skupno evropsko zunanjo politiko, moral na-
rediti vse, da Evropejce prepriča, da so njihove težave skupne tudi njim, zato jih rešujejo skupaj.
Ce so Američani prevzeli pobudo, ko se je Evropa držala ob strani v Bosni ali Egejskem morju, zakaj se ne bi potem velikodušno zahvalili Evropejcem za vso moralno podporo in se pri-poročih za sodelovanje, namesto da se sončijo v slavi? Ko bo treba financirati novo strategijo za pomoč Rusiji, podaljševati mandat Iforju v Bosni ali pa spet vojaško posredovati v Zalivu, bodo ZDA želele imeti svoje ključne evropske zaveznike tesno ob strani. Evropa ne bo nikdar tako vojaško močna ali diplomatsko enotna kot Združene države, vendar pa ima pomembno gospodarsko zaledje, različne koristne institucije in tiste vrste potrpežljivost ter vzdržljivost, ki ju ZDA nimajo, potrebni pa sta takrat, ko se kriza umiri. Združevanje ameriške odločnosti in evropske vztrajnosti je nedvomno boljši recept kot prepričanje, da lahko ZDA same urejajo svetovno diplomacijo.
Philip H. Gordon,
Nevv York Times
Čečenski uporniki v Novogroznem ne mirujejo
MOSKVA (Reuter) - Ruski mediji so včeraj poročali o navzkrižnem ognju med čečenskimi uporniki in ruskimi vojaki v bližini vasi Novogrozni. Tiskovna agencija Itar-Tass je sporočila, da je trideset kilometrov južno od čečenske prestolnice Grozn prišlo do napada upornikov na kolono tovornjakov, agencija Interfax pa je poročala, da so čečenski uporniki zgraditi pravo mrežo dunkerjev okoh vasi Novogrozni. Ko so se ruske sile približale naselju, so jih uporniki napadli z avtomatskim orožjem, pri tem pa ubili sedem pripadnikov enot notranjega ministrstva, štirje pa naj bi bili ranjeni.
Nacističnega generala ne bodo izročili Nemčiji
MADRID (STA) - Špansko vrhovno sodišče je zavrnilo odločitev španske vlade, da Nemčiji izroči nekdanjega nacističnega generala Otta-Emsta Remerja, ki so ga v Nemčiji obsoditi na 22-mesečeno zaporno kazen, je včeraj poročala zasebna tiskovna agencija News Press. 83-letnega Remerja je bavarsko sodišče obsodilo leta 1992, ker je zanikal holokavst ter zagovarjal genocid in rasizem. Sodišče je odločitev španske vlade zavrnilo, saj Remerjeva dejanja po španskih zakonih niso nezakonita. Španska vlada je privolila v Remerjevo izročitev julija 1994, vrhovno sodišče pa je moralo odločitev še potrditi ah zavrniti.
Obtožnice za Hrvate, osumljene umorov po Nevihti
ZADAR (STA) - Županijsko državno tožilstvo v Zadru je vložilo tri obtožnice zoper osem Hrvatov, ki so osumljeni umora 18 prebivalcev območja, kjer je potekala vojaška operacija Nevihta. Zločin naj bi osumljenci, kot je v obtožbi zapisno, storiti po operaciji Nevihta. Osumljence, ki so v zaporu že od lanskega oktobra, obtožnica bremeni umora iz koristoljubja, eden izmed umorov pa naj bi bil storjen iz maščevanja. Vsi osumljeni so iz okohce Šibenika.
Ruski predsednik Boris Nikolajevič Jelcin je v svojem rodnem Sverdlovsku, ki je tudi po njegovi zaslugi ponovno postal carski Jekaterinburg, uradno potrdil, da bo kandidiral na junijskih predsedniških volitvah. Resnici na ljubo se je nekdanji prvi sekretar sverdlovske oblasti kot kmečki sin rodil 1. februarja leta 1931 v priuralski vasici Butka, a v Četrtek je raje obiskal 1,5-milijon-ski Jekaterinburg, kjer ima še vedno dovolj pristašev v nekdanjem partijsko-gospodarskem aparatu, tako da bi celi Rusiji naznanil, »da bo do uspešnega konca izpeljal svoje reforme«, ker bi bilo »neodgovorno«, da se ne bi potegoval za obnovitev svojega predsedniškega mandata.
Zaman so ga torej zmerne demokratične sile
rotile,	•'

r*8


JELCIN ZAČEL P RED S ED NIŠ K O KAM P A N J O
Za ponovno izvolitev je pripravljen postreliti vse čečenske voditelje
kandidira in tako prepreci po njihovem neizbežni poraz. Beli vran, kot mu pravijo na Zahodu, ni poslušal nasvetov svojih ljudi, še vedno zaupa svoji sreCni zvezdi.
Se veC, v Jekaterinburgu je pred spomenikom maršalu Žukovu in padlim v afganistanski vojski jasno povedal, kje bo iskal volilce, ko je poudaril, da bi bilo treba vse uporne čečenske voditelje s predsednikom Dudajevom na Čelu enostavno postreliti. Jelcin krvavo potrebuje podporo vojakov, vojnoin-dustrijskega aparata in »nacional-rodoljubov«, ker računa, da ga bodo morali demokrati podpreti, Ce hočejo preit	prečiti zmago komu-
nističnega kandidata Zjuganova. Prav j:; zato se zaveda, da flHH mora Cimprej kon-'M/gt Cati 14-meseCno *” čečensko vojno, ki je najveCja ovira na poti k njegovi ponovni izvolitvi. Kako, je lahko vsakomur jasno. Njegove grozeče besede pa je takoj pokrepil dinamit, saj je ruska vojska z zemljo zravnala čečensko palačo v Groznem, tako da bi tudi konkretno uničila simbol čečenskega odpora proti ruskim zavojevalcem. Do predsedniških volitev bo torej Jelcin z ognjem in meCem poskusil pokoriti ali pa pobiti uporne CeCene. Pri tem pa potrebuje vojsko, ki se ji je v Jekaterinburgu vsestransko dobrikal, ko je kritiziral svojega obrambnega ministra Gracova, ker je reforma ruske vojske zastala. Bo to dalo novega zagona demotiviranim ruskim vojakom, ki so se prav po Jelcinovem ukazu znašli vklenjeni v močvari Čečenske teroristične gverile in vsemu svetu ob svoji vojaški nemoči dokazali, da jim ni žal Človeških življenj?
Sodec po Četrtkovi propagandni potezi je Jelcinu jasno, da nima
Vojko Coua
argumentov proti Zjuganovu, da laCnih, obubožanih in razočaranih Rusov ne bo pritegnil na svojo stran; ti bodo skoraj gotovo podprli Zjuganova, kot so podprli komunistične kandidate na zadnjih parlametarnih volitvah. Strah ga je neenotnosti v protikomunističnih vrstah. Že res, da je politična zvezda ultranacionalista Vladimirja VolfoviCa Zirinovskega v zatonu, a lahko bi ga zamenjal nekdanji general Lebed, heroj iz Pridnjestrske »avtonomne« republike, ki ga podpirajo zmerne nacionalistične sile in del vojaškega aparata. Moti ga tudi kandidatura voditelja reformskega gibanja Jabolko Grigorija Javlinskega, tu sta še Viktor Cemomir-din in Jegor Gaidar, podpise za predstavitev kandidature pa zbirajo tudi pristaši nekdanjega sovjetskega partij- ~ skega in državnega voditelja Gorbačova. V svoji srenji ima torej preveč tekmecev.
Ob vsem tem ne preseneča, da je Ge- E nadij Andreje-viC Zjuganov » prepričan v svo- I jo zmago. Jelcin je 4 zanj slaboten nasprotnik, ker si je v zadnjem obdobju zapravil ves politični kapital, ki si ga je ustvaril tistega avgusta leta 1991, ko je preprečil državni udar komunističnih pucistov. Za razliko od demagoškega in populističnega Jelcinovega programa
ima Zjuganov jasen cilj. Kot neokomunist noCe obnoviti nekdanje diktature proletariata, niti demokratičnega centralizma. Je za zasebno lastnino, ki pa mora imeti za protiutež državno in družbeno lastnino. Prav tako zahteva odpravo predsedniške republike, tako da bi vrnil ugled od ljudstva izvoljenim poslancem. OdloCno nasprotuje nadaljnjemu lastninjenju, Id je z divjo kapitalizacijo v bistvu razprodalo nekdanje bogastvo. Obsoja ustanovitev Sveta neodvisnih držav, a ne sili nekdanjih republik SZ, naj se vrnejo pod nadzorstvo
lipu


Moskve. Seveda pa mora pri predstavitvi svojega programa paziti, da mu skrajna levica ne bi očitala, da je postal socialdemokrat. Ker pa na levi nima pravih tekmecev - nedanji podpredsednik in vodja upornega parlamenta Ruckoj je namreč precej osamljen - mu bo lažje uspelo strniti svoje vrste kot Jelcinu, ki je s kanonadami proti parlamentu in s krvavo CeCensko vojno zgovorno dokazal, da je vse prej kot miroljuben demokrat.
Nenazadnje pa je treba poudariti, da je Jelcin postal nesprejemljiv tudi za preproste ruske duše, ker je zaradi svojega domnevnega pijančevanja in resničnih zdravstvenih težav vse prej kot tisti idealni voditelj, ki naj s trdo in odločno, a tudi prvicno roko vodi Rusijo iz sedanjih gospodarskih in družbenih težav. Nic Čudnega torej, da vse javnomnenjske ankete navajajo, da je Jelcin med najmanj priljubljenimi pred-sedniškimi kandi-dati in da lahko le Čudež prepreci zmago 52-letne-ga profesorja C- | pedagogije Zjuganova, ki je postal nekakšen simbol ruskega preporoda tudi za vse obubožene in razočarane demokrate in ne samo za preproste komuniste, ki jim še tanjši kruh kot nekoč režejo njihovi nekdanji (v demokrate prelevljeni) partijski funkcionarji.
■	% f . i


Nedelja, 18. februarja 1996
NEDELJSKE TEME
»V imenu italijanskega naroda je sodni zbor ob upoštevanju 483., 488. in 489. člena kazenskega postopnika ter 36. in 72. člena kazenska zakonika spoznal obtoženca Josepha Oberhauserja za krivega pripisanih mu deliktov in ga obsodil na dosmrtno jeCo, na triletno osamitev in na plačilo sodnih stroškov.«
V mračni sodni dvorani tržaškega porotnega sodišča, kjer je leta 1941 posebni fašistični tribunal obsodil na smrt Finka Tomažiča in tovariše, je glas predsednika Domenica Malteseja odjeknil svečano. Po 31 obravnavah in po šestih urah posvetovanja je porota spoznala za krivega bivšega komandanta taborišča smrti v Rižarni pri Sv. Soboti in ga obsodila na dosmrtno ječo. Za Trst je bil to zgodovinski trenutek. Tri desetletja po koncu druge svetovne vojne je italijansko sodišče izreklo razsodbo o zločincih, ki so poldrugo leto delovali v uničevalnem taborišču in ki so dan za dnem polnili edino krematorijsko peč, ki je delovala v okupirani Italiji.
Prazna kletka obtožencev in dolgi seznam nacističnih rabljev, ki jim sodišče ni sodilo, ker so medtem umrli, je dokazoval, koliko časa je minilo, od kar je se je iz dimnika Rižarne dvigal rumenkast dim in se po
okolici širil zadah po zažganem mesu. Kljub temu pa je bil za pristone trenutek slovesen. Sodni zbor je sicer obsodil samo komandanta Rižarne Josepha Oberhauserja, toda sojenje je opozorilo tudi na odgovornosti kolaboracionistov in preiskava o njihovi odgovornosti se je začela med procesom. Marsikdo je zato upal, da bo razsodba spodbudila Trst, da se sooči z lastno preteklostjo in da se osvobo-dii, tistih spon, ki so ves povojni čas pogojevale - ter delno še pogojujejo, čeprav v veliko manjši meri kot pred nekaj leti - njegovo delo, življenje in odnose s sosedi.
Vendar je upanje kaj kmalu splahnelo. Ko je sodni zbor objavil utemeljitev obsodbe, se je izkazalo, da je tehnično utemeljevanje prikrivalo jasno pohtično vsebino. Zgodovinar Enzo Collotti, ki je kot izvedenec pričal na sodišču in ki se je posvetil raziskovanju nacizma in fašizma, je v mesečniku Deželnega zavoda za raziskovanje odporništva, ocenil, da je bila razsodba odraz »samo polovične pravice«. »Polovična pravica ni boljša od zanikanja pravice, ampak je samo dokaz več, da ta družba ni sposobna avtonomnega regeneriranja, da nevarne nejasnosti niso bile razčiščene in da voditelji ustanov nimajo nobe-
nega državljanskega poguma«. Temu razočaranju je kmalu sledilo še drugo, ki je bilo za vse tržaške demokrate še bolj
pekoče: druga preiskava o zločinih v Rižarni je nasedla na sipine, sodni akti so bili pozabljeni v zaprašenih predalih. Za italijansko pravico je bil proces proti Josephu Oberhau-serju v zadevi Rižarna končno poglavje knjige, ki je v uradnih krogih nihče ni nameraval odpreti več.
Preiskava zaradi zločinov v taborišču smrti pri Sv. Soboti se je začela skoraj po naključju ob koncu šestdesetih let. Leta 1967 je bil namreč tedanji preiskovalni sodnik tržaškega sodišča Sergio Serbo zadolžen, da na prošnjo nemških sodnikov, ki so raziskovali odgovornosti pripadnikov skupine Einsatzkommando Reinhard, razisšče delo morilske tolpe na Tržaškem in v Rižarni še posebej. Na ta način je tržaški sodnik zbral dovolj gradiva, na osnovi katerega je državno tožilstvo 17. marca 1970 formalno začelo preiskavo.
Od dni, ko je ugasnil dimnik koncentacijskega taborišča do začetka formalne preiskave je minilo 25 let. Spomin je zbledel, marsikatera priča je umrla, krivci so zabrisali marsikatero sled, še več so jih zabrisali tisti, ki iz političnih razlogov niso hoteli, da bi resnica o grozodejstvih v Rižarni prišla na dan. To je v svoji razsodbi, s katero je ob koncu preiskave formalno obtožil Augusta Dietricha Allersa in Josepha Oberhauserja, poudaril tudi sodnik Sergio Serbo. Zavezniška vojaška uprava je dejansko »prečistila« arhive in prikrila vse gradivo, ki je zadevalo Rižarno. To je bil po Serbovi oceni razlog, zaradi katerega »italijansko sodstvo in sodna policija nista imela elementov, da bi lahko začela preiskavo, dokler jih na pot preiskave ni napotilo nemško sodstvo«. Toda od 1954. leta, ko je Italija prevzela upravo Cone A bivšega Tržaškega svobodnega ozemlja, ni manjkalo člankov in poročil, ki sta jih krajevno in vsedržavno časopisje namenila Rižarni. Ni
manjkalo zahtev in tudi ovadb, ki jih je sodstvu naslovilo demokratično javno mnenje. Ni manjkalo torej »novic o deliktih«, manjkala pa je volja, da bi priredili proces, ki bi - posredno ali neposredno -skupaj z nacističnimi krvniki postavil na zatožno klop tudi kolaboracioniste in ki bi bil razgalif odgovornosti dobrega dela buržuazije v Julijski krajini, predvsem pa njenega vodilnega razreda.
Miniti sta morali dobri dve desetletji, potrebna je bila zahteva nemškega sodstva, predvsem pa je bila potrebna odločnost preiskovalnega sodnika Sergia Serba, da se je proces zaradi zločinov v Rižarni lahko sploh začel. In potrebna je bila tudi odločnost novinarja Albina Bubniča, ki je s svojim javnim in zakulisnim delom, sodniku Serbu veliko pamagal.
Sodnik Serbo je delal pet let. Njegovo preiskavo je upočasnilo tudi dejstvo, da je vojaško tožilstvo iz Padove načelo vprašanje pristojnosti, ker je menilo, da sodi preiskava v njegov delokrog, saj so bili osumljenci vsi vojaki. To tezo je zavrnilo kasacijsko sodišče, ki je priznalo pristojnost tržaškega civilnega sodstva.
Sergio Serbo je končal z delom 22. februarja 1975 in zahteval formalno obtožbo za komandanta Rižarne Josepha Oberhauserja ter Augusta Dietricha Allersa zaradi »večkratnih namernih zločinov v obremenilnih okoliščinah«.
Proces se je začel leto dni pozneje, 16. februarja 1976. Predolgo bi bilo obnoviti vse okoliščine procesa (kdor jih želi poglobiti lahko seže po knjigi San Sabba, ki jo je pripravilo zduženje deportira-njec Aned in katere ponatis je pravkar izšel pri tržaški založbi Lindt), ki je bil za Trst po-
membno, vendar nedokončano poglavje. Obsojen je bil Joseph Oberhauser (Augustu Di-etrichu Allersu niso sodili, ker je umrl v nepojasnjenih okoliščinah nekaj mesecev pred za-
četkom procesa) in z njim je bila obsojena nacistična ideologija nasilja in ugonablja-nja vseh »manjvrednih narodov«, medtem ko odgovornosti kolaboracionizma niso bile raziskane. Proces zaradi zločinov v Rižarni je bil zares »polovična pravica«, kot je zapisal v svoji oceni Enzo Collotti. To njegovega pomena ne zmanjšuje, hudo je le, da je po dvajsetih letih »polovična pravica« tudi ostal in da tistega poglavja najbrž ne bo odprl nihče več, razen morda zgodovinarjev.
Vojmir Tavčar
Na fotografijah: pod naslovom pogled na dvorišče Rižarne; spodaj levo občinstvo med procesom; spodaj desno Albin Bubnič govori med proslavo v Rižarni; zgoraj pa kuharica Rižarne Biserka Hajon, ki je pričala proti nekdanjim mučiteljem
PROCES V ŠTEVILKAH
Proces pred tržaškim porotnim sodiščem se je začel 16. februarja 1976 in se končal 29. aprila po 31 obravnavah. O njem so poleg deželnih časopisov (Primorski dnevnik, II Piccolo, II Mes-saggero veneta, 11 Meridiana di Trieste) poročali tudi posebni poročevalci vsedržavnih dnen-vikov in tednikov (II Giorno, La Repubblica, II Gazzettino, Paese Sera, II Corriere della Sera, La Štampa, II Giornale, Avvenire, La Nazione, L’Unita, 11 Tempo, II Resto del Carlino, Avanti, Lotta Continua, Quotidiano dei lavoratori, Triangolo Rosso, Epoca, Gentej. Posebnega poročevalca je poslal tudi Sunday Times, podrobno sta procesu sledila ljubljansko Delo in časopis italijanske manjšine v Istri La Voce del popolo). Poleg italijanske državne televizije Rai sta procesu sledili ljubljanska RTV in agencija Alpe Adria za koprsko televizijo. Procesu so prisostvovali delegacija mučeniške občine Marzabotto, dva člana družine Cervi, predstavniki slovenskih občin v tržaški pokrajini in delegacija Vsedržavne zveze žensk Udi.
Sodnemu zboru je predsedoval Domenico Maltese, prisedni sodnik je bil Vincenzo D’Amato, porotniki pa so bili Maria Colja, Olimpia Giovannini, Loredana Nicolini, Dario Zamarato in Aligi Zatella, namestnika pa Vincenzo Aresa in Maria Vecchiet. Državno tožilstvo je zastopal Claudio Coassin, zapisnikarji so bili Bernazza, Casanova in Nano.
Prizadete stranke je zastopalo 30 odvetnikov: Nereo Battello (Gorica), Mario Berce (Trst), Bogdan Berdon (Trst), Cosimo Biondi (Genova), Alessandro Canestrini (Rovereto), Lino Civel-lo (Trst), Damo Clarici (Trst), Alberto Cosattini (Videm), Emanuele Flora (Trst), Egon Flori-dan (Trst), Jan Godnič (Trst), Sergio Kostoris (Trst), Angel Kukanja (Trst), Pierpaolo Longa (Trst), Agostino Majo (Gorica), Gian Matejka (Trst), Alberto Malagugini (Milan), Dušan Mogo-rovich (Trst), Enzo Morgera (Trst), Sergio Pacor (Trst), Gino Pincherle (Trst), Raimondo Ricci (Genova), Peter Sanzin (Gorica), Claudio Schwarzenberg (Rim), Franc Škerlj (Trst), Drago Stoka (Trst), Aldo Terpin (Trst), Umberto Terracini (Rim), Sergio Trauner (Trst), Enzio Volli (Trst). Po nalogu sodišča je Josepha Oberhauserja branil odvetnik Sergio Padovan (Trst), Augusta Dietricha Allersa pa Francesco Filograna (Trst).
30. aprila 1978 je prizivno porotno sodišče, ki mu je predsedoval Egone Corsi, zavrnilo priziv odv. Padovana in potrdilo obsodbo Josepha Oberhauserja, ki je umrl vMiinchnu 22. novembra 1979.
___VSAKOLETNI ZBORNIK SPREMLJA TUDI LETOS KNJIŽNA ZBIRKA_
Petdeset let življenja Jadranskega koledarja
NA
KNJIŽNEM
TRGU
Jadranski koledar je (ob Primorskem dnevniku) edina zamejska »serijska« publikacija, ki neprekinjeno izhaja vsa povojna leta od prvega letnika za leto 1946 do tega za leto 1996. S tem letnikom praznuje torej Jadranski koledar svojo 50-letnico, kar za zamejske razmere in pogoje ni malo. Bila je to priložnost za vsaj bežen pregled njegovega razvoja skozi vsa ta leta, pa je sla žal mimo. Res je sicer, da je ta letna publikacija, lahko jo mirno imenujemo zbornik, začela izhajati pod drugimi imeni (Koledar Gregorčičeve založbe 1946-1947, Koledar osvobodilne fronte 1948-49-50-51 in se je ime Jadranski koledar pojavilo Sele z letnikom 1952, vendar je jasno, da gre vseskozi za eno in isto založniško pobudo v okviru iste založniške skupine, čeprav je tudi ta nekajkrat menjala ime.
Ta prerez skozi 50 letnikov bi pokazal, da se je sedanja fiziognomija Jadranskega koledarja izoblikovala že v prvih letnikih po vzoru bogate slovenske koledarske tradicije. Od vsega začetka je namreč hotela biti zbornik bistvenega in aktualnega dogajanja
med Slovenci v zamejstvu s poseganjem tudi v bližnjo in bolj oddaljeno preteklost, v zgodovino skratka, obenem pa je v mejah možnosti odmerjala prostor sprotnemu kulturnemu izživljanju manjšine na raznih področjih. Začetki seveda niso bili vsebinsko tako bogati kot v naslednjih letnikih, ko se je po izbiri vsakokratnih urednikov začel okrog koledarja ustvarjati vedno večja skupina sodelavcev in med njimi vedno nova imena z vedno večjim strokovnim obvladanjem posameznih področij. Podobno velja za grafične zunanje in notranje opreme, katerih avtorji so že od začetka bili naši najbolj ugledni likovni ustvarjalci. Številni sestavki v posameznih letnikih imajo trajno dokumentarno Vrednost, kar velja Se posebej za analize družbenopolitičnih razmer, kot so -se oblikovale skozi čas do današnjih dni.
Ta uvod se mi je zdel potreben ne toliko zato, da obeležim 50-letnico te dragocene publikacije, marveč zato, da poudarim, kako je tudi letnik 1996 zasnovan na utrjenih izhodiščih, pri čemer pa mi je prijetno ugotavljati, da pred-
stavlja v vsebinskem smislu (in tudi grafičnem) pomembno etapo, ki kljub vsestransko kriznim časom odraža življenjskost našega prostora in naše skupnosti, iskalsko radoživost mladih s pogledi uprtimi iz preteklosti in sedanjosti v prihodnost.
Na vse to se v svoji uvodni misli sklicuje tudi mladi glavni urednik, mislim v svoji prvi tovrstni preizkušnji, Andrej Furlan, ko pravi, da ni opustil tradicionalnih vsebinskih sklopov, namenjenih preteklosti in koreninam, da pa je, tudi izzivalno, izbiral sodelavce s posebnim poudarkom med mladimi vrstniki v dokaz, da se »med mladimi slovenskimi zamejci nekaj vendarle dogaja.«
Vsekakor namenja ko-ledar-zbornik aktualnemu dogajanju med Slovenci v zamejstvu in z njimi še vedno pretežni del svojih 240 strani. Tako razmišlja Klavdij Palčič o naši skupnosti »med pozitivnimi in negativnimi premiki« in po realistični oceni dogajanja, ki ne skriva zaskrbljenosti, vendarle izraža željo, da bi bili Slovenci v Italiji sposobni premostiti ovire, ki jih prinaša današnji čas. Urednik Andrej Furlan pa si je izbral za sogovornika župana Trsta in Ljubljane, Illyja in Rupla, ki v odgovorih na vprašanja podajata svoje videnje o odnosih med državama na eni, odnosih ob meji s posebnim poudarkom na manjšinah (eden od odgovorov je po pomoti pripisan II-lyju namesto Ruplu, op. p.). Mnogo je pozitivnih not, pa tudi nekaj manj pozitivnih. Jadranka Sturm Kocjan, predsednica delovne zunanjepolitične komisije Državnega zbora R. Slovenije za slovenske manjšine, piše z avtoriteto svojega položaja o ustavnih obveznosti Slovenije do slovenskih manjšin v sosednih državah in pri tem izrecno omenja hude finančne zagate slovenskih kulturnih inštitucij v Italiji. Vojmir Tavčar razglablja o zmedah in pasteh italijanske notranje politike, ki preprečuje, da bi Italija postala moderna evropska država. Marko Marinčič piše o političnih razmerah v Gorici oz. o konfliktu med starim in novim, ko se ob pretežno negativnih odnosih dd Slovencev pojavljajo tudi pozitivni in o vlogi obeh sosednih in neposredno povezanih mest. Izredno zanimiv je prikaz političnih pretresov v Benečiji, ki ga je prispevala Jole Namor. V njem ugotavlja pomembne premike v smeri u-veljavljanja levih sil na do nedavna »lovskem rezervatu« Krščanske de-
mokracije, Fabio Bonini pa se ustavlja pri dejanskem potresu leta 1976 in pri popotresni obnovi, ki ni potekala brez političnih ingerenc in špeku-pacij »Gladia« z vsemi negativnimi posledicami.
Slovensko manjšinsko skupnost na Tržaškem je v letu 1995 boleče prizadela smrt dveh uglednih in markantnih političnih osebnosti: dolgoletnega predsednika SKGZ Borisa Raceta in bivšega poslanca in devinsko-na-brežinskega župana Albina Skerka. Spomin na osebnost prvega oživlja Duško Udovič, o liku drugega pa piše Stojan Spetič, oba z dolžnim spoštovanjem njune neprecenljive vloge v napornem boju za pravice Slovencev v Italiji in za strpne in konstruktivne odnose med sosednima državama in v manjšini sami.
Bolečega vprašanja racionalizacije slovenske šolske mreže v Italiji se loteva Joško Baša z razčlembo državnega zakona o racionalizaciji in v tem okviru udarcev, ki sistematično padajo po slovenski šoli, čeprav jo varujeta tako ustava kot Posebni statut Londonskega memoranduma. K isti problematiki se v uvodu svojega statističnega pregleda vpisov na slovenske šole vseh stopenj v Italiji, vrača Aldo Rupel, ki pa se pod naslovom »Kvantiteta v kvaliteto« vprašuje tudi o lastnem odnosu do slovenskih šol. Vsekakor statistični prikat ni spodbuden: samo v enem desetletju smo izgubili kar 1200 šolarjev.
Gospodarskih tem se lotevata Branko Jazbec s kritičnim zapisom o političnih ozadjih pritiskov na Kmečko banko v Gorici in Tržaško kreditno banko. Branje vzbuja vznemirljive primerjave s tistim, kar se je s slovenskimi denarnimi zavodi dogajalo v Italiji, ko je oblast prevzel fašizem; Stefan Semen pa piše o pomenu »offshora« za tržaško stvarnost in kaj lahko prinese koristnega za sodelovanje čez mejo za splošno in posebej za našo skupnost. Sledita prispevka Vide Gorjup-Posinkovec o nastajanju tretje slovenske univerze na Obali, in Lučke Čehovin ob čezmejnem kulturnem sodelovanju z vidika sežanske knjižnice.
V pregledovanju kulturnega delovanja se Duško Jelinčič zaustavlja pri slovenskih publikacijah v letu 1995 in ugotavlja, da literarna kriza ustvarja bisere; o vlogi tržaške mladinske revije »Galeb« in o mladinski literaturi na sploh piše Zivka Peršič, Elizabeta Tomšič piše o filmski »tovarni sanj« v Gorici in o vlogi Video Monitorja;. Vida Valen-
čič piše o »zamejski televiziji med željo in stvarnostjo« z dodatkom pogovora z Igorjem Tuto; pri mladinski gledališki dejavnosti se zaustavljata M. Kafol in L Pahor s prikazom delovanja zamejskih amaterskih skupin v zadnjem letu; ob 10-letnici smrti se na iskriv in duhovit način spominjata umetnika Avgusta Černigoja G. Picciotti in R. Pisciot-ta (gre za prevedeni tekst iz revije »Lettere trie-stine«); Luisa Antoni podaja pregled slovenskih glasbenih diplomantov v zadnjih nekaj letih, tistih seveda, ki so izšli iz glasbene šole Glasbene matice. Zavidanja vreden rezulutat potrjuje številka 36 kon-servatorijskih diplomantov samo v zadnjih nekaj letih, skupaj s prejšnjimi pa jih je še precej več. Franc Fabec je prispeval opis mladinskega raziskovalnega tabora - Zgonik 1995.
Aktualni koledarski sklop dogajanj v lanskem letu zaključujejo Lakovičev prerez skozi 30 let razvoja slovenske košarke v zamejstvu, že tradicionalni pregled slovenske bibliografije v Italiiji za leto 1994 in delno 1995, ki sta ga prispevala M. Pavlič Maver in K. Majevski, ter še preglednica diplomskih tez slovenskih vi-sokošolcev na raznih fakultetah tržaške univerze. Gradivo je zbral Andrej Furlan.
Sledi sklop zgodovin-
skih prispevkov. Milan Pahor piše pod naslovom »Nevihta nad mestom« o prvem fašističnem valu nasilja nad Slovenci. Podobne teme se loteva tudi Marko VValtritsch, ko pod naslovom »Barbarski pohod v Gorici« opisuje neovirano fašistično divjanje leta 1926 z uničenjem slovenskega Trgovskega doma sredi mesta in njegovo »prodajo«. Nekoliko dlje v preteklosti segata prispevka novogoriškega zgodovinarja Branka Marušiča o dr. Alojzu Resu (1893-1936), literarnemu kritiku, zgodovinarju, publicistu in prevajalcu, ter spomin Janeza Dolenca na pogreb pesnika Simona Gregorčiča pod naslovom »Nazaj v planinski raj«. V ta sklop sodijo še prikupen prispevek Borisa Možine o vipavskih mlinih, še dlje v preteklost odmaknjen prispevek Stanka Flega o Jami pri Boljuncu in najdbah v njej in okolici, pa tudi Ljudsko blago v Bregu, ki so ga nabrali dijaki nižje srednje šole »Simon Gregorčič« iz Doline pri starejših domačinih.
In na koncu še tisti del, ki daje Jadranskemu koledarju 1996 v začetku omenjeno dodatno kakovost - prispevki mladih. Pod uvodnim naslovom »Preberi« in sklepnim »Pomisli«, so mladi (kot avtorji so podpisani Moj-mir Kokorovec, Valentina Repini, Matejka Grgič in Aljoša Terčon) v ure-
ditvi in izboru Katje Colja in Mateja Caharije ter v grafični opremi Žive Pahor (črke različnih velikosti in karakterjev in nevadna razporeditev) so nanizane mnoge iskrive misli o našem času in nas v njem, o ljubezni, družbi in življenju, stiskah, o slovenstvu in domovini in še o marsičem. Ob izvirnosti razmišljanj se prepletajo mladostni nemir, grenkoba o neveselih ugotovitvah in optimizem v veri, da je življenje lahko tudi drugačno, da mora biti drugačno!
Poglavje o mladih besednih ustvarjalcih uvaja Ace Mermolja z ugotovitvijo, bridko toda resnično, da je kultura postala danes še bolj blago, ki ga je treba ponujati. Lepo berljive in vsebinsko razmišljujoče sestavke so prispevali Igor Pahor, Alenka Spetič, Asja Jurkič, Matejka Grgič in Rezijanka Catia Quaglia.
Med tekstom so razvrščene reprodukcije umetniških del mladih avtorjev (s predstavitvijo) Rada Jagodica, Vanje Saksida, Davida Žuljana - Skizza, Davida Faganela, Stefana Turka in Tatjane Tavčar.
Jadranski koledar (s priloženo knjižno zbirko) je izšel v založbi Devin, s platnico in opremo Rada Jagodica, v stavčnem prelomu Paola Magnanija, lektorstvom Marjana Bucika in v natisu tiskarne Graphart.
Jože Koren
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 18. februarja 1996
TUDI LETOS SE JE VELIKA MNOŽICA DOMAČIH IN TUJIH OBISKOVALCEV
Zmaga na letošnjem Kraškem pustu je šla v Salež in Zgonik. Na sliki zmagoviti voz (foto Križmančič/KROMA)
Uvrstitev sodelujočih na 29.
Kraškem pustu
Uvrstitev skupin s pustnimi vozovi:
1.	mesto: skupina iz Saleža in Zgonika z vozom Si-Rak WI Wi Bum Bum
2.	mesto: Sempo-laj - Senat
3.	mesto: Bazovica - Aladini
4.	mesto: Medja vas - Pocahon-tas
5.	mesto: Praprot -Strambesti heroji
6 mesto: Trnovca
-	Kdo bo zmagal
7.	mesto: Sv. Ivan
-	Holland
8.	mesto: Pod-lonjer - Tan-tahontas
Od zgoraj navzdol: drugouvrščeni voz »Senat« iz šempolaja; na tretje mesto so se uvrstili Bazovci z vozom Aladini; četrto mesto pa je zasedel voz Pocahontas iz Medjevasi
Uvrstitev skupin s pustnimi vozovi:
1.	mesto: Boljunec - Karte e mate
2.	mesto: Jabada-badu - Jabadaba-diDisney
3.	mesto: Vzgojni center Mitna Cuk - Ali moramo biti vsi enaki
4.	mesto: Združene vasi - Mrzlica sobotne noči
5.	mesto: Devinski zbori - Lahko noč
Letošnjemu Kraškemu pustu je izrekel prisrčno dobordošlico še kar topel dan, v katerem je bilo že čutiti dih bližajoče pomladi, pa čeprav si je moralo sonce utirati pot skozi oblake. Prizanesljivo vreme je seveda privabilo na Opčine lepo množico gledalcev, ki so se postrojih ob poti pisanega pustnega sprevoda od Pikelca do Brdine, najprej v gručah, ki so se grele na prisojni strani, a ob dveh so-bili zasedeni tudi pločniki v senci. Občinstvo je bilo seveda večinoma “v civilu”, precej pa je bilo tudi šem, tako med otroki kot tudi med odraslimi, in to vsakovrstnih, kupljenih in doma narejenih, skrbno elegantnih in tudi takih improviziranih iz tistega, kar je bilo pri roki, vsekakor vedno v želji, da bi za en dan oblekli drugačno osebnost. Vse to ustvarja posebno domačnostno vzdušje Kraškega pusta, v katerem se občinstvo čuti v neposrednem stiku s skupinami v sprevodu, pa ne samo zato, ker gre v mariskaterem primeru za prijatelje, temveč zato, ker je tu pust še vedno ohranil precej starega ljudskega značaja.
Sicer pa tudi sodobnosti na Kraškem pustu ni manjkalo; obilno je bila prisotna v satiričnih bodicah pustnih vozov, a tudi v šemah samih, saj se naslanjajo na do-mišljisko premoženje, ki nam je v dobi obče prisotnih medijev vsem skupno. Pa pustimo ob strani razglabljanja in se posvetimo kroniki vesele openske prireditve.
Sprevod je odprla gostujoča skupina iz Sata-rancana z izsekom iz karibsko obarvanega morskega življenja: tu so bile morske živalice, zanimiva glasbena skupina, ki je igrala izključno na tolkala, bolj in manj oblečeni plesalci in plesalke in bog Neptun na vozu z delfini. Naj omenimo, da je skupina Compagnia del carro iz Starancana nastopila še na Brdini s prizorčki pouličnega gledališča, s katerimi je doživela uspeh na marsikateri mednarodni prireditvi.
V bleščeče rumene suknjiče oblečena godba iz Proseka je nato uradno odprla sprevod s poskočnimi melodijami. Sledila ji je kočija s kraljem in kralijico - kot so prireditelji poudarili, sta bila to doslej naj-mljajši kralj in kraljica Kraškega pusta. Po skupinici Vzgojnega centra Mitja Cuk, ki je ob tem času šegavosti s šaljivo prisrčnostjo opozorila na težave drugačnih z vprašanjem Ali moramo biti vsi enaki, da smo sprejeti, je nastopila skupina iz Praproti in se spraševala Kdo bo zmagal ter ob nasproti si sedečima Prodiju in Berlusconiju ugotovila, da »gre tekma proti koncu, kdorkoli zmaga, bo vodil k praznemu loncu«. Skupina iz Praproti je prikazala Strembaste heroje in na vozu Italijo, ki jo žagajo na dvoje. Skupina pustnih šem devinskih zborov je norčavo zapela lahko noč paru v zagrnjeni postelji, sledil ji je voz bazovske skupine z Dinijem, pardon, Ala-
dinijem na leteči preprogi s čarobno svetilko, spredaj pa je sedel modri dobri duh z razprtimi rokami. Podlonjerci so se predstavili z indijansko princeso Tantahon-tas, takoj za njimi pa se je iz Medje vasi pripeljala Pocahontas s totemom, kanujem, kopico Indijancev in seveda s plavolasim izvoljencem in rakunom. Med obema indijanskima skupinama so se predstavile šeme Združenih vasi s pri-zočki iz Mrzlice sobotne noči. Pri Disneyjevih risanih junakih se je navdahnila tudi skupina Ja-badabadu, medtem ko so Sempolajci na temo Senat ugotavljali, da »z našimi taksi uživa Craxi«, medtem ko za-prepaščeni Scalfaro na vozu gleda na senat, ki se je spremenil v ring.
Res številna skupina odraslih in otrok iz Boljunca je pripeljala kopico živih igralnih kart, ki so ji z dodelano in prefinjeno eleganco prislužile prvo mesto, seveda poleg živahnih melodij godbe Long žlunk. Svetoivančani so se ob spremstvu glasbene skupine v živo šegavo navdahnili na Holandskem, sprevod pa je zaključila skupina iz Saleža in Zgonika s Si-Rakom na stolčku, ki ga izzivata seksi lepotici, z množico ribic, sipic in školjkic iz morja Mururoe, ki bežijo pred veliko belo mrežo in pred velikim vozom s kadečo se gobo atomske bombe, ogromnim rakom in mornarjem-legionar-jem v kjantarici, ki bo zdaj zdaj eksplodirala.
Bojana Vatovec
Kralj in kraljica letošnjega Kraškega pusta sta se peljala na čelu sprevoda (zgoraj) in gostujoča skupina iz Starancana (spodaj)
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 18. februarja 1996
UDELEŽILA TRADICIONALNEGA PUSTNEGA SPREVODA
Misli so že ustreljene v 30. Kraški pust
Kaj si o letošnjem Kraškem pustu misli Igor Malalana, ki ga lahko upravičeno označimo ne samo za animatorja, temveč kar za dušo prireditve?
»Najprej bi se zahvalil komu v nebesih - ali pa kje drugje - za vreme, ki nam ga je letos poslal«, je šaljivo začel. »Vsekakor bi rad poudaril, da so se skupine pozitivno odzvale na naše vabilo. Seveda obžalujemo, da na Kraškem pustu ne nastopajo več skupine iz vasi, kot so Križ, Prosek in Konto-vel, Gropada in Padriče, in da tudi skupin iz kraških vasi onkraj meje ni več.
Kakorkoli že, po prejšnjih letih krize, je treba poudariti, da je letošnji Kraški pust uspel, in da tega uspeha ne bi bilo brez prizadevne udeležbe kraških vasi, ki razumejo njegov duh. Zato jih že sedaj pozivamo, naj se prijavijo za prireditev, ki bo naslednje leto, ko bomo praznovali tridesetletnico. Prepričani smo, da bo naslednje leto za naš Kraški pust “leto resnice”. Pripravili bomo tudi več spremnih pri1 reditev in spominih se bomo prvih po-
budnikov, kot so bib dr. Hlavaty in dr. Križnič ter drugi kulturni delavci, ki so menili, da je beba vse naše kraške vasi združiti na skupni prireditvi v središču Krasa. Upam, da bomo ob bidesetletni-ci Kraškega pusta praznovali pet dni, kar doslej ni bilo mogoče bodisi zaradi struktur, ki tega niso dovoljevale, a tudi zaradi nezadostnih finančnih sredstev. V tej zvezi upamo, da se bodo za našo prireditev zanimale še druge javne ustanove poleg Pokrajine Trst, ki ji stoji ob sbani tudi s finančno pomočjo. Poudaril bi, da Kraški pust ni samo zabava, ampak tudi sestavni del, resda veseljaški, našega kulturnega sporočila.«
Kaj pa delo zbije? »Zbija je bila tudi letos izbrana po kriterijih, ki so jih pred dvema letoma določili predstavniki skupin samih, zato njenega dela res ne gre komentirati. Rad pa bi podčrtal, da je pust predvsem zabava in šele nato tekmovanje in ne obratno. Sicer pa samo tako lahko prevlada volja do veselja.«
Med skupinami mask se je uvrstila na prvo mesto skupina iz Boljunca z naslovom Karte e mate
Danes pustno slavje v Miljah, jutri in v torek pa tudi v Trstu
Danes popoldne bo veliko pustno slavje tudi v Miljah. Potem ko so v okviru 43. miljskega karnevala vendarle - in še enkrat - okronali “popa” Livia Frausina, bo norčavo rajanje doseglo višek s spektakularnim sprevodom alegoričnih voz, ki so jih pripravile že dobro znane skupine Falische, Bulli e pupe, Bora, Ongia, Mandrioi, Lampo, Bellezze naturali, Brivido in Trottola; ob njih se bo s plesom in igrivimi skeči predstavilo še kakšnih 2.000 mask. Zbrali se bodo ob 13. uri, pol ure pozneje pa bo sprevod krenil iz središča mesteca po ulicah D’Annunzio in Roma, Trgu Republike in ulicah Tonello, Signolo ter S. Giovanni tja do Drevoreda 25. aprila. Nagrajevanje bo ob 18. uri, najlepši voz pa bo dobil simbolno skulpturo domačega kiparja Graziana Romia. Maške-re bodo nagradili v torek, 20. februarja, ob 17. uri. Do takrat bo tudi odprta razstava “El Car-neval xe nato cusi”.
Živo bo tudi v Trstu. Jutri popoldne bodo otroška pustna rajanja v raznih mestnih rekrea-torijih, pri Sv. Ivanu bodo spravili skupaj sprevod voz in šem, ki bo ob 14.30 krenil vzdolž Ul. Giulia in Drevoreda R. Sanzio do Trga Gioberti, osrednja mestna prireditev pa bo v torek od 14.30 dalje s tradicionalnim sprevodom mask po Korzu do Trga Unita.
Tudi Disneyeve junake smo videli na Opčinah. Njihove maske iz šempolaja so bile druge Pisani pustni sprevod je spremljala in poživila godba s Proseka
Pust ni samo veseljačenje
Sirom po svetu je veliko »pustnih prestolnic«. Med temi zelo slovi Viareggio (na sliki). Ge pogledamo v svojo neposredno okolico, ne moremo prezreti Benetk, ki se ob pustu vsestransko razživijo. Po eni sbani so na lastne pustne badicije vezani še domačini, verjetno so Benetke eno redkih mest, v katerem ni tako neobičajno, če v pustnem obdobju domačini hodijo v službo odeti v starodavna pustna oblačila. Potem so tu še turisti, ki trumoma hitijo v privlačno mesto, ki ob zabavi poskrbi tudi za vrsto pomembnih kulturnih prireditev. Največja gneča je na pustno soboto in nedeljo, ko je tudi največ predstav. Letošnja največja abakcija je glasbeni festival VVomad, ki si ga je zamislil Peter Gabriel in ki ga je letos prvič predstavil na beneškem karnevalu. Nastopom na
trgih in v gledališčih je sledilo na tisoče gledalcev, veliko turistov pa je romalo tudi na pogorišče gledališča Penice.
V svetovnem okviru je seveda med najbolj znanimi razvpiti brazilski karneval v Riu. Manj poznan je mehiški karneval, ki pa je še veliko bolj vezan na staro pustno badicijo. Tako ob burnih sprevodih in splošnem veseljačenju Mehika ob pustu ponuja veliko zanimivega ljubiteljem ljudskih običajev. Največ pustnih obredov, ki so se ohranili do dandanes, ponazarja spoj poganskih in starih verskih običajev. Gre za zelo značilen mehiški pojav ljudskega verskega doživljanja, v katerem so se prvine katoliške vere nanesle na prej obstoječa poganska čaščenja. Posamezna pustna praznovanja pa se zelo razlikujejo od kraja do kraja.
Z---
^ ^ Nedelja, 18. februarja 1996
NEDELJSKE TEME
Manjšinski potep po internetu v znani tržaški kavami
V prostorih tržaške kavane, kjer se večina obiskovalcev kratkočasi ob branju časopisja, šahiranju s starimi prijatelji ali pa čisto enostavno ob skodelici kave ali čokolade, me je pritegnil prižgan računalnik, ob katerem je visel napis, da je prav iz tega hrama tržaškega avstro-ogrske tradicije mogoč dostop do najnovejšega računalniškega hita - Interneta.
No, zamisel Interneta je sicer stara že nekaj desetletij. Vanj so bile do pred kratkim vključene le znanstvene ustanove in znanstveniki, ki so na tak način objavljali svoje dosežke in raziskave. Mit elitne mreže se je s časom relati-viziral in demokratiziral, postal je dostopnejši vsem potencialnim uporabnikom, ki so pravzaprav vsi, ki imajo računalnik in telefon. Ob teh temeljnih rekviziih je potreben le Se priključek na kak vhod-izhod v omrežje ter ”sur-fanje” po elektronskih valovih največjega posrednika informacij naše zemeljske oble se lahko prične.
Internet je sinonim za avtocesto komunikacij, informacij in podatkov, ki so dostopni velikemu številu uporabnikov Sirom po svetu. Dostop do Interneta je tudi za poprečnega uporabnika računalniških programov zelo preprost, saj so dandanes na voljo grafični umesniki, ki omogočajo lahko brskanje po straneh tega informacijskega mravljišča. Uporabnik se ob vsej tej lahkoti znajde pred velikim filozofskim vprašanjem -kam?
Stvar ni najbolj preprosta. V trenutku, ko imaš potencialno dostop do najrazličnejših podatkov tega omrežja, se prsti na tipkovnici računalnika nekoliko obotavljajo. Sicer pa sem, še predno sem natakarja vprašal, naj mi namesto običajne čokolade prižge računalnik, odločil za potepanje po Evropi, točneje po Evropi etničnih manjšin.
Virtualna stvarnost, v katero sem se podal, je kot nalašč za takovrstno potovanje. Geografske in jezikovne pregrade se relati-vizirajo, saj je potrebno računalniške strani tako obdelati, da so berljive ne samo največjemu možnemu številu bralcev, ampak tudi stroju, ki podatke hrani in jih posreduje informacijam žejnim bralcem. Prvi stik s prijaznim grafičnim umesnikom Netscape je bil, kot že rečeno, prijazen in uspešen. Vse skrbi, da se pri takih jadranjih zelo pogosto ponesreči bodisi zaradi telefonskih linij kot hitrosti računalnika so bile, vsaj v tem primeru, odveč.
Najprej sem se z računalnikom podal našim najbližjim slovenskim manjšincem, in sicer na Koroško. Na računalnik sem prepisal Internet naslov koroške strani, ki sem jo skrbno hranil že nekaj časa, in sicer odkar se je ta
novica prvič pojavila na črnobeli časopisni strani Primorskega dnevnika:
http:	/	/
www.approach.co.at / slo-vene.
Koroški rojaki so izoblikovali na Internetu zanimivo predstavitev kulture, kulinarike ter na nasploh manjšinske stvarnosti na Koroškem. O slovenski stvarnosti na Ko-
roškem je mogoče brati tako v slovenščini kot v nemščini in angleščini, ki je daleč najbolj razširjen jezik uporabnikov Interneta.
Po nekajminutnem jadranju po Koroškem sem se podal, brez običajnega čakanja na vlake ali letala, v Katalonijo. Na računalnik sem zapisal le besedo "catalan” v prostor namenjenemu geslom. Inter-netovi grafični umesniki te kot najhitrejše letalo pripeljejo v zaželjeno deželo. Kot je za Katalonijo sicer tudi v realnem svetu značilno, je tudi v virtualnem katalonskem kulturnem prostoru obilo izbire za vsak okus. Najprej me je pritegnila stran imenovana Catalan page (katalonska stran - http: // acad.ursinus.edu / "aca-stells /catalan.html J.
Med vrsticami, s katerimi predstavljajo to stran, sem prebral zanimivo no-
vico, da so Katalonci dobesedno razjarjeni zaradi filma Pocahontas. Ne, Katalonci nimajo nobenih odprtih vprašanj z z Indijanci, ampak z Walt Di-sneyevo producentsko hišo Buenavista. Ta je (morda zaradi kastilskega naziva?) povsem zanemarila katalonski trg. Kataloncev je navsezadnje več kot šest milijonov, zato bi se sinhronizacija te risanke v katalonščino nedvomno tudi finančno izplačala. Tehničnih problemov s sinhronizacijo dandanes pravzaprav ni, poleg tega pa je za otroke nedvomno bolje, da odkrivajo tudi pravljični svet v svojem materinem jeziku. V Kataloniji, kjer je skrb za jezik nedvomno prisot-
na v vseh ozirih javnega življenja, je ta novica pritegnila širšo javnost. Časopisne članke iz dnevnika AVUI (Danes) je mogoče brati tako v katalonskem izvirniku kot v angleškem prevodu. Na koncu časopisnih odlomkov je bralcu na razpolago še opcija, ki omogoča neposredno povezavo z Di-sneyevo Internet stranjo, ki je namenjena opombam in komentarjem. Katalonska stran prosi za solidarnost in za opomin Di-sneyevi multinacionalki, naj upošteva tudi katalonske jezikovne potrebe. Sicer pa je na strani mogoče zapisati karkoli. Morda je tudi to novo sredstvo s katerim bodo manjšine lahko v bodoče zahtevale lastne pravice, vsaka zase ali pa organizirano, kot velik elektronski lobby potencialnih potrošnikov, do katerih so multinacionalke prav posebno pozor-
ne. O razvoju spora z Di-sneyem bo nedvomno mogoče brati kaj več na isti Internet strani.
Stran nudi tudi dostop do najrazličnejših katalonskih strežnikov na Internetu. Eden izmed katalonskih strežnikov se nahaja celo v Torontu! Podoben servis nudi tudi Catalan countries server (Strežnik katalonskih dežel http: / / www. -lsi.upc.es / "antoni / cc. html j, ki obstoječe katalonske strani razvršča po vsebini. Bralec lahko pri listanju izbira med kategorijami kot so zemljepis, jezik, vlada, akademske in raziskovalne ustanove, novice, solidarnost ter šport.
Potovanje po tipkovnici
in virtualni manjšinski stvarnosti v Evropi sem nadaljeval po keltskih deželah. Na računalnik sem sicer natipkal le besedo "irish”, med številnimi opcijami, ki jih Internatov telefonski imenik ponuja pa se mi je najbolj prikupna zazdela opcija Irish and celtic thingies (http: / / www.c.stone. net / ~pmurphy / irish. html j, preko katere je možen dostop v številne kotičke keltskega prostora. Ze prvi pogled na domačo stran tega Internet kotička privede popotnika v svet potomcev Keltov. Na ekranu se pojavijo zastave keltskih dežel. Z gumbom miške lahko izberemo keltsko pokrajino, v katero nas vodi srce ali pa čista radovednost ter že se pred nami pojavijo nove, številne opcije, ki čakajo le na naše povelje.
Odločim se za potovanje naprej. Poskušam priti v
stik z najsevernejšo manjšino Evropske unije, s Sami s Finske. Spominjam se, da me je na seminarju na Slovaškem presenetila predstavnica te manjšine, ki ni v svojem naslovu zapisala telefona ampak le naslov elektronske pošte. Zgleda, da ni to nikakršen izoliran primer, saj je celotna manjšina zastopana z izredno prikupno stranjo Sami in Fin-land (http: // www.un.fi. / saamleng.html)
Žive barve zastave Sa-mijev in pastelna barva slik ter teksta tvorijo zanimiv in poučen prikaz stvarnosti te najbolj severne manjšine v Evropi. Zapišem si naslove poglavij s katerimi se Šamiji predstavljajo na Internetu. Zdi
se mi, da sem to že nekje prebral. Doma odkrijem, da je to elektronski posnetek brošure te manjšine.
Večjezično informacijo o manjšinski stvarnosti v baskovskih deželah nudi Euskadi information (http: / / www. access.ch / euskadiJ. Informacije so dostopne v angleškem, nemškem, baskovskem, francoskem, italijanskem in španskem jeziku.
Podatke in novice o številčnih albanskih manjšinah v državah bivše Jugoslavije, točneje na Kosovu, Makedoniji in Crni gori je mogoče dobiti na posebni albanski strani, iz katere je mogoče pravzaprav spoznati albansko stvarnost, vključno z omenjenimi zamejstvi (http: // www.ios. com / "ulpiana / albanian / ethym.ology.html).
Po takem, sicer virtualnem, potovanju po Evropi sem si želel ponovno skok čez mejo, v matično Slove-
nijo. Brskanje po slovenskih straneh je zelo pestro in raznoliko.
Za neslovenskega popotnika po Internetu je neobhodno potrebno, da začne potovanje ali načrtovanje potovanja po Sloveniji z ogledom sloven-sko-kanadske John Kozak’s Slovenia Page ali pa kar z mini jezikovnim tečajem-priročnikom Slovenc for travellers (http: / / www. ijs.si / lit. / slove-nej. Za bolj prijazen stik s slovensko kulturo je poskrbljeno tudi s predstavitvijo slovenske glasbene produkcije. Poleg običajnih Rolling Stonesov, Petra Gabriela ter podobnih starih znancev svetovnih glasbenih lestvic, so na In-ternetovih straneh prisotne tudi dekleta slovenske etno-skupine Katice. Prikupen naslov Katice-ethno sound bo morda pritegnil številne ljubitelje te glasbene zvrsti ne samo na koncerte ali k nakupu njihove	najnovejše
zgoščenke, ampak tudi k obisku Internet strani http: / / www2.ijs.si / "ho-stjan.katprop.html.
Prava paša za oči za ljubitelja slovenske književnosti in literarne vede pa je naslov http: / / www.ijs.si.	/ lit. /
literat.hmtl.
Na ekranu se kot v pravljici pojavi nešteto možnosti in naslovov za na-daljno iskanje ali raziskovanje. Izbiramo lahko med strokovnimi revijami, besedilnimi zbirkami in bibliografijami, opcija brižinski spomeniki v projektu Titus (nemški akronim za Thesaurus Indo-germanischer Text- und Sprachmaterialien ali Slovar indoevropskega tekstovnega in jezikovnega gradiva) nas najhitreje pripelje do brižinskih spomenikov.
Evropsko potovanje po Internetu sem zaključil z obiskom najbolj "evropske” Evrope, t.j. Evrope Evropske Unije. Tu (na Internetu na strani http: / / www.cec.luj se začnejo in končajo vsa upanja vseh evropskih narodov, velikih in malih, manšinskih in večinskih ter tistih, ki si prizadevajo priti v "Evropo". Grafična podoba, z evropskim zemljevidom in zvezdicami, prijazno sprejme vsakega obiskovalca, z ali brez potnega lista in vize. Vsak je polnopravni član, vsak je enak, vsak ima dostop do istega gradiva. Z miško in tipkovnico lahko potuješ v svet evropskih inštitucij, spoznaš politiko Evropske Unije, listaš po dokumentih različnih evropskih teles.
Računalniško potepanje po Evropi zaključim s sladko, ,vročo čokolado s smetano, ki je najslajši povratek iz virtualnega sveta, kjer je vse mogoče in dostopno, v svet realnosti in pojavov, kjer je treba vse plačati. Tudi čokolado s smetano in povezavo z Internetom.
Peter Rustja
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 18. februarja 1996
Kako se abstraktni modeli odražajo v naSi stvarnosti
OVERLAPPING CULTURES AND PLURAL IDENTITIES CULTURES PARTIELLES ETIDENTITES MULTIPLES
VVORLD DECADE FOR CULTURAL DEVELOPMENT
institute tor Ethnic Studies
Med številnimi seminarji in simpoziji, ki so potekali v zadnjih letih v neposrednem zaledju Severnega Jadrana in so bili vsebinsko povezani z manjšinami, zasluži posebno pozornost seminar o večjezičnih stvarnostih, ki je potekal v okviru evropskega projekta Unesca junija 1994 v Ljubljani. Organizirala sta ga slovenska komisija Unesca in Inštitut za narodnostna vprašanja. K temu seminarju se vračamo sedaj, ker je prav ob koncu lanskega leta izšel zbornik, v katerem so natisnjeni nekateri izmed najpomembnejših referatov. Zbornik je uredila raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak - LukanoviC, poročila pa so objavljena v angleščini, razen dveh v francoščini in enega v nemščini. Tudi zaradi izbire, da bodo referati objavljeni samo v izvirniku in da zbornik ne vsebuje obnov ozirome rezimejev, je ta nova publikacija namenjena predvsem specialistom in ne širši javnosti. Skoda, kajti nekateri referati niso samo zanimivi za »zainteresirane dejavnike«, ampak so koristni tudi tistim, ki se z manjšinami ukvarjajo s popreCno-stjo zunanjega opazovalca.
To velja že za uvodni referat, v katerem ljubljanski univerzitetni profesor Janek Musek raziskuje in definira psihološko bazo večplastne identitete. Musek navaja pet modelov sprejemanja »druge« kulture. Prvi je asimilacijski model, ki ga označuje konflikt ob izgubi zavesti in pripadnosti izvirni kulturi, z možnostjo, da takega človeka pripadniki večinske kulture zavrnejo, pripadniki izvirne kulture pa odpišejo. Drugi je model akulturacije, ki ga spremlja nezmožnost popolne vključitve v večinsko kulturo ter ustvarja nelagodno zavest pripadanja drugoraz-
redni kategoriji državljanov. Tretji je model alternacije, ki posamezniku nekoliko zmanjša tegobe in mu ublaži negativne posledice akulturacijske-ga modela.
Četrti model je multikulturnost, ki ne povzroča tako negativnih posledic, dopušča ohranitev skupinske identitete in stimulira angažbanost v med-skupinskih kontaktih. Četrti model je fuzija, pri kateri ni veC občutka, da je neka kultura dominantna, vendar pripadniki manjšinske skupine izgubijo svojo etnično identiteto.
Naj torej iz tega sklepamo, da Musek zagovarja interkul-turni model? Ne, kajti pri nekaterih drugih pokazateljih pridejo do izraza vsi negativni aspekti multikulturnega modela: skromno poznavanje obeh kultur, skromna sposobnost komuniciranja v obeh jezikih, skromna raven pozitivnih odnosov do obeh skupin itd. Poleg tega velja še opozoriti na dejstvo, da v raziskavi niso ocenjeni primeri, v katerih ne prihaja do vključevanja manjšinske kulture v večinsko v podrejeni obliki, kar pomeni, da niso upoštevane »Ciste« oblike manjšinske stvarnosti, kakršne vendarle obstajajo. Vsekakor pa je študija zanimiva za razumevanje diskusije (oziroma polemike) o večkulturnosti, ki že nekaj let poteka na Koroškem, pomembna pa je tudi zaradi končnih analiz in hipotez o odvisnosti in soodvisnosti.
Henry Giordan iz Pariza pa je v svojem referatu obravnaval dve ravni identitete: kolektivno in individualno identiteto. Tu gre pravzaprav za eno osnovnih vprašanj manjšinske problematike sploh, saj v omikanem svetu ni velikih zadržkov nad omogočanjem ohranjanja individualne identitete, kolektivno identiteto pa marsikje še vedno pojmujejo
kot agresijo na ustroj države. Giordan je v uvodnem delu obdelal odnose med človekom in kulturo in razvil teze Roberta Lafonta, ki je postavila v osredje človeka kot dejavnika kulture in ne kulture kot abstraktnega pojma. Skratka, je napisal Lafont, vsak človek ima pravico do »svoje« kulture. vendar nima nobena kultura pravic nad človekom. Na tej pravici do kulture je Giordan, izhajajoč iz procesa, ki ga je sprožila helsinška pogodba, razvil teorijo o kolektivni identiteti manjšin - izražajo jo manjšinski jeziki in kulture - z obrazložitvijo potrebe po političnem obravnavanju drugačnosti. Tu je Giordan nakazal različne možnosti za dosego priznanja različnosti kultur. Prvo možnost uvidi v federalizmu, to je v organizaciji, ki postopoma odpravlja občutek manjšinskosti in ponudi manjšini reprezentativna predstavništva, ki ji na neki način omogočijo, da soupravlja prostor na katerem živi. Druga možnost je v nadte-ritorialnih rešitvah, pri katerih se kulturna avtonomija uveljavlja pri slehernem posamezniku. Giordan pa v to teorijo, ki sta jo leta 1974 nakazala Karl Renner in Otto Bauer, ne verjame in se sprašuje, ali lahko pozabimo na težave, ki jih povzroča pomanjkanje ozemeljskih referenc.
Tretja nakazana možnost je »humanizacija države,«, o kateri je leta 1981 pisal Anthony David Smith: v tem primeru je treba osnovati vrsto naddržav-nih nadzornih organov in zagotoviti ustrezne pravne okvire, ki bodo manjšinam jamčili uresničenje njihovih teženj.
Ob koncu svojega referata Giordan še ponuja definiciju narečij, jezikov v manjšinski situaciji in manjšinskih jezikov. Zanimivo je predvsem razlikovanje med zadnjima
dvema, saj prav zaradi pomanjkanja te definicije pogosto prihaja do zmede celo med tistimi, ki resno razmišljajo v korist zaščite manjšin. Teziki v manjšinski situaciji so jeziki, ki jih govori narod, ki ima svojo lastno državno obliko, vendar je del tega naroda kot manjšina prisoten tudi v drugi državi. Manjšinski jeziki pa so po Giordanovi definiciji jeziki brez lastne države. V deželi Furlaniji - Julijski krajini imamo oba primera: slovenščino kot jezik v manjšinski situaciji in furlanščino kot manjšinski jezik. Prav zaradi pripadnosti dvema različnima skupinama je, izhajajoč iz Giordanovega referata, pri-
merjava v bistvu nemogoča in lahko celo nevarna.
Ob koncu svojega referata pa Giordan načenja še eno vprašanje: iz ugotovitve, da ohranjanje jezika ne zadostuje, ker je jezik tvorba v stalni evoluciji, obravnava razliko med narečjem in jezikom. Tu gre predvsem za jezike v manjšinski situaciji, pri Čemer avtor kot primer navaja Alzacijo in Luksemburg (mi bi lahko z enako prepričljivostjo govorili o Beneški Sloveniji ali o Reziji). Giordan meni, da je sicer koristno in potrebno ohranjanje krajevne govorice ali narečja, vendar je treba pripadnikom tiste skupnosti omogočiti »jezikovni dostop«
na širše območje rabe tega jezika, skratka, v primeru Alzacije in Luksemburga, morajo ti staronemško govoreči državljani obvladati tudi nemški jezik, sicer bo njihova emargi-niranost nevarno naraščala.
Izmed številnih refereatov, ki jih vsebuje zbornik, smo izbrali prav ta dva, ker iz strogo teoretskega vidika obravnavata probleme, ki so danes aktualni tako za Slovence v Italiji kot tudi za Slovence na Koroškem.
To pa še zdaleč ne pomeni, da so ostali referati manj zanimivi. Med temi naj omenimo referat Sonje Novak LukanoviC o etnični identiteti v večkulturnih družbah (v njem obravnava zelo aktualno temo Istre, kjer je pojem »istrske identitete« nadkrilil pojem »italijanske identitete«) in vzporedno tematiko avstrijske identitete, ki jo je obdelala Kari Liebhart, pa tudi vprašanje identitete v Prekmurju, ki jo v svoji raziskavi obravnava Albina NeCak Luk. Skratka, zbornik je zelo bogat in zelo zanimiv, saj učinkovito združuje teoretske razprave s prikazom stvarnih primerov.
Ob koncu naj še povemo, da sta uvodne misli prispevali generalna sekretarka slovenske komisije Unesca Zofija Kle-men-Krek in direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Vera KlopCiC ter da zbornik nakazuje teme za tretji tovrstni seminar, ki naj bi ga Unesco organiziral v prihodnje.
B.Br.
Overlapping Cultures and Plural Identities Cultures Partielles et Iden-tites multiples Ljubljana, 1995 Slovenian National Com-mission for Unesco and
Institute for Ethnic Studies.
Od 31. oktobra nov televizijski kanal
v irskem jeziku
DUBLIN - 31. oktobra 1996 bo začel oddajati nov televizijski kanal v irskem jeziku. Teilifis na Gaelige (TnaG) - tako se imenuje kanal - bo oddajal tri ure dnevno, s svojim signalom pa bo dosegel kar 90 odstotkov gospodinjstev v irski republiki, možno pa je tudi, da bodo namestili pretvornik za Severno Irsko.
Infrastrukture bo v celoti financirala irska država, ki je za to namenila 16 milijonov irskih funtov (pribhžno 40 mihjard lir), medtem ko bodo za delovanje novega televizijskega kanala iz državnega proračuna namenili 10 milijonov irskih funtov letno (približno 25 milijard lir). TnaG ne bo imel lastne proizvodnje, ampak bo naročal oddaje pri zasebnih producentih. Zaposloval bo približno 30 oseb, doumevajo pa, da bo preko zasebnih producentov za ta kanal delalo 250 do 300 uslužbencev.
Poleg lastne prtodukcije bo TnaG vključeval v spored tudi programe iz tujih, predvsem evropskih virov, ki jih na Irskem še niso prikazali v angleškem jeziku. Vsi sporedi bodo prevedeni v iršCino, pri Čemer bodo v nekaterih primerih doda-b podnapise v angleškem jeziku. TnaG se tudi namerava povezati z drugimi evropskimi televizijskimi mrežami, ki oddajajo v manjšinskih jezikih.
Kot zanimivost naj povemo, da bodo tretjino celotne proizvodnje pripravili mladi.
Zweisprachig ist besser df '■ »«
Dvojezično je boljše
• Jaz govorim Slovensko, kaj pa ti? • Erlerne die Sprache dei-nes Nachbarn # Ein "Haus tur alle”-"Hiša za vse"
<s Zgodovina Slovencev / Die Geschichte der Slovvenen • VVissenschaftliches zu den Steirischen Slovvenen » Zwischent6ne suchen * Slovvenisch als Freigegenstand * Dokončnost Unendlichkeit
Tudi Slovenci na avstrijskem štajerskem izdajajo svojo (dvojezično) revijo
»Dvojezično je boljše« je geslo dvojezične revije Signal, ki jo izdaja Kulturno društvo Člen 7, edina organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. Številka, ki jo predstav-lamo, nima natančne Časovne oznake; na platnici piše samo »Zima 1995«, kar že samo po sebi govori o izrednih težavah, s katerimi se morajo soočati Slovenci v Radgonskem kotu, kjer si zaradi maloštevilnosti, pa tudi zato, ker je njihovo delo popolnoma prostovoljno, ne morejo privoščiti rednega periodičnega lista.
Revija je dvojezična, pri Čemer niso vsi članki prevedeni v oba jezika, nekateri članki so v nemščini s povzetkom v slovenščini, drugi pa, obratno, v slovenščini s povzetkom v nemščini.
Osrednji zapis je dolg pogovor z Brankom lenartom, predsednikom društva Člen 7, ki
poudarja, da sta varovanje dvojezičnosti in pospeševanje kulturne raznolikosti glavni nalogi društva, ki se zavzema predvsem za srečanje kultur. Asimilacija je namreč na tem območju segla tako daleC, da je zagovarjanje narodnostnih tez zelo težko.
V nadaljevanju je daljši zapis o hiši dr. Avgusta Pavla v Potr-ni, ki jo je društvo lansko leto odkupilo in jo sedaj preureja v kulturni dom. To bo tudi edina kulturna postojanka Slovencev na Štajerskem.
KonCno pa naj omenimo še daljši zapis o zgodovini Slovencev na Štajerskem, ki v nekaj straneh opisuje preteklost in sedanjost tega dela slovenskega naroda.
Signal je torej nadvse koristno sredstvo za poznavanje problematike Slovencev na Štajerskem in upati je, da bo odslej tudi redno izhajal.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi -
Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 18. t. m., ob 16. uri (red G): Carl Orff »Carmina Burana«.
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu* - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V sredo, 21. t.m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lausanne® -»Ce que 1’amour me dit», koreografija Maurice Bejart.
Ponovitve bodo trajale do 2. marca.
V	Dvorani Saturnia Pomorske postaje bo v sredo, 21. t. m., ob 11.30 srečanje z Mauriceom Bejartom. Vstop prost.
Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti
Danes, 18. t. m., ob 16. uri zadnja ponovitev: »II paese dei campanelli« s Sandrom Massiminijem. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne.
V	torek, 20. t. m., ob 20.30 (red pre-
miera): Stalno gledališče iz Turina -»Un anno nella vita di Giovanni Pa-scoli«. Režija VValter Pagliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cognate« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3.
Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 18. t. m., ob 16.30 zadnja ponovitev: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi, nastopa Valeria Valeri. Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: V sredo, 21. t. m., ob 19.30 »Kasimir und Karoline«.
Pri Joklnu: V petek, 1. marca, ob 19.30 -Janko messner bere iz svojih del (dvojezično).
ŠENTJANŽ V ROŽU
Farna dvorana: Danes, 18. t.m., ob 14.00 - Pustovanje, ki ga prireja Društvo upokojencev.
K & K Center: v petek, 1.3., ob 19.30 pa-
rodija starih popevk »Manner, Liebe, Leidenschaft«.
GLOBASNICA ŽELEZNA KAPLA
Farna dvorana: Danes, 18. t.m., ob 19.00 - Pustna prireditev.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA

SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana
Sofokles: FILOKTET Jutri, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Torek, 20. februarja, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN.
Prvi del dvojnega projekta.
Sreda, 21. februarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Dvojni projekt. Četrtek, 22. februarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
Prvi del dvojnega projekta.
A. P. Cehov: TRI SESTRE Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
A. Nicolaj: PRVA KLASA Sreda, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 18. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Jutri, 19. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI B in IZVEN.
A. Jarry: KRALJ UBU Torek, 20. februarja, ob 19.30, za abonma RED U in IZVEN.
Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Sreda, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2
Veliki oder
Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. Torek, 20. februarja, ob 17. mi. Četrtek, 22. februarja, ob 17. uri.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lorenzo da Ponte: DON JUAN.
Torek, 20. februarja, ob 20. mi.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana
Petek, 1. marca, ob 19. mi:
Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja.
SNG MARIBOR Slovenska 27
Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, Sobota, 24. februarja, ob 17. mi, za RED UPOKOJENCI.
Opera in balet
R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Danes, 18. februarja, ob 17. uri, za RED UPOKOJENCI, NEDELJA, POPOLDANSKI, ABONENTE in IZVEN.
Sreda, 21. februarja, ob 19.30, za RED TOREK,
ABONENTE in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški tra 2
Bina Stampe-Žmavc:
URE KRALJA MINA (foto)
Danes, 18. februarja, ob 11. mi: za otroke od petega leta naprej. Nedelja, 25. februarja, ob 11. mi PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO.
Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. Gostuje Mestno gledališče Ljubljansko.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
8run Shepord
mi5SLažnivha
Režiser Boris Cavazza
Drama o nežnosti to drama o nasUJu
Premiera
t2.IebroarobZ0.00
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5
S. Shepard: NEVIDNA ROKA Jutri, 19. februarja, ob 16.30, za abonma I. Gimnazija 3 Celje. Torek, 20. februarja, ob 10. uri, za abonma Rudarska šola Velenje.
U. Cetinski, P. Vetrih: ALMA Gostuje dramska igralka Polona Vetrih.
Sreda, 21. februarja, ob 19.30, za IZVEN.
Četrtek, 22. februarja, ob 11.45. Predstava je zaključena za srednje šole.
METELKOVA
Torek, 20. februarja, ob 20. uri: Gledališka in lutkovna šola GILS KODUM:
PUSTNI PLES VAMPIRJEV.
TRST	skih del Ken Loacha, ki ga organizira Za-
GledališCe Miela	druga Bonawentura v sodelovanju z Bri-
Do 21. t.m. bo v gledališču na sporedu tish Film Clubom. pregled televizijskih in kinematograf-
TRST
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
Jutri, 19. t.m., ob 20.30 - Nastop skupine Brodsky Quartet. Na sporedu Schubert, Berg in Smetana.
Gledališče Miela
V	soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija.
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Coro dei piccoli cantori in Coro giovanile della Citta di Trieste
pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofia-nopulo, Illesberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gianluce Cascioli. Na programu van Beethoven, Schoenberg, Boulez in De-bussy.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti mnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Cartesius
Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Oriolo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
Galerija ISIS (Ul.Corti3/a)
Od sobote, 17. do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e pennelate* Ferruccia Berninija in Nevia Pereza. .
GORICA
Kulturni dom
Se danes, 18. t.m., je na ogled skupinska razstava goriških slikarjev Nadje BevCar, Davida Faganela in Hermana Kosiča, ki jo prireja ZSKD in ZSKP.
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpo-tič.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
DeZena Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnul-fa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kastelica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADISE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Marianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-SemislavCe: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselberta Hokeja.
CANKARJEV DOM j RAZSTAVE
	Danes, 18. februarja, ob 19.30: SIMFONIČNI
J	ORKESTER ORF, Dunaj.
	Dirigent
	Pinchas Steinberg. Solist
	Markuš Schirmer, klavir.
	Program: G. von Einem, R. Schumann, A. Dvorak.
Glasba
Torek, 20. februarja, ob 20. uri:
ZLATI ABONMA: gala koncert ob 45-letnici delovanja SLOVENSKEGA OKTETA.
Petek, 23. februarja, ob 20. uri:
ZELENI ABONMA: Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent David de Villiers. Solista: Branko Robinšak, tenor; Monika Skalar, violina.
Film
Danes, 18. februarja,
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljano
Danes, 18. februarja, ob 11. uri: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent Uroš Lajovic. Solisti: Aleš Kacjan, flavta; Matej Sare, oboa; Svava Bernhardsdottir, viola; Gal Faganel, violončelo.
Sreda, 21. februarja, ob 19.30: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SOLISTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Solisti: Milan Hudnik, violončelo; To-
ob 20. uri: ELDORADO. Režija Charles Binarne, Kanada, 1995.
Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvocno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti SoCe Andreja Zdravica.
Razstave
Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca).
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
maž Kmetic, klarinet; Alenka GoršiC, flavta. Program: Haydn, Spohr, Ambrož Čopi.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. SoniCno kitarski cyber-noise iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domaCegrudni funkijaški power-trasherji-SKYTOWER.
KULTURNI DOM NOVA GORICA Jutri, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic.
FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica. Maribor
Tomo Jeseničnik MINLJIVA VEČNOST, fotografije. Razstava bo na ogled do 12. marca (foto).
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
V	galeriji je do 3. marca na-ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Liubliana
V	galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Liubliana
V	galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov Heinija Linkshande-rja z naslovom Vzhod -zahod, razbijmo led na ustnicah.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
SOL INVICTVS SOL IVSTITIAE,
Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
GALERIJA ŠKUC.
Stari trg 21. Ljubljana
V	galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo:
Zbigniew Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Tra celjskih knezov 8. Celje
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
POP TEATER Ljubljanska 3. Celje
STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana
V	muzeju je do 14. marca na ogled razstava-TRA,TRA,TRA,
BUM, BUM, BUM,
s podnaslovom Razstava o soški fronti. FOKUS-NUKCAFE. Turjaška 1. Ljubljana Miha Knifc: FOTOGRAFIJE
Razstava bo na ogled do 17. marca.
GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana
DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana
V	galeriji je do 21. februarja na ogled inštalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
GLASBA
SEJMI / SPREHOD PO VIDEMSKEM KMETIJSKEM SEJMU
Agriest tudi letos omogočil poglobitev aktualnih tem
Posebno veliko pozornosti so na sejmu posvetili vinogradništvu
V	dneh od 8. do 12. februarja je na videmskem sejmišču potekal kmetijski sejem Agriest, ki so ga letos priredili že enaintridesetič. Sejem je najpomembnejše srečanje za vse, ki se v naši in v sosednjih deželah ukvarjajo s kmetijstvom. Na površini 30 tisoč kvadratnih metrov je 250 razstavljalcev iz naše in iz nekaterih drugih dežel severne Italije prikazalo in ponujalo izdelke z malone vseh kmetijskih področij.
Sejem pridobiva v zadnjih letih vse bolj mednarodni videz. Dokaz za to so iz leta v leto številnejši obiskovalci iz Slovenije, letos pa je bilo tudi precej obiska iz Avstrije, kar je verjetno posledica dejstva, da je ta država postala od lanskega leta Članica Evropske unije.
V	naši deželi je 35 tisoC prebivalcev, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom. Skupaj z agroindustrijo in živilskim sektorjem predstavlja kmetijstvo 30 odstotkov celotne proizvodnje Furlanije-Julijske krajine. Vinogradništvo, sadjarstvo in specializirane kulture so sektorji, ki se vedno bolj širijo. Negativne lastnosti našega kmetijstva pa so velika razdrobljenost kmetijske površine, kriza govedoreje, predvsem zaradi mlečnih kvot, a tudi zaradi neugodnih cen mesa. Se vedno so od-
prta nekatera vprašanja, kot na primer izboljšanje kakovosti pridelkov in uvajanje mladih v primarni sektor. Deželna uprava zato posveča pozornost ciljem kmetijske politike, kot so zaščita in povišanje kmetijskih dohodkov na evropsko raven, modernizacija kmetij in zaščita okolja.
VeCji del razstavnega prostora je zasedala kmetijska mehanizacija. Med razstavljenimi so bili tudi manjši stroji, primerni za naše razmere.
Bliža se pomlad, zato so številni razstavljale! ponujali semena, Čebulnice, sadike dreves in lončnice. Med rastlinami je bilo opaziti tudi kako oljko. Oljkarstvo je v naši deželi sicer res šele na začetku ponovnega razvoja, se pa razmeroma hitro širi.
Na sejmu je bilo na ogled veliko perutnine, kuncev, golobov, nojev in drugih manjših živali. Kar pa zadeva govedorejo, se je tudi letos odvijala tudi dražba plemenskih krav. Letos je bila prvič tudi razstava bikov lisaste pasme in mesne pasme limousine.
Široka je bila tudi ponudba kmetijske literature.
Enološki sektor je na Agrie-stu vedno zelo dobro zastopan, saj je vinarstvo ena najpomembnejših panog v Furlaniji -
Julijski krajini. Na ogled so bili razni stroji in pripomočki za večje in tudi za manjše kletarje.
Prav o tej temi je tekla beseda na posvetu, ki je bil v petek, 9. februarja dopoldne. Posveta o pomenu modernih tehnologij v kletarstvu so se udeležili tudi nekateri naši vinogradniki. Predavanje je povezoval prof. Roberto Zironi z videmske univerze. V uvodnih mislih je poudaril, da vino ni hrana, ampak dodatek, ki hrano izboljšuje, zato mora biti organolepsko neoporečno. V naši deželi se proizvaja zelo dobro vino, večkrat pa se zanemarja aroma. Sledilo je predavanje o spremembah okusa vina zaradi glivičnih bolezni, ki ga je podal dr. Mario Ca-stino. Njabolj škodljivi za kakovost vina sta siva grozdna plesen in kisla grozdna gniloba. Siva grozdna plesen povzroča zmanjšanje vinske kisline, zato ima vino bolj plehek okus. Obenem nastanejo nekatere kisline, ki se vežejo s prostim žveplom, ki zato posteme neaktivno. Grozdna gniloba pa poveča hlapne kisline v vinu. Zato sta varstvo trte in primerno žveplanje bistvenega pomena pri pridelovanju dobrega in zdravega vina.
Prof. Carlo Zabonelli in prof. Paolo Giudici z bolonjske univerze sta obdelala vprašanje
sprememb okusa vina pri fermentaciji.
Prof. Claudia Charpentier, ki poučuje na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v mestu Digione v Franciji, je pa predstavila temo o anormalnih aromah mošta, ki nastajajo na sestavinah mošta kot posledica nepravilnega delovanja kvasovk. Po fermentaciji se zaradi razkrajanja kvasovk sproščajo nekateri delci-makromolekule. Dokazano je, da se del aromatičnih snovi veže s temi delci. Ge vino moCno filtriramo, se zaradi tega arome delno izgubijo. Tudi pri uporabljanju Čistil v vinu (želatin, kazein, bentonit) se aromatične snovi delno izgubijo. Pri uporabi čistil in pri filtriranju vina moramo torej biti previdni in ne smemo pretiravati. Francoska strokovnjakinja je še svetovala, naj Čiščenje raje opravimo na moštu, v vino pa moramo Cim manj posegati, če hočemo aromo ohraniti.
V okviru sejma so se zvrstili še številni posveti, ki so zajemali aktualna vprašanja kmetijstva v Furlaniji - Julijski krajini. Govorilo se je o namakanju, o problematiki zakonodaje o najemninah v kmetijstvu, o kreditih in o kmetijskih strojih, kot vsako leto pa je beseda tekla tudi o Čebelarstvu.
Magda Sturman
NOVICE
Kmečka zveza razpolaga s centrom za davčno pomoč
Za davCne prijave na obrazcu 730 za leto 1995 razpolaga Kmečka zveza s centrom za davčno pomoč, ki ga je ustanovila zveza kmetov CIA (CAAF-CIA). Obrazec je poenostavljen v primerjavi z obrazcem 740 in omogoCa tudi hitro vračilo davčnih kreditov odvisnim delavcem in upokojencem. Zato Kmečka zveza vabi vse zain-teresbane davkoplačevalce obeh kategorij (odvisni delavci in upokojenci), da se poslužijo njene strukture (CAAF-CIA) za izpolnitev obrazca 730. Izpolnjevanje obrazcev se bo zaCelo 1. marca in bo trajalo do zadnjih dni istega meseca.
Srečanje o kmetijskih problemih v miljski občini
Kmečka zveza, zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti in združenje veleposestnikov Associa-zione fra agricoltori di Trieste prirejajo v sodelovanju z miljsko občinsko upravo v petek, 23. februarja ob 20. uri v sejni dvorani miljskega občinskega sveta srečanje s kmetovalci. Namen srečanja je preučitev kmetijskih problemov na miljskem območju. Razprava in poglobitev tega vprašanja sta potrebni, ker sta povezani z izdelavo pokrajinskega kmetijskega načrta, za katerega so pobudnice srečanja zaprosile deželno upravo. Ce se bo pobuda iztekla pozitivno, obstaja možnost finančnih podpor vsaj za pomembnejše strukture. V interesu miljskih kmetovalcev je, da se srečanja udeležijo v cimvecjem številu.
KMEČKA ZVEZA / IZVRŠNI ODBOR
Predlog za odložitev občnega zbora
V	sredo se je sestal izvršni odbor Kmečke zveze in takoj na zaCetku vzel v pretres nujnost odložitve letnega občnega zbora, ki je bil že napovedan za 24. marec. Odložitev je narekovala vrsta drugih neodložljivih tekočih obveznosti, pa tudi sebtev v nove prostore. Po podrobni preučitvi še druge problematike v zvezi z letno statutarno obveznostjo, je izvršni odbor predlagal odložitev občnega zbora na kasnejši Cas.
V	nadaljevanju je izvršni odbor obravnaval pravilnik, ki ga predlaga Občina Trst in ki ureja dejavnost osmič v občini. Pobudo za izdelavo pravilnika so že sprejele vse ostale občinske uprave v pokrajini in tudi Kmečka zveza pozitivno sprejema pobudo, še posebno zato, ker je pomanjkanje ureditve delovanja osmič vedno dajalo povod drugim kategorijam za pritožbe o nelojalni konkurenci.
Kmečka zveza je izdelala tudi svoje pripombe k predlogu pravilnika. Ena glavnih zadeva zakonsko osnovo, na kateri sloni predlagani pravilnik. Ta se namreč sklicuje na 191. člen enotnega besedila zakona o javni varnosti iz leta 1941, medtem ko KZ meni, da bi bilo prav, da bi bil pravilnik osnovan na državnem zakonu št. 59 iz leta 1960. Ta zakon je namreč osnova vseh okrožnic in razsodb, ki zadevajo neposredno drobno prodajo domačih pridelkov in proizvodov ter vina in je zato mnogo bolj širok in demokratičen.
V	nadaljevanju so elani izvršnega odbora razpravljal tudi o predlogu Občine Trst za preureditev tržnice na debelo za zelenjavo in sadje na Marsovem polju. Kot smo že porocah, je Kmečka zveza pred mesecem organi-
zirala na Kolonkovcu srečanje z domačimi vrtnarji in jim posredovala predlog Občine za preureditev notranjosti tržnice, ki zadeva predvsem domače pridelovalce. Le-te bi Občina rada preselila v vhodne prostore in odpravila središčno ploščad, ki je bila doslej namenjena njim. Ce bi ga uresničili, bi tak nacrt močno oškodoval domaCe pridelovalce in proizvajalce, saj bi bili s preselitvijo potisnjeni na rob tržne dejavnosti.
To stališče je Kmečka zveza že posredovala pristojnim občinskim oblastem in svetovalskim skupinam, vendar kaže, da občinska uprava vztraja pri svojem predlogu. Zato je Kmečka zveza skupaj z ostalimi stanovskimi organizacijami predlagala pristojnemu odborniku Fabiu Neriju, naj se udeleži srečanja z domačimi vrtnarji in jim neposredno pojasni rešitev, ki jo predlaga Občina in se tako neposredno sooči z nasprotovanjem prizadetih vrtnarjev taki rešitvi. Srečanje bo v Četrtek, 22. t.m. v prostorih Kulturnega društva Kolonkovec (v Ul. Fianona 1). Vabilo na to srečanje je elanom Kmečke zveze že razposlal vodja komisije za vrtnarstvo KZ Marcelo Debefis.
Beseda je tekla še o pripravah na bližnjo preselitev uradov KZ v nove prostore, kar se bo zgodilo v drugi polovici marca, na koncu pa je izvršni odbor obravnaval krizno stanje v nekaterih kmetijskih zadrugah, predvsem v Zadružni kraški mlekarni, v vinogradniški zadrugi Brda in v nekaterih kmetijskih podjetjih, za katerih sanacijo se iščejo rešitve tako v okviru dežele kot s pomočjo Slovenije. Govor je bil tudi o sodelovanju Kmečke zveze na razpravi o zaščiti Krasa, ki jo pripravlja Ljudska stranka Italije, (jk)
ŽIVINOREJA / POJASNILA KMEČKE ZVEZE
Izteka se rok za oddajo prošenj za dopolnilno odškodnino
KZ bo izpolnjevalo prošnje tudi za rejce v goriški pokrajini
Tajništvo Kmečke zveze je te dni s posebnim dopisom obvestilo rejce, da bo kmalu zapadel rok za oddajo prošenj na Kraško gorsko skupnost za dodelitev prispevka za dopolnilno odškodnino (indennita compensativa) za leto 1996. Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je s svojim dopisom z dne 18. januarja obvestilo Kraško gorsko skupnost, da ta rok, ki je doslej veljal do konca februarja vsakega leta, letos izjemoma zapade 31. marca, kot določa odlok deželnega odbora z dne 12. januarja 1996. To pa seveda ne pomeni, da z zadevo ne bi bilo treba pohiteti.
NaCin sestavljanja prošenj, obrazci, način identificiranja goveda v reji in drugo so bili z lanskim letom korenito spremenjeni. S prošnjami, ki smo jih vložili lansko leto, je bilo vse to že urejeno. Naravno pa je, da se lahko obdelane površine in živina v reji, predvsem govedo, iz leta v leto spreminjajo. V letošnji prošnji bo treba zato ponovno navesti podatke o obdelanih površinah in o živini v reji.
V primeru, da so se ti podatki za letošnje leto spremenili, bo treba nastale spremembe seveda
navesti. Glede goveda v reji je treba v prošnji izrecno navesti ponovno mesec in leto rojstva, številko razpoznavnega znaka - rumena značka (Marca auricolare di identificazione) oziroma številko državnega rodovnika (Libro genealogi-co), ki jo je že prej dodelilo Združenje rejcev, ter njihovo razvrstitev po naslednjih kategorijah:
-	bikci (pitanci) od 6 mesecev do 2 let starosti;
-	bikci (pitanci) z veC kot 2 letoma starosti;
-	junice od 6 mesecev do 2 let starosti;
-	krave molznice.
V primeru, ko ima kdo v reji govedo, ki ni bilo prisotno v hlevu lansko leto in še nima razpoznavnega znaka oziroma številke državnega rodovnika, je treba govedu dati Cimprej razpoznavni znak. To opravi Deželno združenje rejcev po predhodni izrecni prošnji, ki jo je treba šele vložiti.
Za ostalo živino v reji, torej za konje, stare vsaj šest mesecev, za koze in ovce je dovolj navesti le njihovo število.
Živinorejec se z oddajo prošnje obveže, da bo živino, za katero zaprosi prispevek, redil še vsaj šest mesecev po datumu vložitve prošnje.
Kmečka zveza vabi interesente, naj se nujno zglasijo v njenih uradih (tudi telefonsko) na sedežu ali na podružnicah v Nabrežini (v torek) in na Opčinah (v Četrtek), kjer bodo uslužbenci preverili morebitne razlike s prošnjo iz prejšnjega leta in po potrebi zaprosili krajevno Združenje rejcev, naj neoznačeno govedo takoj označi. V celoti izpolnjene prošnje je
treba podpisati na občinskem sedežu, kjer jih overovijo. Kmečka zveza tudi naproša interesente, naj izpolnijo preglednico na hrbtni strani pisma, ki so ga prejeli.
Razen na Tržaškem, bo Kmečka zveza poskrbela za izpolnjevanje prošenj tudi na Goriškem. Dan, ura in kraj izpolnjevanja prošenj bo stanovska organizacija pravočasno objavila.
Poraba olivnega olja se vztrajno širi
Oljkarstvo postaja pri nas iz leta v leto važnejša panoga. VeCa se število gojenih dreves in vzporedno s tem tudi pridelek oljk in proizvodnja olivnega olja, zato ne bo odveč, Ce si podrobneje ogledamo, kaj pomeni ta kultura v Italiji ih v svetu. Po podatkih za leto 1994 (za lansko leto še niso znani) so ajvažnejši proizvajalci olivnega olja države Evropske unije, kjer dosega proizvodnja 1, 5 milijona ton, kar je 75% svetovne proizvodnje. Na prvem mestu je tako v Evropi kot na svetu Italija (565.000 ton), sledita ji Španija (545.000 ton) in Grčija (310.000 ton). Med neevropskimi državami so pomembni proizvajalci olja Tunizija, Sirija, Turčija in Maroko, ki skupaj pridelajo 350 do 400 tisoC ton. Med italijanskimi deželami pa najdemo na prvem mestu Apulijo, ki sama pridela skoraj polovico oljk (48%), sledita ji Kalabrija, Sicilija in Kam-panija. Med srednjesevemimi deželami je najvažnejša Toskana. Poraba olja po osebi doseže na jugu Italije do 20 kg, medtem ko je povprečje predvsem v severozahodnih predelih znatno nižje (4 kg).
NOVICE
SMUČANJE / NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SIERRA NEVADI
Kasparov zmagal v peti partiji
PHILADELPHIA - Svetovni šahovski prvak Gari Kasparov je v peti partiji dvoboja v Philadelphiji premagal računalnik Deep Bine, ki je igral z belimi figurami. Kasparov, ki je zmagal po 47 potezah in vodi v dvoboju s 3:2, bo imel v zadnji partiji bele figure in ima tako veC možnosti, da si prisluži 400 tisoč ameriških dolarjev, kolikor pripada zmagovalcu. Kasparov je med peto partijo, ko je bil položaj izenačen, že predlagal remi, vendar se skupina, ki je pod vodstvom Cgung Jen Tana sestavljala program in računalnik IBM, s tem ni strinjala. »Zahvala za zmago gre znanstvenikom, ki so se odločili, da ne sprejmejo moje ponudbe,« je dejal Kasparov. Računalnik je v nadaljevanju izbral napačne poteze in si že po desetih tako poslabšal položaj, da so morah programerji priznati poraz.
Pariz: druga nosilka »out«
PARIZ - V Četrtfinalu teniškega turnirja v Parizu (nagradni sklad 430 tisoC dolarjev) je za najveCje presenečenje poskrbela domačinka Juha Halard, ki je s 6:3, 2:6 in 7:6 (10:8) premagala drugo nosilko Nemko Anke Huber.
Izidi - Cetrfinale: Magdalena Malejeva (Bolg, 3) -MMam Oremans (Niz) 6:3, 6:4, Silvia Farina (Ita) -Petra Begerovva (Nem) 6:3, 6:1, Juhe Halard (Fra) -Anke Huber (Nem, 2) 6:3,2:6, 7:6.
Capriotijeva bo igrala v Essnu
PARIZ - Ameriška tenisačica Jermifer Capriati je sprejela povabilo organizatorjev turnirja v Essnu. Capriatijeva je nameravala prvič po novembru 1994 zaigrati ta teden na turnirju v Parizu, vendar si je na zadnjem treningu pred tekmo 1. kroga proti Belgijki Appelmans poškodovala mišico na nogi in morala odpovedati udeležbo. Američanka, ki je bila leta 1991 šesta igralka na svetu, a se je morala nato zaradi uživanja marihuane umakniti, bo imela v Essenu za nasprotnice tudi Španko Aranbco' San-chez. Hrvatico Ivo Majoh in Nemko Anke Huber.
Medvedjev zapušča Ukrajino?
KIJEV - Najboljši ukrajinski teniški igralec Andrej Medvedjev ne žeh več nastopah za reprezentanco svoje države, ampak se že pripravlja, da bo v prihodnje igral pod zastavo Rusije, piše kijevski dnevnik Vedomosti Dejh. Časnik trdi, da bodo zaradi tega ukrajinski reprezentanti tekmo 1. kroga Davisovega pokala namesto v Kijevu igrali v Zagrebu. Sponsorji, ki so hoteh vložiti veliko denarja za dvoboj v Kijevu, so se po tej novici premislili, tako bo tekma od 5. do 7. aprila zagotovo v Zagrebu.
Rusinja Kuzenkova postavila svetovni rekord v metu kladiva
CANBERRA - Rusinja Olga Kuzenkova je na atletskem mitingu v avstralski Canberri postavila svetovni rekord v metu kladiva. Orodje je zalučala 69,46 m in s tem popravila svoj prejšnji rekord za 1,30 m. Kuzenkova je v tej panogi, ki bo na programu evropskega prvenstva leta 1998, že Četrtič postavila najboljšo znamko na svetu. Napovedala je, da bo poleti poskusila kot prva ženska preseči 70 m.
Danes 10. kolo italijanske odbojkarske A lige
BOLOGNA - Gostovanje vodilnega moštva Alpi-tour Cuneo v Ravenni pri tamkajšnjem Edilcuoghi, ki je tretji na lestvici, bo današnji osrednji dogodek 10. povratnega kola moške odbojkarske A fige (neposredni prenos ob 17.30 po Tele+2). Ostala današnja srečanja so naslednja: Cariparma - Gabeca Montichiari, Las Daytona Modena - MTA Padova, COM Cavi Neapelj - Jeans Hatu Bologna, Gallo Gioia del Čohe - Lube Macerata.
Rokomet: tržaški Principe s težavo premagal Rubiero
TRST - V italijanski rokometni A ligi je včeraj tržaški Principe doma s težavo, toda zasluženo premagal Rubiero s 26:25 (15:9). Tržaški rokometaši so v prvem polčasu zares dobro igrali in tudi zanesljivo vodih. V drugem delu tekme pa sta rimska sodnika povsem skvarila srečanje. Igra je postala groba, gostje so nekaj minut pred koncem srečanja izid celo izenaCih na 24:24. Na koncu pa so Tržačani le ohranih mirne živce in zmagah z golom prednosti. Najboljši strelec v tržaških vrstah je bil Tarafino z 8 zadetki, Marco Lo Duca jih je dosegel 6, pri gostih pa je bil najuspešnejši Martelh s 4 goh.
Avstrija: ŠK Dob - konec sanj o nastopu na evropskem pokalu
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v končnici tekmovanja za naslov avstrijskega prvaka izgubili ključno tekmo proti večkratnemu državnemu prvaku SVS Transver z 0:3 (-9/-10/-11). Ekipa Bojana Ivartnika si je s tem porazom najbrž zapravila zadnjo možnost za osvojitev drugega mesta in s tem kvalifikacijo za evropski pokal. Povrhu sta se težje poškodovala dva igralca, med njima eden od nosilcev igre Gtinter Gressmann, da bi bila mera polna, pa so Dobljani zaradi zmage Hypo VBK zdrsniti s tretjega na Četrto mesto na lestvici. LESTVICA: 1. Union Enns 23 (15:2), 2. SVS Transver 18 (11:6), 3. Hypo VBK Celovec 14 (10:8), 4. SK Dob 14 (8:9), 5. VC Gleisdorf 7 (5:13), 6. Inn-sbmcker AC 7 (3:14). (UL)
jgg
-88=
gg
, I
gg
■
IS
■
v

■

Avstrijec Patrick Ortlieb novi svetovni prvak v smuku
Srebrno kolajna za Italijana Ghedino, bronasta pa Francoza Alphand
SIERRA NEVADA -Avstrijec Patrick Ortlieb je novi svetovni prvak v smuku. Na včerajšnji tehnično nezahtevni progi je premagal Italijana Kri-stiana Ghedino in Francoza Luca Alphanda. Slovenci za dobre izide niso imeli pravih pogojev. Se najboljši je bil Aleš Brezavšček, ki je zasedel 39. mesto. Jernej Koblar je bil 40., Mitja Kunc 43., Miran Rauter pa 51.
Včerajšnji dan se je začel s senzacijo na treningu, sicer prvem pravem smukaškem treningu v Sierri Nevadi. Zanjo so poskrbeli prav slovenski tekmovalci. Aleš Brezavšček je dosegel drugi Cas treninga, Mitja Kunc, ki naj bi včeraj samo treniral in za tekmo sploh ni bil predviden, pa tretjega. V slovenskem taboru niso mogli verjeti svojim oCem: »To je Čudež, škoda, da se Čudeži dogajajo samo enkrat. Pri vožnjah Brezavščka in Kunca se je vse poklopilo. Proga je lahka in široka, tako da naši nimajo nobenega strahu. Poleg tega so imeli tekmovalci, ki so Startali ob koncu treninga, boljše pogoje, saj je sneg postajal vse hitrejši. No, bodimo realni. Za nas bi bil uspeh že uvrstitev med prvih 15,« je rezultate na trenigu, v katerem je bil sicer najhitrejši Švicar Daniel Mah-rer, ocenil direktor slovenske reprezentance Tone Vogrinec. Zanimivo, da sta bila oba slovenska smučarja najhitrejša v zgornjem, malo bolj zahtevnem delu proge, Kunc pa je dosegel celo naj-vecjo hitrost (126 km/h).
Na tekmi so stvari ven-
darle prišle na svoje mesto. Sonce je postopoma mehčalo progo, tako da so imeli tekmovalci od številke do številke slabše pogoje. Olimpijski prvak iz Lillehammerja, Avstrijec Patrick Ortlieb je šel na progo deveti. Dobro je izrabil svojo težo (104 kg) in sposobnost drsenja ter dosegel najboljši čas. »Lahko reCem, da mi je uspela idealna vožnja. Dobro sem izrabil svoje kvalitete in rezultat je tu. Težko ocenim, ah mi veC pomeni zlata kolajna z olimpijskih iger ali ta. Uspehe je namreč težko primerjati,« je dejal 28-letni Avstrijec iz Lecha, ki ima do zdaj v svetovnem pokalu tri smukaške zmage, od tega eno letošnjo.
Tako kot prvo, tudi drugo in tretje mesto nista presenečenji. Drugi, Italijan Kristian Ghedina ima podobne sposobnosti kot novi svetovni prvak, tretji, Luc Alphand pa je v letošnji sezoni s tremi zmagami dokazal, da sodi med najboljše smukače. Oba sta bila po smuku zelo zadovoljna z doseženim. Športno sta priznala, da je Ortlieb na takih progah boljši in da ga je bilo vCeraj težko premagati. Mnogo bolj razočaran pa je bil Norvežan Lasse Kjus, ki je bronasto odličje zgrešil le za 19 stotink. »Smola se me še naprej drži. V svetovnem pokalu sem nekaj Časa zasedal druga mesta, zdaj pa zgrešim kolajno le za 19 stotink,« je dejal Kjus, sicer svetovni prvak v kombinaciji iz Morioke. Velika pričakovanja se niso izpolnila niti Švicarjem. Njihov najboljši je bil Xavier Gigandet, ki
je zasedel šele 10. mesto.
IZIDI: 1. Patrick Or-theb (Avt) 2:00.17, 2. Kri-stian Ghedina (Ita) 2:00. 44, 3. Luc Alphand (Fra) 2:00. 45, 4. Lasse Kjus (Nor) 2:00.64, 5. Brian Stemmle (Kan) 2:00.92, 6. Gunther Mader (Avt) 2: 01.28, 7. VVemer Peratho-ner (Ita) 2:01.36, 8. Peter Runggaldier (Ita) 2:01.38, 9. Hannes Trinkl (Avt) 2:01.83,10. Xavier Gigandet (Svi) 2:02.07, 11. Adrien Duvillard (Fra) 2:02.09, 12. Ed Podivin-sky (Kan) 2:02.11, 13. VVilliam Besse (Svi) 2:02.13,14. Kyle Rasmus-sen (ZDA) 2:02. 18, 15. Pietro Vitalini (Ita) 2:02. 25, ... 39. Aleš Brezavšček 2:04.90, 40. Jernej Koblar 2:05.03, 43. Mitja Kunc 2:05.23, 51. Miran Rauter (vsi Slo) 2:07.04.
Ce bo šlo po programu, bo danes ob 11.30 v Sierri Nevada ženski smuk.
A ATLETIKA / V TURINU h
Dober nastop M. Macchiut v dižavnem dresu
Tržaška atletinja Margaret Macchiut je na dvoranskem troboju članskih reprezentanc Italije, Rusije in Španije v Turinu zasedla £etrto mesto v teku na 60 m z ovirami. Zmagala je Tuzzijeva (8,20) pred Rusinjama Koratijo in Lauhovo, Maccbiutova pa je s časom 8,48 prehitela oba Španki, od katerih je bila Mardomingo-va vsaj na papirju boljša od nje. Za Macchiuto-vo, ki je v članski reprezentanci tekmovala tretjič po nastopih v Franciji in Južni Afriki, je bil to doslej drugi najboljši rezultat na tej razdalji. Osebni rekord 8,45 je namreč dosegla pretekli konec tedna v Sankt Petersburgu, tokrat pa ji je dotik tretje ovire najbrž preprečil, da bi se še izboljšala.
Troboj je osvojila Rusija pred Španijo in Italijo, Id je zmagala na petih od 25 preizkušenj. Padla sta tudi dva državna rekorda: Mara Roso-len je sunila kroglo 18,44 m daleC, Maria Carla Bresciani pa je z rezultatom 3,65 m za tri centimetre izboljšala svoj rekord v skoku s palico.
KOŠARKA / V Al LIGI
lllycaffe danes proti Mashu
V A2 ligi Brescialat doma z Aurigo
TRST - Kaže, da Illy-caffe v tej sezoni nima sreče, tako v prvenstvu kot glede društvenih razpletov. Kot je znano, je tržaško društvo novembra lani po tekmi z Violo pri priči odslovilo trenerja Bernardija, ki se je že med tekmo in po njej sprl s skupino navijačev. Bernardi je nato vložil priziv na zvezo italijanskih li-gašev, ki je priziv ugodno »rešila«. Illycaffe bo moral tako do konca maja poravnati trenerju 80 milijonov lir.
Glede prvenstva pa se tržaške ekipe še naprej drži smola: tudi danes bo na domačem srečanju proti Mashu iz Verone igrala v okrnjeni postavi. Se vedno bo odsoten kapetan Tonut, kar je seveda velik handikap.
Na včerajšnjem anticipiranem srečanju je Scavolini v Pesaru zasluženo premagal Be-netton iz Trevisa z 98: 90. Pri gostiteljih je bil daleC najboljši American Daniels s 43 točkami, pri gostih pa Wil-liams (25).
DANAŠNJI SPORED (18.30): Cagiva - Buck-ler, Illycaffe - Mash, Nuova Tirrena - Madi-gan, Stefanel - Viola, Cx Siena - Teorematour.
Brescialat favorit
Na današnji domaCi tekmi A2 lige bo gori-ški Brescialat igral proti Aurigi iz Trapanija, ki si si z Menestreloom iz Modene deli zadnje mesto na lestvici. Na tem srečanju (neposreden prenos ob 15.10 po Videomusic) je go-riška ekipa favorit.
NOGOMET / V ITALIJANSKI A LIGI
Udinese danes na težkem gostovanju v Vicenzi
Na sporedu je tudi mestni derbi med Laziom in Romo
VIDEM - Udinese bo danes gostoval v Vicenzi, kjer se bo spoprijel z domačo ekipo, ki je doslej najugodnejše presenečenje sezone v A ligi. Videmsko ekipo zato čaka izredno težka naloga, še posebno zato, ker bo skoraj gotovo igrala brez svojega najboljšega strelca Bierhof-fa, ki še ni saniral poškodbe gležnja.
Derbi današnjega, 22. kola bo mestni obračun v Rimu, kjer se bosta na večerni tekmi (zaradi TV prenosa) spoprijela Lazi o in Roma. Zelo zanimivo bo tudi v Nepalju, kjer bo Boškova ekipa gostila Juventus, in na tekmah, kjer so zapoole-na moštva, ki se borijo za obstranek v ligi (v Cagliariju, Piacenzi in Turinu).
DANAŠNJI SPORED (15.00): Caghari -Sampdoria, Cremonese - Fiorentina, La-zio - Roma (20.30), Milan - Bari, Napoti -Juventus, Parma - Padova, Piacenza - Ata-lanta, Torino - hiter, Vicenza - Udinese.
B liga: derbi kola
Cesena - Ancona
Derbi kola 23. kola nogometne B lige bo v Ceseni, kjer bo vodilno domače moštvo gostilo četrtouvrščeno ekipo Ancone. Sinoči pa je na anticipiranem srečanju tega kola Perugia v Genovi
zmagala s 1:0.
DANAŠNJI SPORED (15.00): Cesena -Ancona, F. Andria - Palermo, Foggia -Avellino, Genoa - Perugia, Lucchese -Pistoiese, Pescara - Chievo, Reggiana -Cosenza, Reggina - Bologna, Salemitana - Venezia, Verona - Brescia.
VRSTNI RED: Perugia 35, Cesena in Verona 34, Pescara 33, Ancona, Bologna 32, Reggiana 31, Genoa, Palermo in Venezia 30, Cosenza in Lucchese 29, Brescia in Salemitana 27, F. Andria, Avellino, Foggia in Reggina 26, Chievo 25, Pistoiese 20.
C2 liga: Triestina
danes v Riminiju
Triestina bo danes v C2 ligi igrala na zahtevnem gostovanju v Riminiju, kjer mora nujno zmagati, Ce hoče še ohraniti upanje za uvrstitev v play-off. Tržačani, ki bodo nastopih brez kapetana Pavane-la (vprašljiv je tudi nastop Palomba), bi se verjetno zadovoljili tudi s točko.
DANAŠNJI SPORED (15.00): Baracca Lugo - Treviso, Cecina - Fermana, Forli -Ponsacco, Giorgione - Centese, Imola -Fano, Pontedera - San Dona, Rimini -Triestina, Temana - Tolentino, VIS Pesa-ro - Livorno.

1. AMATERSKA LIGA / V BAZOVICI ZARJA-PRIMORJE
Za 38. deibi vlada res veliko pričakovanje
Razmerje v zmagah 14:12 za Primorje - Vesna v gosteh
Zarja - Primorje
V	Bazovici bo danes na sporedu 38. prvenstveni derbi med domačo Zarjo in proseSkim Primorjem, ki sta se prvič srečali 24.12.1967 v Boljuncu v prvenstvu 3. AL. Skupni obračun dosedanjih derbijev (šest v 3. AL, 26 v 2. AL in zadnjih pet v 1. AL) je precej izenačen,- 14 zmag je šlo Primorju, 12-krat je bila uspešna Zarja, desetkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (šestkrat brez gola). O izidu 32. derbija (24.2.91) na Proseku so zaradi nešportnih izgredov odločili kar v Rimu (disciplinska komisija je sklenila, da obe ekipi izgubita tekmo z 0:2).
V	dosedanjih »dvobojih« med Bazovci in Prosečani je skupno padlo 70 golov, Zarja jih je dala 36, Primorje pa 34. Za ljubitelje statistk bi omenili, da je Primorje zadnjič zmagalo v Bazovici v sezoni 89/90, ko je pro-seška ekipa z dvema 11-me-trovkoma (Antoni, Creva-tin) ter z Antonijevim golom premagala Bazovce s 3:1, za katere je bil uspešen E. Fonda. V prejšnji sezoni je Zarji šlo res slabo. Po 7. kolu so v bazoviškem taboru zaradi povprečnih rezultatov (4 točke) že zamenjah trenema Softiča z Giovanni-nijem. Zarja se je sicer rešila pred izpadom, pristala je namreč na 13. mestu s 25 točkami. Primorje pa je bilo v minulem prvenstvu precej uspešno. Z 41 točkami je zasedlo tretje mesto za Muggesano (42 točk) in Aquileie (43).
Današnji derbi bo verjetno zanimiv in privlačen, Primorje je na prvem mestu lestvice, Zarja s štirimi točkami manj pa je druga. Izid tega dvoboja bo izredne
važnosti za obe ekipi in zato smo predvidevanje prepustili-kar nogometašem.
Paolo Tognetti (Zarja): »Za nas je važno, da ne izgubimo tega derbija, ker štiri točke, ki nas ločijo od Primorja, v naslednjih 10 tekmah jih lahko nadoknadimo, sedem pa bi bilo zelo težko. Če pa nam uspe zmagati, bomo gotovo dobili novega zagona in možnosti za končno zmago bi se znatno povečale. Mislim, da pustno vzdušje ne bo vplivalo na rezultat in igro tega derbija, ker se vsi se zavedamo, da bo rezultat tega dvoboja izredne važnosti. Kar se tiče postave, ne bo igral Altarac, ki je izključen. Vprašljiv je ' nastop branilca Štruklja, ki je poškodovan. Upam na lepo vreme, ker ta derbi privabi vedno veliko število ljudi. Kar pomnim, smo do-
slej s Prosečani vedno igrali lepe in dopadljive tekme.«
Marko Škabar (Primorje): »Upam, da nam bo uspelo iztržiti neodločen izid, če pa bi zmagah, bo seveda še bolje, saj bi tako povečali prednost na lestvici. V primeru pa, da se nam Zarja približa, ne bomo dramatizirali, saj je prvenstvo še dolgo in obračun se napravi na koncu prvenstva. Mislim, da bomo precej jasno sliko imeli po derbiju z Vesno, saj bomo medtem bomo gostili Basaldello in šli v goste Serenissimi. Vzdušje v ekipi je dobro in kar se tiče postave, mislim, da ne bo večjih problemov. Verjetno bo enaka kot prejšnjo nedeljo z možnostjo, da bo tokrat trener Bi-dussi računal še na Petra Stoko, ki proti Cividaleseju ni igral zaradi izključitve.«
Forgaria - Vesna
Po zmagi nad Basaldello in uspehu na zaostali tekmi z Opicino so Križani precej popravili položaj na lestvici, sedaj imajo pred sabo le pet ekip. Prav po teh dveh uspehih so Križani še toliko bolj optimisti za današnjo tekmo, kar se nam zdi tudi upravičeno. Pozabiti sicer ne smemo, da Forgaria kljub temu da je doživela le dva poraza, oba na domačih tleh (Torreanese, Roianese), doma ni še zmagala. Pet uspehov je namreč izbojevala v gosteh. Forgaria je pravi specialist za neodločene izide, doslej jih je iztržila kar 12.
Kaj pa danes? Domačini bodo gotovo iskali pot do prve zmage, Križani pa bi se verjetno zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom.
Bruno Rupel
Aten Sardoč (Primorje, zgoraj) in Enrico Ravalico (Zarja)
______PROMOCIJSKA LIGA / DANES PARI 20. KOLA_____
Naši moštvi na težkem gostovanju
Sovodenjci v Štarancanu in Juventina v Trstu s San Luigiijem bi se zadovoljili s točko
Staranzano - Sovodnje
V sovodenjskem taboru se zavedajo, da jih danes v Staranca-nu čaka izredno težka naloga. Staranzano, ki ga je naše moštvo v prvem delu prvenstva tesno premagalo z 2:1, je namreč zelo solidna ekipa in z bogatimi izkušnjami v tej kategoriji. V svoji sredi ima najboljšega strelca lanskega prvenstva Fadija. Ekipa je po 18 kolih z 31 točkami na 5. mestu in si spdorsljajev ne sme privoščiti, da bi ne izgubila stika z vodilnimi.
Sovodenjci, ki so prvi na lestvici, bodo danes skoraj gotovo igrali brez Tomšiča, ki je na delovnem potovanju. Trenerju Cu-piniju pa bo spet na razpolago Hmeljak, ki je bil v prejšnjem
kolu izključen.
»Na vsaki tekmi seveda skušamo zmagati. To je bil in je seveda naš cilj, glavno pa je, da proti tako močnemu nasprotniku in v gosteh ne izgubimo. Tudi tokrat seveda računamo na pomoč svojih zvestih navijačev, ki nam v velikem številu sledijo tako doma kot na gostovanjih,« je pred tekmo dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Marson.
San Luigi - Juventina
Drugouvrščena Juventina bo danes na težkem gostovanju v Trstu proti San Luigiju igrala z zelo zdesetkano postavo. Odost-nih bo namreč kar pet, in to ključnih igralcev. Candutti je izključen, kar štirje igralci pa so
poškodovani: Cecotti, Tabaj, Montina in Villani. V taki sestavi bi se verjetno v štandreškem taboru zadovoljili tudi s točko, čeprav je na dlani, da bo nase moštvo tudi v Trstu skušalo osvojiti vse tri točke. Juventinin trener bo moral sicer pod silo razmer dodeliti svojim nogometašem (predvsem v obrambi) neobičajno »vlogo«. Doslej pa se je Juventina, tudi ko je nastopila v okrnjeni postavi, vedno znašla in prepričani smo, da bo tudi danes tako. San Luigi je solidno moštvo, predvsem nevarno na lastnem igrišču, štandreška ekipa pa ni naključno na drugem mestu lestvice in bo skušala uveljsviti svojo premoč tudi na tem težkem gostovanju.
domači šport
Danes
Nedelja, 18. februarja NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00 v Trstu: San Luigi - Juventina; 15.00 v Štarancanu: Staranzano - Sovodnje
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici: Zarja - Primorje, 15.00 v Forgarii: Forgaria - Vesna
2.	AMATERSKA UGA
15.00 v Trebčah: Primorec - Moraro
3.	AMATERSKA UGA
15.00	v Dotierdobu: Mladost - Azzurra, 12.00 v Dolini: Breg - Cus Ts, 15.00 na Padricah: Gaja - Servola, 15.00 v Zavijah: San Vito - Dolina, 15.00 v Ronkah: Vermegliano - Kras NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans; 10.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI
9.00	v Dolini: Costalunga - Gaja NAMIZNI TENIS
MOŠKA Cl UGA
10.00	v Vidmu: Cus Videm - Kras Activa MOŠKA C2 UGA
10.00	v Zgoniku: Kras - Rangers
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Breg;
KOŠARKA
BUGA
18.00	v Oderzu: Oderzo - Jadran TKB 1. DIVIZIJA
17.00	pri Brisckih, »Ervatti«: Sokol - Stella Azzurra NARAŠČAJNIKI
11.30	pri Brisckih, »Ervatti«: Kontovel - Poggi; 11.00 v Ronkah: Adi Ronchi - Bor Ediauto
DEČKI
9.30	v Trstu, »1. maj«: Bor B Autocarrozzeria Boris - Santos
Jutri
Ponedeljek, 19. februarja 1996 ODBOJKA
1. ZENSKA DIVIZIJA
18.15 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Nuova Pallavolo;
19.30	na Proseku: Kontovel - KHljoy
Obvestila
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 25. t.m.j avtobusni izlet v Fomi di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba - Pro-seska ul. 131 - Optine od ponedeljka, 19. do srede, 21. trn., od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 ali 299573.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 25. t.m., ob priliki zamejskega prvenstva, avtobusni izlet v Fomi di Sopra. Informacije, rezervacije in prijave na tekmo sprejemajo na tel. St. 220423 (Stojan), St 327196 (Jordan) in St. 200236 (Bruno).
SD MLADINA - smučarski odsek
vabi dane, ki bi se radi udeležili 15. Zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 25. trn. v Fomi di Sopra, naj se javijo najkasneje do 21. trn. pri odbornikih društva za informadje in vpisovanja.
Športni pust na Športelu
Jutrišnji Sportel na TV Koper-Capodistria (začetek ob 22.30) bo posvečen športu in pustu. V studiu bo prisotna celotna Jadranova ekipa v maskah; na sporedu bo ekskluzivni intervju z navijačem Milana in direktnim prijateljem Berlusconija. Tokrat bosta športna prispevka z odločilne odbojkarske tekme mladincev združene ekipe Bora in Sloge ter nogometnega derbija med Zarjo in Primorjem.
3. AMATERSKA UGA / ZANIMIVE TEKME
Mladost, Kras, Gaja in Breg si zelo želijo zmagati
Dolina upa na točko - 2AL: Primorec se vzpenja
2.	AMATERSKA UGA
Primorec - Moraro
Zgleda, da so Trebenci vendarle ubrali pravo pot. Potem ko so v nedeljo s 4:1 premagali tržaški CGS, so v sredo spravili na kolena še drugouvrščeni Como in se s tem oddaljili od predzadnjega mesta na lestvici. Vzdušje v Primorčevem tabora je po teh dveh uspehih zelo dobro in zato navijači upajo, da nogometaši ne bodo popustili. Njihov današnji nasprotnik bo po treh zaporednih porazih vsekakor skušal prekiniti negativno serijo.
3.	AMATERSKA UGA
Breg-CUS
Brežanom pride v goste tržaški CUS, ki je, kot kažejo zadnji izidi, v krizi. Zadnjo zmago so Tržačani dosegli pred devetimi koli, ko so s tesnim 1:0 premagali šibki Montebello. Ce upoštevamo, da je CUS v devetih tekmah izbojeval le pet neodločenih rezultatov, je razumljivo, da pričakujemo zmago Brega.
Vermegliano - Kras
Krašovci bi se danes verjetno zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom, vendar domačini, ki imajo sedaj sedem točk manj, bodo igrali na vse ali nič. Na igrišču v Ronkah ekipi gotovo ne bosta štedili z močmi, ker je rezultat za obe ekipi zelo važen. V Repnu je
zmagal Vermegliano kar s 3:0 in to je bil edini Krasov spodrsljaj v letošnjem prvenstvu.
S. Vito - Dolina
Tržačani, ki so na zaostali tekmi odpravili Montebello s 3:0 in se povzpeli na tretje mesto lestvice, so danes na srečanju z Dolino favoriti. Kljub temu pa Dolina ne misli igrati podrejene vloge. Točka bi vsekakor predstavljala za Dolino že lep uspeh.
Gaja - $ervola
Gajevci tudi danes računajo nadaljevati s pozitivno serijo (9 tekem - 25 točk). Nasprotnik, ki je z 21 točkami na 7. mestu lestvice, letos ni dosegel vidnih rezultatov, če odvzamemo tistega, ki morda še najbolj »peče« gajevce. V prvem delu prvenstva so jih namreč Ske-denjci premagali z 2:1 in prav zaradi tega bo Gaja danes igrala še bolj zagrizeno.(B. R.)
Mladost - Azzurra
Doberdobci imajo danes lepo priložnost, da si zagotovijo tri točke in ohranijo vodilno mesto na lestvici. Res je, goriške Azzurre ne gre podcenjevati, toda Mladost bo igrala pred svojim občinstvom, poleg tega se bosta v ekipo spet vrnila Pellicani in Zimolo, ki sta bila izključena. Naj omenimo, da je doberdobsko moštvo v prvem delu že premagala tega tekmeca z 2:1, oba zadetka pa je dosegel Peter Gergolet.
NOGOMET / V MLADINSKEM PRVENSTVU
Juventina, kljub okrnjeni postavi, zasluženo premagala Aquileio
Visok poraz Vesne - V prvenstvu najmlajših Sovodenjci zmagali kar s 7:0
DEŽELNO PRVENSTVO
Juventina - Aquileia 3:1 (1:0)
JUVENTININA STRELCA: Radovani 2 (oba iz enajstmetrovke), Macuzzi.
JUVENTINA: Pavio, Izzo, Milotti, Serem, Subani, Padovani, Pahor (G. Tra-pus), Gallo, Franchi, Ballaben, Macuzzi.
Standreško moštvo je, kljub zelo okrnjeni postavi (več nogometašev bo igralo danes s člansko ekipo), povsem zasluženo premagalo Aquileio. Srečanje se je zelo ugodno začelo za naše moštvo, ki je povedlo že v 5. minuti: Ballaben je prodrl v napsrotnikov kazenski prostor, kjer so ga zrušili na tla. Sodnik je brez oklevanja dosodil enajstmetrovko, ki jo je Padovani uspešno izvedel. Gostitelji so imeli nato še nekaj ugodnih priložnosti za zadetek, izid pa je ostal nespremenjen do konca polčasa.
Drugič je domače moštvo povedlo takoj v začetku drugega dela tekme: akcijo sta izvedla Ballaben in Macuzzi, ki je brez težav premagal gostujočega vratarja. Gostje so zmanjšali izid na 1:2, Juventina pa je spravila izid na varno s ponovno enajstmetrovko, ki jo je realiziral »specialist« Padovani.
Od posameznikov naj omenimo do-
bro igro Pahorja in Subanija, ki običajno ne igrata veliko, tokrat pa sta imela možnost večje »minutaže«, ki so jo spretno tudi izkoristili.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Vesna - Domio 2:7 (1:5)
VESNINA STRELCA: Perini in Varin.
VESNA: Grduen, Schiavon (Macu-glia), Beno, Toncich, Steffe, Vascotto, Fabbro (Olenich), Varin, Perini, Bulli, Blokar (Pizzimenti).
Proti vodilnemu Domniu je kriško moštvo nastopilo brez dveh ključnih igralcev, kot sta Rodella in Morassut. Vesna bi lahko izgubila z manjšo razliko v golih, le ko bi bila pazljivejša v obrambi. In sama sreča je bila, da se je spet izkazal vratar Erik Gruden, ki je sicer prejel sedem golov, ubranil pa je več izredno nevarnih strelov. Poleg Grudna bi pohvalili še Marca Perinija.
NAJMLAJSI
Sovodnje - Como 7:0 (3:0)
STRELCI ZA SOVODNJE. Zanier 3, Todde 2, Bagon, Assi.
SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Pavšič, Cotič, Figelj, R. Tomšič, Bagon, S. Tomšič, Piras, Assi, Todde, Simšič, Zanier.
Proti skromnemu Comu so Sovodnje
zlahka osvojile tri točke. V prvem polčasu so Sovodenjci imeli veliko priložnost, da bi takoj zaokrožili rezultat. Po odmom je trener opravil nekaj menjav in naše moštvo je še štirikrat zatreslo nasprotnikovo mrežo. Za zmago si pohvalo za-luži trener Beč in vsi njegovi varovanci. (A. Pavšič)
ODBOJKA
NARASCAJNICE
Sloga B - Nuova Pallavolo Trst C 1:2 (8:15,15:12,14:16)
SLOGA B: Ban, Coretti, Cristani, Cvelbar’, Maurel, Udovič, Žagar.
Najmlajše slogašice so v ponedeljek odigrale že prvo povratno kolo in zgubile z drugouvrščeno ekipo, ki se jim je tako maščevala za poraz iz prvega dela prvenstva z enakim izidom. V Repnu smo lahko prisostvovali lepi tekmi, v kateri smo videli prav vse odbojkarske elemente vključno z blokom. Obe ekipi razpolagata z visokimi in perspektivnimi igralkami, ki so se na tej tekmi res potrudile, sreča pa se je na koncu nasmehnila gostjam. Kljub porazu pa ostaja Sloga B še naprej na prvem mestu v svoji skupini. (INKA)


NAMIZNI TENIŠ /11. KOLO V ZENSKI A LIGI_
Kraševke zmagale v manj kol eni uri igre
Okrnjena Verona je dve točki predala brez boja
Kras Adria Caravan -San Marco Verona 6:0
Wang - Pann 2:0 (21:8, 21:10); K. Milič - Zacca-ria 2:0 (21:9, 21:10); Ber-san - Vetcherok 2:0 (21:17, 21:16); V. Milič -Schelkovska 2:0 (21:0, 21:0); Wang - Vetcherok 2:0 (21:4, 21:6); K. Milič - Schelkovska 2:0 (21:0, 21:0)
Sinočnja tekma četrtega povratnega kroga med Krasom Adria Caravan in veronskim San Marconi v prvenstvu ženske namiznoteniške A 1 lige je bila zgolj formalnost. Trajala je še manj kot šolsko uro. V štiridesetih minutah je bilo vsega konec. Verona se je predstavila v oknjeni postavi. Poškodovano De-luganovo je zamenjana juniorka Zaccarijeva, na klopi pa je tekmi prisostvovala s poškodovano ramo Alla Schelkovska, še deklica po starostni kategoriji, ki je predala dvoboj brez borbe. Odigrane so bile torej le štiri tekme. Z veliko vestnostjo in popolnim uspehom se je Krasova Kitajka Wang spopadala najprej z veronsko najboljšo igralko Marzio Pann in za tem še z njihovo tujko Eleno Vet-cberok in ponovno opravičila sloves nepremagane igralke prvenstva. Tudi Katja Milič je s precejšnjo lahkoto premagala nasprotnikovo ju-niorko. Ana Bersan se je revanširala za poraz v Veroni in z odločnostjo nadigrala nasprotnikovo tujko. Vanja Milič pa sploh ni stopila za zeleno mizo.
S peto prvenstveno zmago je Kras Adria Caravan še dodal doprinos za izpad San Marca in si utrdil svojo sredinsko pozicijo med osmimi ekipami v najvišji namiznoteniški ligi. (J.J.)
VVangova tudi po včerajšnjem kolu še nepremagana (Foto Balbi/KROMA)
SMUČANJE / 25.2. V FORNIJU h TENIS / C LIGA
15. zamejsko prvenstvo z novimi pravili
Drugi spust bo slalom - Boris Strel bo predtekmovalec
Karnijsko smučarsko središče Fomi di Sopra bo v nedeljo 25. februarja prizorišče priljubljene športne prireditve. SK Brdina z Opčin pod pokroviteljstvom ZSSDI organizira namreč tam 15. zamejsko smučarsko prvenstvo. Tekmovanje se bo odvijalo na progi Stadio dello slalom, s pričetkom ob 9.30. Za popestritev smučarskega dogodka so organizatorji uvedli nekaj sprememb. Tako se bo tekma odvijala na isti progi za vse kategorije. Drugi spust bo tokrat slalom in ne veleslalom, na njem pa se bodo pomerili samo tisti tekmovalci, M bodo zasedli prvi 15 mest na absolutni moški oz. ženski lestvici. Isto pravilo bo veljalo tudi za najboljših sedem v mladinskem sektorju. Nagrade bodo deležni prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji in prav tako prvih pet uvrščenih društev. Pokal bo-
do prejeli tudi zamejski prvak in prvakinja v članski in mladinski kategoriji. Nagaje-vanje bo na cilju pd ure po razglasitvi uradnih rezultatov.
Kot zanimivost je treba dodati, da bo predtekomova-lec na tekmovanju znani slovenski smučar Boris Strel, M se jez veseljem odzval povabilu SK Brdina. Poleg tega bodo na tekmovalnem prostoru prisotni tudi ugledni gostje iz Slovenije, kot predstavniki ZVUTSA, tovarne Andraž in Elana
Odborniki in člani openskega društva se mrzlično pripravljajo na ta važno smučarsko tekmo in se nadejajo, da bo privabila dmč-veje število smučarjev. Vpisovanje poteka vsak dan do petka 23. febr. do 16. ure na sedežu ZSSDI v ul. Sv. Erančišča, 20 ali pa po fexu st 635628.
KOŠARKA / VČERAJ V PRVENSTVU D LIGE
Cicibonaši dobili derbi
Pemagali so Kontovelce - Domove! uspešni
Civardi (levo) in Persi (v prodoru) najboljša strelca tekme
KOŠARKA / V PRVENSTVU C2 LIGE
Dragocena zmaga borovcev
Po dokaj izenačeni tekmi je Bor premagal videmski Virtus
Bor Radenska - Virtus Ud 80:73 (39:35)
BOR: Spadoni 6 (4:6 pm, 1:4 met za dva, 0:1 met za tri), Perčič 8 (2:2, 3:4, -), Barini 9 (3:7, 3:9, -), M. Simonič 14 (2:6, 6:10, 0:2), Carbonara 3 (1:2, -, -), Rasman 2 (2:6, 0:4, -), Pettirosso (-, 0:1, -), Grbec 9 (1:2, 4:5, 0:1), Debeljuh 27 (9:13, 6:11, 2:2), trener Krečič.
PM: 25:46. SON: 30. PON: Simonič (36).
VIRTUS: Cappellini 1, Salvio 27, La-varone 10, Bignulini, Nonnino, Varano 4, Pittuello 18, Schneider n.v., Cattaros-si 13, Volpe, trener Molinari.
SON 25. PON: Volpe (40).
Tekma je bila v prvem polčasu izenačena, v 19. min. je bil izid 35:35, v zadnji minuti pa je Bor zaigral nekoliko boljše in si prislužil štiri točke prednosti. V prvem polčasu si zaslužita pohvalo Mamo Simonič in Marko Debeljuh.
V drugem polčasu si je Bor z agresivno igro pridobil nekaj točk prednosti, ki se je v 10. minuti povečala na 10 točk (58:48). Borovci so prednost obranih do 15. min., ko so jih nasprotniki dohiteli. Nekaj manj kot tri minute pred koncem
je prišlo do izenačenja, nato pa je Debeljuh poskrbel za met za tri točke. Zadnje minute so bile kritične, z dvema ključnima prostima metoma Spadonija pa si je Bor opomogel in na koncu zbral kar sedem točk prednosti.
Poleg Debeljuha, ki je včeraj igral prvo letošnjo tekmo, je treba pohvaliti Grbca v režiji in Perčiča, ki je bil izreden v obrambi (6 odbitih in 7 pridobljenih žog).
PROMOCIJSKA LIGA
Viale Sport - Breg 78:80 (34:34)
BREG: Pavlica 18, Schiulaz 21, Malalan 21, Bandi 11, B arini 4, Pregare 5, Gobbo.
SON: 20. 3T: Malalan 4.
Breg je v pustnem razpoloženju in v okrnjeni postavi prepričljivo premagal nasprotnikovo peterko. Brežani tako lepo že dolgo niso igrali. Prvi polčas so remizirali, predvsem zaradi preveč izgubljenih žog, medtem ko so v drugem polčasu s consko obrambo onesposobili nasprotnikove strelce. V napadu se je odlikoval predvsem Malalan, vednar so tudi ostali prispevali svoje. V obrambi je bila odlična vsa ekipa. (D.S.)
Cicibona Helvetius -Kontovel 90:87 (54:43)
CICIBONA: Persi 25 (11:19 pm, 7:9 met za dva, 0:1 met za tri), Jogan 14 (5:10, 3:4,1:1), A. Zuppin 4 (-, 2:4, -), Battilana 4 (0:2, 2:2, -), Possega 4 (-, 2:5, -), Tomšič 17 (2:3, 6:6,1:2), P. Furlan 6 (-, 3:5, -), Križ-mančič 9 (3:4, 3:6, -), S. Zuppin 7 (3:6, 2:3, -), trener Luka Furlan.
Met za dva 30:44, met za tri 2:4, skupno 32:48; pm 24:44. SON: 26. 3T: Tomšič
I,	Jogan 1. PON: S. Zuppin (40).
KONTOVEL: B. Pertot 15, Kralj 9, Gulič 12, Turk
II,	1. Emili 4, Starec 4, Civardi 27, DAneu, M. Emili, Godnič 5, trener C. Starc.
SON 33. 3T: B. Pertot 3, Kralj 3. PON: Starec (33), Kralj (35), I. Emili (38).
Cicibonašem je uspelo odbiti napad Kontovelcev, ki so bili predvsem v zadnjih minutah zelo nevarni, in tako, po edinem spodrsljaju v tem prvenstvu s Santosom, spet nadaljevati zmagovito pot v tem prvenstvu D lige.
Kontovelci so stopili na igrišče zelo motivirani in z jasnim namenom, da se oddolžijo za domači poraz iz prvega dela in da tudi dosežejo prestično zmago. Tekma je bila tako na začetku dokaj izenačena in tudi dopadljiva. V napadu sta se predvsem izkazala pri gostiteljih Stefan Persi, pri gostih pa Igor Civardi. V drugem delu prvega polčasa pa si je uspelo cicibonašem priigrati prednost 10-12 točk, ki so jo tudi ohranili do konca prvih 20 minut.
V drugem delu tekme je ta prednost še narasla na 15 točk. Največjo prednost 23 točk pa so gostitelji dosegb 6 minut pred koncem (78:55). Cicibonaši so verjetno mish-
li, da so s tekmeci že obračunali. Kontovelci pa se niso dah: močno so reagirali in s serijo »trojk« Boruta Pertota, koši Danijela Gubca in Igorja Civardija zmanjšali razliko na 10 točk. Ob zelo slabem izvajanju prostih metov cicibonašev so gostje dobili novega elana in 20 sekund pred koncem skoraj dohiteli domačine (le 3 točke zaostanka). Cicibo-našem pa je ostalo dovolj moči, da so ohranili tesno vodstvo in tudi zmagah.
Od posameznikov je bil pri gostih daleč najboljši Igor Civardi, ki je že v prvem polčasu dosegel kar 18 točk, proti koncu tekme se je razigral bivši cicibonaš Borut Pertot. Pri gostiteljih so vsi zadovoljili, predvsem z igro v prvem polčasu. Vseeno si posebno zahvalo zasluzi Stefan Persi.
Naj Se dodamo, da so včeraj cicibonaši dobili dragoceno podporo pri Krasovih navijačicah. V Ci-ciboninem taboru so se že dogovorili, da jim bodo čimprej vrnili »uslugo« na kaki namiznoteniški prvenstveni tekmi. (Vanja Jogan)
Dom Agorest - Inter 1904 90:84(49:51)
DOM: Corsi 17 (7:9 pm, 2:5 met za dva, 2:8 met za tri), Di Cecco 12 (0:1, 6:7, -), Jarc 14 (1:1, 5:12, -), Franco 23 (4:6, 7:10, 2:2), Cam-panello 16 (5:5, 4:6, 1:4), Ambrosi 8 (4:4, 2:5, -), Kocjančič, Primožič 2 (2:4, -, -), trener Bordin.
SON: 23. 3 T: Corsi 2, Franco 2, Campanello 1.
Končno so »belo-rdeči« prekinili črno serijo z zasluženo zmago proti solidnemu Interju. Tekma je bila že od samega začetka zelo izenačena, saj nobena od dveh ekip ni uspela pridobiti več kot 4 točke prednosti. V tržaških vrstah sta se
posebno odlikovala Jurkič in Baici, ki sta dala po 16 oz. 17 točk samo v prvem polčasu. Kljub izredno dobro razpoloženim gostom, pa je našim uspelo obdržati stik, predvsem po zaslugi Jarca. V prvem polčasu so domovci končno zaigrali res dobro v obrambi i delno onesposobili goste, ki so v tem delu dali samo 33 točk. Naši so si tako v 12. min. pridobili 10 točk prednosti, ki so jih obdržali vse dokler niso gostje prešli v consko obrambo. Dve minuti pred koncem je bil rezultat 79:77 za nase, ki so na končni zasluženo zmagali. Posebno pohvalo si tokrat zaslužita Corsi in Franco. (S.L.)
Gajine igralke tudi v 2. kolu praznih rok
Tokrat izgubile proti San Vitu
Teniske igralke Gaje so potegnile krajši konec tudi v drugem nastopu deželnega prvenstva za C-kategornice. Tokrat jih je na Padričah z 2:1 premagal TC San Vito.
Prvi dvoboj med Gaji-no predstavnico Cirilo Devetti in Vatovanijevo se je razpletel nenavadno. Nasprotnica je ubrala taktiko vračanja počasnih, dolgih in visokih žog, skratka, antitenis. Proti taki igri Devettijeva ni našla pravega orožja, tako da se je štiri ure trajajoči set (!) končal z zmago Vato varuje s 7:6, Devettijeva pa se je nato predala.
V drugem dvoboju je za Gaj o nastopila Elena Vattovani, ki je dobila uvodni set brez izgubljene igre, v naslednjih dveh setih pa je njena nasprotnica zmagala s 6:2. Dvoboj je bil lep in zanimiv, Gajino igralko pa je izdal slab bekhend. San Vito je imel tedaj zmago že v žepu in je zaradi pozne ure predal dvoboj dvojic, v katerem bi morali za Gaj o igrati Daša Grgič in Chan-tal Rossmann.
Brata Plesničar le do 2. kola
Teniška igralca Gaje brata Borut in Aleš Plesničar sta svojo pot na dvoranskem turnirju v Trentu končala v drugem kolu. Boruta je s 6:1, 6:2 premagal tretji nosilec turnirja, igralec kategorije B3 Goti, AleSa pa je z enakim izidom izločil 9. nosilec Mal dini (B3). Oba naša predstavnika sta v prvem kolu premagala igralca kategorije Cl, a Borut po treh urah izenačene igre, kar ga je precej izmučilo, medtem ko je Aleš s svojim nasprotnikom z dobro igro opravil precej lažje.
Našima tenisačema trda podlaga igrišč ni ustrezala.
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
Kras Trimac v Coneglkmu osvojil samo točko
Conegliano - Kras Trimac 20:20 (11:9)
KRAS TRIMAC: Glavina, Rossi, Fabris, Milič 3, Ra-seni 1, Vinci 1, Colja 2, Pertot 9, Vremec 4.
Krašovci so na gostovanju v Coneglianu računali na obe točki, zadovoljiti pa so se morali z eno. Konec koncev pa so lahko zadovoljni, saj so večji del srečanja zaostajali za nasprotnikom, nastopili so brez strelcev Cebulca in Naita in tudi sojenje jim ni bilo prevel naklonjeno.
Kras Trimac je slabo pričel in Conegliano je stalno vodil s prednostjo od enega do treh zadetkov. Domači igralci so v obrambi zaigrali zelo agresivno in izkoriščali svojo telesno moč, sodnika pa sta bila preveč popustljiva. Kras je imel v napadu torej veliko težav. Izkazal se je le Marko Pertot, ki ima tudi največ zaslug, da so se gostje izognili porazu. Pet minut pred koncem je sicer Kras Trimac prvič povedel (prav s Pertotovim golom), a Conegliano je minuto pred koncem izenačil s strelom s krila. V zadnjem napadu Kras ni dosegel zmagovitega gola, sodnik pa ga je tudi prikrajšal za eno sedemetrovko ter ni pokazal, koliko manjka do konca srečanja, tako da se naši igralci niso pravočasno odločili za strel na nasprotnikova vrata. Kras o v trener Mahnič vsekakor z rezultatom ni bil razočaran. Ena točka je bolje kot nobema točka... (Iztok)
ZENSKA B LIGA
Kras - Pregona 11:22
MOŠKA B2 LIGA / V CARPIJU
ŽENSKA C1 LIGA / NA OPČINAH PADLA VODILNA PORC1A
Kljub smoli lahka zmage Imse
Negotov je bil samo razplet tretjega seta - Matej Černič se je poškodoval
Dekleta Koimpexa spet igrajo s polno paro
Porcia dobila uvodni set slogašice pa so jo nato z veliko borbenostjo nadigrale - Bor Mercantile bi lahko iztržil več
Caipi - hnsa 0:3 (11:15,1:15,14:16)
IMS A: Feri 9+12, Matej Cemic 0+0, Cola 9+8, Princi 2+4, Giancarlo Populini 4+5, Florenin 5+7, Simon Černič 1+2, Gianluca Populini, Rigonat, KorsiC, Ra-detti.
Servis (točke/napake): Imsa 6/7: 7 napak, 6 blokov; Carpi: 4/10,16, 5.
Kljub smoli, ki še vedno pesti Imso, se Goričani vseeno vračajo iz Carpija z zmago. Igralci, ki jih je imel Zamo na razpolago za to srečanje, so namreč zaigrali skoraj brezhibno. Edino v končnici zadnjega seta so Goričani za trenutek popustili, a na koncu vseeno osvojih tudi ta set.
Že pred začetkom se je moral Zamo odreci Paolettiju, ki je moral posoditi svojo opremo Simonu Cemicu, ki je pozabil doma hlače in majico, brez katerih ne bi smel na igrišče. Med ogrevanjem pa si je še Matej Cemic rahlo poškoval desno roko in tako je moral Zamo poslati na igrišče vsa tri preostala krila - Ferija, Po-pulinija in Florenina s kapetanom v vlogi glavnega tolkača, ker ni Luca Populini še popolnoma okreval po poškodbi gležnja.
Kljub temu, da so Goričani med tednom preizkusili tudi to postavo, pa se niso »plavordeči« takoj znašli in do stanja 11:10 v korist domačinov je bila tekma zelo izenačena. V končnici seta pa je Feri z nekaj napadi potegnil ekipo iz nevarne situacije.
Dragi set je bil za goste mnogo lažji. Carpi je namreč samo za trenutek prešel v vodstvo na začetku seta, nato pa so vajeti igre odločno prevzeli v svoje roke Goričani, ki so nanizali kar 15 zaporednih točk in tako povedli 2:0 v setih. Tretji niz se je po izenačenem začetku kmalu nagnil v korist Imse. »Plavordeči« pa so se prekmalu dekoncentrirali, vodstva 11:6 namreč niso uspeh ustrezno ohraniti in že je kazalo, da jih bo to drago stalo. Ko je Carpi že vodil 14:13, pa so si Goričani prihranili nepotreben podaljšek tekme.
Zamd (Imsa Kmečka banka): »Sem precej zadovoljen. Žal se je spet poškodoval Matej Cemic. Pokazah smo napredek v bloku. Simon Černič je, vsaj v prvih dveh setih, podaja precej dobro.« (A&D)
MOŠKA C1 LIGA / V 14. .KOLU S SPREMENLJIVO SREČO
Koimpex - Vivil 3:1 (13:15, zigrali v napadu in onemo-15:9,15:10,15:7)	gočili nasprotniku, da zlahka
KOIMPEX: Riolino 3+4, pride do točk.
Božič 4+18, Slabile 6+9, D. V tretjem setu je »čarodej« Kralj 15+17, A. Kralj 9+16, Blahuta s svojimi menjavami Rovere 4+3, Strajn 0+0, Gač še dodatno izboljšal stabilno-0+0, Sgubin, Volčič.	st igre v polju in zmedel na-
Koimpex je v deželnem sprotnike. Podajač Rovere se derbiju dosegel prepričljivo je pomaknil na center, del zmago. Gostje iz Vil le Vicen- organizacije igre pa je prev-tine, ki jih trenira in pri njih zel Cač, Strajn pa je prispve-tudi igra tržaški veteran la svoj delež v 2. liniji. Manzin, so bili boljši samo v Lahko torej zapišemo, da je prvem setu, v katerem je premoč slogašev bila od imel Koimpex težave v točke do točke vse bolj očit-sprejemu in je slabo blokiral, na.
V nadaljevanju pa so se go- Posebno pohvalo si za do-stitelji zbrali in zaigrali dosti ber nastop zasluži Edi Božič, bolj odločno. Se zlasti so iz- ki je igral kljub mrzlici, zelo boljšali sprejem servisa, kar opazen pa je bil v napadu tujim je omogočilo, da so se ra- di doprinos Davida Kralja.
Soča Sobema - S. Giustina bojkarji močno reagirali in ce 0:3 (8:15,10:15,12:15)	lo povedli z 9:4. Veliko boljši
SOČA: Petejan (2+9), Hlede	so bili v tem delu glede na pr-
(7+7), Feri (8+18), Lutman	va dva seta pri sprejemu,
(2+6), Battisti (4+0), Tomšič uspešni v obrambi, učinkoviti (0+1), Sfiligoj (1+3), Makuc s servisi in ob mreži. Skratka, (0+0), Cotič (0+0), Braini visoko vodstvo v točkah so si (0+0).	povsem zaslužili. Gostje pa se
Proti zelo močni ekipi San niso dali in predvsem z zvrha-Giustine, ki meri na napredo- no mero izkušenosti spreobr-vanje, so morali sočani priz- nili rezultat v svojo korist na nati premoč bolj izkušenih 12:9. Igra je bila izenačena do nasprotnikov, ki so igrali zelo 13:12, nakar je gostom uspelo dobro tako v obrambi kot v • osvojiti še dve točki in s tem napadu.	tudi končno zmago. Od posa-
Gostje so bili v prvih dveh meznikov bi pri naši ekipi setih vselej v vodstvu. V pr-	pohvalili Aleša Kledeja, ki se
vem nizu so tako vodili z 8:4,	je izkazal tako v obrambi kot v
10:7,13:8, v drugem pa z 10:5, napadu.
13:8 in sklenili set na 15:10.	Ostali izid: Cessalto - Mo-
V tretjem setu so naši od- gliano 0:3.
Koimpex - Porcia 3:1 (4:15,15:10,15:10,15:10)
KOIMPEK: Ciocchi 2+0, Srichia 8+10, Fabrizi 3+8, Mamillo 0+5, Pertot 0+7, Gregori 5+4, Vidah 3+2, Bramat 0+0, Piccoli.
Servis (točke/napake): Koimpex 9/12, Porica 7/9. Trajanje setov: 11, 20, 20 in 23 minut.
Na pustno soboto je Koimpex dokazal, da se ne šali in da misli, da je resen kandidat za napredovanje. Z zmago proti vodilni Pordi se je namreč spet povzpel na vrh lestvice. Navdušil pa je tudi z igro, saj je bil od drugega seta dalje v vseh elementih boljši od Porcie.
S kakšnimi nameni je prišla Porcia na Opčine priča že podatek, da je ekipa začela z ogrevanjem že uro in pol pred tekmo. Porcia namreč še ni pozabila poraza s slogašicami v prvem delu, ko je že vodila z 2:0. Tudi včeraj so gostje začele zelo odločno in z dobrim servisom v bistvu nadigrale gostiteljice. Toda reakcija slogašic je prišla takoj. Koimpex je popravil servis (zlasti je bila učinkovita Per-totova), tako da je omejil napad Porcie in si olajšal delo v obrambi. Tudi sprejem je bil odličen, tako da je Koim-pex povedel z 11:4. Tedaj so gostje reagirale in se približale na 11:10, potem pa so slogašice zaključile set. Tudi v tretjem setu so gostiteljice nadigrale nasprotnice in povedle 9:1 in 14:5. Prav na koncu so imele nekaj težav, saj so gostje izničile šest set žog in se nekoliko približale. Naposled pa je Koimpex le osvojil tudi tretji set. Četrti set je bil izenačen do stanja 7:6 v korist Koimpexa, nakar so slogašice zopet prevzele pobudo in z dobrimi servisi povedle
ter na koncu zasluženo zmagale tekmo.
Trener Sain je bil po tekmi zadovoljen in je dejal: »Odigrali smo res dobro tekmo. V prvem setu nas je nasprotnik nadigral, potem pa je prišla na dan najboljša lastnost te ekipe: velika želja po zmagi in borbenost. Bolje smo servirali in bili solidni v sprejemu in obrambi. Pohvalo si zaslužijo prav vse igralke.« (A. M.)
Conegliano - Bor Mercantile 3:0 (16:14, 15:11, 16:14)
BOR MERCANTILE: Fle-go 1+3, Maver 8+9, Cok 5+4, Gregori 2+1, Benevol 7+8, Gruden 2+0, Faimann 1+3, Zadnik, Vodopivec.
Servis (točke/napake): Bor 8/4, Conegliano 12/10. Napake: Coneghano 12, Bor 13.
Borovke so doživele gladek poraz, a so po mnenju trenerja Kalca v bistvu zamudile priložnost za zmago. Močnemu Coneglianu, ki je na tem srečanju veljal za favorita (zmagal je že v Trstu), so bile povsem enakovredne, toda v odločilnih trenutkih vseh treh setov sta spet prišli na dan premajhna odločnost in nezadostna borbenost. Pozitivna nota tekme je dober nastop Elene Maver, ki prihaja v pravo formo. V drugem in tretjem setu je na igrišče stopila tudi Gregorijeva, ki pa še ne daje svojega običajnega doprinosa. Najbližje vsaj delnemu uspehu so bile borovke v prvih dveh setih. V prvem so vodile s 14:13, v drugem pa z 9:3 in 11:8.
Ostah izidi: Volley 93 -Gemona 3:1, Dolo - Fontane 3:0, Cordenons - Bmeters 3:0, Kennedy - Battaglino 0:3
DEŽELNA PRVENSTVA / NASKOK NA VODILNI ELTOR SE JE PONESREČIL
Črn dan 0lympie CDR, Bor Fortrade zlahka
Ženske tretjeligašice prepričljivo do novih točk - Lepa zmaga združene ekipe Espego v Trstu
MOŠKA C2 LIGA
ŽENSKA D LIGA / DERBI V REPNU
Val Zadružna kreditna banka tokrat lažje premagal Koimpex
Eltar - 01ympia CDR 3:0 (15:4,15:4, 15:5)
OLVMPIA: Simon Terpin 2+4, Domi 2+0, Sfiligoj 0+4, Janez Terpin 1+2, Gravner 0+2, Maraž 0+3, Bensa 2+1, Andrej Terpin 0+0, Pintar 0+0, E. Komjanc.
Do pričakovanega preporoda v San Giovanniju al Natisone, žal, ni prišlo. Nasprotno, v tekmi z vodilnim Eltorjem so Goričani doživeli popoln polom. Igralci trenerja Rinalda Domija so naleteti na popolnoma čm dan in gostitelji res niso imeli težkega dela, da pridejo do zmage. Goričane je v tem srečanju izdala prevelika napetost. Kljub pekočemu porazu pa trener Domi ne meče puške v koruzo. Prvenstvo je še dolgo!
Maniago - Bor Fortrade 0:3 (3:15, 8:15, 9:15)
Trajanje setov: 17,17 in 21 minut.
BOR FORTRADE: Coloni 4+3, Furla-nič 1+5, Gombač 7+3, Ruttar 1+2, Marega 3+1, Cella 4+9,.Tabemi 5+10, Pau-lica 0+0, Del Turco 0+0.
V-prvem kolu povratnega dela so Borovi fantje dosegli suvereno zmago. Se bolj gladko kot so si sami pričakovali. Maniago, ki je pomladil ekipo, je bil nedorasel naprotnik. Cella pa je izkoristil srečanje, da je poslal na igrišče vse bo-
rovce, izkazah pa so se posebno rezervni igralci. V prvem setu je standardna postava povsem nadigrala domačine. V drugem nizu, ko sta stopila z igrišča Cella in Marega, je Maniago povedel s 4:0, toda naši igralci so se le zbrali in zaključili set v svojo korist. V tretjem setu je zaigral še rezervni podajač Pauli-ca. Po rezultatu 6:4 za gostitelje pa se je spet nadaljeval monolog borovcev in zmaga je bila tu. (Dejan)
ZENSKA C2 LIGA
Sokol - Danone Rivignano 3:1 (13:15, 15:9,15:7,15:8)
SOKOL: T. Masten (12+5), L. Masten (9+5), Semec (7+5), Vidah, Lupine (2+1), Skerk (7+6), Kosmina (1+0), Ma-rucelli 6+7), Vižintin.
Sokolove odbojkarice so osvojile dragoceno zmago proti ekipi iz Rivignana, ki pa je našo ekipo presenetila v prvem setu. Gostiteljice so dobro začele, v končnici pa so popustile in tudi niz nerodno izgubile. V preostalih treh serih pa so bistveno izboljšale svojo igro predvsem v bloku. V napadu so bile učinkovite in tudi zanesljivo zmagale.
01ympia K2 sport - Farra 3:0 (15:12, 15:13,15:10)
OLVMPIA K2 SPORT: V. Černič 2+6, Brisco 3+9, Bulfoni 2+0, H. Corsi 5+12, M. Cemic 6+6, Zotti 2+2, C. Corsi
0+0, Trapuzzano 2+1, Nardin, Braini.
Mirjam Cemic je odlično nadomestila še poškodovano Zottijevo (ki je igrala le par minut) in 01ympia K2 sport je brez težav vknjižila novi točki. Farra ni upravičila slovesa ekipe, ki je v zadnjih sedmih nastopih dosegla šest zmag, zato so si Goričanke lahko privoščile tudi nekaj trenutkov »oddiha«, ne da bi zaradi tega karkoli tvegale. Nekoliko bolj problematično je bilo samo v drugem setu, v katerem je Farra vodila z 10:9 in 12:10.
MOŠKA DUGA
Rozzol - Espego 1:3 (4:15, 11:15, 15:13,3:15)
ESPEGO: Mannia (9+0), Soban (18+13), Brisco (5+0), Uršič (6+11), Devetak (13+6), Petejan (4+12), Plesničar (1+0), Braione (0+0); niso vstopih: G. Brisco, Lukeš, Mucci.
Prvi in četrti set sta bila enosmerna v korist valovcev, drugi in tretji pa sta bila veliko bolj izenačena. Zelo dobro so se izkazali vsi fantje, učinkovita pa sta bila predvsem servis in blok. V tretjem setu sta si bili ekipi enakovredni do 13:13, nato pa so domačini podaljšali igro z dvema učinkovitima blokoma.
V četrtem setu so Goričani spet zaigrali dobro in končali tekmo v svojo korist. (A & D)
Koimpex - Val Zadružna kredtina banka 0:3 (4:15,6:15,7:15)
KOIMPEK: Brišnik (0+3), Canziani, Fer-luga (2+0), Kosmina (0+2), Milič (0+2), Perini, Sirotich (2+2), Spacal (1+2).
VAL ZADRUŽNA KREDITNA BANKA: Visintin (8+5), Orel (8+1), Monika Tomasin (7+5), Michela Tomasin (8+4), Cemic (5+1), Zuccarino, Zavadlal, Miklus, Braini (2+3)
Servis (točke/napake): Koimpex 2/4, Val Zadružna kreditna banka 13/ 4.
Tudi povratni derbi se je končal z zmago goriške ekipe, ki je tokrat veliko lažje prišla do točk, kot v uvodni tekmi. Val Zadružna kreditna banka je prišel v Repen trdno odločen, da zmaga, saj si ne more privoščiti nobenega spodrsljaja, če se hoče uvrstiti na eno od prvih dveh mest, ki vodita v »play-off« za napredovanje. Igralke so takoj ostro začele in z izrednim servisom tudi v bistvu onemogočile Koimpexu vsako gradnjo igre. Ključ tekme je prav na servisu, saj je bil Koimpex proti temu elementu svojih nasprotnic dobesedno brez moči. Sicer pa je domača ekipa nudila gostjam vseskozi bolj sKromen odpor, saj je le občasno zaigrala kot zna, vendar je šlo res za kratkotrajne trenutke, saj ni bilo o zmagovalcu nikoli najmanjšega dvoma.
Valov trener Zoran Jerončič je bil nad uspehom lažjim od pričakovanega kar malce presenečen: »Pričakoval sem težjo
tekmo, saj se še dobro spominjam derbija iz prvega kola. Pričakoval sem si bolj zagrizeni Koimpex, saj zna igrati bolje kot danes, ko se je vdal v poraz prezgodaj. Mi smo ves teden vadili v glavnem sprejem in močan servis, kar se nam je tudi bogato obrestovalo.« (Inka)
Altura - Sloga 3:2 (15:7, 2:15,8:15,15:2, 15.13)
SLOGA: Babudri, Blažina, Furlan, Grgič, Kocjančič, Kufersin, Mauro, Miot, Mo-lassi, Sosič, Viđali, Tensi.
Res škoda, je prvi komentar, ki nam pride na misel po sinočnji slogini tekmi. Naša mlada ekipa se na spodnjem delu lestvice otepa gneče in še ni izgubila vseh upanj na obstanek v ligi že ob koncu regularnega dela. Točki proti Alturi, ki je na 3. mestu, bi biti nepričakovani, zato pa toliko dragocenejši, vendar sta se našim dekletom izmuznili iz rok. Tekma se sicer ni začela najbolje, saj je prvi set pripadal domačinkam. V naslednjih dveh pa je Sloga dobesedno gospodarila na igrišču. Po vodstvu 2:1 je prišlo v naših vrstah do pravega »black-au-ta«. Igralke so močno popustile in Altura je stanje izenačila. V »tie-breaku« je Sloga skoraj ves čas vodila, čeprav ji je bila Altura stalno za petami. Nekaj naivnih napak v končnici pa je našo ekipo stalo zmago. Pozitivno je vsekakor, da je Sloga kljub porazu s svojim nastopom zadovoljila in bi si zmago tudi zaslužila. (Inka)
VEZNI DEL ZENA
KAKEGA
PREDMETA, POLITIKA
OHIŠJE
GORBAČOVA 1RENEE)
RUSKEGA
MADŽARSKA
PESNICA
PTIČJA
SAMICA
OSEBNI
ZAIMEK
SPODNJI DEL OBRAZA
AVTOR: MARKO DRESCEK	UTRDBA ALI TRDNJAVA V SRED. VEKU	JED IZ JAJC, MOKE IN SLADKORJA Z NADEVOM	POLITIČNI VODITELJ	LIKOVNA UMETNOST (UT.)	BISTVO, VSEBINA	ODPRTINA V STENI	HRVAŠKI PISATEU, ČASNIKAR (IVANI	ITALUANSKA TISKOVNA AGENCIJA	NITAST V MORJU ŽIVEČI NEVRETENČAR	AVTOMOBIL. OZNAKA TRSTA	ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA	TRDA, LAHKA KOVINA SIVE BARVE (Tl)	POLAGANJE ČESA V IZKOPANO JAMO	KRAJNA OBALI NOVE ZELANDIJE
SODELOVANJE Z OKUPATORJEM														
VEDAO AMERIŠKI KNJIŽEVNOSTI IN KULTURI														
OKUSNOST										ZAREZA PRI SODU				
										JUDOVSKI KRAU				
KMER. FILMSKI IGRALEC | DANNSON				/	DRUGO NAJVECJE MESTO JAPONSKE						VULKAN NA FILIPINIH			
											IONZNEGAT. NABOJEM			
PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI				REDKO ZENSKO IME	PREDEL Z SKUPNIMI LASTNOSTMI	MESTO V EVROPSKEM DELUTURCUE, OB IZLIVU REKE TUNDZE V MARICO (ODRINI		POLOŽAJ TELESA V JOGI						ODPRTA KOCUAZ PREČNIMI SEDEŽI
								MEDICINSKA VOTLA IGIA						
UČINKA						TV ZASLON						VALO BRATINA		
						KRAJ PRI SEŽANI								
												OGUIKOVODI-Kl V KATRANU		
KILOVAT	NEKDANJI SREBRNIK ZA ŠTIRI KRAJCARJE	ITALIJANSKA IGRALKA VALLI	UŽITNA MORSKA RIBA						HUNSKI KRAU "ŠIBA BOŽJA*	PRVI MITOLOŠKI LETALEC				
			ZENSKA, KI LIKA											
			■	.			‘			DEL STATEV				
										PREŽIVNINA				
					■						'			
I LOČILO NA KONCU STAVKA					OCEBOGOV VMITOLOG. BLIZNEGA VZHODA						ZDRAVILO			
											AM. IGRALKA FOSTER			
1 RICHARD 1 GERE														
				BARVA IGRALNIH KART	DEJSTVA								9 i	OBČUTEK POTREBE POJEDI
					ZIDOVSKI PISATEU ISAIOMI									
						SVEDSKI PESNIK (BERTIL)	IRSKO ODPORNIŠKO GIBANJE	MOČNO RAZSTRELIVO						
								RADO MURNIK						
ZLI DUH V SLOVANSKI MIT0L0GUI	NAJHUJSE DUŠEVNO NERAZVIT ČLOVEK	MEHKA, VOLNE NA TKANINA					•		MUSLIMAN. Z. IME					
		MESTONA OTOKU HONSU							NEM. FILOZOF (GEORG F.)					
					IT. MODNA ZNAMKA							GENE KELLV		
					OSKRBNIK SVETILNIKA							STRNJENA KR NA RAMI		
			BRUSNI KAMEN					TRDA, KRHKA PROZORNA SNOV						
			GERMANSKI OREL											
								AKTINON						
				VATROSLAV MIMICA			SL. SKLADAT. SOSS				KRAJ PRI VIROVITICI			
							AMER. VELIKI RAČUNALNIK				LANENA TKANINA			
DESNI ’RITOK VOLGE V RUSKI REPUBLIKI				TROPSKO DREVO, CRNI HRAST					/	MESTONA MADŽARSKEM				
										MOZARTOVA MASA ZADUŠNICA				
TRENJE		‘		BARVA KOZE				MATEMATIČNO GRAFIČNO ZNAMENJE ZA MN07FN.IF	RISJA SAMICA					GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI
				LJUDSTVO V LAOSU										
TALU	OSEBA, KI VOZI Z ROLKO	PRISTANIŠČE V ITALIJI OB JADRANSKEM MORJU	LIRSKI PESNIK						ESTONEC				NENAVADNA POLICIJSKA AKCIJA	JUNAK GOTOVČEVE OPERE, HERCEGOVEC
									MANJŠA SLADKOVODNA RIBA					
			FRANCOIS DARLAN											
					-								1'	
				e	-		FRANCOSKI PISATEU (ALBERT)						100 M2		
												DELUJOČI VULKAN NA SICILUI		
						RENU								
LAZARO CARDENAS			BUKVIN PLOD				GLAVNI STEVNIK				ITAL. PISAT. IUMBERTOI			
			SLOV. POLITIK (SASO)				OSIUENA PALICA				POU. PISAT. (STANISLAVA			
MAJHNA SIASCICA								INDOEVROPSKO PLEME						EMA STARC
								SLAVKO OSTERC						
STARO- EGIPTOVSKI PISATEU						DEL SADEŽA S SEMENI								
OZEK, OSTRO KONIČAST MEC						KRAJ PRI STAREM TRGU NA NOTRANJSKEM				NIZOZEMSKO IME ZA REKO MEUSE				
la prejšnje nedeljske križanke														
ELEKTRIN BRAT V GRŠKI MITOLOGIJI
ZENSKA, KI KAJ IGRA ZVEZDA KI ZAŽARI IN UGASNE
DIRKANJE
Z
GOKARTI
SERPENTINA,
VIJUGA
PRIPADNIK DOLOČENE i OBČINE (NAR.1
KRAJNA
OTOKU
CRES
ITAL.
SKUDATEU
(GIUSEPPE)
SVEDSKA
VLADRSKA
DRUŽINA
CASGRKOV IN
RIMLJANOV
f i

*4 V H
i4 A' v $
Vi 1
I : :

sr ^
--V-.	-
'...........
El
1*

Grace Kelly, knez Rainier, Albert, Caroline, Stephanie, kneževina Monako
Rešitev prejšnje nedeljske križanke
SCHOPENHAUER, TARTIFOVSTVO, ARION, SATIRA, ROBNIK, LACAN, ILO, JENA, ATO, NIL, ASA, OK, ANAM, RENOME, REZAČ, AVON, ETAN, OVES, GRACE KELLY, OM, KR, AON, RADEV, KNA, MAGAJNA, BRKINI, , AVENIJA, OPUS DEL ADI, RAE, AN AT AS, RAME, ZNANEC, ALBERT, AROSA, IVANA, VIRH, ANA, NAZOR, ERNA, SOOR, AL, ATAR, RAA, MOST, JAROST, ARAKS, AVESTA, LOPATA, AKTER, IG, ETAT, PA, KNEŽEVINA, TH, MONAKO, TRAVAR, VEGA, BRATINA, EZA, RAL ISIS, CAR, ULM, STEK

ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Nedelja, 18. februarja 1996
25
NEDELJSKI IZLET
S pripovedkami v preteklost Jetibenka
Cerkev v Žlebah je dola zgraditi Marjeta Hartenberška
»Kraj: Žlebe, občina: Medvode, srez: Ljubljanski okoliš« Se vedno sporoča tabla na kaSCi poleg cerkve sv. Marjete v Žlebeh. Ob njej vlada vzdušje preteklosti, kot da bi se C as ustavil nekje sredi prve polovice našega stoletja. Ko na ta prijetni kraj posije že kar moCno zimsko sonce, je tam sploh prijetno, kar je seveda znano vsem, ki se odpravljajo mimo cerkve na Jeterbenk.
Nanj drži iz Žleb prijetna, resda osojna pot, na kateri se v manj kot uri hoje ravno dovolj segrejemo, da lahko nadaljujemo s sprehodom na druge vrhove Polhograjskega hribovja ali pa samo uživamo v razgledu z Jetrbenka. Na eni strani izstopajo daljave Notranjske, na drugi Kamniške in Savinjske Alpe, prav blizu pa je razgledni greben nad Topolom z Rogom, čez katerega se lahko odpravimo na razgledno vzpetino z že kar pozabljenim imenom Brezovica s cerkvico sv. Jakoba. Tako rekoč ob poti je
»zgornja« katarinska gostilna, malo nižje, na Grapcih, pa Dobnikarjeva gostilna, ki vse lačne in žejne vabita k postanku. Planinska karta Polhograjsko hribovje v merilu 1:25.000 olajša orientacijske težave in popotnika pospremi s še nekaj osnovnimi informacijami o krajih, po katerih hodi.
Jetrbenk ima med vsemi vrbovi Polhograjskega hribovja najbolj zanimivo zgodovino. Ce bi znali prisluhniti minulim stoletjem, bi nam koničasti vrh povedal dolgo, zanimivo zgodbo o gradu, za-
Horoskop
nr
M
»E

<&L
M


kh
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4»: Nenavadno občutljivi boste, zato boste zaznali tudi tisto, kar se vam je doslej zdelo nevredno pozornosti. Med dragim boste odkrili tudi to, da nekdo že lep čas brenka na vase srčne stnme.
BIK 21. 4.-20. 5.: Veselili se boste prihajajočih dni, kajti od njih si obetate Sterilna prijetna presenečenja. Res bodo prišla, vendar se raje ne zanašajte le na srečo. Vsaj nekaj prispevajte sami.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Čutili se boste kos vsem težavam, zato se boste brez omahovanja lotili prve, M se vam bo postavila na pot Ce boste nadaljevali z modro glavo, vam bo težav že kmalu zmanjkalo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Današnji dan bo podoben tekmi, v kateri nihče od udeleženih ne bo želel zmagati; vsem bo pomembno le to, da porazi tistega, za katerega meni, da ga ovira na poti k večni sred.
LEV 23.7. - 23.8.: Vse vam ne bo slo, kot bi si želeli, vendar ne boste za prav nič prikrajšani. Nasprotno: ko bo dneva konec, boste obdarjeni z netim, o čemer že dolgo potihem sanjarite.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Partner se bo zbal pretesne bližine, zato se vam bo igrivo izmikal. Cim bolj nazorno mu pokažite čare ljubezenskega zlitja, pa bo njegovo navdušenje daleč preseglo vaše.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Podoba novega cilja vas bo pomirjala, zato se boste brezglavo spustili v tveganje. A ker drzne spremlja sreča, se vam zna zgoditi, da bo vaša bre^lavost bogato poplačana.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Rinili boste v smer, Id bo veliko preveč zahtevna za vaše trenutne moti, zato se boste precej razburjali. Sele dokončna izguba preostalih moči vas bo prisilila k istreznitvi.
STRELEC 23. 11.-21.12.: Marsikomu boste olepšali dan. saj boste nadvse duhoviti. Nič čudnega, kajti vaše zdravje bo sijajno, počutje pa prav tako. Kot vse kaze, ste končno prispeli do vhoda v lepše čase.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav boste bolj pri tleh kot med oblaki, bo vas mn Se naprej trezno predeloval ovire, ki so se vam postavile na pot. Dajte mu karseda prosto pot, pa vam bo že kmalu pokazal izhod.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Ponudila se vam bo sijajna priložnost za poglobitev znanja o človeški naravi. Na trenutke se vam bo zdelo, da ste gospodar tujih duš. zato se boste prevzetno prenaglili.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Domačim boste posvetili obilico prostega časa, zato boste zvečer obilno poplačani. Pričakujte manj, pa boste prejeli več, kajti kdor pričakuje preveč, ne dobi ničesar.
Pri cerkvi vlada mirno vzdušje
kladu in še marsikaj drugega. Pot, ki povezuje cerkev sv. Marjete v Žlebeh in Jetrbenk, je toliko bolj zanimiva, ker povezuje tudi domnevne in bajeslovne dogodke v preteklosti, o katerih govori ljudsko izročilo. Pravijo, da je cerkev dala sezidati Marjeta Hertenberška, ena zadnjih članic rodbine, ki je nekoč gospodovala na gradu na vrhu Jetrbenka. Hertenbergi so bili roparski vitezi, ki jim v njihovem orlovskem gnezdu na Jetrbenku niso mogli do živega, vendar naj bi grad podlegel rušilni moči potresa leta 1511. Zapisi navajajo, da so imeli Hertenbergi tri gradove, toda z izjemo starega Hertenberga, ki naj bi stal na vrhu Jetrbenka, ni znano, kje na bi stala novi Hertenberg in stolp Nebojse. Marjeta Hertenberška naj bi roparsko preteklost rodbine skušala popraviti z gradnjo cerkve v Žlebeh. Ko je začelo zmanjkovati denarja za gradnjo, se je Marjeta odpravila na Jetrbenk k ruševinam gradu, kjer naj bi bil zakopan velik zaklad. S pomočniki naj bi zaklad našla in ga iz brezna skoraj potegnila na dan, vendar jo je premamila značilna človeška lastnost: ko je samo pomislila, kaj vse bi lahko naredila z zakladom, če bi ga vzela zase, je ta zgrmel nazaj v globino. Tako je še vedno skrit nekje pod vrhom Jetrbenka. Ljudje so tam že kopali in ga iskali, vendar zaenkrat brez uspeha.
Cerkev sv. Marjete v Žlebeh so kljub temu sezidali, po ljudskem izročilu kar iz kamenja starega gradu. Zvonik je samostoječ, med njim in cerkvijo pa naj bi nekoč zevalo brezno, v katerem je živel zmaj. Okoličani so mu morali vsak dan žrtvovati vola, sicer bi razdejal bližnje vasi. Ravno ko so ob breznu gradili cerkev - sv. Marjeta je znana kot uničevalka zmajev -, so zmaju podtaknili vola, napolnjenega z živim apnom. Ko ga je zmaj zalil z vinom, ga je apno umorilo, vendar je zverina pred tem še zamahnila z repom in podrla skoraj dograjeno cerkev. Kasneje, leta 1526, so jo zgradih na novo, brezno med zvoni-
Pod Jetrbenkom se razprostira obdelan svet hribovskih kmetij
kom in cerkvijo pa zasuli. Poleg pripovedk o gradu in gradnji cerkve seže drobec zgodovinskega spomina še dlje v preteklost - pri cerkvi sv. Marjete je kraj z imenom Gradišče, kjer so bili svojčas še vidni ostanki zidu: tam je stalo staroslovansko ali morda celo starejše gradišče.
Tako cerkev v Žlebeh in njena okolica gotovo ni kraj, mimo katerega bi lahko šli hitro. Sonce je dovolj toplo, da si že takoj za začetku privoščimo postanek in začnemo pot v daljave skrivnostne preteklosti.
Dario Cortese
Cerkev sv, Marjete stoji blizu starodavnega gradišča
Obokani pogled na Žlebe
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
® RAI 1
6.00
6.45
7.30
8.00
8.30
10.00
10.45
11.45 12.00 12.20
13.30 14.00
18.00
18.10
19.00
19.50
20.45
22.35
22.40
23.30
23.50
1.15
4.15
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Nomadi v vetru - Novi za-svojevalci (r. P. Cravvford)
Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Winny Puh
Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena linija Masa
Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija (vodi Sandro Vannucci)
Dnevnik
Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo p er i finali Dnevnik
Sport: 90. minuta (vodi Gian Piero Galeazzi) Vrnete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in Sport Variete: Izbor iz «Fanta-stica italiana* (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik
Aktualni tednik TV7 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vremenska napoved
Film: V Kalabriji (dok., It. ’93, r. V. De Seta) Lirika: Don Giovanni (r. F. Zeffirelli, pojejo Mario Petri, O. Moscucci, F. Mazzoli, Luigi Alva) Glasba: Doc Mušic Club
I RAI 2
6.55
10.05
11.30
12.00
13.00
14.05
16.05
16.50 17.15
19.00
19.45
19.50 20.30
20.50
22.35
23.30
23.50
0.20
0.50
Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke: Che fine ha fat-to Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme
Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Funari) Risanke: Nedeljski Di-sney
QuelP uragano di papa Film: La leggenda di DickTurpin (pust, ’66) Nogomet A lige Predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: La tenda nera (krim., It. ’95, i. L. Barba-reschi, A. Kanakis) Aktualni dosje: Diversi -Različni
Nočni dnevnik in vreme Zidovska kultura TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Breakers Breakers (pust, '77, i. C. Norris)
A RAI 3
Variete: Fuori orario Glasb, odd.: Dober dan, glasba!, 10.20 Jazz SP v smučanju: smuk, 2 Dokumenti
Aktualno: La TV che non c’e (vodi P. Calcagno) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športne odd. : Quelli che aspettano..., 14.55 Quelli che il calcio..., 16.50 Sladio sprint
Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, Sport
Aktualno: Gospodarstvo Variete: Blob Cartoon TV film: Immagini dali’ incubo (dram., ZDA ’92, r. M. Tuchner, i. E. Montgomery, H. Rollins) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja (vodita J. Volpi, M. Leofredi)
NoCni dnevnik in vreme Ponedeljskov proces Variete: Fuori orario Proza: Tom Jones (’60) Film: Giarabub (’42)
® RETE 4
ITALIA 1
(r Slovenija 1
Sl Koper
	Nan.: Love Boat, 7.40		Otroški variete, vmes
	Kojak, 8.40 Missing per-		nan. in risanke
	sons		Variete: Bim Bum Bam
	Nedeljski koncert	H	Glasba: Jammin’
	Nan.: Wings		Odprti studio
			
	Dnevnik Tg4	m	Šport: Vodic nogometne-
	Nan.: Družina Bradford		ga prvenstva
	Dnevnik Tg4		Variete: Mai dire gol
	Medicine a conironto		Film: Footloose (kom.,
	Nan.: Burk, 17.00 Jeffer-		ZDA ’84, r. H. Ross, i.
	sonovi		Kevin Bacon, L. Singer)
	Film: Quando una donna		Film: Un ragazzo chia-
	(dram., ZDA ’84), vmes		mato Dakota (pust., ZDA
	(19.30) dnevnik in vreme		’95, i. Lou Diamond Phil-
	Nan.: Scorch		lips, Eli Cummings)
	Film: I protagonisti (dram., ZDA ’92, r. R.	H	Nan.: Tarzan
		Bg	Odprti studio, vreme
	Altman, i. T. Robbins, G.	m	Aktualno: Fatti e misfatti
	Scacchi, W. Goldberg)	lig	Nan.: Tequila & Bonetti,
	Film: Orlando (fant., VB		20.00 Willy, il principe
	’92, r. S. Potter, i. T. Swi-		di Bel Air
	ton, B. Žane, L. Bluteau),		TV film: L’ ombra dello
	vmes (23.30) dnevnik		scorpione (fant., ZDA
	Pregled tiska		’93, r. M. Garris, i. G. Si-
	Medicine a confronto		niše, M. Ringwald)
	Nan.: La donna bionica		Športna oddaja: Pressing
			vodi Raimondo Vianello)
			Variete: Mai dire gol -
US CANALE5			Pillole Italija 1 sport
			Film: Carabinieri si nasce
			(kom., It. ’85, i. S. Ghia-
	Na prvi strani		ni, D. Cappuccio)
	Nabožna oddaja		Nan.: Tequila & Bonetti
	Aktualno: Anteprima		Film: I duellanti (’77)
	Zanimivosti o filmu «Dracula - Morto e con-		
	tento - Mrtev in zadovoljen«	# TELE 4	
	Dok.: Galapagos (P. Mi-		
	glio), 11.00 La compa-gnia dei viaggiatori (vodi		21.50 Dogodki in odmevi
	L. Colo)		Nad.: Fiori d’ arancio
	Glasba: Superclassifica		Miljski pustni sprevod
	Shovv (vodi G. Scotti)		Nan.: Le follie di Offen-
	Dnevnik		bach, 21.20 Un eroe da 4
	Variete: Buona domenica		soldi
	(vodijo Lorella Cuccarini,		Telequattro šport
	Claudio Lippi, Maurizio		Film: Maid Golf in USA
	Ferrini, 1. del) ■		(kom., i. A. Karsas)
	Nanizanka: Norma in Fe-lice (i. Gino Bramieri,		
	Franca Valeri) Variete: Buona,domenica	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik TG 5 in vreme		
	Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna)	*	20.00, 22.30, 1.00 dnev-
	Aktualno: Target (vodi		nik, 13.15,19.45 Šport
	Gaia De Laurentiis),		Dober dan na TMC
	23.10 Nonsolomoda	ng	SP v smučanju: smuk, Z
	Aktualna odd. Corto c ir-		Film: Se permettete par-
	cuito - Potovanje v svet		liamo di donne (kom., It.
	kulture (vodita D. Bignar-		’64, i. V. Gassman)
	di, D. Riondino), vmes		Aktualno: Moda
	(0.15) dnevnik		Odd. o motorjih: Crono
	Aktualna oddaja: Le notti		Športna odd.: Goalgoal
	deli’ angelo		Variete: tappeto volante
	Film	lin	Nan.: Agencija Roekford
	Aktualno: Anteprima	02	Aktualno: CNN News
	Videostrani
	Otroški program: Aneta, 1. del Ceske nadaljevanke
	Ziv žav, pon.
	Risanka
	Nedeljska masa, prenos
	Ameriška književnost, dok. serija, 7. del
	Obzorja duha
	Ljudje in zemlja
	Slavnostni koncert
	Poročila
H	Hugo, pon. tv igrice Karaoke
	Nedeljska reportaža
	Očkov duh, ameriški film
	TV dnevnik 1
	Po domače
	Za tv kamero
	Včeraj, danes, jutri
	Risanka
	Loto
	TV dnevnik 2, vreme, Sport
	Zrcalo tedna
	Nedeljskih 60
	Poletje 1945, 3. del nizozemske nadaljevanke
	Včeraj, danes, jutri
	TV dnevnik 3, vreme
	Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Iskanja, slovenski film
fr* Slovenija 2
8.00
9.00
9.45
10.30 11.20
12.45
13.30 14.10
14.40
15.15
17.00
18.00
20.05
20.25
20.25
22.15
Euronevvs
Angleška glasbena lestvica, pon.
Videospon V vrtincu Sierra Nevada:
SP v alpskem smučanju, smuk (2), prenos Tedenski izbor:
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Planet Sport
4x4, oddaja o ljudeh in živalih
Porabje, dokumentarna oddaja
Koncert Barbre Strei-sand, pon.
Sierra Nevada '96 Hokej na ledu, posn. finala pokala Slovenije Športna informativna oddaja
Dogodek v Rosevvellu,
angl. dok. oddaja Večerni gost: Prof. dr. ing. Andrej Kranjc Stara gorenjska ohcet
	SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos
	Euronevvs
	Don Kihot, 1. del serije
	Sredozemlje
	Vesolje je...
	Slovenski program
	Korenine slovenske lipe, 2. oddaja
	TV dnevnik
	Odprte strani
	Euronevvs
	Žrebanje loto
	Istra in...
	Globus
	Nedeljski športni dnevnik
	Vsedanes - TV dnevnik
	Vzgoja srca, 2. del serije
	Achtung baby!
OtO Hrvaška 1
8.20
8.30 8.35
9.00
9.30 9.40
10.10
11.00
12.00
12.20
13.10 13.40
14.10 14.15
14.50
17.10 17.20
18.50
TV koledar Poročila
Leteči medvedki, risanka
So Cisto znoreli?
Kljukca
Skrivnostni svet A. Clarka, 7. del dokumentarne serije
Moje trapasto življenje, 7. del ameriške serije Sezamova ulica, ameriška lutkovna serija Poročila
Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovno klic Opera Box Vedno v nedeljo:
Oprah Shovv Poročila
Eddie in križarji, film Mojster fantaz.
risanka Tv fortuna Dnevnik Bravo!
Dnevnik Slika na sliko Črni gad, 23. del angleške humoristične serije Poročila
'N
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.30 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00, 13.00 Smučanje; 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 17.00 Gost; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock undergorund, vmes Zrcalo dneva, vreme.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8,30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10,40 Izbrana
proza; 13.05 Zbori; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasb, portret; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme;
8.20	OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30 Večer večnozelenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per
le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 RMI.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila;
8.20	Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ukradeni mesec (r. M. Sosič, 4. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pustne večjer (C. Goldoni, prevod J. Tavčar, prir. M. Peta-ros); 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Priljubljene melodije; 16.00 Šport in glasba;
17.30	Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val.
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel (Dorica Lepuschitz); 18.10-
18.30	Dogodki in odmevi.
121-letna Francozinja Jeanne Calment, ki je najstarejša Zenska na svetu, predstavlja CD ploščo, na kateri so posnete njene pesmi v sodobnem plesnem ritmu. Plošči so dali pomenljiv naslov »Gospodarica časa«. (AP)
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
Pisana risanka
20.30
TV DNEVNIK
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.05
12.25
12.35
13.30
14.00 14.05
15.15
15.45
17.30
18.00 18.10
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Giallo a Malta (pust, ZDA ’83, i. R. Hays) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -Mrlič v omari (i. Angela Lansbury, J. Orbach) Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki AmbaraM Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vreme, dnevnik in sport Kviz: Luna Park Aktualne teme: II fatto Variete: Arriva il Festival (vodi Pippo Baudo) Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (B. Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme
Dok. Videosapere: Koreja, danes in jutri M Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: Angeli senza Para-diso (kom.. It. ’70, i. R. Power, Al Bano)
Glasbena odd.: Mi ritorni in mente
RAI 2
7.00
8.40
9.30
10.10
11.45
12.00
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15 18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.30 0.00
Variete za najmlajSe II medico di campagna Aktualno: Protestantizem, 10.00 Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti, vmes (10.15) Sere-no Variabile, 10.55 Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 rubrika o medicini Dnevnik
Variete: I fatti vostri Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.00 Rubrika o knjigah Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in Sport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: II maresciallo Roc-ca (i. G. Proietti)
Quando volava 1’ airone (dok. o F. Coppiju) Dnevnik in vreme
^ RAI 3
6.00
8.45
9.55
11.00
.11.15
11.20
13.45
14.00 14.50
15.00
17.00
17.55 18.25
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
1.10
2.40
Jutranji dnevnik, drobci Film: 11 bacio della pantera (srh., ZDA ’42)
SP v smučanju Videosapere: Bienale v Aziji Dnevnik
SP v smučanju: moški smuk za komb., 12.55 ženski slalom, 2. tek Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Športno popoldne: nogomet C in B lige, rubrika Doposci, 48. pustni nogometni pokal, finale Aktualno: Ob 5-ih zveCer Dok. oddaja Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno; 10 min., Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Variete: II laureato bis (vodita Piero Chiambret-ti, Enzo Jannacci) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Nad.: Tom Jones (’60, 3.)
RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 S KOPER
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne; 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia; 11.45 La forza deli’ amo-
12.30
13.30
14.00
14.15
15.00
17.15
18.00
19.25
19.55
20.40
22.30
re, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L’ evaso (dram., Fr. 71, i. Alain Delon) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Piccolo grande uo-mo (vestern, ZDA 70, i. D. Hoffamn, M. Balsam) Film: Metti una sera a cena (kom., It. ’69, i. J.L. Trintignant), vmes (23.30) dnevnik
igl CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00 13.25 13.40
14.15
14.45
16.00
18.00
18.05
20.00
20.25
20.40
23.15
1.45
2.00
2.30
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo 6 giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo Jacchetti)
Film: Desideria e 1’ Anel-lo del Drago (pust., It. ’94, r. L. Bava, i. Franco Nero, Anna Falchi, S. Sandrelli, S. Von Kes-sel)), vmes (23.10) večerni dnevnik Tg5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Striscia la notizia Sgarbi quotidiani Aktualno: Target
6.30
9.15
11.25
11.30
12.25
13.00
14.30
16.20
16.40
18.30
19.05
2030
22.30
23.30 23.40 0.40 1.50
3.00
Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti. Sport studio Variete za najmlajše Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualne zanimivosti: Village
Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, S. Doherty),
17.45	Primi baci Odprti studio, vreme,
18.45	Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air (i. Will Smith)
Film: Vincere domani (pust., ZDA *91, r. J. Merhi, i. Lorenzo Lamas, K. Kinmont)
Variete: Mai dire gol del lunedi
Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Lepe in nevarne Italija 1 šport Nanizanka: I segreti di Twin Peaks
Film: Dalle Ardenne ali’ inferno (vojni. It. ’67, i. F. Stafford, D. Bianchi)
S TELE 4
13.30
14.55 20.10
20.30
21.20
21.55 22.35
19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Dokumentarec Nan.: Le follie di Offenbach (i. M. Serrault) Košarka lige BI Gospodarstvo Caffe dello sport
(•) MONTECARLO
13.00
11.00
14.00
18.00
18.30
20.30
22.45
140
20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Sport 12.30 SP v smučanju Film: Accadde in Atene (kom., ZDA ’62)
Variete: Zap zap Nan.: Parker Lewis Film: Signori si nasce (kom., It. '60, i. Toto) Film: 84 Charing Gross Road (dram., VB ’86, i. A. Bancroft, A. Hopkins) Nan.: Agencija Rockford
8.30
9.00
9.15
9.55
12.25
10.50
11.15
13.00
13.05
13.50
14.05
14.20
14.35
14.50
15.20
16.20
17.00
17.10 17.40
18.10
18.30
19.00
19.05
19.15
19.30
20.05
20.30 21.20 22.20
22.50
23.35
Videostrani
Radovedni Tacek: Maska Makalonca, lutkovna pravljica
Pritlikavcki, 10. del angleške nadaljevanke Super stara mama, 1. del angleške nanizanke Praznične zgodbe iz školjke
Iskanja, pon. slov. filma Poročila
Novice iz sveta razvedrila, pon.
Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum
Nedeljska reportaža VeCerni gost, pon.
Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni TaCek: Albin Allis, napisano z -is, 1. del švedske serije Simpsonovi, 20. del Lingo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Noro zaljubljena, 20. del Televizijska konferenca Moja vojna pa še traja TV Dnevnik 3 Cosbyjevi primeri, 3. del Svet poroča
{T Slovenija 2
9.10
9.35
9.55
10.45 11.20
12.30
13.00 13.40
14.25
15.25 15.55
16.15
18.00
18.45
19.15 20.10
Učimo se tujih jezikov, angleščina, 7. del Turistična oddaja SP v alpskem smučanju, slalom (Z) za kombinacijo, prenos
Ljudje in zemlja, pon.
SP v alpskem smučanju, smuk (M) za kombinacijo V žarišču, pon.
SP v alpskem smučanju Policisti s srcem, 15. del Studio City Športni pregled Noro zaljubljena, 19. del Učitelj, 18. del serije Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Angleška glasb, lestvica Osmi dan
20.40
21.00
22.35
Športna infor. oddaja Dnevnik nore gospodinje, film
Brane Rončel izza odra
SP v alpskem smučanju Euronevvs
Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Istra in...
20.00
20.30
21.00
21.30 22.00
Goli Evrope
»Il piacere degli occhi« tedenska oddaja o filmu Odprte strani »Azzurro quotidiano« Vsedanes
22.15
22.30
Euronevvs
Sportel
DtO HRVAŠKA 1
	Dnevnik
	Umili so v škornjih, ameriški film
	Otroški program: Na poti v šolo
	Risanka
	Poročila
	Zgodbe: Kraljična na zrnu graha
	Mala delavnica
	Kristalno cesarstvo, 60. del am. nadaljevanke
	Kolo sreče
	Alpe-Donava-Jadran
	Dnevnik
	Živa resnica
	Oprani, hrvaški film
	Dnevnik
	Slika na sliko
	VVedding, nemški film
	Poročila
r

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7,30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6,50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura;
15.00	Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko-noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni program RS.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice;
14.45	Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 18.00 Studentski rock; 19.30 Ameriška countr/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05
Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15,30 Dogodki in odmevi; 16,05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert;
20.30	S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30
17.30,	19,00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozd-frav voditelja; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.15 SP v smučanju; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivost; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 14.40 SP v smučanju; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni devnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Edig Galletti; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Vlila Ut; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 DežeP na kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Zgodbe Upeta Kosca; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 46.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: Tržaški oktet; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba: pianist Bojan Gorišek ; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Slovenščina pri uradih: Ali ponudbo koristimo?
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
			Ć)	O o	666	§3	isn	gg	1	/	SIS		X.	\	C	A
r	'v										'		—	o						
Sonce bo vzšlo ob 6.17 in zašlo ob 17.14. Dan bo dolg 10 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 7.01 in zašla ob 17.31.
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje	130
Rogla	130
Kope	70
Vogel	115
Krvavec	85
Kranjska Gora	do 50
Kanin	300
Cerkno	100
Nočna smuka je mogoča na smudsdli: Mari-' bursko Pohorje. Straža na Bledu, Liboje in Ivarcko-Osven. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, na Krvavcu, Soriški planini, Rogli, Kopah, Golteh, Bovcu, Ravnah pri Kohli, v Logarski dolini, na Kalicu, v Cerknem, ter v Ivarcko-Osvenu. Sankališča so urejena na Rogli, Krvavcu, Kalicu, Za-tmiku, v Libojah in Kranjski Gori. Dostop na Mariborsko Pohorje in Roglo je mogoč z zimsko opremo.
160-185 cm
Tveganje pred snežnimi plazovi se je zaradi novega snega in vetra v visokogorju Julijskih Alp povečalo na 3. stopnjo. Predvsem so nevarna območja napihanega snega, kjer se ob dodatni obremenitvi lahko sproži plaz suhega, kloza-stega snega. Drugod v gorah je tveganje 1. do 2. stopnje.
LJUDJE IN DOGODKI
VVASHINGTON / HITRI VLAK SE JE ZALETEL V KRAJEVNEGA
DŽAKARTA / V POKRAJINI IRIAN JAVA
Dvanajst mrtvih in veliko ranjenih v železniški nesreči
VVASHINGTON - Najmanj 12 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih: to je prvotni obračun silovite železniške nesreče, do katere je prišlo v predmestju VVashingtona Silvers Springu. Iz še nepojasnjenih razlogov - ve se sicer, da je v petek popoldne (ob 23.30 po italijanskem Času) na tistem območju divjala snežna nevihta -se je hitri vlak Capital Limited, ki je iz VVashingtona peljal v Chicago, zaletel v krajevni vlak, na katerem so bili v glavnem delavci, ki so se vračali domov. Glede na dejstvo, da je do nesreče prišlo v petek popoldne ob 17.30, je bil krajevni vlak polno zaseden. Po silovitem trčenju se je krajevni vlak tudi vnel, zato so bile vse žrtve potniki krajevnega vlaka. Na Čelu hitrega vlaka sta bili lokomotivi in tovorna vagona, ki so iztirili, medtem ko potniški vagoni niso bili poškodovani. Krajevni vlak se je malo pred nesrečo ustavil, ker je naletel na rdeč semafor, medtem ko je drugi vozil z običajno hitrostjo. Pristojni so takoj zaceli s preiskavo o vzrokih nesreče, zaenkrat ne izključujejo ne človeške napake ne okvare na traCnicah. Dvanajst ur po nesreči so iz vagonov potegnili 11 trupel, 23 oseb pa so prepeljali v razne bolnišnice.
Sobotni potres terjal 4 žrtve in 18 ranjenih
Na Japonskem spet sprožili »alarm tsunami«
DŽAKARTA - V včerajšnjem potresu, ki je predvsem prizadel indonezijski del otoka Nova Gvineja, so umrle 4 osebe, 18 ljudi pa je bilo ranjenih. Strokovnjaki so povedali, da je potres dosegel jakost 7, 5 stopenj Richterjeve lestvice. Funkcionar državne metereološke službe pa je pojasnil, da so žrtve živele v mestu Biak pokrajine Man Jaya, ne pa na obalnem območju, kot je bilo prvotno rečeno. Potrdil pa je, da je na obali potres povzročil večjo gmotno škodo.
O potresu je med prvimi poročala državna japonska televizija Nhk, ki se je sklicevala na informacije japonske me-
tereološke službe. Slednja je nato tudi posredovala vest, da je do potresa prišlo ob 5.59 po Grenwichu, se pravi ob 6.59 po italijanskem Času. Njena prva poročila so sicer govorila samo o gmotni škodi, ne pa tudi o žrtvah. Zaradi jakosti potresa in bližine Japonski pa je agencija sprožila »alarm tsunami«, nevarnost, da bi zaradi potresa razburkano morje preplavilo obalo, pa zadeva predvsem južne in centralne predele Japonske. Samo 15 ur prej je sličen alarm veljal za sredinski in severni del Japonske zaradi potresa z epicentrom na Pacifiku.
Iz zasutega predora končno potegnili trupla ponesrečenih
TOKIO - Teden po grozoviti nesreči v severnem predelu otoka Hokai-do so so reševalci prebili do vseh žrtev, ki jih je kamnita gmota zasula v cestnem predoru. Specializirani oddelki japonske vojske so morah pripaviti kar štiri eksplozije dinamita, s katerimi so dovolj načeli gmoto. Predno so prišli do dveh zasutih vozil, osebnega avtomobila in avtobusa, so morali odstraniti na tone materiala. Tako so se dokopati do streh vozil, ju prebiti in končno prišli v vozila. Kot je bilo - žal -lahko predvidevati, nihče od ponesrečenih ni preživel, saj so reševalci iz osebnega avtomobila potegniti truplo 20-letnega prodajalca rib, iz avtobusa pa 19 trupel, med temi 4 otrok.
Reševalna akcija se je torej zaključila, s tem pa ni samo nastopil Cas žalovanja, temveč tudi nadaljnjih polemik. Ze takoj po nesreči so svojci ponesrečenih protestirali, ker so bili prvi posegi poklicanih precej neučinkoviti, predvsem pa ni prišlo do' prave koordinacije med
vsemi pristojnimi. Prve dni po nesreči so namreč krajevne oblasti skušale ukrepati same in so šele kasneje zaprosile za pomoč vojsko, ki ima specializirane enote. Se enkrat pa se je izkazalo, da bi bil potreben izrecen organizem za takojšnje ukrepe v primeru takšnih nesreč.