r—— Največji slovenski dnemik T Združenih državah Velja za vae leto . . . $6.00 I Za pol lata.....$3.00 Za Na« York celo leto • $7.00 Za inozematro celo leto $7.00 " M 0 I J GLAS NARODA Lisistovenskih.delavcevTAmerOd. TELEFON: CHelaea 3—3878 HO. 146. — flTEV. 146. Entered as Second Clan Blatter September 21, 1903, at tlf Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 ^^Thc largest Slovenian Da^MnT^ I the United States. Issued every day except Sundays 75,000 Readers. ^ TELET0N: OHelsea 3—8871 NEW YORK, FRIDAY, JUHE 23, 1933. — PETEK, 23. JUHIJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK ZLL POT ZA PRIZNANJE SOVJETSKE UNIJE ODPRTA NA GOSPODARSKI KONFERENCI SO AMERIŠKI DELEGATI PRODRLI S SVOJIMI ZAHTEVAMI Senator Couzens in sovjetski zastopnik Mežlauk sta se tri ure posvetovala o medsebojni trgovini. — Mala. antanta hoče povabiti Avstrijo in Ogrsko v trgovsko zvezo. — Ameriški dolar zaenkrat še ne bo stabiliziran. — Francozi so zadovoljni. LONDON, Anglija, 22. junija. — Voditelji svetovne gospodarske konference so danes izjavili, da ni dosti manjkalo, pa bi se konferenca izjalovila. — Zborovanje je rešila izjava ameriške delegacije glede stabilizacije dolarja in odstranitve trgovskih o-vir. Amerikanci so jasno in odločno povedali, da v sedanjem času ni niti misliti na stabilizacijo valute. Amerikancema Coxu in Warburgu se je posrečilo prepričati Francoze, da bi bila posledica stabilizacije valute brezmejna inflacija. Po temeljitem premisleku je francoski finančni minister Bonnet izjavil, da je res najbolje, čc to kočljivo zadevo odgodi za nedoločen čas. LONDON, Anglija, 22. junija.—Do prvega dolgo pričakovanega stika med odličnimi člani ameriške in ruske delegacije na gospodarski konferenci je prišlo v sredo, ko sta imela senator Couzens in sovjetski delegat Valerij Mežlauk skupno privatno kosilo. Tri ure sta razpravljala o trgovskih odnosa jih med obema državama in možnosti primernega kredita, ki bi dvignil trgovino Združenih držav s sovjetsko unijo. Senator Couzens se je dotaknil vprašanja, kako bi bilo mogoče odstraniti ovire, da bi mogle Združene države priznati Rusijo in dbnoviti trgovsko zvezo. Mežlauk je rekel, da zaradi nepriznanja Rusije mnogo trpi trgovina med obema državama in da mora vsled tega Rusija kupovati potrebno blago drugje, kot pa v Združenih državah. LONDON, Anglija, 22. junija. — Sovjetska delegacija je gospodarski konferenci predložila načrt za gospodarsko neagresijo, po kateri bi bilo odstranjeno vsako orožje za gospodarsko vojno. Ta načrt določa, da se vsaka država skuša zdržati vsega, kar bi drugo državo oviralo pri njeni trgovini. Z ozirom na sedanji angleški bojkot ruskega blaga in nasprotno na ruski bojkot angleškega blaga, načrt ne navaja natančnih določb glede te neagre-8ivnosti. Sovjeti priporočajo, da se vsaka država zaveže, da ne bo sklenila s kako drugo državo pogodbe, ki bi v gospodarskem oziru mogla škoditi kaki drugi državi. Ta predlog je že v rokah konference, toda o njem se ni prišlo do razprave. LONDON, Anglija, 22. junija. — Med diplomati na londonski gospodarski konferenci so zastopniki Male antante pričeli agitirati za močan trgovski blok osrednje Evrope. Mala antanta skuša odvrniti Avstrijo in Ogrsko od trgovske zveze z Nemčijo ter ju skušajo zvezati v carinsko zvezo s Cehoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko. Zunanji ministri Male antante dr. Edvard Beneš, dr. Boško Jeftič in Nikolaj Titulescu so v torek razpravljali o dolgo nameravani podonavski carinski zvezi. Benes in Jeftič sta odpotovala v Pariz, da se v tej zadevi posvetujeta z ministrskim predsednikom De-ladierjem in zunanjim ministrom Paul Boncourjem. Toda v krogu Male antante se zatrjuje, da mora biti najprej poravnana napetost med Francijo in Socijalistična stranka v Nemčiji razpušcena GRADBA LADIJ lAVSTRIJA IN BO POMAGALA MADŽARSKA INDUSTRIJI SE ZBLIŽUJETA Francija in Italija podpirata zvezo, da se prepreči z edin jen je z Nemčijo. — Mussolini želi zvezo pod Habsburža-ni. Za mornarico bo delalo 44 držav. — Do 80 od-, stotkov izdatkov bo za delavce. — Nameravajo zgraditi štiri rušilce* Washington, D. C., 22. juniju. Vslecl mornariškega načrta. po katerem bo izdanih $238,000,000 za zgradbo bojnih ladij, se bo okoristilo 44 držav. Ti izdatki so namenjeni za izboljšanje narodne obrambe. kateri 'bodo dodali križar-ke. prevozne kadje za aeroplane, na'iilca Ln drugre ladje. Delo bo razdeljeno po vseh Združenih državah. <>d cele vsote, ki bo izdana za nove ladje, bodo dobili delavci 73 do HO odstotkov. Preostanek bo izdan za razni materijal ; železne in jeklene izd' Ike. .stroje in električne napraive. Večinoma ves materijal. ki se ra>bi aai ladje, se dobi v Združenih državah. Izjemie so mahogany les, zelo trti les iz Indije. pluta in šelak. iXadomVstni mornariški tajnik Ilenrv L. 'Roosevelt je naznanil, da bo mornariški department pričel sprejemati ponudbe za zgradbo štirih ruaileev po 1500 ton 26. julija. Z istim dnem .se bodo Judi pričele .sprejemati 'ponudbe m 16 izmed 32 bojnih ladij, katere je dovolil kongres, katerili pa po londonski pogodbi ni mogoče zgraditi pred 1. januarjem 15134. Podtajnik Roosevelt je tudi naznanil, dai je mornariški depart-nieirnt izročil zgradbo dveh sub-marinov po 1300 ton ladjedelnici v Portsmouth. X. H., en kanonski čoln pa bo zgradila ladjedelnica v C'liarlctytown. S. C., enega ^pa Ladjedelnica v Xew Yorku. . t VILJEM JE UŠEL SMRTI Amsterdam, Holandska, 21. junija. — Ko se je bivši neonski cesar Viljemi zgodaj zjutraj vozil z avtomobilom ]x> deželi, je komaj ušel smrti. Ko se je med Amsterdamom in Haarlem hoteil prepeljati čez železniški tir, so se tračnice avtomatično zaprle, ko je bil njegov avtomobil ravno sredi železniškega tira. Pri t-em je trajnica- tudi zadela avtomobil in ga poškodovala. Šofer j? mogel aivtomobil o-brniti samo nekaj sekund poprej, pridno je mimo prid r vil brzo-vhaegnili iz Xemčiji, takoj ko so se j visokost". Po cesti je ljudstvo fašisti povzpeli na krmilo. glasno pozdravljalo mladi par. V Xe mči j i je torej razpuščena stranka, .ki se je začela razvijati pod I$i.sniarckovo opozicijo ter je prevzela tekom revolucije vrhovno -vodstvo. Državni notranji minister dr. Wilhelm Frick je dal zapleniti vse premoženje socijailistične stranke kraljeve družine, ter odvzel mandate vsem socialističnim članom rajhstaga in deželnih zborov. Princ si je za poroko pripel uu prsi red zlatega runa. ki je najstarejši in najvišji red španske Tientsin, Kitajska, 22. junija. — Vse kaže. tla bo prišlo do novega spora med Kitajsko in Japonsko. XavLic premirju, ki je bilo sklenjeno 31. ma ja in .ki izrecno določa. dia bo v nevtralnem ozemlju južno od kitajskega zidu kitajska policij;* vzdrževala red. zatrjujejo kitajski vojaški voditelji., da Japonci dovoljujejo, da prihaja v deželo 'veliko število mančukuo vojakov za vzdrževanje reda. Zadnje dneve je prišlo v pokrajino od velikega zidu okoni 6000 mančukuo vojakov. Železnišlki promet »vzhodno od Tientsin a je popolnoma ustavljen. Prevoz ameriških in angleških vojakov iz Tientsina do Cinwang-tao v poletna taiborišča je zelo o-vinatn. Vsled tega je ameriško vojaško poveljstvo sklenilo prepeljati čete t v i'inwangtaio po 'morju, mesto po železnici. Kitajske železniške oblasti so obljubile. da prepeljejo ameriške vojake, ako jamčijo, da bodo vlaki varno zopet pripel jami v Tientsin. To pa so ameriške vojaške o-blasti po nlairočilu ameriškega poslan ika v Peiprngu izavrnile. Inozemski opazovalci zatrjujejo. da za sedaj še ni pričakovati nikasyih resnih zapletijaje»v, ki pa nnorajp oriti v nekaj mesecih južno od kitajskega xidu. ROOSEVELT NE BO ODPOTOVAL V LONDON London, Anglija, 22. junija. - Dobita sta mnogo poročnih daril, tlasi so španski plemenitaši odrekli svojo udeležbo, ker so se bali. da bi s tem žalili bivšega kralja Ailfonza. Iz Fontainebleau, kjer živi prinčev oče, ni prišlo nobeno darilo. Princ Alfonz, ki ima sedaj naslov grof Oavadonga. je odpeljal T> ... . , ... , ,. svojo nevesto v Eviians-les-Iiain.s. Poročna, da se bo .najbrze tudi 1 , . , . * , . , ... >na francoski strami Ženevskega je-pretLsednik Roosevelt udeležil »ve-1 , ■ , . .__ _ , , - . j zera. potem pa bosta ^otOtvala na tol\Tne gospodarske konference, je ( danes odločno demenfiiral državni '* tajnik Hull. Če bo predsednik kaj takega nameraval, bi bila ameri- 7A|f A I flCTANfi ^AMFf ška delegacija gotovo prva obveš- ^AIUIJ UD1ATIC J Alfi C t čena o tem. * , _ , . . .. ^ Bobinson, HI., 21. junija. — Dr- ža\1ni pravdnik J, Stanley lirad-burv pravi, da je na-el pet ali šest vzrokov, zakaj je ostal samec. Za vse te ivzroke je izvedel v svojem uradu. 3Led teini so: Dva sinova sta pretepla svojega očeta, ker jima ni hotel kupiti avtomobila. Xeki pastorek je hotel z nožem za k lat i svojo mart«r. Stariši so ga vpraisa«!i za nasvet, kako bi preprečili, da. njihove hče-r^ ne bi ostajalle iz hiše čez polnoči. Xdka žena se mu je pritoževala, da jo je mož pretepel, toda ni hotela. da 1)i 'bil aretiran. Xek mož se mu je pritožil, da ima njegov tast mlado ženo zaprto na svojem domu in čaka nanj s puško. IZBOLJŠANJE PLAČ Schenectady, N. Y., 21. junija. 50.000 uslužbencev v General Electric Company je dobilo 5 odstotkov zvišanja plač. Odredba stopi v veljavo s 1. julijem. POLJAKI SE UPIRAJO DAVKOM Varšava, Poljska, 22. junija. — Devet (poljskih kmletov in en policist so bili ubiti, ko jc policija •prisilila knnete, -da so prenehali pret^pevati sodnijske biriče, ki so iztirjevali davke v okrajih Rop-czyze, Rze&zow in Lanout v Ga> liciji. Mnogo kmetov je bdlo aretiranih, mnogo pa jih jei (pobegnilo gore. ADVERTISE in "GLAS NABOBS nm york, today, juh* as, 1933 THE LARGEST 8L07STB- DAf&T i* U. B> _ to nMh«««! m M priob^ije>14 W. lltfc i4 , /i DOBER KONGRES Kose je kongres (jrigodil. jo jxislal prreodporo in m »delovanje. l*ismo ni vvebovalo praznili fraz in pok Ionov preračunljivega politika, pse je pa predsednik s svojim prizna-ujeni mislil j>opolnoma resno. Koujfres je pokorno sledil njegovemu vodstvu, rad mu je prepustil odgovorno** za izvedbo programa gospodarske obnovitve, toda s tem še ni rečeno, da so bili v kou-gre«u sami kimavci, ki so pritrdili vsakemu njegovemu predlogu. Delo 73. kongresa je bilo predvsem zato uspešno, ker )\i Franklin D. Kooaeveli ob nastopu svojega urada dno 4. marca tipal semirttja in iskal poti iz zagate, pač je pa sto-X»il pred narod s programom, ki je bil izvršen do vseli podrobnosti. Vse zakonodajne odredi*-, ki so bile uveljavljene na posebnem kongresnemu zasedanju, so bile inšpirirane iz Bele hiše, toda v začetku ni bilo posebne skladnosti med predsednikom in večino v kongresu. Večkrat se je pojavila poštena oj>ozoija, ki je kritizirala to in ono, toda naposled se je vse )ep<> ngladilo, in s končnim uspehom so kongresniki istotako zadovoljni kot je zadovoljen ž njim predsednik Roosevelt. Močno nasprotstvo je bilo proti znižanju podpor veteranom ter proti bančni zakonodaji, Predsednik je pa mal kongresu i ke prepričati, da zavzema pravo stališče, in kongresniki so bili dovzetni za njegove dokaze. Predsednik Roosevelt je že dosedaj izpolnil večino obljub, ki jih je vsebovala platforma demokratske stranke. Prodaja dobrega piva je dovoljena, in najbrž bo že letos odglasovalo potrebno ste viki držav o popolni odpravi pro. Jiibieije. 1 je redkokdaj v zgodovini Združenih držav so bile kampanjske obljube kake politične stranke tako splošno i z poln ene. kot se je to zgodilo tekom kratkega posebnega »asedanja 73. kongresa. Ne samo predsedniku, pač pa tudi kongresu je treba 5 zreč i vse priznanje, ker seje povzpel nad vsakdanjo strankarsko politiko. Nočni požar ▼ Kočevju. 5. junija ponoči okrog 1. ure .so začel«* tuliti sirene kočevskih tovarn, Tisfzri^njajoč požar. V nekaj Iremrtkih je bik) že vse mesto na nogah. Nebo na jugu jo bilo kr-va vordeče. Gasilci *o takoj odhiteli na kraj požara z avtomobili in motorno brizga J no. Požar je izbruhnil ob 1.45 ponoči v drvarnici mizarskega mojstra KLaumika v J>oljfi vasi. Iz drva mice se je razširil Ofrcnj na hlev. kjer je bilo nekaj M*ua'. iti od" tod na hišo posestnika Staudocherja Jožeta. liiPna številka 42. Z neverjetno naglico se j« požar razširil na omenjeni poslopji. Plamen je za plapolal visoko jhmI nebo in uničeval hišo. skedenj in drvarnico Stau-doherja. Ogenj'je začel lizati še strehe skednja pose.slnika Kehlei-inerja in streho Miheličeve his«, t »h! a v tem so prihiteli že gasilci iz Doljre va,>i. rudnika. Kočevja, Livolda in Kalkt- vat»i. ki so zače-li m-umorno gasiti z vodo iz dveh v bližini stoječih vodnjakov. V kratkem .s«* jini je posrečilo požar lokaliairati. dočim nilso mogli od gorečih objektov rešti niti enejja. e sosednji hiši, lait MiliHiča in Sohleiiuerja. so izpraznili. Vlomilci iz Doba obsojeni. Trije mladi vlomilci so 15. marca It-*«* ponoči skoraj oplenili trgovino Kana Detele v Domu pri Domžalah. Odnesli so lju pa je mladi stražnik Anton Kraljic prijel snni-ljivrjra človeka. Ta je sprva bil miren. .Nato pa je vrgel vrečo proč in se zakadil v stražnika. Xa pomoč mu je priskočil njegov pajdaš. ki je stražniku s .silo vzel »ru-mijevko in ga ž njo »tolkel po glavi. Vloiu v trgovino je zasnoval najmlajši med njimi, ki je pri trgovcu Detel i služil za hlapca. Sil vrj Ferčti i k. 22-let ni dela vec je pred malim senatom dejal: "Vse je re*. Vlomili smo. Drugi obtoženec Vil> tu Živec.] 2:Wh ni delavec i/. Sem pasa je pritrdil in tretji obtoženec 21-letni Jakob dan-čar je zaključil svoj zagovor : "Vse je re*, kar .sta povedala prva dva. Načrt za vlom |>a s«*m jaz iztiili-lal". liil i so obsojeni kot nevarni in mladi vlomilski tipi prav n.vro-!P» in sicer Si 1 vi j Ferčnik na 18 mrtseeev ječe. njegov drug Viljem Živec na H mesecev .strode«*« z«. I*ora in v izgon iz ju«, države za .1 bst. tretji Jančar pa na G mesecev strogega zaj>ora. Odpisi. beh, niso pa mislili na najhujše. Sklepa'li so, da je ocstal pri svojih prijateljih. Ko je minil »ves teden v tej negotovuftti pa so po naključju našH j) ml Pari vekom truplo nesrečnega mladeniča, ležečega na skali. Na telesu ni bilo nobenih podkodb razen vdrtejra prsnega ko ša in se iz tega sklepa, da1 je ponesrečenec. med pečinami s to hudo poškodbo ležal, dokler jra ni rešila smrt trpljenja. Dobrih 50 m od prostora, kjer .se je Zima boril s smrtjo, so bili zaposleni v gozdu delavci, ki 'bi mu bili g«*o-vo prihiteli na pomoč, če bi bil re-vež mogel ktteati na pomoč. Nesrečni mladenič je padel na skalnato mesto, kamor zaide človeška noga le po naključju, in tako mu ni mogel nihče pomagati. Ndinčft. V zvoniku podružaiice cerkve v Šmarju se je ob večernem avone-nju utrgal zvon in se zrušil na tla. S r»vetiljko v roloi je misel v zvonik domači cerkovnik Kuhelj Karel. da ugotovi vsa potrebna po-lt»e pra»\nla. Meti p«rtjo pa tnu je naenkrat zmanjkalo .tal. in je z višine strmoglavil navzdol na trdi t brk. Itiiu pa je prav čudežno obvarovati. kajti razen lažjih poškodb in strahu je odnesel zdravo kožo. Gad jo je pičil. lit-let na Knkelj Marija iz Aj-dovca pri Žužemberku je nabirala na njivi za pre&iče. Pri na/bira-nju je .slišalo neko sikanje, kmalu pa občutil* 'v prtto zbodljaj. Ko se je ozrla, je videla poleg noge gada. Hitro je odšla k sosedovim. Taju so ji nogo pod kolenom trdno preveza I i -in jo pozneje prepeljali v žensko bolnišnico v Novo mesto. Njeno stanje je nevarno. New York, N. Y, V soboto, dne 24. junija ob 8. uri zvdEer se bo dvignil za^tor za izvirno »loveiusko premijero "Tol-minec", drama v treh dejanjih (peltih slikali), »katero je spisal Sol kanov. IVetUta va se -vrši v Webwtor HaJl. 119-25 Ea.st 11 tli Street. New York City. Dranna je zelo močne vsdbme. in pri(x>ročati je, da jo posetijo ne\vyorški Slovenci v velikem številu. P-ussehrao zanimivo je to. da je delo wplsal eden izmed nastopajoči h igrali cev «v tej drami. Dejanje igre se yrH v Gorici in konča pod vznožjem Svete gore. Slika tragedijo dveh mladih zaročencev. kaitere je grozna usoda vojne razdružila« itn zabrisala njuno .sled. Po nesrečnem naklučju najde fant svojo zaročenko »v javni hiši. bas .ko ga vklenjenega pe-ljejo v zapore. Med tem, ko mora on čakati, da si njegnnvai eskorta privošči nekaj veselic uric. pride I tUt lusodnejra trenutka. V dekletu ponovno vzibmli močna* Ijtvbe-ziMi. Prignasilo s«i ji je življenje, v katero .sti jo pahnile nesrečne raSzmere in sklene, da reši nilaile-niča za vs;jko ceno. Pomaga mu. da ubeži. kar poplača s svojim živi jen jeuL V i^-ri nastopa poleg t°h d voh glavnih oseb še mnogo drugih igraleev in obeta' velik užitek onim. ki predstatvo posetijo. Dejanje je silno napeto otl začetka do konca in bo pretreslo brole>njskem. kjer zapušča enega brata. V Clevtlandu je bivala 2rir«'UiI» v nedeljo 28. ma-I ja doiiiat'o »veselico, ki «e je je ude-j l«'iil -tudi A nt un Zima. p« domače 1'og-at'arjev. iz Zgornjih (jonij pri Bledu. Fant *e je nekoliko zaka.s-nil m .it' hot,-I nato na po*taj<> Xo-uienj, da1 .se s turistov.skiin vlakom ob pol (Kinih zvečer odpelje proti domu. Imel je ž? »koro pol po. fiu za »eboj. ko je privedla pot *krbno inodeliranih ženskih teles. Leta 1031 s » našli v I'm v Me-zcpotainiji iz gričev mrtvih izvirajoče jH-čate. To priča o zvezi med tema dvema kulturnima Hroščema. Vse kaže. tla je ta kultura stara že ."»<100 let. lrčenjaki domnevajo. da je bilo v ča*»u procvita te kulture podnebje ugodnejše, kakor je zdaj in da je bilo zlasti padavin vee. To bi se ujemalo s Huntingto-n(»v<> teorijo, po kateri ho stare kulturi Mezopotamije in Reludžista-na propadle zaradi izpremembe podnebja. Z .suho in vroče jiodnebje. Traunik, Mich. Prosimo V«.s, dovolite naju nekoliko prostora v Vašem e«'n.je-neaii listu, ker jr< naša- dolžnost, da se zahvalimo -vsem -Sloveneem in Slovenkam in zastopnikom drub priliki petindvajset letu i-ee nai-ejra zakonskega življ-mja. Prišli so na.s iskat na domove in nas odvedli Ai bogato obloženi •mizi. Po»»ebna hvala za tri lepe k o lese. katere smo dobili v dar. Hvala 'Mr. Josephu Strletu za krasen govor. Xajj*a»je bi .se \-Kakemu posfbej zahvalili, ker nam j>a to ni mogoče, bodi na tem mestu v/.-rečena- vsom .Skupaj prisrčna zahvala. Ta dan nam bo <«s.tal do smrti v spominu. John Bartol in žena. Toni Knavs in rem. John Šega in žena. NAZNANILO Rojakom v New Yorku In okolici naznanjam, da bo na mojem posestvu otvoritev poletne sezone v soboto, dne 1. julija. — Poleg dobre poetreibe. ki je splo&no mana, bodo imeli letos letoviščarjt tudi tekočo vodo na razpolago. — Vse moje stare in nove goste prosim, nad mi naznanijo, kdaj pridejo in koliko časa nameravajo ostati, da bom zanje vse potrebno pripravil. Vpra&ajte za« — DAISY HILL FARM FRANK KOBILCA, lastnik R. F. D. I, HUDSON, N. Y. Phone: Hudson 142»—M-i (6—23. št 26 ) NAJBOLJŠI . SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena $1 50 Xekegra dne jo priš'1 k znamenitemu internistu v Mrlanu upan mož in mu puvedal. «la se ,j<> poročil j »red nekoliko tedni z . inliuh> že.sko. ki ini;jt .samo eno napako, za katero pa sama ni«" ne more. Komaj /.večer za.spi, prične .strašno .smrčati. tXessrečni mož je 'p<».knsil že v»s<* znane ]\rip*wnoč-ke. da 1»i odpravil svoji ženi to n r prijetno navado, poskusil je že z vsemi sjveriali.st i za bolezni »v no-Mt tn jrrlu. 'končno .se je pre.selil v driifro Nobo. A tudi ta j»obeg ni re-r:il njej^ovejra spanja in kar je najhujše. .so s«* pričeli v zadnjih thieli tudi Ijmlje v .sasednjih .stauova-lijih pritoževati na.il smrčanja m nj*'j;ove žene. SJa\ini internist .se je mučil ^eč tednov z vsemi liKv^ročnimi melo-daini a izakoneemia ni ino^rl pi»-majrati. Tedaj .je .sklenil, da bo v razširjani s-trokovni medicinski reviji {»ozval zdrawiike vsejra. na ]X»UK>e. Prejel je v resnici v.se polno ina.svetov. ki pa nisu aiič zalegli. Smo dva izumitelja .sta na-svetovala irčinkovTTo .sreiUtvo ya>~ perto hudo bolezensko motnjo. Xjiiju izum je v bistvu mikrofon, ki je bil zveean prvot-no z zvočnikom. iMikrofonska mrena .sprejema tresljaje .snirčavih zvokov in jili spreminja *v ma-^netske toke. zaradi katerih (prične zvonec br-iKiti. da se pacijent jvr-budi. Ta izum je neki Anjrlež potem v toliko izpopolnil, da je nametdo /Tvonca postavil mikrofou t ra-ns-formatop, ki -prebu.je .sntrčečegra človeka z lahkimi- elekt ričnimi u-dairei. To .napravo sta nesrečna zakonca 'preizkusila in se je kolikor toliko obnesla, hudo je samo to, da hrupni simptom seer 'odpravlja, a •Ta «ie ozdravi. Mcdieinska znanost. žal, ne pozna nobenega b<»lj-šejra priponun^ka, ki bi .smrčanje odpravil popolnoma. VARILO NA PIKNIK DRUŠTVO. MARUA POMAGAJ, K. S. K. J. V LIITLE FALLS, N. T. PI REDI, SVOJ V NEDELJO, DNE 2. JULIJA, 1933 (Začetek ob 10. uri dopoldne.) V A DOR/tO ZSASEM PROSTORU •GUN CLUB ali STOP 44, Herkimer Road ULJUDXO SE VAB[ VSE SL0VEXCK OD BLIZU IX DA« IiEČ, DA SE UDELEŽE TE PRIREDITVE Igral ho Slrtvennki Orkester. ZABAVE IN OKRRPČILA RO DO YOU fSr Vitopnin* za v*e odra*h 23 centov, otrtoci prosti. NA STimitKni DNE- i. JULIJA — Frank MmI& i DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJ MO TOČNO Hi ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 200............................* 4.— Din 300 ............................$ 5.85 Din 400............................$ 7.85 Din 500............................$ 9.50 DIa 1000 ............................$18.55 Din 5000 ............................$90«— V ITALIJO Ur 100 ........................... t 7.25 Lir 200 ........................... $14.10 Ur iOO ............................ $21.— I^ir 400 ............................ $28— Lir 500 ............................ $35— Lir 1000 ........................... $69— Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar Jib aH lirah dovoljujemo že bolje pogoje. IZPLAČILA ¥ AMBKlSlIH DOLAftJIH. £a Izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.75 » » $10.00 " ________$10.85 '» " H9J09 " » ______.$16— »• $20.00 " '» ......$21— - •• " __#40X>0 'f » _____.$41.25 " ,r $50.00 » " _______$51.50 Prejemnik dobi v starem kraja lzplaftllo v dolarjih. Nujna nakazila lzvrftujemo po Cable Letter sa pristojbino ti— SLOVENIC "G! as COMPANY Naroda" mir j ORE, i«, v. ^ . ■ - V neki šf>a!k»ki šoli bi morali iiC-oiici iidrpisati .kratko zgodbo. Xa>jkrajšo, a tudi najboljšo je irapusal nt*ki učenec sledeče: — Bik. ilva bikoborca ; bik, ea bikoborec; bik. V neki predilnici je predlo ne-k»K- mnogo ljudi. Pozneje-je predlo v nji nekaj strojev, zdaj pa pre-do v nji pajki. Pmmmnjak istražniku, ki ga je zalotil, 'ko je nestrpno trkal s palico po drogu svetilke: — Počakajte m^Jo, go.spod .stražnik. tak{)j bom odprl, zgoraj je •vendar še lu"! — Zakaj si prišla d'ane.s zopet tako pozno? Ona mu uašteje nekaj malo verjetnih vzrokov. < >u : — To je laž. Ona: — Toda če ti prisežem ? On.- — Potem ženi več laž, temveč kriva pri&ega. — Oaspod doktor. vča«.ih me tr-pra po »le-^ni nopri. Kaj mislite, kje tiči vzrfnk — Starost, rlrajri moj. starost. — Čudno, jaz sem pa vedno mislil. da je moja desna noga enako stara, kakor leva. Pnrfe.sor Moiev. ki je najbolj imeniten svetovalec 'predsednika Roo.sevelta. je odpotovaJ v Lon-don. da cul pravi mrtvilo, ki je zavladalo na svetovni go.spodamski konferenci. Molevu ne more nilu"'e zanikati zmožnosti, ki jih ima v svoji stroki. dvomim pa. da je diplomat. Ainmrrka.nci sploh nimajo diplomatov, ki bi s ■ mogli meriti z evrop-.skimi diplomatskimi lisjaki. ■Pravijo, d« ima .M o lev veliko jrlafvo. Xo. i udi pokojni profesor Wilson ni bil brez nje. Pa .sta gi (Meutenceau in Lloyd (Jeorjre tako speljala .na led. da je bil bolj šo-larčku nego profesorju potfoben. (Je .še Molev n-' bo ničesar napravil. je najbolje, tla .sc ameriška delegacij-,* čimprej vrne v Združe-jie države. Toda. vrniti se (mora prej. neko bo kaj podpisala. Wilson je bil podpiral versaillsko mirovno |>o«rodbo in 8-1 e nato odj>o-toval. S t »mu ustrelil ta.ko strašnega kozla, da odmev tistega .strela še danes grmi po vsem svetu. V Londonu bodo stabilizirali dolar, frank in angleški funt. To bo precej težko delo. ker Anglija. Krancija in Združene države nočejo druga napram drugi v ničem popustiti. Angleži in Francozi hočejo, da bi .s,» njihov denar stabiliziral na stroške ameriškega dolarja. Na .stroške ameriškega dolarja se je v Evropi že marsikaj stabiliziralo. Kdo »ve. kaj bi bilo danes s Francijo, če bi ne bilo leta 1017 in 1.918 v Evropi ameriškega do-larja. Toda narodi hitro pozabljajo. Posebno Francija je strašno pozabi j i va. Dosti sem že .slišal n oatžih K.ra-ševeih. ki so tako številno zastopani v Barbertonu in 'bližnjih naselbinah. Osebno pa nisem bil do to »k* še z nobenim znan. iNo. v torek sem se seznanil z Mr. Rudol-fdru Put zoni in njejrovo ženo. ki sta .se podala v domovino na obisk. Vsakega novega znanstva sem vesel, dočim je .napravil Odr. Putz najine pi'h1 v poseben vtis: razsoden in orjaški možak, njegova ž*na p« prava podoba dobre slovensko matere in gosptkdhvj*. Doisti mi jc povedal o Bnrber-tonu in tanpkajšnjih razmerah. Ve-seli me. da rojaki Ua*ko -lepo napredujejo, in .sh jini prav iskreaio zahvalim za poshui~ pozdrave. Putztxvi družini pa želiui srečno pot in .skorajšnje u a.« viden je. .Vek a j so govorili, da bodo mo-rebiti tam ostali, pa ne verjamem. Kdor je vajen Amerike in tako vzajemue naselbine kot je barber-tivnska, .st* presneto kmalu naveliča Mitsyolirrijcvih žejrn^v in dobrot. . a "O t. 41 K il O D A** BM YOBS, LAXCWR 0LO DAILY ta V. t /os/p src#r NAHOD Po daljni odsotnosti svojega m iz-1 pogleda I ter zamolklo rekel: | "Dolgo trpi, preden kaj zi- nega ji red sodnik m Kozanmrnika ko' nerazdružljivi prijatelji spet sedeli pri Figovcu tu bilo hi jim vse po-ffodu, tla jim ni K "za murni kova "labofet kalila razpoloženja Ta sieer )ii;rve.*' Alravi rlovrk si v Slatini pridobil ' "Xm. na." je branil Žmireev sl on* fenom« naleti iiuIhhI. ki sr* je Pei^e," zato š^ vedno nisem norec. ne* in se potem je največja neumnost. Ti norec, ti. nahod se dobi od vdihavanja sena. ne pa 'hI žrtja mučil na odilm iti niti sedaj m* doma nagaja Že ve> teden s»> pri Ki-Itovcu gov«»rili samo o Ko'amurni-k o vrni nahodu in o njegovi slabi volji, ki je izključevala domala vsako rttzprav-i o političnih in lokalnih zadevah. Tudi dates j«. Kozamurnik ves čemeren Medel /a mizo. Rdeče liee mu je v ItarvitoMi ar podvojil na-neravno rdet'* n«*. in rdeče nabrekle Mislil mmii "pač, da dohe i konji smrkavo* ts-i vidno tal mr»«...." \eliaj!'' ga je nahrulil Koza-tiiuniik. "Tiho bodi, IVjm\ je opominjal Zavrt ni kov. "Zdaj si govoril in se * pet umiri pa >e pogre/ni v pre-mišljanja. Žan. jaz bi namesto tebe rajši zdravnika vprašal, zakaj tako dolgo traja ta nahod." "Doktorja ne maram," je odvr-nik Kozamurnik. "Sem že v kon- Goričar mu je od veselja stisnil roke in g pomagaj, da je res!" je r« ke| Žiuirčev Pepe, samo da je kaj : zinil. i Poziv! Izdajanj* lista j« ▼ svsst s velikimi »troMd. Mno go Jih je, Id so radi slabih razmer tako prisa> dsti, da sonas naprosili, da jih počakamo, salo naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. M." MAHARADŽA, KI JE USTRELIL 300 TIGROV v«-ke. Zdaj pa /daj ga je napadel rnh l kaa*'lj in njegov nastop je servnzijskeni leksiku prebral, da j-j ln-lnik \s4-kdar spremil / globokim nahod katar nosne sluznice, ki ua- v/dih nii ter s«* je z oh« m a rokama pade prej slabotne in akrofulozne prijemal a betic«'. | ljudi. kakor močne in niiiičaste. Xa ".Mar te š<- vedno bode v gla- ta način sem zvedel, da sem *la- xl r\ ga je po takem napadu so- hoten in skrot'ul'»zen človek. Ne >a- čutno vprašal Zaortnikov Francelj. njalo se mi ni, tla bi imel bezga v- "B<»sti. to ni pravi izraz." je ke." mrmral, "to je bol j trganje. kakor j Silen krohot se je ra/legnil ob h: mi lasje rasli na znotraj in bi tej Kozamurnikovi iznajdbi, nakar jih kd » x siln pulil." mu je Gorivu rje v Korel naredil dol- Za vrt ni kov Francelj je ob grozo- go pridig), češ. da ima vprav za- ti teifa primerljaja kar ganljivo radi t«-g« tako atletski nahod, ker Dopisnik nekega londonskega li-|čen inož strogih načel, pravi tip sta pripoveduje o zanimivem, v bi- indijskega vladarja. O njem pripo- ne Mvu neumnem sklepu niaharadže j vi d nje jo, da je ustrelil že nad i/ Ahvara, ki ga je angleška vlada I tigrov in leopardov, čeprav še „. v Indiji z ultimatom prisilila, da j vlada dolgo. Mož ima mnogi skup-zniža svojim podložnikom davke in nt ga z bogataši in verižniki povoj-pristane na angleško upravno ko- ne Kvrope. Xjegovta glavna strast »a gre na prisilni do-je raje izbral dveletno zrl predor. "In kako je 7 shtz'oT" je nadalje Francelj sočutne pobaral. "Xi da bi govoril. To je izmeč ic Hwrpitvii. ki ira i mani." "In v nottti ' aiai š«- kaj sraka?" "Oh, kaj še, že Štirinajst dni 110-wim svoj nos čisto zastonj na licu ir moram ta nekoristni rile«- l Goričar.iev Korel in Ko-1:» in urniki* prijateljski |M»tapljal po rami. Kozamurnik se je zdrznil iti hotel v/kipeti. Vendar pa ne j? premagal in užaljen rekel: "Tebi lahko, ki si zdrav ko riba. Lahko pije*. j»š in kadiš, če pa jaz cigaro kadim, mi diši kakor morska trava", "I. vidiš." ie rekel Goričar. "to pride vse »hI tejra. kt*r »i nas same je moean m niiin-ast. Takega na-hoda. ki ga imajo .slaWni ljudje, pa naj bi ga bilo kar sram. Zatrli je sledila dolga debata o terapiji Kor?amurniknvega nahoda. Naposled je Zavrtnikov Franeelj predlagal novm zdravilno metodo. 1 "Veš kaj. je rekel, "poskusi en- 1 krat 7. rastlinsko prehrano, mi^a .-i • že do-ti žrl. P oskusi, kaj pa jo 11a tem." "\e bo slabo." je pritrdil Gori- • čarjev Korel, "to je dobra ideja.", ."Niti koš."ka mesa mi ne privo- ! 111 nosijo, ali pust, pa >i izgnanstvo AI war je ena izmed 125 indijskih drža We. ki veljajo za avtonomne in jih upravlja j-j njihovi vladarji kaj različno. Ahvarski ma-haradža ji* eden cotdnjih absolutističnih poglavarjev v pravem pomenu l>es<-de, 011 je vrhovni zakonodajalec .svoje države in ima v* rokah življenje in smrt svojih drža vi ja-1 ov. ki jim lahko po mili volji nalaga davke. Pravica nalagati davke je pa povzročila inaharadži v začetku tekočega leta hude skrbi. <>-krog 15.000 poljedelcev, ki jim naložil maharadža je poleg lova na divje zveri investirati milijone v stavbe in prezidava nje razkošnih palač. Pred leti si je dal zgraditi pravljično palačo za 70 milijonov. Komaj je pa bila dograjena, je izjavil, da mu ne uga-ia. takoj jo je dal podreti in znova sezidati. Kdor ima pod palcem milijarde. si pač lahko dovoli tudi ta-k^ muhe. SIHOTI V * t KOMUNISTIČNI OTOK ŠČite?" j,» vzdihoval Kozamurnik. !lo J"'01' P'bolnici. "Preveč zahtevate. Pa če mislite zaradi mene...." "Bravo!" je hvalil Zavrtnikov Francelj. In da vidiš, kaki prijatelji smo ti, bomo kar s teboj vr.*d vrjjetaričuo jedli. Ker'trenutno .š-nisino nič /.anžili. bi predlagal, da Toki.jski Japan Magazine pripo-je v. duie o življenju na otočiču lla-neznosne da v-) tsučimi, ki leži za dan vožnje daleč kc. mnogo mišje nego drugim pre- od japonske prostolice. Parniki sc ^e je uprlo in odkoraka- "o. ** j>ri Kmtkosti" v Židovski uli-' l'i »vičm«tj >. v AJwar je pa po- pj. slala komisijo svojih uradnikov, ki ini nobene yrostilne ali trgovine, pač : Prtj bi prevzeli vajeti državne na- p« ima javno kopališče. Grobovi o- ieli: itna* hribe in planine. Šmarna i«;, potem pa se spet vrnemo k g»ro in Sveto Katarino, Ilirijo in goveti na jrlažek dobrega vina Savo. |»ovso*dlogom bili vsi zadovoljni. In tak«> jih čez pol ure vidimo vse zbrane /a lepo pogrn ieno „,i J ^ eivilno listo razkošja vajenega ma-zo v vrostilniei "Pri Krotkosti". Po haradža. daljši debati se sklenili, da naroče prave v svoje roke in spravili v red - koli malega svetišča »o H00—800 let bi.iični si-teui, da bi bil v skladu {stari in dokazujejo staro |>okoleiije sedanjih ribičev. Prebivalci nimajo dednih zemljišč. Občin« nakloni Finančna komisija an^rl»*ške vla- gt»v element, dn iti druiri pot nastopni jedilnik: ostani dom«. Posrlj nas: nihče ni- | Spinača z zeleno kot jajea na rta nah »da. ker Milo »»stali vsi V j (1 ko. ♦»ve/eni 1 iubljanskeni zraku." j Ptičje kloba-e s hrenom. Gd Kozamurnik se je skoraj ujmi I, j»a s«- wndar zadri*.. "Že dvajset l»«t nis«*ni |H»l«*ti dobi! nahoda. In let«»s bih jf prijel. Zdrav sem odiH in Vx>lan sem se vrnil. T»> je res." "Veš. to j<* pvdno molčeči Žmirčev Pepe. >amo da j«* kaj rekel. Kozamurnik ga je pogubommio 'n>rrnik. Kolorabični filet. obložen z v»kIiio kt eno. Zrezki i/, trpotca s češpljeveem. Sai-telj. polit s sokom rdeče p*- se Salatna torta. Cnia redkvica. Dokb*r so to jedli, ni dntg dru-. 2ega pogledal. Ko pa ko končali mi i plačali, je Goričarjev Korl dal nujno znamenje za odhod. 'No. kakšen okun pa imel?" "Nol»eneg»." je odgovoril Kozi- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v gtari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v v »t h stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi use potrebno preskrbetif da je potovanje udobno hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo v*ef bodisi proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vset kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, tu kar je glavno, ta najmanjša stroške. Kedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi is Waskingtoma povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trp% najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila t* zagotavljamo Vam, da boste poceni m udobno potovali. . SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street IWYorfcN, Y. de je temeljito proučila finančni položaj države in prožnost tlavčne-era vijaka. Prišla je do zakliueka, tla 7."iO.!KH) prebivwlc-ev državice A'war ne more plačevati v osebno blagajno zapravljivega niaharadže več kakor 15.000 funtov letno. Tallin preti logu strogih Angležev se je pa maharadža *e\eda .smejal in za-litcval je najmanj |»etkrat toliko, t"« prav se «ctii nje«rovo premoženje 11^ \iv milijard. Indijska vlada pa ne pozna šale in pozvala je |M»trat-nega maharadžo, naj tKlitle na la>-Irzenski tiopust. In maharadža je 21. maja res raje zapustil svojo prestolnico, palačo in neprestan? zabave, kakor da bi se uklonil svo-jim drža val janom in jim znižal davke. Alwarski maharadža je energi- — Koliko sem vam pa dolžan, gospod 1 — je vprašal Mihael notarja. — Štirinajst dukatov, štiri petiee, šest eentimov. — Evo vam denarja. — A tu je potrdilo, — je dejal sodni ekse-kutor. In možje postave so odšli. Nekaj dni po opisanem dojjodkn. je bilo skoraj že štiriindvajset ur, odkar sta si bi-ia- Te reza in Mihael razdelila zadnjo skorjo krulia. Krepki mož je lahko še eakal; toda ženi, materi redni o i, ki jt> je ^)ilo gorje in stradanje že itak izei*])alt), to ni bilo mogoee. A zima je pritisnila tako kruto, kakor št nikoli. In delavnice še dolgo niso nameravale odpreti svojih vrat množici delavcev, ki so se mogli preživljati samo z delt »m svojih rok in ki so vsi obupani čakali izročeni na milost in nemilost bedi. Zakonca sta začela končno obžalovati, da sta z zadnjimi prihranki plačala najemnino. Kes je, če bi jima bili zarubili in prodali pohištvo, bi bili še tistega večera vsi trijt1 na ulici. — Gorje! Morda nas zadene prihodnjič še ta zadnji udarec; toda poskusiti je treba oddaljiti ga čim bolj, — je pomislil Mihael *am pri sebi. — Za veliko bolezen je potrebno veliko zdravilo. 0e človek nima kaj postaviti na mizo, ni vredno da bi jo imel. Zapel si je suknjič in dočim je žena rahljala Henriki v zibelki blazinico, je odšel po prstih, odnašajoč mizo, ne da bi ženi povedal, kakšna misel mu je šinila v glavo, niti kaj si obeta od nje. Toda Tcreza je videla vse, vse je razumela in čim je Mihael odšel, je padla na kolena pred križcem iz ebenove-ga lesa, visečim nad zibelko, in začela je moliti svojo otbičajno molitev. Ko je prišla do besed: ''Daj nam danes naš vsakdanji kruh," se ji je začel glas tresti in molitev je zaključila v potoku grenkih solz. Pičel izkupiček za mizo je bH kmalu porabljen. Treba se je bilo odločiti za celo vrsto obupnih zadnjih sredstev. In tako je 11110 še Henrikina zibelka in slanmjača, kjer sta oče in mati prebedela že več noči v nepopisnem strahu pred bližnjo ibodočuostjo. Terezo so bile telesne in duševne muke tako izčrpale, da je bila sama kost in koža. Brezupni pogled njenega moža, dolgi dnevi in še daljše noči, prečute v obojestranskem obupu in solzah, so ji izsesale polagoma vse moči in odločnost, ki jo je dotlej tolikokrat pokazala. Outila je, kako ji polagoma jjloda telo mrzlica, posebno pa grozna slutnja bližajoče sc neizogibne nesreče, ki ji je pretila in ki bi lahko v nekaj urah pomenila izgubo, smrt starejši sin vsakega očeta se sme oženiti in ostatj na otoku, mlajši kmalu ostala v podstrešni sobici samo bratje pa morajo v .svet. kak »r je V0DNJIKOVE KNJIGE za lata 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair si. in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. Zaročila »prejema: "Gt AS NARODA" 216 W. 18tH Street N.e\y Yotk, N- X-. vsaki družini k»»s polja v doživljenjsko uživanje. To je ženski posel dočim hodijo moški na rilai-lov. Vck zaslužek za prodano zelenjavo ali ribo steka v ob£in*ku blagajno in občinski svet ga razdeli med posa me/ne gospodarje. Otočič ne |>r.zna nobenega sovraštva in brezposelnosti, ker so vsi prebivalci sorodniki. Japonski dnevniki . njenega deteta. ^»udarjajo, da je tradicija temelj, Mihael je uganil, kaj se godi v duši nje-vsega idealne komunistične zadrn-1 ^ovos]>e-Snjeta po njegovem mnenju tek. zelena in modra pa jemljeta človeku veselje do jedi. To utegrne biti res, kajti znano je na drugi strani, da vplivata zelena in modra luč ns bolnega človeka pomirljivo, dočim ga rdeča in žolta dražita in vznemirjata. To so že davno spoznali adravniki in moderne bolnice računajo .s tem, da modra in zelena luč odnosno barva pomagata leviti bolnike. So pa še drugi činitelji, ki pospešujejo odnosno jemljejo človeku dober tek. Tako je dr. Katz u-gotovil. da se lahko žival že tako naje, da ji nobena jed več ne diši, pa jo vendar lahko pripravimo do tega, da začne še jesti. Zadostuje namreč da vidi lačno žival, ki slastjo je, da začne tudi sama jesti. O tem ae lahko prepričamo, če g'edamo kokoš. Enako je tudi pri ljudeh, saj je znano, da človek a — lies je, — je dejala in ga-prijela za roko, — krivico sem ti delala, govoreč takoj pozabi, kar sem ti rekla v.. v prenagljenosti... mrzlica me trese... glej, Mihael, in počutim se zelo slabo. Gerard jo je objel. — Pusti me, — je dejala in se mu izvila iz objema, — glej, prebuja se; ne sineva čakati, da se razjoče. Sklonila se je nad zibelko, da bi dvignila dete in ga podojila; toda čez nekaj minut je ubogi otročiček odvrnil glavo in zaplakal. Tereza se je pri jela za prsa in stLsuila dojko, ne meneč sc bolečino. Mihael jo je prestrašeno gledal, boječ se-vprašati jo, kaj je. — Nič, nič več ga ni! — je dejala z drhtečim glasom. — Nolrenega mleka več, niti kapljice! Vzemi svojo hčerko, nimam več moči, tla bi jo držala. .. Vzemi jo vendar, ti pravim. .. O, tla bi mi bil bog vsaj toliko milosten, da hi umrla'pred njo! Nesrečnica se je zgrudila na slamnjaco. Onesvestila se je. Mihael je pa obstal nepremično, izbuljenih oči, z otročičkOni v naročju, dočim je njegova onesveščena žena ležala pred njim na postelji bede. Toda čut dolžnosti ^a je kmalu zdramil iz groze, ki ga je-bila obšla. —; Ne, ne pustim te umreti! — je vzkliknil in položil otročička nazaj v zibelkoT. Nočem, da bi umrla. Toda misliva najprej na mater. <> bi imel vsaj malo kisa. <>h, spominjam se. . v stekleničici. .. evo, tu je! Brž je kanil nekaj kapljic kisa na svoj robec; potem je pa pokleknil k Terezi ter ji začel uatirati čelo, senca in ustnice. Tereza se je zganila. Dvignil ji je glavo in jo naslonil na svoja prsa. — Tereza, draga moja, zdrami se! šepetal. — Dete, kje je dete? — je Vprašala nesrečna mati, čim je odprla oči. — V svoji posteljici, nič se ne boj, spi. — Tudi jaz hi rada spada., strašno sem zaspana... morda mi bo pa spanec pomagal. — Spi, Tereza, spi. .. saj s.em tu. .. bedel bom nad vama obema. Rahlo ji je položil ^lavo nazaj na vzglav-je. rim je bil prepričan, da spi, je naglo vstal. Bolest, ki je je skrival, da bi je ne opazila nesrečna žena, je zdaj nasilno prikipela na dan. Pri pogledu na nedolžno bitje, izte^ujoče drobne ročice po usahlih materinih prsih in proseče jesti, mu je šinila v glavo stra,šna misel, ki se lahko porodi samo v blaznih možganih. — Ne!. .. — je šepetal solznih oči, — ne pustim te umreti!... Saj ni mogoče, da bi bog dovolil, da bi nedolžno dete trpelo in umrlo od lakote! i Njegove objokane oči so se ozirale zdaj na bledi obrazek ubogega deteta, ki se je bolestno premetavalo v zibelki. Od neizmerne bolesti napol zblazneli mož je bil hud boj, slrašen boj, ki je morala njegova očetovska ljubezen prestati v njem težko preizkušnjo. .]e tem večjo slastjo je, čim vee ima lačnih ljudi, ki jim jed.i eno.. Dal bi svojo kri, »voje življenje za va-■titoft,________Ju, kaj sama dabro ves, Tereza. ' , - -i .... —--m, . ( Dalje prihodujič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo I%> pih slovenskih in jih pisateljev. Preglejte in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« « knjigarna Glas Naroda" L Al R 4 1 O D 4" HEW YORK, TODAY, JUHE 23, 1033 m LARGEST BLOTERI DAILY ta V. I. i. DEDSClNfl ROMAV JZ ŽIVLJENJA IA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. LJUDSKA ŠOLA V RUSIJI ' 54 S hinavsko prijaznimi nasmehom stopi Mertenw k Henriku in mu dobrohotno položi roko na glavo. — Vedi Ifcog, ti poba; danes sem šel« opazil, kako zelo si mi prirastel k srcu; od strahu ini je bilo kar slabo, ko sem te videl v tako nevarnem položaju sklonjenega nad strojem. Henrik upre vanj svoj nepopisni pogled ter se vzravna, da Mertensova roka spolzi z njegove gla»ve. — Meni se ne zvrti v glavi in ne bi bil padel — in tebi ni bilo treba biti v takh skrbeh za mene, — mu reče v velikem zatajevanju svoje jeze. Me rt en« se smeje (torne k Ralfu. — Mladi ljudje nikdar ne verjamejo na nevarnost. Prišei sem. jrospod doktor vas prosit, da ne pozabite, da je treba tam gori postaviti »varnostno ograjo. -Ravno na stopnicah more kdo omahniti in tedaj je nesreča tu. — Takoj jutri bo narejeno, gospod ravnatelj; to sem že ja* za trdno sklenil, ko sem vas opazil, kako ste se opotekali na stopnicah. Tega strahu se ne bom tako naglo znebil. 'Nerazumljivo se mi zdi, da .s<* nikdo do sedaj ni na to spomnil. In ravno ta nesrečni prostor si j« gospod Henrik izbral, da vas je opravil v tako veliko in strah. Zarasli tega sem ga že oAnerjal. XaVzIie njegovi « trdni naravi bi .se mu moglo pri takem ropotanju strojev nekoliko i zavrtrti v glavi in to bi že zadustovalo. da bi se zgodila nesreča. ' In pri tem bi mogel tudi vas potegniti za seboj — o. grozno je na to misliti. Mertens zvedavo pogleda Ralfa. toda Half mu brezskrbno gleda v obraz. S hinavskim nasmehom mu Mertens prikima. — Xa vsak način sva »vam Henrik in jaz dolžna veliko zahval«*, da ste za naju tako skrbeli. In poprej si kar zbežal, mesto da bi se gospodu doktorju zahvalil. :— To sem storil pozneje. — odvrne kratko Henrik. ^ Sfcric se mu še enkrat prijazno nasmeje. — Samo ne bodi nikdar več tako lahkomišljen in nepreviden, vedno se ti ne bo tako dobro izšlo. — Ljifbi Hog ima «e najbrže velike namene z menoj, drugače bi bil že tedaj na pekeu poginil. Kot se mi zdi. imam posebnega angela varuha, — pravi Henrik navidezno 'brezbrižno. Mesnati obraz Arturja Me rt ens a zalije rdečica. Tz njegovih fcči šine blisk na Henrika. — Xe bodi nesramen; rajši zahvali Bogu, da te je tako milostno varoval. — To tudi delam bolj prisrčno in iskreno, kot pa ti misliš. — pravi Henrik resno. Merterut vzdihne. — V resnici mi je zelo »težko, da bi te danes ostro prijel, kajti preveč naltačno sem občutil, da si mi drag kot moje meso in moja kri. Toda vse rrč ne pomaga; preveč se moraš še učiti, preveč napak moraš «e opustiti in jaz kot fcvoj varuh imam dolžnost .skrbeti, da s« ti nič žalega ne pripeti. Xo obtežuj mojih dolžnosti, dragi Henrik, verjemi mi. do tebe čutim kot pravi oče. Pri tem pogladi >t> enkrat Hmrikove lase, čtsar se Henrik ni mogel niti ubraniti. Xato pa Ralfu zopet nmcje prikima in gre iz puubrne. Kakorhitro sta bila Ralf in Henrik sama. se molče spogleda-ta. Brez besed se razumeta; oba sta bila edina v mislih, da mora imeti Mertensova posebna prijaznost poseben povod. Šele, ko j«» M<*rt,-ns zopcrt izginil v vratih, pravi Italf tiho: — Kadar je tako prijazen, se mi zdi dvojno nevaren. — In meni tudi; zdaj pa grem domov! zelo mi je -treba umiti glavo, ker je njegova roka počivala na njej. Saj prideš točno, Ralf in naju ne boš pustil čakati? — Prav gotovo ne. Henrik; medtem pa me priporoči svoji go-*piei fiesiri. ITenrik vstane, se pokrije ter obleče površnik. Ralfu 6c enkrat trdo stisne roko, nato p# odide. * Kva Mttrija j«« stopila v obednico, da še enkrat pogleda, ako okrogla miza, ki je bila pogrnjena za tri, tudi izgleda vabljiva. Hermannu, ki je napredoval za luanega nfckrfbnika. je naročila, naj pre,skrbi posebno izbrana jedila, ker pričakuje odličnega gofcta. Ker so bili sedaj iv hiši gostje zelo redki, je Herman že iz labtnega nagiba vso lepo pripravil. Mala okrogla miza je izgledala kaj lepo. Prijetna gorkota je prevevala visoko sobo. Vse je bilo \ najlepšem redu. iRal-f Bernd naj bi opazil, da ga je kot gosta hotela posebno počastiti In Evo Marijo je veselilo, da mu je mogla pripraiviti posebno prijeten večer. V mžinirskt hiši je bil tudi dobro preskrbljen, toda je bilo samo »tanovanje za samca in vedela je po njem. da je imel mnogo smisla za domačo udobnosit. Xekoe ji je pripovedoval, da je bila njegova mati zelo nadarjena, da je držala lep dom in da je od tedaj vedno hrepenel za tem. da bi zopert enkrat mogel priti v tako pri>ate*i dom. To ji jc povedal ono nedeljo, ko ga je njen stari oče povabil in ni ji ušlo. da j« v Roder*bergovi vili našel vso prijelnost domačega življenja. Danes mora to zopet najti, zato si > še enkrat vae nama ogledala. Eva Marija je bila v nasprotju s svojo sestrično Jolando. zaprt značaj. iXiti sama sebi ne bi priznala, da ji je Ralf Bernd drag. Toda neko sanjavo hrepenenje ji je ležalo v očeh. ko pogleda n* uro, da vidi, koliko časa bo »e trajalo, da ga bo mogla pričakovati. Stopi v sosednjo sobo in ».e pogleda v zrcalo. Tudi danes je imela na sebi črno obleko iz zelo tanke svile m prevlečeno s eip-kaimi. Njeni plavi lasje so v nasprotju s črno barvo prišli še do večje velja»v*» in njejva sveža koža je bila nežnejša in čistejša kot Sicer. S svojo podobo v ogledalu je mogla biti zadovoljna in Uer j« to či|tila, ji stopi v lica lahna rdečica. Nato pa sliši prihajati Henrika ter mu gre na hodnik nasproti. Z glav«« potegne klobuk in vrže suknjo Fricu na roke, nato pa fctopj z Evo Marijo »v sobo. Tukaj jo divje objame in poljubi iri Eva Marija opazi, da je bil zeto razburjen. Vedno pripravljena na kaj »labega. ga v veliki skrbi pogleda. — Kaj ti je, Henrik? Razburjen si, saj se ti menda ni pripetilo kaj hudega ? Henrik jo zope>t tesno pritisne k sebi in misel, da bi ji bili «kg- ' ro položiti pred noge njegovo mrtvo truplo, ako ne bi bilo Ralfa. \ ga je za trenutek premagala. ' j —* Ne, Eva MTarija. samo liogu in dr. Bern d u se i mani zahva- , Irti, da *«n zdr»v pred t«*bojf — mu uide iz iz ust. — Henrik! i — T>«s Eva Marija, »daj ae mi je -zareklo; dr. Ilerndu moraš biti zelo hvaležna, kajti brea njega najbrže svojega brata ne bi ?•# videla iivega in adravtga. Knš Marija preWedi in omahne. — Moj Bog. Henrik, dragi Henrik! fl to *gt (Dalj« prihodnjič.) Znano je, da je predvojna Rusija kuLturno spadala bolj v 18. atfi .kvečjemu 19. stoletje, kakor pa v drvajstito. Carska duma mi imela smisla za ljudsko vzgojo. Saj se ka.r čudno sliši, da »e do pričet-ka vojne tRusija ni mogla« odločiti za splošno šolsko dolžnost. Sorazmerno je imela Rusija med vsemi evropskimi državami najnižje število šol. To je bila dežela analfa-betov. Še leta 1898 je na- tisoč Rusov med 15. in 50. letom prišlo 760 analfabetov in 'leta 1918 še vedno €81, torej nad polovico. Intelektualci so v inozemstvu iskali jmglobitve svoje izobrazbe iin so[ pre***ja-1 i na ruska tla večina tujo kulturo, v prvi • vrst i francosko. »Široke pd as t i delavskega in kmečkega nannla pa so zav&tno držali v nevednosti. Izobrazba je sploh bila privilegij le višjih uradniških in vojaških krogov in zastopnikov ortodok>me cerkve. Itazen tega je vj>oštevaLa le Ruse, na vse druge narodnosti, kakor tudi ve-roizpovtldi se ni oziralo. V šolah se je vršil »verski pouk izključno v smislu pravoslavja in v čitankah je katr mrgolelo sovražnih napadov na druge veroizpovedi. R z-voj poznejših dogodgov je lažje razumljiv, če i m aim o ta dejstva pred očmi. "Bolševiki so leta 1918 na kulturnem polju imeli lahko d-eflo. Ljudstvo je pozdravilo nove zakone, ki so uvedli splošno šolsko dolžnost. Istočasno ovati in sicer za jtfko drag denar. Ni pa le pomauijkanje šol. ampak iimogo očitnejše je {Hrmanjka-nje učnih moči. Novo učiteljske akxlemije ne morejo zadostiti vem zahteva. To pa ni čudno; u-čitrtlj je jako slabo plačan »n znaša njegova un-sečma' plača 90 rub-Ijev. ima o j kot je plačan kvalificiran ruski delavec ali delavka Učiteljski stan radi t 'ga ne uživa mnogo ugleda in se tudi ne re-krutira iz ratvno najboljših moči. Naivadno učitelj, da more živeti. občinski tajliik ali kaj podobnega. Na vsak način pa noma odvisna oseba otl krajevnega sovjeta. Sovjeti si tudi glede učne metod« niso na jasnem. Ugibajo, ali bi bilo boljše sprejeti nemški ali angle^ko-ameriški šolski tip. Ruska ljudska šola je delovni šola s ciljom. da otroke pripravi za bodoče delovne poklic. Mnogokrat je šola tesno združeme z industrijskim ali poljedelskim obratom, tako tla že otroci spoznajo mogoče tehnični proces dela. {Jlede discipline v sovjetski IjtuLski šoli je bilo že mnogo napi-samega. Sovjeti so u mili. kafkor jwiauo, so v jet e učencev, ki imajo moč iv rokah. Kakor starši, tako tudi učitelji nimajo nikakih vzgojnih pravic, ampak smejo biti kvečjemu otrokovi svetovalci. Sovjeti učencev hvalijo in grajajo učitelja in im»jo v rokatli talko organizacijo, kakor disciplino v razredu. Vsi učeau-i so orgaauzira-ni komunistično kot komsomolci z izrazito protiversko smerjo. Celo "Pravda" in "Izvestja" večkrat tožita o neiliscipliiiiratKisti ljudske šole, ki jo bo po mnenju l>rej-snjega prosvetnega ministra Lii-načarske.ga treba temeljito r<-fuiK . 29. junija: Coute Orand« v Uenu* 30. junija: Majestic v Cherbourg SiatetiUam v Boulogna VILICE V STARIH ČASIH I. Julija: l'arj» v Havr« Lafs.»«'«) « hovrt I 3. julija > Europa v Bremen S. Julija: Suturma v Trat Aijuitana v ClicHHiurf I >*»utMi-hiaiid v rJlierLuur| 6'. ju/ ja: Ue de Krarice » I^avre 8. Julija: Cnnte ill Stivola t Genua II. julija: Rremen v Bremen 12. Julija: Xf» Y«»rk v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. Julija: 0.>n»il»laln v Mavre Rotterdam, Itotterdam 15. julija: R-X v Gi*n«»a 26. julija: tluriiUurg v Cherbourg I'res. Uooaevelt v Havr« 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: Vteiitlain v Boulogne lie de Kraiu-e V ilavr« 29. Julija: Vulcanla v Trat Aqultanla v Cherbourg 2. avgusta: Wiishinston v Mavre 1 »elit.seli land v lluillblHiC 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Ch-i m plain v IIa\re Con te di Savoia v »Sen««« Bercnearia v Cbertxiuic 8. avgusta: I.eviath.oi v CberlHjuig Buropa v Bremen 9. avgusta: New Vork v Hamburg Statercdam Houlogna V .srednjem vekit so ljudje si-eer že poznali vilice, ki i>a so bile samo paradno, razstavno jedilno orodje, okras kuhinje in jedilni-ee. .Kdo bi pa ibil takrat jedel z vilicami. Tak luksuz si je lahko dovolilo samo plemstvo, knezi, grofi in druga visoka gospoda. i i-i v i % * • -li-i ♦ I Berentt ia v Cherbourg Ludvik Xl\. je jedel se brez vi- j 1g_ j„(iJJi: lil- Z desnifO. S prsti rsi je tlačil 1 I^v»..ib»n v Cherbourg - , . ... m«. Julija: jed v usta. čeprav se to kraljev- Manhattan ▼ Havre ski-mil dostojanstvu ni spodobilo. Albert Ballin v CUeibourg . ' ... 20. |uli|»: Ko mu Je dvorni eer monijar to o- Maje-tie v Cherbourg menil, ga je kralj zavrnil: "Eli. Ju»ii»: . . ...... 1 lj»fa\ett»» v Havre saj imam eisto rok«» . K.iropn V Bremen Yt vilicami so začeli ljudje jesti J šele v drugi polovici XVI. stolet- | ja. Haje .so prišle vilice v r ibo za- | to. ker ljudje, ki so nosili visoke, trde španske ovratnik', niso mo-1 gli jesti z rokami in so si morali roke "podaljšati". To se je pa go-1 dilo .samo v Italiji in Angliji. V j Parmi, ki je veljal takrat za me-j sto najlepših manir. so .se vilicam j še smejali. Mislili so. d i lahko je človek /. vilicami samo take jedi. ki bi si z njimi roke uma zal. Xm-ei so začeli jesti z vilicami se mnogo pozneje in sicer v prvi vrsti iz patrijotičnih nagibnv. Vilice so namreč italijanki in francoski izum. pa so Xemci mislili, naj Ita-Ijani in Francozi z njimi tudi jedo. Xemcu pn zadostuje roka. Celo nekateri knezi v poznejših časih niso imeli radi vilic pri obedu. Mali Oglasi imajo velik uspeh KDOR KAJ VE o mojem očetu Andy Krasovic je p rosen, tla javi njegovi hčeri: — Eleanor Krasovic, Box 823. Holliday Cove, W. Va. (6x 19,21,23.26.28& 30) V JUGOSLAVIJO Prakw Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parmfcn PARIS 1. JULIJA JI. AvyHsht — ft. Sr/ttrmhra CHAMPLATN 2,'. Junija—If. Julija (ob p >lnoči) ILE DE FRANCE G. Julija — 28. Julija ni SKE CENE DO VSEH DELO*? JL G OSLA VIJE T» oojitnila In potne nate vpri« tajt« naše poeblaUtn* agent* Sfreoeh J5A« 10 STAT K STREKT. NKW YORK Naročite v a "f.'LAS NARODA", vaj reč ji sl-orenski ilnevnik v Združenih državah. 11. avgusta: Paris v llavre Majenti«- v Clierl«Mirg IV>:teril:im v iloulogno 12. avgusta: Kal umi ia v T rut A>|i(itai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Hr.m.-ri v I!rem#-n Stateudsm v Iioul<>sne 16. avguata: Ma:ilialtan v lla\re Alt> rt liailiii v llatnbuis 19. avguata: lie »1.- Kratite v llavre Ilex v Čem« 21. avgesta: Kelt*me v Hamburg 23. avgusta: t »lym|>if. Cherb<»urif 2\. avgusta: diam|»l*in v llavre Kuni|* v Bremen 25. avgusta: V«-»-mIiim v ISoulugne 26. avgusta: Koma v llwioa Uer*>ni;aria v Clierlxiurg 29. avgusta: I.evirtthan v ClHTbduif 30. avgusta: l>e tiran«« v Havre Miiji-ftii v Clitrbourc Manhattan v llavre I>eut*M'hlan«i v llamburB 31. avgusta: I:rt*men v ]:remt-n 2. septembra: t*«»nte tli Savla v Crnut Vtileadam v Ik>ul*rk v llambuiK S. septembra: Olymplt v Cherbourg 9. septembra: Pari* v llavre Vult-ania v Trst i;uri.:i,i v Itreinen 13. septembra: Ij»fny< tte v II u ro Manhattan v Ilavr* lleremraria v t"li'-rhotirif Altteit Itallin v llamb*itg 15. septembra: ftnttenlam v Inib.kii« Majrstie v t*li»-rl«tnirie 16. aeptembra: l!ex v Gent«a Hn m<-n v Ftiemen 18. septembra: llelianre v Hantburg 20. septembra: Cham plain v Havre 21. septembra: A«iultanla v ChertMUirg 23. septembra: Satumla v Trst lie tie Kr.tnee v Havre V« en tla in »* th>ul>>Kiie 26. septembra: K»irt.|>a v Premen Stat.-mlam v Itoulttgn« 27. septembra: Washington v Havre M;iin elaTiia v »"herlM.iirir l >en t si lila nli Kavola v OefKia ■ ■ U ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VR5E LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA fUena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 '•ILE DE FRANCE" preko Havre--------6. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane .. ..'....$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.